St. 87. V Gorici, v suboto dne 31. oktobra 1908. Letnik X. Izhaja v§ak torek in goboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zve<5er. Staue po poätiprejeman ali t Gorici na dorn poSiljan cnloletno 10 K, polletnu 6 K in Sntrtletno 9*50 K. Prodaja seyGorici r to- bukarnan Schwarz y Solikih ulicah, Jelleriiti T Nunakih ulicab in Le- b a n tia Verdijeyera tekalilfiu po 8 Tin. Uredni&tvo in upravniStvo se nabajata t <-Narodni tiikarn », ulica Vetttrini h. it. 9. Dopiie je nailoTiti na urednidtTO, opiate in naročnmo pa na upravniitvo »Gorice«. Oglasi «e računijo po petit- vritab in »icer ako le^tkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ic večkrat tiikajo, raču- r.ijo le po pogodbi. Izdajatelj in odgororni arednik Anton Bavčar. Tiaka „Narodna tisk&rna" (odgo?. L. Lukežio). Slovensko sirofišče. „Soöa" z dne 27. oklobra t. 1. rohoi zopet proti s?ov. airotifca in pri- duSuje avoje „paprednjake", naj ne dajo ˇ to Bvrho Diti beliča, dok'er seneapre- mene pravita, kakor si želi A Gabriče- ko?a „Soöa". To re pravi z drngo be- 8edo, v tern zavodu mora komandirati A. Gabriček, t zavod se morajo vpeljati njegovi nazori, rjegova nsčala in načela „Srobodne Misli", ali pa — zaroda ne sme biti. — Edor hoče razntneti to herostrat- sUo y VBej Djegofi nizkoti, mora po- znati Tsaj površno zgodovino tega vpra- ianja. Da apozna naše ljudstTO grdo per- fid nost „Sočinih" zdražbarjev in hnjska- Č6T, ma podajamo ta v glavnih potezth to zgodovino. Če je nam goriškim SloTercem dandanes kak zavod potreben, je gotovo potrebno slov. sirotišče. Koma ne trže boleat srce, ko vidi — tako rekoč — na cesti zapuščene sirote brez starišev, brez aorodnikov, brez varstva in podpore, prepničene samim aebi, mraza, lakoti, pehanja cd hiše do hue?! Usmiljenje s tako deco je zvtfbilo vže prad leti neka- tere gospode dahovnike ia drage pc- svetne možake sknpaj, ki bo Bi postavili plemenito a težko nalogo, ustanoviti za tako deco slov. atarišev ta t mesta pri- merno zavetišče. Zložili so Bami, kolikor bo raogli, T ta namen in podvrgS-i ae sitni in neprijetni nalogi, nabirati milo- dare t to Bvrho. V teka let nabrali so Jzdatno 8?oto za airotišče, za katero so prispevali le od „Soče" toli obsorraženi klerikale!. Italijaai, ki tTOrijo nekaj nad tre- tjino vsega prebivalstva v deželi, imajo T mestn tri taka zavetiiča in četrto Bnn- jejo sedaj t Gradišči. A mi Slovenci ni- mamo nobenega. Zakaj to ? Ja-Ii ta me- rodajen le moment namiljenja do dece ? Ne 1 T požtev pride ta tudi vzgo- jevalni in narodni moment. ZJrava ne- čela vzgoje, spojena z asmiljenjem do teh sirot, zahtevajo take zavode na na- rodni podlagi. Mislite si zapaäöeno sirotc, ki oima nikogar na sveta nego Bogn, in pomislite, da se vtakne taka si rota med ptajo deco, katere ne razame, med ptuje taruhe in oskrbnike, katerim ne more potcžiti Bvoje boloßti, evojih re? in težav — ali ni takema zapaščenema otroka zaoreti ? Uitaoovitev bIot. sirotišča s staliSča n miljenja in vzgoje in z uarodnega eta- Hšča je potemtakem neobhodno potrebna. To je spoznala in pripoznaia tadi lokalna vlada, ki jo skiicala vse žapane iz goriake okolice, vse poalanca in drage Teijake T posvetovanje na takajšnje c. kr. glavarstvo v svrho določitve, katera QBtanoviteT bi bila najprimernejäa v pro- alavo 60-letnega tladanja Nj. Vel. našega presvitlega cesarja. Tega sestanka udele- žili so se skoro yu *abljenci, le gospoda poslanca A. Gabrščeka ni bilo tarn. Po daljSem posvetovanju so priili vsi na- vzoöi — liberalci, klerikalci, agrarci, na- prednjaki in nazadnjaki — do soglaB- oega sklepa, naj se podpira ˇ ta namen iäoja ustanovitve §lov. sirotiiöa v Gorici ter naj Be vabila tndi c. kr. glavarstvi ˇ Tolminu in Sežani, da priBtopita k temu plemenitema podjetja. V to tolil «e je takoj odBek sedraih odor po na- sveta g. poalanca Ign. Kovaö-a iz AjdoT- äöine, v katerem sede med dragimi gg. dr. Franko, iolski nadzornik Finžgar ia — če Be ne motimo — tudi g. prvaiki žapan Farlani, ki gotoio ne diie po kle- rikaliznru. — Ta zadeva ni po'emtakem too le ˇpraianje asmiljenja do sirot, Tzgoje in narodnoBÜ, marveö tadi izrat lojalnoati, patrijotizma in Ijnbezni do Nj. Veličan- stva. To morajo priznati T«i žnpani iz goriške okolice, vai poslanci in dragi ˇeljaki, kisobili vabljeni k omenjeneum Bestanka. IzToljeni odbor se je posvetoTal t prri aeji med dragim tadi o načelih, po katerih naj bi se slor. sirotišoe npra?- Ijalo. Vsi odborniki so se etrinj&It spred- logom, nsj sloni zarod ttrogo na rerski podlagi in naj bode pod dohoTBkim nad- zoratfom. Vsi so pripczoali dejstTO, da zaraore olajštti nesrečnirn zapaičenim sirotatn žiiljenje le toležba, katero daje Krigtova sera. Cast odbornikom, da so to idejo ne le odobraval1, marveč izrccno ! zahterali. Saj postopajo t dejanja tadi i italijanski liberalci strogo po teb na^elih pri svojib zavodh. • In sedaj pride „SočV in hoče ani- čiti T86 to podjetje le iz razloga, ker se boji njen lastnik, da ne bode njema in ; njegovi stranki r prilog. Cesar on ne odobri, če je še tako potrebno in ple- manito, to naj pogine, naj se nniči. To je parola „Soče** in njenega la^toika ˇ tem in vseh dragih Tpraianjib. Kaj njema mar potreba zavoda in piemenitost ideje? Kaj njega briga lojalnost in pa- trijotizem načih občin ? Njema je le osebna čae», mogočnost in osebna