DELITEV VINČANSKE KULTURNE PLASTI
JOSIP KOROŠEC
Pri vprašanju relativne kakor absolutne kronologije v neolitski 
dobi naše države, a tudi v precejšnji meri izven nje, je za sedaj iz 
mnogih vzrokov najbolj pomembna vinčanska kulturna plast. Med 
prvimi je, da je vinčanska kulturna plast izredno močna, kar nikakor 
ni slučaj z drugimi podobnimi najdišči. Drugi vzrok je, da spada 
Vinca res med redka najdišča, ki so vsaj delno1 tudi stratigrafsko 
raziskana, tako da nam more nuditi precej zanimivo sliko kulturnega 
življenja in jasne razvojne stopnje. Tretji vzrok je, da so > naselbino 
izredno dolgo uporabljali, to je iz polnega neofita do bronaste dobe. 
To bi bili nekako glavni vzroki poleg izrednega bogastva v mate­
rialu vsake vrste ter možnosti študija tipološkega razvoja raznih 
form. Tako je Vinca postala nekakšna temeljna točka, okoli katere 
se lahko, grupirajo v relativni kronologiji druge kulturne skupine, 
posebno na jugovzhodnem delti Balkanskega polotoka in Panonske 
ravnine. Zanimivo pa je, da je na eni strani pomembnost te nasel­
bine, na drugi pa tudi slabo poznanje gradiva privedlo do. precej­
šnje zmede že v sami delitvi kulturne plasti, kar bi na zunaj bilo 
sicer manj pomembno, je pa tako za kronologijo kakor tudi za razne 
povezave nujno potrebno. V kratkem bom podal tudi pregled naj­
važnejših dosedanjih delitev vinčanske plasti. Najboljši poznavalec 
vinčanske kulturne ostaline in njen najditelj Vasic se detajlno s tem 
problemom ni ukvarjal, kar so* na raznih mestih omenili tudi že 
drugi avtorji.1 Vzrok takemu Vasićevemu stališču je treba iskati 
v tem, da on vinčansko kulturno plast smatra za celoto, ki jo organ­
sko ni mogoče deliti.1 2 To gledišče po vsem videzu zastopa tudi danes, 
ker nimamo nikjer v njegovih novejših delih poskusa nove delitve 
vinčanske plasti. Kljub temu pa tudi Vasic deli vinčansko plast, 
toda samo sumarno po metrih. Tako jo je v svojih starejših publi­
kacijah razdelil na 6 stratumov, in sicer sloj zemunic, sloj do 8 m, 
sloj do 6 m, sloj do 4 m, sloj do 2 m in sloj do' Om. Vasic pa ni nikjer 
razložil niti dokumentiral vzroke takšni delitvi, čeprav moramo pri­
1 Fewkes, One the Interpretation and Dating of the Site of »Belo Brdo« 
at Vinca in Yugoslavia (PAPS LXXV, No. 7, 1936, 657). — Garašanin, Hrono- 
logija vinčanske grupe, Ljubljana 1951, 9.
2 Vasić, Preistoriska Vinca IV, XIII si.
znati, da je, sumarno vzeto, dokaj točna. Medtem pa bi bogastvo 
v gradbenih objektih v Vinci dalo- možnost delitve plasti po stano­
vanjskih horizontih. Ta delitev bi bila nad vse zanimiva in tudi ve­
liko bolj točna kakor katera koli druga. Toda tudi Vasićevo povsem 
sumarno delitev je potrebno nadvse resno vzeti v poštev. Ima zelo 
mnogo materialnih elementov, ki jo opravičujejo. Gledišče o ne­
deljivosti vinčanske plasti je zavzel Fewkes,3 kateremu se je pri­
družil tudi Childe v najnovejšem delu,4 medtem ko je poprej delil 
vinčansko kulturno- plast v dve fazi.5 Tudi Menghin je delil vinean- 
sko kulturo na dve fazi, I in II, kjer je pa v mlajši fazi videl še eno 
podskupina II b.6 Kasneje je pa prevzel Holste je vo delitev. Nekoliko 
drugače pa je z nekaterimi drugimi znanstveniki, ki so za kronološko 
delitev vinčanske kulturne plasti vzeli razne elemente. Od teh je na 
vsak način najbolj pomembna Holstejeva delitev;7 ta je za bazo- vzel 
razne keramične skupine, ki predstavi j a jo eno celoto-. Tako Holste 
deli vinčansko plast v 5 stopenj od A do E. Stopnja A ustreza nekako 
plasti do 8 m vključno s stanovanjskimi jamami. Stopnja B je po 
Holste ju karakteristična s skupino vaz, ki so bile najdene 7,05, 6,60 
in 6,50 m globoko. Tako bi ta plast trajala nekako od 8 do 6,50 m. 
