Iz starega v novo leto. Leto je kratka doba. Trajnejša in dalje segajoča pa ooore taka doba postati vsled dogodkov, ki so se v njej ¦vršili. Ali je leto 1926, katero gre v zaton, bilo napolnjeno m važnejšimi dogodki? Ali je to leto zabeleženo v zgodovini držav, narodov in človeštva s pomenljivejsimi čini in _|X>javi? Najvažnejši dogodek v zunanji politiki je približevanje Nemčije Franciji. Od razmerja med tema dvema velikima državama, ki sta si sosedinji, je odvisna utrditev in ohrauitev miru v Evropi in na svetu. Ako bi ono sovražno razmerje, ki je dovedlo do svetovne vojne ter je tudi še pre_o vojne nekaj easa ostalo, trajalo naprej, se ne bi moglo Teči, da je Evropa v resnici pomirjena ter možnost vojne Izključena. Na srečo obeh držav in cele Evrooe pa se more reči, _a pomirjenje med Nemčijo in Francijo dnevno napreduje. V tem letu je Nemčija stopila v Društvo narodov v Ženevi ter je nočela delovati v njonem svetu, ki je nekak izVTŠilni odbor te najvažnejše mednarodne in meddržavne organizacije za pomirjenje narodov. Nemčija sedi za isto _izo s Francijo in drugimi nasprotnicami iz svetovne vojne. Pri mizi v Ženevi se morejo poedine države razgovo riti in dogovoriti med seboj o vseh važnejšlh točkah, ki se tičejo posameznih držav, zlasti o onih vprašanjih, ki hrafflijo v sebi kal nemira in nasprotovanja med poedinimi driavami. Možnost približevanja in sporazumevanja pove^ujejo in pojačujejo vodilne osebnosti zunanje politike v ¦obeh državah. Briand, zunanji minister Francije, in Stresemann, zunanji minister Nemčije, sta moža odloeno miroIjubne politike, ki je pripravljena na sporazum v vseh ¦spornih vpračanjih. Ni se še sicer posrečilo vsa taka vpra•ianja dovesti do konene, za obe strani zadovoljive rešitve, 1<xla krepak začetek je storjen in utrjena je pot za sporatum v vseh vprašanjih. Take miroijubnosti, kakor jo vidimo na vodilnih osebah Nemčije in Francije, pa ni najti v Italiji. Mussolini je neomejeni vladar in diktator v Jtaiiji. Diktatura je nasUje. Njen ci!j je premaganje in obvladanje drugih, sredstvo za to pa je brezobzirna uporaba sile. Mussolini je mož nasi!ja, pod katerim trpijo državljani italijanske narodnosti, osobito pa 8'ovenci in Hrvati, katerim prireja zagriz;ni italijanski fašizem nasilno narodno smrt. Leto 1923 je bilo leto trpljenia za naše brate v Italiji. Sedanje leto gre b koncu, trpljenje Slovencev in Hrvatov v Italiji pa še ne ho koneano. Napa dolžnost je, da jim olajša«io trpljenje, kolikor je v naših močeh, zlasti pa da z vsemi sredstvi zanstavimo umiranje slovenstva v Julijski Benečiji. V istem diktatorskem pravcu je tudi usmerjena zunanja politika Italije pod vodstvom Mussolinija. Italija stežfuje svoje roke preko Sredozemskega morja na severno afriško obal, kjer stopa v nasprotsvo s Francijo, ter preko Jadranskega morja v Dalmacijo in na Balkan, kjer ogroža _oristi in pravice naše države in mirno sožitje med balJkanskimi državami. Koncem meseca novembra z Albanijo I sklenjena pogodba dokazuje namen Italije, da si hoče go| spodarsko in politiono podvreči države na Balkanu. Tako  ese je Italija v tem letu zopet pokazala kot tista sila, ki v prvi vrsti ogroža mir v Evropi in na svetu.  