korist nad Tse ! Vsi avBtrijski narodi, rsa Etropa 86 klanja yiteskema yladarja, katerema je božja müost doyolila, yoditi našo drzayo skozi 60 let; ?se tckmaje t tem, da bi izkazalo njema svoje gioboko Bpoitovanje, svojo ndanost in Ijobczen ob z&tona njegorega življeaja; — le Andreja Gabrščeka ni tak pojar nič, če ni njema v prilcg. Tadi v dragih narcdih bo različne stranke, ki so si zelo naBprotne in no- yrazne, a ni je take, ki bi ovir&la na katerikoli način bl»gega podjetja ? pro- slavo GO-letnice Nj. Veličanstra. Tudi med liberalnimi in kierikalnimi Lahi so hada naaprotstva ; a nikdo se ne np'ra OBtanoyitvi it. sirotišči v Gradišči, dasi ga hočejo imeti klerikalni Lhhi na slrcgo klerikalni podlagi. , A kako pa pri nas ? V jubilejskem odborn bo zastopane vse slovenske stranke. Olbor se je volil po nasveta liboralnega poslanca scglasno. Isti je odo- bril pravila in načela, po ksterih naj bi se zavod vodil; — a vkljnb tem a m za- ganja „Sočau v plemenito podjetje slor. sirotiäca, ker ni dal on, Andrej Veliki, za to podjetje svojega „placet", in ker se boji, da bi ma ta zavod nič ne ¦ koristil bodisi ˇ denarja bodisi kot : reklam». i Raj pravijo k tema naši agrarci ? — kaj liberalci, katerim ni še zadušiia I strankarska strast čata do človeštva in ljabezni do titežkega vladarja ? '' Kaj pravijo k takema zaveznika prošt Faidatti in njegavi pristaii, nosi- I telji av8triJBkega patrijotizma po Farlaniji ? ! In slov. trgi in nr.e ta, ki ate volili Andreja Gabrščeka avojim poslancem, odobrojete-li njegove izbrahe neusmi- ljenja in podiranja avet h podjetij ? OJgovorite soglasno: Ne, ne ia sto- krat ne! Zato pa da raj to soglasno sroj priapevek za slorensko sirotiiče ! To bo najlepii odgotor „Sači" in njenema lattaika v tem vpraiaöja. Profi Gabrščekovi „lažilorbi". Nekdo trobi t ,,Soči" zopct t bvoj lažnjiii rcg, da ni rea, kar amo v rGs- rici" pisali o Gregorčičevih daroyih t šolske Rvrhe. Da zapremo predrzneža sapo, mm preoßtaja edino to sredstvo, da pczifljamo dotičnikn, naj ae pcd svojo irditev podpiše. Mi ma zabrasirao potem T obraz lažoika — in on naj nas toži. Mi Bmo „Sole" že enkrat ugnali v zadevi slovenske trobojnice na pepnikoyem gro- ba ; apamo, da bo to sredstvo tadi zdaj pompgalo. 19. junija 1900 tadi absolatiai^Jt/ia *;, ga imenaje toko Väakikrat, krtjlan^ Gi- Vj. brščekov terorizem zakrirat|||0*^^?// bračekovo pesem o Gregorčičevem abBO- Iati7ma bo začeli čivkati v najnovejšem čaea tadi nekateri dragi mladi tiči, ki no so preselili iz mrzlejiih krajev t na- io Eolcč&to Gorico. Toliko o tem za danep, * * Neki slepilec javnfga mnenja piše T „Sdči", da Gabračekovci nUo taki „libera'ci" in brczverci, kakoršne jih slika „Gcr'caV In kako dekaznje avojo trditcy? Praii, da to dekszaje dejatro, da bo Be mcgli demeniti z goriškim pro- itom glede volitev v deželni odbor. Pre- Bmeino ! Saj so ljndje, ki bi F.e zvezali tadi L Belcebabom, če bi jim pcmegala taka zTf za do d< želnoga cdborništra in do zlatih jaslih t deželni biši. Čadno, Čadno! Ltni so grozili tema prošta, da mu zDijejo a „kancni'' mitro z glare, letOM pa se ma obešajo za črno snknjo in he čejo 8 tem dokszati, aa niso „taki liberalci"! * * GabriČek je drzno trdP, da za „Sočo" ni ie nikdo daroval niti grcša in da ma ni treba hvaležnosti skaztti nikemnr, najmanj pa dahovščini. Na^edli smo po izkazih njegove „Soče" ircena dahoynikov, ki bo ma rea darovali nzne Brote. S tem je degnan dokaz, da je Gibriöekova trditev nere- snična. V svojem edgovorn nara je Ga- bršček rszodel, da so bili nekateri da- ro?i ˇ 'Sočinem" izkaza le fiiugirani. On taji namreč, da bi bili darovali trije dnhotniki oa Tolminskem 15 gld,, trije dnhoTfliki izped Čavna S gld. ltd.; on pravi, da teh daruv ni bilo in da so že TBi /apoptdeni v sycti tristo goldinarjev, ki mu jo je daroyal Grfgorcič. Ta je pa lfp&! Torcj jo Gibržcek singiral darova- telje in daroTP, da bi imel nekako vabo za nove darore. In kako se je gam tituliral ! V iz- miiljenera izksza je daroval žnpnik na Tolminskem 5 gld. za „mučenika", trije dnhovniki izped Cavna pa bo dali 8 gld. za „narodnfgft bojevnika". Lepe reči Fpravija Gabršček na dan! * ¦X- * „Soča" imenuje Grcgorčiča zopet „absclatista". Ša po razkoln I. 1899. je trdil dr. Tama w „Sočiu, da je bil Gre- goröiö „vedno prijenlji?", Tamov razkolni pobratim Gabräcek pa je vprašal v od- prtem piama Gregorčiča („Soča" 4. av- gnsta 1899): „Kdaj sem jaz teroriziral Vas; ali drnge veljake ? Ali ae nisem vedno lojalno še prereö ! — adajal j^- öini? Posnemal sem Vas — saj ate so tadi Vi, da ate se mi kar s m i 1 i 1 i". Sareda je zaöela Gabršče- kova „So^a" Gregorčiča koj "po razkola na celi örti obrekovati in blatiti. Kdo se bo torej čadil, da ga je imenovala že nSočau piäe: Samozabarljanje proti G&bričeka je ˇ „Gorici". Gregorčič po- greva aame st&re reči, že toiikokrat orr- žene. Zato se ne splača oJgovarjaü na vsa podtikanja in laž;. Pa čema tadi, ko Gregorčičevi» pcgreta rrihtau smrdi ljadem v tabora klerikalne etranke I Naä odgOTor: Ni poiteno, da podtika „Soča" Gre- go.'ci^a člaike, 8 katerimi ni Gregorčič v nikaki zvezi. Tiata „pcgreta rihta" je pokvarila GabrŠčeka želodec; s aplošno frazo, da se ne fp'aca odgoyarjati, ne nam ,Sočau ne izmazne. Te „c.tare reči" sloüijo na citatih iz Gabrščekotega gla- sila in so dejetva, katerih Gabriček niti ne pkcša ovreči, ne pa, da j;h je že to- iikokrat cvrgel. Naj odgovori Gabršček n. pr. na nas članek .