Stopnja C se po njem javlja do 5 m. Stopnja D bi zopet po njegovi 
citirani keramiki trajala do 3,50 m, medtem ko zadnja predmetalna 
stopnja E traja nekako od 3,50 do 1,50 m. Ako nekoliko natančneje 
pogledamo-, bomo videli, da se ta delitev, ki v imenovani razpravi 
ni izdelana po metrih, temveč po keramičnih skupinah, ki se pa 
nekako da prenesti tudi na absolutno- globino, precej ujema s shema­
tično Vasićevo delitvijo. Kljub raznim neznatnim pomanjkljivostim 
je Holstejeva delitev v glavnem sprejelo tudi veliko- število drugih 
znanstvenikov in se tudi še danes uporablja. Druge manj posrečene 
delitve so pa napravili tudi drugi, kakor Schuchhardt,8 R. R. Schmidt,9 
Grbič, Vulič1 0 1 1 itd.
Od drugih, ki tudi danes uporabljajo Holstejeva delitev, je po­
sebno treba omeniti Milojčića, ki je napisal doslej celo- vrsto- razprav 
v zvezi z neolito-m na jugovzhodu in v katerih se v veliki meri dotika 
tudi našega neolita.1 1 Poleg tega pa on še nekoliko izpopolnjuje
3 Fewkes, PAPS LXXV, 65? sl.
4 Childe, The Dawn of European Civilisation, London 1947, 86 si.
5 Childe, The Danube in Prehistory, Oxford 1928, 26 si.
6 Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit, Wien 1940, 353 sl. — Hand­
buch der Archäologie, München 1950, 44 sl.
7 WPZ 1939, str. 1 sl.
8 Schuchhardt, Alteuropa, 1941, 174 sl.
9 R. R. Schmidt, Burg Vučedol, Zagreb 1945, 115 sl.
1 0 Corpus vasorum antiquorum, 3, 3 sl. — Vojvodina L, Novi Sad 
1939, 49 sl.
1 1 Milojčić, South-Eastern Elements in the Prehistoric Civilisation of 
Serbia (Annual of the British School at Athens XLIV), 258 sl. Milojčić, 
Chronologie der jüngeren Steinzeit, 1949, 70 sl. — Körös-Starcevo-Vmca 
(Reinecke Festschrift, Mainz 1950), 108 sl. — Die Siedlungsgrenzen und
Holstejevo delitev in v stopnji B razlikuje dve podstopnji B I in 
B II.1 2 Proti takšni delitvi se je v novejšem času izrazil Garašanin.1 3 
Stoji na stališču, da je zadostna delitev v dve glavni fazd, in sicer 
y starejšo, ki jo imenuje vinčansko-tordoška faza, in mlajšo, ki jo 
imenuje vinčansko'-pločnička faza. Starejša faza bi obsegala plasti 
do okoli 6,50 m globine, a mlajša od 6,50 do ca. 3,0 m.1 4 1 5 Vendar pa 
Garašanin sedaj v neki drugi razpravi5 5 dovoljuje tudi možnost 
daljnje delitve teh. stratumov na več stopenj.1 6 Stoji pa na stališču, 
da je poimenovanje njegovih kulturnih plasti: vinčansko-tordoška 
in vinčansko-pločnička faza povsem pravilno.1 7 Na drugem mestu 
sem se že dotaknil vprašanja poimenovanja Garašaninovih faz, kjer 
sem pokazal na samo delnoi točnost takšne delitve in ludi samo delno 
upravičenost takšnih poimenovanj, ker vzbujajo lahko popolnoma 
napačen do jem, čeprav takšne nazive uporabljajo' tudi drugi arheo­
logi.1 8 Kljub temu pa maramo priznati, da so vse te delitve, ker 
danes nimamo še delitve po stanovanjskih horizontih, tudi dokaj 
pravilne. Tako tisti avtorji, ki smatrajo^ vinčansko plast za celoto, 
niti najmanj ne grešijo, ker se celotna vinčanska kultura postopoma 
razvija, brez kakih nasilnih prelomov, tako da je razvoj mogoče 
zasledovati v plasti, debeli skoraj 8 m. Ne grešijo pa tudi tisti znan­
stveniki, ki smatrajo, da je vinčansko plast mogoče razdeliti v dva 
stratuma, starejši in mlajši; ti jemljejo mejo pri pojavu nekaterih 
novih elementov.