Interesni spor med Anglijo in Rusijo, ki se pojavlja  ne toliko v Evropi, kolikor v Aziji, še ni končan in tudi  ublažen ni. Ko je ljudski komisar za zunanje zadeve Ru-  sije g. Čičerin letošnjo jesen obiskal Nemčijo, je pri tej  priliki imel govor, v katerem je izrazil svoje obžalovanje  nad tem, da se Ariglija povsod pojavlja kot glavna nasprot-  nioa sovjetske Rusije. Priznati je treba, da ruska diploma-  cija dobro pozna sredstva, ki so primerna za to, da se pre-  težki vpliv Anglije na nekaterih krajih v Aziji olajša in zmanjša ter da se proti njemu uveljavi vpliv Rusije. Po-  slednje velja zlasti za Kitajsko, kjer v državljanski vojni, ki jo že več let vodijo med seboj razni kitajski generali in maršali, zadnji čas zmaguje kantonska vojska — iz južne pokrajine z imenom Kanton —, ki stoji pod vplivom bolj- ševiške Rusije. To leto je torej, kar se tiee zunanje poiitike, bilo obeleženo z odločnim stremljenjem po miru, ki so ga podpirale vse države, med njimi celo sovjetska Rusija. Italija je bolj s!ala ob strani ter aastopala s poskusi, ki bi bili mogli na nekaterih krajih zemlje mir spraviti v nevarnost, ako bi druge velesile ne bile pravočasno preprečilo take nasilne poskuse ter razvoju prilik dale mirovno smer. Naša država je na polju zunanje politike sledila miroljubnemu pravcu ter podpirala vse, kar more služiti pomirjenju narodov in držav. Kar bi v tem oziru še treba popraviti, odnosno izpopolniti, je naše razmerje do Bolgarske. Ako bi naši odnosi z Bolgarsko postali bolj ozki in prijateljski, bi si s tem ne samo zavarovali naš hrbet proti Italiji, marveč bi dosegli, da balkanske države ne bi bile več igračka v rokah velesil, marveč bi se obistinilo načelo: Balkan balkanskim državam. Kar se tiče notranjih zadev v naši državi, je to lefo nudilo bolj žalostno sliko neurejenih in neutrjenih notranjih razmer. Vladina kriza se je vlekla skozi celo leto kakor moreča ia pritiskajoča megla, ki ovira svobodno dihanje in zdravo življenje. Uzunovičeva vlada je padala iz krize v krizo. Ob njenem postanku jo je zgrabila kriza, ki jo je spremljala do konca leta. Kdor je v krizi, ta ni zdrav in tudi delati ne more. ZcAo je Uzunovičeva vlada ostala brez dela in brez uspehov. Nesposobnost in nedelavnost vlade je rodila slabe posledice zlasti na gospodarskem polju. Vse panoge narodnega gospodarstva propadajo. Vsi stanovi: kmetski, obrtni, trgovski, delavski, vsi lezejo globlje v grob gospodarskega propada. Vsi prijatelji naroda in države gledajo s strahom v bodočnost, ako brzo ne pride krepka roka, ki bo zavrla to propadanje ter gospodarski razvoj uravnala v smeri popravljanja. Zato pa je popolnoma nesposobna Uzunovičeva neodločnost in Radičeva brbljavost. Treba je mož jasnih načel, dolorenih ciljev, krepke volje in požrtvovalne delavnosti. Takšnih mož pa ni bilo v prejšnjih vladah niti jih ni v sedanji vladi. Slovenski nas narod stoji na pragu novega leta z ©_¦ ložno voljo življenja in napredovanja. Naše življenske vo« lje in sile niso mogle zatreti niti vse vremenske nesreče, ki so zadele našo ožjo domovino v tem letu, niti nezdrave politične razmere v državi. Naš narod trpi, iz trpljenja pa črpa nove moči za zmago in življenje. Naš narod si je začrtal in tekom let izpopolnil svoj slovenski program, ki se razteza na vse panoge javnega življenja. Ta program še nl izvršen v naši državi in ravno v tera je razlog za slabo stanje v Sloveniji in v celi državi. Ko se poslavljamo od starega leta ter stopamo v novo, kličemo: Živel naš program! Živeli njegovi izvrševalci! V njem je zajamčeno srečnejše novo leto in vsa naša bodocnost!