Škandalozna zve- zau in naj ovrže le eno trditev tega eianka! Ali morda ni res, da je on sam pisal, da je od I. 1889. dalje v odprtem boju z duhofščino? Ali ni rea, da je njegova „Scsia" smešila verske resnice? Ali ni on govoril v svojem članku tadi o „etari iari židovskih pravljic ttarega zakona"? Ali ni njegov list reökrat ob- žaloval, da niamo Slovenci post&li late- rani? Ali ni on prodajal in 8 tem äiril WahrmandoTO broäaro, v kateri se taji Kristusovo božanstvo? Ve8 Bvet ve, da je Grfgorčičer klab obstrairal v deželnem zbora, ker je hotel preprečiti krivico, ki ma je pre- tilv. Naša «lovenska ijadska stranka je imela pri prvi volitvi v splošni kariji relativno večino; v kimciih obötnah ho dobili naši poslanci večino in zastopajo torej večino kmečkega Ijadstva. Gabršoek pa je hotel 8 svojo zvezo a F?idutti-iem nsie poslacce popolnoma izolirati in je zahteval za svojo strscko obe slovenski meat: v deželnem odbora. Naii poalanci — zastopniki večine slorenskega kmeč- kega Ijndstra naj bi ne imeii nobenega deželnega odbornika, naj bi ne imeli nobenega vpliva na deželno apravo! Proti li očividni krifici se je Gregorčičer kiub nprl in nastopil proti tema nasilBtva z obstiakcijc. Naši poslanci so hoteii preprečiti posebno to, da bi ne debil v roke nprave dežele — en Gabreček. Gregorčič je ˇ „Slovenca'' izreeno izja- ril: Klab obstraira, da zabrani Gabräöe- ka, očeta goriikrga liberalizms, vstop v deželni odbor. Ziaj pa poaluäsjmo, kaj trdi „Soča". Ta lažitorba prayi, da je Grcgorčič obstrakejo uganjal z namenom, da bi ubranil vstop v deželni odbor A. Gabrščeka in dr. Frankota! Ne, ne, Gabrščeka ne bo nič pomagalo, da ae obeša Frankota za saknjo ; prej ali slej se ga bo moral Franko vendar otreiti. Uspavalna akcija. To sta Bi privoščila kraška poslanca, pristna, ne iz drage dežele izpoaojent, kar jedino jima je v prilog. No, kdo ja ne pozQa, teh dreh akvizicij na polju Blorenskf ,a diplomatstya, kdo ne pozna teh držATDikoT, brato? Lojzeta in Jožeta, katerih pr?i »e je sam postavil med ye- likaie r goaposki zbornici (kakor si je yeliki Napoleon sam položil krono na g!a?o), katerih drngi se je pred leti pri- prarljal, da se nyrsti med zidarje „Dem- ikega moatu do Adrije", a se je r neraški pismeni nalogi toli Tisoko po- yzpel, da ma komisija ni mogla slediti in ma je kar prei noeom zapahnila Trata k nstnemn lzpita iz nemičine za ljudflke Sole. Ta dra gospoda sta si torej pri- ˇoščila osparalne shode syojih ožjih so- rojakoT. Kakor znano, jo hado tiiöi na žtlodcn znana af^ra 8 trtami, katera je doneala Jjieta od ministerstya poseben „dekret". Oböatek tega „tiičanjau in še bolj zarest, da je prišlo to „tiiöanje" tndi ijodstTQ do nies, jima ne da spati, zato hočeta pa ljadstto aspayati, hipnc- tizirati, da bi ma izbnsala iz spomina spomin na „trte\ In glejte, ogibljeta se jih kot hadič križa. Priporedojeta paö po Tzgleda srojega tržaškega mojstra o izmišljeni „z»ezi Pajer-Gregoröiö", kakor pestnnja otrokom o strahotih ; pogrefata zboroyaicem iz „Soöe" in „Eiinosti" pe- rilo najyeöjega kortstolovca na Gjriikem; brijeta iz lahkorernib poslusalcey norce; sngerirata jim zahtero, naj ee „narodni" koristoloTec v njegotem koristoloTJa še podpira 8 ponajanjem letnih odborniških 4000 kronic, kakor da bi ee sam ne palil za to ter bi rarno ysled tega ne bil nastal grdi rays in kavs t deželni zbornici. Pred neTednim ijadsWom črnita moža, kateri je žrtroral za narod svojo karijero, kateri ma žrtvuje sfoje moči in svoje imetje, — ona, ki hočeta, naj jima narod darnje, kar jima delaTnost in zmožnost niste r mladosti zagotüvili. Čemo torej me to, kar Kraseycey v pryi yrsti ne zanima? Zanima in zadera jih pač afara s trtami. la rayno o tej za- deri sta ona boij reiöa kakor nikdo dragi. Oaa bi lahko razkrila še marsi- katero špekulacijo, pOTzročnjočo škodo Erašetcem. Saj pravita, da hočeta po- slančetati na korist Krašercem? Čemn torej aspaTata sroje sorojake z izmii- ljenimi in njim prar nič koristnimi za- doTami, s katerimi od?račata njih po- zornost od trtne afere, ki je ravno njim donesla občutno škodo?! DopisL Podtravuo na Kanalskem. — Za- puičeni in ločeni od veBelega in raz- košnega sveta, od lepib cest, železnic, mestoiih paiač in diynih izprehodoy, se enkrat tndi mi og'asamo y mestnem öasnikn, da bodo meiöani in tudi drugi, kateri sedijo pri obloženih mizah in pri velikih kopih denarja, brali, kako se godi nam samotarjem t hribih, ki ne poznamo meatnih teselic, hoteloT in sa- lonoT, ampak ki mirno, nborno in ena- komerno ziyimo 7 naiib sedaj po zimi mrzlih in snežnih hribih. Cest nimamo! To je glavna potreba pri nas. Kamor ee obrneš, porsod samo ozke steze. Vi dolinci in meščanje imate raj nasproti nam. Slabe steze na desno, oa leyo, najzgor, natzdol. Ravno sedaj Brno pa doznali; da je država dovolila 7.500 E zazgradbo note ceste, ki popelje od Opekarne skozi Podtravno, na Travno do no?e ceBte Vrhorlje-Kambreško. — Za to cesto in državno podporo se je z yso vnemo potegoval nas ljubljeni dr- zayni poslanec g. dr. A n t. G r e g o r č i č, katerema se na tern mestu za to iskreno zahfaljDJemo in ga prosirao, naj nas ne pczabi tndi y prihodnje. Eaako se zah- yaljujemo g. dež. poslanca