Kakor je vinčanska neolitska kultura v Yinči enotna in jo v 
grobem lahko delimo na starejšo, nekako do 6 m in mlajšo nekako 
do 2 m, je vendar pri kronoloških in drugih vprašanjih nemogoče
Zeitstellung der Bandkeramik im Osten und Südosten Europas (33. Bericht 
der R. G. Kommission, 1943—1950), 110 sl.
1 2 Milojčić, Chronologie, 72 sl. — Annual BSA XLIV, 266 sl.
1 3 Garašanin, Hronologija, 8 sl.
1 4 To delitev je Garašanin uporabljal tudi že v raznih prejšnjih raz­
pravah in člankih (Istoriski Glasnik 1949 [2], 38 sl. — Glasnik Zemaljskog 
muzeja u Sarajevu, 1947, 2 sl.).
1 5 Zur Zeitstellung des Beginns der Vinča-Kultur, opomba ila . (Raz­
prava ni dotiskana, a avtor mi jo je dal na vpogled, za kar se mu tu 
zahvaljujem.)
1 6 Da obstajajo v vinčanski kulturni plasti v materialu tudi neki pre­
lomi, je Garašanin priznal tudi že poprej (Hronologija 67 sl.).
1 7 Garašanin, Zur Zeitstellung des Beginns der Vinča-Kultur, op. Ila .
1 8 Childe, Nestor in dr. — Arheološki vestnik, Ljubljana 1952 (I.), 
5 sl. — Garašanin (Zur Zeitstellung, opomba 11 a) omenja tudi, da ravno 
tako vinčanska kulturna skupina ne bi smela imeti imena po Vinci, češ 
da je tu zastopana tudi metalna doba. Vendar pa moram opozoriti, da se 
pod vinčansko kulturo v Vinci smatra le neolitski del plasti, nikakor pa 
ne metalni del in da je zato ta naziv popolnoma pravilen. Smatram pa še 
vedno, da je poimenovanje ene faze po Tordošu in povezovanje z njim 
zgrešeno, prav tako kakor poimenovanje druge faze po Pločniku. Avtor bi 
najprej moral dokazati, da so vse faze, ki so v Vinci od stanovanjskih jam 
pa do 6,50 m, res tudi zastopane v Tordošu, kakor bi prav tako moral 
dokazati, da imamo vse faze, ki so v Vinci od 6,50 do 2,0 m, poleg vseh 
razvojnih stopenj zastopane tudi v Pločniku.
operirati s tako velikim časovnim razdobjem. Y prvem primeru 
imamo tu čas, ki je potekel, da se je nakopičila plast, ki danes 
obsega od ca. 9,30 m do 2 m, to je d o > 7,50 in več debeline. V drugem 
primeru imamo dva stratuma, od katerih starejši obsega plast od. 