M. Zegi, ki je kot načelnik kanalskega ceatnega od- bora tndi mnogo pripomogel, da se bo ceuta gradila. Z&hvalo izrekamo ladi g. yladnemu inženirjn MachnitBcha, ki je naört oste na naäo prošnjo zboljšal. llrala Bjga, da bomo imeli vaaj eno cesto, ki nas bo vezala z OBtalim svetom. Poštenega napajališča nimamo no- benega, enako tudi ne zdravega vodnjaka. Koliko smo pretrpeli sedaj ob časn sale. Hadili smo are daieö po p.too yodo. Z zasložkom gre tndi slabo. Naie blsgo, kar ga pridelamo, je težko sprayiti med «ret, žirež slab, v mesta pa yae dražje postaja. K nam naj pride poskniat mestna gospoda, kako se Ziyi t zapniöe- nih hribih. — Od sedaj naprej pa bomo zmerom trfcali na razna rrata. Rdor tr- ka, se mn odpre, kdor išoe najde, kdor prosi, dobi. Letina pri nas je srednja, bolj slaba ko dobra. Za politiko pa se tndi mi radi brigamo. Pri nas smo ysi kot en mož pristaii naie Slor. Ijad. stranke, razan neke smeti, ki spada pa edino na gnojiiöe. Tako je pri nas. Edor nam more kaj pomagati naj nam pomaga, ma bomo u srca hraležni. P odt r a y öa ni. Iz Št. Andre*a. Spet se moramo bariti z naio „resnicoljabno" „Sačo" in njenim štandrežkim dopisnikom. G. it. Parlin je pczral itandrežkega dopisnika „Sače", naj dokaže, da je on pisal zadoje dopifte T „G3riciu, sicsr je nesramen lažnik in podel obrekovalec. Do sedaj ni tega dokazal, in na čeln nosi sramotni pečat. S takim ölovekom, ki piie neresnico, se poiten člorek ne mar a prerekati in prepirati. Pjätenost in resnica ma je „taja roba". Ziradi jar- nosti pa odgovarjamo „Soči" št. 124. Vaebina dopisa ne odgoTarja nobeni tr- ditvi dopisn „Gorice", torej smo pisali resnico o našem liberalnem Potdeta, ki srablje ores iz klerikalnega korita za ni- čero in netočno delo. To, to, Polde, drngače kot nezaapnica naiim poslancem, kateri so ti pripomogli do boljšega kraha. Ali te to nič ne pace, žge, boli, skeli ?? Eje je hfaležnost? Dopi8nikova trditev, da nai g. žup- nik ni hotel obdržaTati molitve za dež, temelji na neresnici in dopisnik naj se sam potrndi do g žnpnika, če je pošten, in tarn bo izredel reBnico. Trditer, da naš g. žnpnik kliče k sebi miroljabne Ijndi in da te hajska in ičuva, je naradno nelepo obrekoranjo. Eaj se pravi ščarati in hajskati Ijndi, ako pridejo k njemn in se posretajejo, kako bi se dalo to ali ono styar izpeljati ? Seveda, ysak äcaya in hajskn, kdor ne trobi y liber&lno-napredni rog. — Nai g. žapnik ni našega liberalnega Poldeta obrekel zaradi njegovega tajnikoyanja, ampak je le opozoril nekatere na neke neprayilnosti, katerim so priili todi dragi na sled. Ali se ne spominja več dopisnik, kaj je „SočV ie nedayno pisala o našem nčitelju? Siabo spriöeralo ma je dala. la mi naj bi ne smeli ponoviti, kar je ona pisala!? „Soča" sedaj pere, kar je sama mazala. Ej, spomin imamo dober. Ne razamemo, zakaj se nekateri potegajejo za našega tajnika ! jPripravlja se nekaj, kar tadi tistim ne bo ljabo... Düp'snik „Soče" trdi„ da odkar je g. žapnik pri nae je prepir, poprej ga ni bilo. Nai g. žapnik ne neti prepira! Kdo je pa netil prepir za časa Bajt-Nannta? Takrat ni bi bilo g. žapnika ie pri nas! Še ysem nam je y živem spomina. Ear Be tiče orgljanja in petja pa „cito". Kdo je venomer rogovilil proti prejšnjema organista, da ne zna nič, ikoda da orglja, ikoda za drage or- glje itd.! Ali ne vi v prvi yrsti? V res- nici smo 7 let poilašali lajno, in tej lajni smo n&praviii konec. In ako bi ie nadalje orgljal nai Polde, bi lahko rastli „yrzoti" na orgljah in po- tipkah. Vendar nismo kopili orglje za parado, marveč da Be bomo ob njih prijetnem buöanju in milih akordih naslajali. Skrij se do- pisnik, ako ne znai boljie podkrepiti s?o- jih trdite?. A pisali bomo sei Občinarji. Iz Pliekovice. Pretečeni teden nas je po dolgih 3 letih zapastil nadač. KoBOvel; zameojal je slažbo z novim nadaö. v Tomaja g. Bajcem, ki je prosil in silno želel zopet priti med klerikales — bil je namreS poprej na Velikem Dola. No, takaj nismo pr.iy niö žalostoi po takem uöiteljo, ie (iberalci ne; naj- bolj pray je pa priäla ta priložnost zanj, da se je tako lepo iznebil nas klerikal- cev, ki smo tako zyezani — pray zaco- prani, ki nas ni mogel na noben način pridobitt. Zires yse je poskaial — a no- bena mu ai „ratala". — V Tomaja bo imel morda kaj yeö sreöe — tarn so agrarci ali menda sami ne yedo kaj bi bili! Tarn bo znal „ratati" sčasoma ,re- genist" ter obö. „ilibar" in »kasir", kar yse je že bil y Ssžani, ali pri nas ni mogel doseči takih častnih mest y oböini; zato je odšel. Zdaj bo yendar enkrat zopet mir y naiem „britehu" pri cerkyi in po ysi vasi. Takajinja hranilnica in posojilnica dobro delnje, dobro znamenje za to je dejstyo, da ima veö hran. vlog kakor posojil. Pošteni in pridni gospodarji do- maöi in oni iz Velikega Dola, ki ste mo- goče y stiskah za denar, le oglasite se pri načelstvn, pa vdobite posojilo na po- rostyo po 5V2°/o brez „likofjy". Pred kratkim je bil nst. oböni zbor draätya za zav. gor. ziyine. Djsedaj je 85 posestnikoy zararoralo že nad 140 iivalij. L^tina je pri nag pray slaba — razatn tariiee nismo niöesar pridelali pri taki buü in toči. Nad yse žalostno je bila trgatev; v občini nad 120 hü nismo prideiali 50 hl terana. Vinsko posodo so zyozili na yse etrani, kjer so pridelali vina ko rode. A poleg slabe letine je obiskala naio občino tadi bolezen tako, da je bil ali je še skoro y vsaki hiäi kak bolnik pa reBno bolan. Posebno Žene in dekleta je prijemala yroöinBka bolezen, tako da sie 2 mladi ženi in 2 dekleti nmrle, yeö žen pa je ozdravilo v bol- niinici y Trata. Novega župana ie nimamo, ker so atari naprayili rekars; apamo, da bo kmalo nastopilo novo ataresinstyo. Jagršče. — Shod cerkljanske „Km. zt". se je pri nas y nedeljo iz- bomo izyriil. Gayorili so gg. poslanec in žopan Eos ma č, tajnik Eos in pted- sednik Fr. T ay car. Voliyci so izrekli g. poslancu zaapnico. Mi ne želimo no- yih yolitev; ampak öe bodo, nas pride ie yeö, nego zadojikrat: rsi do z a d- njega moža! Agrarna pienica, ki so jo od neke strani hoteli zasejati tadi y naio oböino, [se prav gotoyo izpreyrze y ljuliko, öe gg. poslanci agrarci ne pri- dejo nasproti S. L. S., ki jim je po svo- jem yoditelja dr. Gregoröiöa pona- dila roko — y najčastnišo sprayo ! Proti sloyenskema goriikema Aatikrista t. j. naöelnema nasprotnika naie sy. yere, poslanca Andreja Gabričeka, moramo iti y boj na ziyljenje in smrt! Tajnik Eos je dobro označil socialdemokrate in Gabrsöekoy program: syobodna iola ter je izzyal barno odobravanje. Tayö&r nas je navdaiil za kmetijsko draityo ˇ C^rknem, h katerema pristo- pimo kot adje! — Na shoda so bili tadi naii bratje Šabreljci, na čala g. Žapan! Žireli ysi! PoliHčni pregled. Avstrijske delegacije. Avstrijska delegacija je vaprejöla y öetrtek proraöan za Bosno in Hsrcego- yino in je priöela razpravljati o yojnem proračnno, katerega je yöeraj tadi vsprejela. Pri proračnna za yojno se je oglasil za besedo delegat dr. Šuster- i i ö, ki je gororil tadi o ljabljanskih do- godkih, tar rekel, da on obsoja demon- stracije, naj že prihajajo od, Nemcey ali Sloyencay. Obäirao je govoril o neko- rektnem postopanja vojaštva, posebno pa še poročnika Mxysrja. Glayni krivoC je May3r, ki prari, da je dal le avizirati „Schieaaen", n6 pa komandiral streljat:. Govornik je nato konstatiral, da so vo- jaki streljali, ko so ijndje že beždli. Mi smo bili y položajo — nadaljaje — bi li ne glasoyali proti vojnema proračaaa zaradi ljnbljanskih dogodkoy, a prema- gali smo se, ker smo se znyedali resnega položaja naše države po aneksiji Bosne in Hjrcegovine. — Vojni minister Scho- naich je obžaloval Ijabtjanske dogodke ter obljobil, da odredi na podlagi podat- koy dr. ŠastsršiČa nadaljne preiskave — Delegat Biankini je goyoril o hrvaški yladi, ki Hryate zatira. Zadnja seja de- legacije je danes. Cesar se povrne iz Badimpeite danes. lzgredl na Češkem se äe vedno ponavljajo, pa yendar ne t taki meri, kakor prejine dni. Posebno y Pragi se je ie precej poleglo razbarjenje in želja Nemcev, ki so po ysi sili hoteli yideti Prngo y obsednem stanjn, se ne bo ispolnila. Deželnozborske volitve na Nžje- avstrijskem. Pri deželnozboiBkih volitrah na Nizjeaystrijskem, ki so se vräile minole dni, so slay, kricanski socialci presijajno zmago. Socialni demokrati so kar iz sebe, vsled neyerjetnih yspehoy, katere so do- segli krsöanski socialci pri teh volityah. Dogodki na Balkanu. Srbski prestolonaslednik je bil yöe- raj ysprejet od rnskega cjrja y aydijenci, ki je trajala nad 1 aro. V Črnigori moöno rožljajo z orož- jem. Bojkotiranje proti aystrijski trgo- yini in posebno proti aystrijskim parni- kom T Taröijj se je nekoliko poleglo, pa yedno ni ie ponehalo. Veleylasti so odredile, da nazivljajo njih zaitopniki bolgarske^a kralja z nasloyom yeliöanstyo, kar dokaznje, da bodo kmala pripozaale tadi neodvisnost Bolgarije. Darovi. Za „sloy. s i ro ti iče" je doälo na naše aprayniityo: Ni svatbi gosp. Jo sip a Mozetiö v Ranöah se je nabralo 13 E. Fran Kodriö, karat na Trnoyem, darnje 10 E za „S. Gregoröiöey doma in 10 E za „S. Gregoröiöey Btipendij". Novice. Gospode dopisnike »Gori- ce« prosimo, naj pošljejo vse do- pise izključno pod naslovom: Uredništvo »Gorice« v »Na- rodni tiskarni« v Gorici. Gabrščekovo glavno delo. wSoöa* piie: „Gabršček se je moral boriti z\ svojo efcsistenco ter delati in delati, ali glayno delo ma je narodno delo. GregoröiÖ pa je bil poalanec, voditelj naroda, zato dobro plačan poleg imanitne place iz semeniiöa." In dalje potem: „Povsodi se vidi, da se bori Gregorciö le za svoj žep". Za razsodne öitatelje zadostaje Ž3 to, kar „Soča" sama piše — Gabräöek ae bori za eksistenco, Gregorciö pa dobro plaöan od dreh strani — da agane takoj, tadi öe posameznih slaöajev ne pozna, kdo je tisti, ki se je boril in se še bori edino le za 8 y o j 1 a 8 t n i ž e p. Če bi hotela „Soöa" re8nico pisati, povedati bi moral a, da glayno Gabriöekoyo delo jebilo delo za njegor lastni ž e p. V dokaz naie trditye, naj naye- demo Bamo par slnöajey: Pred nekaterimi leti se je delovalo na to, da bi dežela sprejela ažitnino y lastno režijo. Dotedanji najemnik ažitnine Eornelij Gorapjeto zvedel ter se naenkrat prikazal v Gorici. Hitro y prihodnji ite- vilki je „Soöau pisala, da bi imela dežela od pobiranja už it n in 6 y la s t n i režiji škodo. Z nadaljnimi ölanki je „Soča" dotične fiktorje res pridobila za to, da so se za tiato leto izrekli proti užitnini y lastni režiji in s tern je bila dežela oškodovana za 100.000 in 100.000 E. S3 nismo pozabili boja, katerega je imel Gabräöek s „Krojaiko zadrngo". Hotel jo je na ysak način spraviti v konkars. Ko bi bil Gabriček to dosegel, bilo bi yeliko narodnega de- narja izgubljenega, posebno pa y ii (i 9Ž a I i za drugarjey, aaš i slovenskih obrtnikov. In z»kaj je bil Gabriček vpmoril proti tema za- Toda tako straino gonjo? Gotovo ne iz Ijabezai do naroda. Svojega namena k sreči ni doHegel vsled jako previdne^a postopanja „Centralne posojilnice". Ko je pozneje Gab. poželel itacano, moral je biti žrtva Zornik, ki je imel btojo trgovino t hiši „Ljodake posojilnic®", rRvno tarn, kjer iraa sedaj Gabraček avojo. Zornik je moral iz hiie, da se je 6a- beriöek nastanil tarn notri. Pravijo, da glaaoviti „pirhi" nič ne nesejo. No, če drngema ne nesejo, nesejo Gabrščeka, Poleg štacnne, koliko anons, račanov, pisarniäkih knjig in drogih po- trebicin pomag* polniti njegov žep ! Pravijo todi, da sezida „Ljadska po8OJilnieiM Gibräöeka tiskarno tarn, kjor ima sedaj Abac bier t najemn. Vso mogoče! „Lj. pos." naj gleda, da ie nje Gab. enkrat ne rrže ven iz hiie. Da si Gabräöek ni pridobil za na- rodno delo niti vinarja, to je mogoče, ker je pri Djem res pravega narodnega dela presneto malo, pač pa si je pridobil v dela za lastoi žep ogroame svote. Mi bi sicer tega Gabrščekn ne očitali, ko bi ne bil že toliko škodoval goriški deželi, ko bi tako grdo ne bil napadal razliöne, res dobre rodoljabe, ko bi lake straäne krivice nedelal dr. Gregoröiöo in ko bi se tako ne- sramno in kriviöno ne bahal. Mi želimo Gabričeka t trgovini najboljže vspehe, a izbije naj si iz glare; da bo kedaj zagospodoval na političnem polju y naii deželi. Z dežja pod kap. V „Slov. Na- rodo" od srede čitamo: „Pevsko in glasbeno društvo t Gorici je na svojem izrednem občnem zbora izbralo za pred- sednika gosp. prof. Ferd. Seid la. Do- 8edanji predsednik in nstanovitelj draitva dr. H. Tama se je odpovedal predsed- ništvu z namenom, da bi draštvo vsled njegove spremembe v poliiienem nazi- ranju ne trpelo škode". Tej izjavi si dovoljnjemo pripoiuniti: Želeti je, da bi se Pevsko in glasbeno draitro res oprostilo vsakega politiöno strankarskega vpliva, in Ie obžalajemo, da se to že zdavno ni zgodilo. Nastop tega druitva nasproti S. Gregoröiöevi slavnosti je pač jaaen dokaz, kakini in čegav i v plivi so bili dose- da j T tern drnštvn merodajni. Vpraiamo pa, ali res misli Pevsko in glasbeno drnštvo, da z izvolitvijo prof. Seidla za predsednika preneha politiöna tendencijoznost in politiöno strankarako vplivanje t tem drraštvn? Prof. Seidl v e 1 j a za aajzagriznejiega in neizprosnega strankarja ter za najzTestejSega pristaia 6 a- bričeka in njegovega delovanja (raz- diranjal) Dvomimo, da bi se ta gospod hotel in mogel brzdati, dvomimo, da bi se hotel otresti vpliva svojega politične- ga vztra Gabrščeka. Če bi Tamovo po- liiično naziranje drnštva lahko škodo- valo, ali ne morda še bolj Seidlova zna- na strankarska zagriz3nost? Eedarkoli bo se imele na Goriäkem politiöne strasti nekoliko poleči, je ta zagrizenec vedno pihal T ogenj domačega razpora. S.'cer pa: sarai sejali, sami želi 1 Po „Sočini" mctodi. Eak naroden de'avec in dobrotnik goriških Slovencev je Gabriček, smo čitali že večkrat v „Soöi«. Kdor ne verjame, da Gibräöek ni velik dobrotnik Ijndatva ter požrtvo- valen rodoljab, ta -e- rejo naj pot za Slovenci, kar bo edino * pametno, Ko pa bo vlada tntanavljala Lihom yseacilisöe, se pomenimo tadi Slorenci z vlado. Saj vendar ne gre, da bi pcprej Lahom nstanovila nniverzo, ki jih ja vaeh skapaj še ne tričetrt milijona, nas Slovence, ki nas je skoraj dra mi- lijona, pa pnstila čakati. — Goriški mestni svet je imel srojo sejo v četrtek. Žapan Jarij Bombig naznani odpoved mestnega svetovalca viiesodnega stetnika C i a n i - a, ki je slnžbeno premeščen v Trst. Nadalje na- znani žapan, da je posredoval pri poli- ciji in vojaiki oblasti izaradi hadih vojaških izgredov, da bi se ist 1 ne ponavljali v mestn. Potem pravi, da mestni proračan za 1. 1909 je skoraj pokrit, nepokrit h je samo še 56 tisoč K za izvanredne stroike in skrbelo se bo, da se tadi ta svota pokrije na kak naöin, ne da bi bilo treba poviiati ob- činskih doklad. Nato se je vršila volitev drngega podžapana. Izvoljen je bil dr. Venier. Nato eo prešli k dnevnema reda. Podaljšala se je pogodba z dediči Ritter v zadevi vode iz Soče, za katero plaönje magbtrat letnih 14000 K. Dovolili 400 E mestni knjižnici, enako 800 K mnzejo. 0 železnici Gorica-Červinjan se je tadi nekaj govorilo. Na vrsto je priiel predlog, naj se trg starega sv. Antona ne imenaje več tako, marveč Piazza Cirlo Gjldoni, Ko- renjaki trg pa Piazza Eloardj de Amicis. Kaj pade še na am našim mestnim oče- toml Posebno zaani Pinavčič sejeogre- val za ti spremembi. Starešina Ušaj se je uprl, da bi ae spremenilo ime trg a starega sv. Antona ter je rekel, da sv. Anton je priiel iz Padove v Gorico in se naatanil v samostana na omenjenem trga. S cer njema ni nič mari, če je s!a- öajno sv. Anton svetnik, glavno je, da je bil sv. Ant^n — Italijan. ZUo ne kaie trga imena premeniti. Pinarciö pa je rekel, da ima več zaslag za italijanBtvo Ctrlo Goldoni kakor bv. Anton. Eo so glaaovali, je Pinavčioev predFog padel. — Eo se je g'asovalo za spreraembo imena trga Eorenj, so glasovali za to V8i mestni oöetje, ia od eedaj naprej se bo Korenjaki trg imenoval „Piazza Edmondo de Amicib". Edo je bil ta de*Amicis? Velik sovražnik Avstrije! S tem, da so meBtni očetje to sklenili, so se oben^m izrekli, da odo- brajejo njegove napade na At- strijo. Mi Slovenci bomo pa Ie naprej rabili v govorjenja in medjebojnem do- pisovanja ime Eorenj, kakor rabimo Travnik, Gssposka ulica itd., pa naj bo mestnim očetom Ijabo ali pa ne. Kaj mislijo ti g03podje, da se velikaneki mestni dolgovi poplaöajejo s spremi- njanjenaimen mestnih trgov in ulic? Eaj menijo, da dobi mesto prepotrebne tode vsled takih sprememb? Pa tadi v tem se jako motijo, ako menijo, da bodo s takimi harlekinadami reiili italijanBtvo Gd- rice! — — Razrtava izdelkov obrtnih učencev v Gor ci. —Z wod za pospeäe- vanje male obrti v Gsr'.ci ie priredil v veliki dvorani trgovike in obrtne zbor- nice v Garici razstavo izdelkov obrtnih ačencev vseh strok. Reči moramo, da je razstavi jako lepo in ukasno arejena. Isdelki obrtnih ačencav so nekateri krasni, cßlo ametni. Vidi se, da obrt v Gorici, kar 88 Iepe tehiike tiöe, vidno naprednje. V to je v nemali meri pripomogel zavod za pospeševanje male obrti, ki ima deželno podporo. L<3 ta je v našem meato priredil ie več poučnih tečajev raznih obrti, ki so bili vsi dobro obiskani. Eiako otvori v novembra tečij za čevljarje. Le ikoda, da je poak samo itaiijanski in tako otežkočaje našim učencem vstop v tečaj. üienci slovenskih mojstrov so na razstavi cast no zastopani, njih dela so lepa, nmetna. Na razätavi je zastopana tadi naia tiskarna po lepih tiskar8kih delih njenih nčencev. Rizstava je vredna, da se jo obišče. Odprti je vsak dan od 9. do 12. predp. in od 3. do 5. pop. — Za vojaške novince. V^i oni mladeniči, ki so bili rojeni leta 1888 in so pri8tojni v Gjrici, se morajo oglasiti pri mestnem magistrate (rojaäki oddelek) in sicer v meseca novembra. Prošnje za delno oprostitev od vojaike slnžbe ali za dragd agjdnosti v sroisla §§ 33 in 34. vojaške postave se morajo vlož ti do konca fabravarja 1909. Rivno tako se morajo oglasiti pri vojaikem odd,elka mestnega magistrata vsi oni mladeniči, ki so Bicer rojeni v öarici I. 1888, 1887 in 1886, a so pristojni v drage oböine. Prinesti morajo aeboj dokomente, iz ka- terih je razsodna nj hova pristopnost. — Za vojake. Vožnja po železnici bode od 1. jaaavarja 1909 proäta za vo- jake, ki nastopijo vojaiko složbo. Eiako bodo prosti voznine vsi reBerviste, ki gredo na vojaike vaje. — Vlak izkazal cast Najsvetejše- ma? — Z Aahovega se nam piša: V ne- deljo 25. t. m. porno zvečer je nesel nai preč. g. karat Vidmar sv. po- potnico naglo oboleli bolnici. Pot da bolnice pa pelje tik ob železnici. C »r- kvenik pred dahovnom J9 n?3el navadao raznobarvno svetilko. Ker je bila črna tema, imel je g. karat zraven ie belo lačico. V tem hipa pa pridrdra od zadej (iz Eanala) osebni vlak. Eo pride zraven Najsvetejšega, se naenkrit nstavi, ne ve se pa ali zaradi Najsvetejšega ali zsradi lači. Po kratkem odmora je vlakovodja dal znamenje, da se naprej odriaa, žagajoo etrojövodja z globo. Ne vemo pa zakaj ? — Pra\ila za „Čovljarsko zadrago" v M raa so potrjena. Ta zidraga s tako obrtjo je prra na Gpriäkem. Želeti je, da bi dobila v Mirna med tamoinjimi Č9vljarji mnogo prijateljev in podpira- teljev. V zdraženja je moö. Vsi naj se je oprimejo. Unazana mddsebojna kon- karenca, ki čevljarjem samim najbolj ikoduje, naj z novo zadrago izgine. ~ Na Studij8ki knjižnici v Go- rici je razpisana slažba praktikanta s letno plačo 1000 K. — Pogreb pokojne gospe Eriž- n id, ki be je vrlil v nedeljo na Opöinah, je pokazal, da je bila pokojnica Ijobljena od domaöinov. Na grobn je govoril g. aöitelj Ferlaga. Pokojnica je zapastila 2 mala otročiča. Sretila ji večna laö ! — Društvo krS^ansko - misleöih učiteljev bo imelo izredni oböni zboi v četrtek 5, novembra ob 1012 dop. i prostorih S. E. S. Z. Na dnevnem redo so važne zadeve. — Slov kat. akad. teh. drmštvo ,.Zarjau v Gradcu si je za zimaki teöaj 1908—1909 izvolilo sledeči odbor: Pred- sednik: inr. Fran K^vač; podpredsednik: iar. Anton Ogrizek; tajnik: iar. P*vel Rapnik; blagajnik: inr. Vancel Polak; knjižničar: iar. I;an B*azovi6; gospodar: med. Ivan Bmc; odb. nam3stnik: msd. L udevit Eramberger. — Lovaki pes se je našel te dni. Nahaja se pri g. Ir. T o m si ču v So- vodnjah hšt 113. — Znižane vozne eene je dovo- lilo minister8tvo po državni železnici, za krmo, ki je namenjena za P/imarako, Štajenko in Koroiko. Ministerstvo se po- gaja tadi z jažno železnico za zaižanje voznih cen. — Cesar namerava prebiti dan 2. decembra, dan jabileja v Schöibrunapri Danaja, kjer bode zbrana cela cesarska rodbina. — Aretacija. — Te dni so areti- rali v Gorici nekega mladeniča, ki je na sama, da pripada laiki anarhistiški 8tranki. — SloTeaska zmaga. — Protivo- litvam v Slov. Plajberga na Eoroškem, kjer so Slovenci v III. razreda propadli, so vložili ntok, ki je bil agodno reien. Pri ponovnih volitvah, ki so se vräile 28. t. m., so Slovenci porazili Nsnace. Slava! — Občni zbor Trgovsko-obrtnega draštva za Gjriiko je izvolii v odbor naslednje člana: Alton Jakončič, C)tiö Peter, G&spari Davorin, dr. D. Pac, Josip Z)rnik, Radolf Drafjvka, Martin Poveraj. Name8tnika sta: Zajec Alojz'j, Jjsip Bait- jančič. Preglednika; Jernej Kopac", J jsip R jvan. — Podrobno poroöilo o draštve- nih namenih prinesemo prihodnjič. — Grad Miramar bode od 1. no- vembra zopet odprt občinstvu in sicer od 10. do 12. predp. in od 2. do 4. pop. — NeBreča. Karol Kodermac, star 16 let, iz Solkana so je te dni igral a paiko. Po nesreči pa je paška poöila in strel ga je zadel v levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico a-itniljenih bratov. — Spet nesreča. Vöeraj so pre- peljali v mestno žansko bolniinico lOletno Frančiiko B gao iz Nam. Rita. Na cesti je našla dinamitno patrono, jo pobrala in jo jela ogledovati. Nakrat pa se pa- trona razpoči in deklici je razmesarilo 3 prate, enega pa odneslo. Najbrže ji bodo morali vsled hadih ran roko od- rezati. — Našel je nekdo denarnico z drobižem ia sicer od Eamnega do Li- bašnjega. Kdor bi bil zgabil to, naj se obrne na Kimrio his. it. 9. — Umrl je — v Gorici znani tr- govec z vinom Anton Darbo, ki je imel svojo zalogo vina na Fr. Jos. te- kališču. — Ncsreča. — V Eostanjevici na Erasa je 27. t. m. ^-letni kmet Aid. Ma^ič stopiväi iz svoje hiie čez prag ta- ko nesrečno padel, da je takoj mrtev obležal. Nagle in neprevidene smrti, reäi nas o Gospod. — Pri koči na Poreznu so sredi oktobra t. 1. neznani zlikovcl povaroöili precejinjo škodo. hrali so vrha hriba nad koöo 6 m visok železni strelovodni drog, odnesli ma konics in ždlezao Btalo, nadalje tri kažipotne table in dva stebra, na koja so bile table priövriöene. Štode je okrog 50 E. — Poiniloščen je — oni Viktor Pangerc, ki je umoril vipavskega de- kana. Cesar mu je spremenil kazen v dosmrtno ječo. Naznanilo. Odvotniška pisanm dr. Frančiška Pavletič-a, ------odvetnika v Gorici, ===== Josipa Verdi-]a fekališče šlev. 32 (hiša Centraine posojilnice) uaznanja. da je uvedla nepretruano poslo- 1 vanje od 8. ure dopoludno do 3. ure pop. BnjigoiiBšliEgoučBnca8^1;16 Iv. B e d n a r i k Via della Croce. Naznonilo. Potrebuje se okoli 2 2 0 0 m3 peska in okoli 1200m:> grušča. Interesenti naj pošljejo pismene po- nudbe kn. škof. ordinarijatu v Go- rici, oz. naj se v ta namen osebno tarn prijavijo. Čas priglasitve traja do sv. Martina 11. now t. 1. Lepa hiša v solčnem kraju z dvoriščem in vrtom. jako pripravna za kakega trgovca ali pa gosiilničarja, se pod . ugodnimi pogoji proda. Več se zve pri gospej Katerini Levka, Via Scuola Agraria št. 20. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na diugih slicnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Sc nen-Apotheke, Frankfurt A. c dotitozadevno brošuro brezplačno. Na predvečer decembrä I bodo velike razsvitljave v proširnej Av- | striji katere preskibi — po naročilih — ] naš pyrotelinik FERD. TnAKüC v Gorici, ulica Mattioli št. 43. = Izgotovljeno pohištvo = lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri = fl. Cernigo]-6orica. ===== Tržašlca ulica 18. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. Strojevni obrat. Irn&tno peciTO priporoča spoštovanim mešsianom in okoličanom pekovski mojster MOB BRUTUS v Gorici Solwkn ulica St. 6. V zalogi inia in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. I ' I Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkailicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na cteželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/¦ kilainod enega iunta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- tnann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ZAHVALA. Podpisani izrekati iz dna duš naj iskrcnejo zahvalo vsem, ki so nam povodom preranc smrti nase nepoza ne izrekali svoje sožalje, vsem ki so to sočutje z nami kazali I že za časa bolezni blage pokojnice in vsem, ki so jo v toli ogromncm številu od blizu in daleč spremili k večnemu počitku. Posebej pa izrekamo zahvalo velee. duhovščini, cenj. družinama gg. Jamšek in Logar ki so nam čeli čas bolezni stali z pomočjo na strani, slav. pevskemu drustvu „Zvon" za ginljive žalostinke, g. Štefanu Ferluga na pretro- sljivem nagrobnem govoru in vsem njim ki so darovali mnogoštevilne krasne vence. Vsem, vsem, ki so nam bili v tolažbo ob tern groznem udarcu, izrekamo še enkrat za- hvalo iz dna srca. K a n a 1 — 0 p č i ii e, 26. oktobra 1908. Rodbini: Kriznie — Drašček. i Stavbena tvrdka Zniiariit k Stepancic ; Gorica Tržaška ulica stevilka 29. se priporoča sl. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. ! Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata ZiUludlUb d mcpilulu. Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in ._ šiva nih strojev pri Qori ca f * r v yja Prodaja tudi na mesečne ob- nllnmn roke. Ceniki franko. U™D Stara dvokolesa se emaj- 3-j. lirajo po ceni z ognjem. gJS Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNÄ POSOJILNKA" -r—== V ČORKI =-------= registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6Va% in na vknjižbo po 572%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec------------------------------------------- _ *~ __ Stanje liran. vlog dne 31. dec. 190? K 1,816.352.73 Promet dne31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53 CENJ. PÄME IN 60SP0PJE - POZOR! Imale že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletiiih skusnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-Uictoria stroji deiajo š, po 10 letni upcrabi brezšurnno. Oriflinal-Victarifl stroji so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria stroji so najboijši udeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. i Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gcrica Stolni tpg (Piazza Duomo) st. 9.,