9,30 do 6,50 m (kakor sodi velik del arheologov), to je skoraj 3 m, 
mlajši pa od 6,50 do 2 m, to je okoli 4,50 m. Iz vseh teh vzrokov je 
pa seveda nujna detajlnejša delitev, vsaj takšna, kakor jo je na­
pravil Holste in izpopolnil Milojčič. Poleg tega pa imamo v virman­
ski kulturni plasti tudi posamezne pojave, mimo katerih ne moremo 
iti. Koliko je Tasič sam upošteval takšne pojave, je danes nemogoče 
soditi brez njegove lastne izjave. Kakor sem že omenil, je Holste jeva 
delitev, ki jo je napravil na temelju raznih skupin keramike, ki so 
se našle skupaj ali v hišah ali pa izven njih, dokaj podobna Vasičevi, 
čeprav ni ista, ne glede na to, da Vasic svoje delitve ni nikjer doku­
mentiral. Ako kot bazo vzamemo Holstejevo delitev in njegove 
argumente, je mogoče priti tudi na temelju drugih pojavov v vin- 
čanski kulturni plasti skoraj do podobnih sklepov. Razlike v metrih 
pa ni vzeti v pravem pomenu besede, ker s o < te meje le bolj idealne, 
zato ker imamo vedno le absolutno’ globino predmeta od na j višje, 
že v naprej določene odnosno fiksirane točke, ne glede na neravnine, 
jame, vdolbine, razpoke in podobno. Pri takšnih momentih seveda 
tudi nekoliko desetin cm globlje najden fragment mlajše vrste še 
ne pomeni, da pripada res tej nižji plasti.1 9
Plast la (plast stanovanjskih jam do okoli 8,50m). Medtem ko 
Vasic sloj do 8 m deli na dve stopnji, na zemunice in sloj iznad 
zemunic (stanovanjskih jam), ga Holste tretira kot celoto. Podobno 
gledišče zavzema Milojčič, medtem ko’ Garašanin to plast pripisuje 
tudi še mlajši plasti. S čisto stratigrafskega in tudi materialnega sta­
lišča moramo to plast do 8 m smatrati za zaključeno celoto, kjer pa 
8 m ni mišljeno kot neka stroga meja, saj na posameznih mestih 
lahko variira tudi do 50 cm. Stratigrafskih momentov je nekoliko. V 
povsem sterilni plasti puhlice se je videlo, da je ta ležala ponekod 
precej niže kakor na drugih mestih, z drugimi besedami: tu so bile 
tudi večje vdolbine v katerih se je nahajal subhumus. Jasno se to 
vidi tudi po Vasičevi objavljeni fotografiji, kjer so takšne plošče 
sicer geometrijske oblike (način kopanja) vendar nam pa dajo' vsaj 
približno sliko v resnici dokaj neravnega terena.2 0 Na enem mestu 
nam poleg tega Vasic omenja tudi, da v Vinci plast do 8,635 m pred­
stavlja v resnici mlajši humus, medtem ko se prvotni humus začenja 
šele nekako na tej globini in variira med 0,70 in 0,75m debeline. Šele 
na globini 9,1 do 9,3 m pa se začenja čista sterilna puhlica. Nekoliko 
je pa Vasic nejasen, ko pravi, da so površine med zemunicami po­
polnoma sterilne, čeprav dalje govori, da prvotni humus ni sterilen 
in da se tu nahajajo ostaline prvih stanovalcev Vince.2 1 Kot sterilno
1 9 Arheološki vestnik, I, 219.
2 0 Vasic, Vinca II, T. II, sl. 2; T. I, sl. 1 .
2 1 Vasic, Vinca II, 8.
plast med stanovanjskimi jamami Vasic prvenstveno misli na puhlico, 
vendar moramo pa na posameznih mestih smatrati za popolnoma 
sterilen tudi del prvotnega humusa, ki ga glede na kulturni humus 
lahko označimo tudi kot subhumus. Pod prvotnim humusom (sub- 
humusom) razume Vasic plast humusa, ki je ležala na puhlici, preden 
so se tu naselili prvi prebivalci. Ta plast je po Vasiču debela 0,70 
do 0,75 m, vendar bo pa na posameznih mestih tudi nekoliko tanjša. 
Stanovanjske jame zato niso bile vkopane le v puhlico, kakor bi bilo 
kazno misliti po današnji višini njihovih robov. Po' tej višini bi se 
dalo celo soditi, kot da bi bile vse stanovanjske jame nastale v istem 
času, saj višina, kjer se javljajo' robovi, variira od ca. 9,0 (8,94) pa 
do 9,30 m globine. Vendar je tudi ta slučaj nemogoč. Čeprav rela­
tivno na ozkem prostoru maramo vendar računati na jame, ki so 
nastale v čeprav krajši periodi, toda vendar v različnih časih. Da so 
pa danes ležali robovi stanovanjskih jam na isti višini, je vzrok pač 
v tem, da so jame odkrili šele tedaj, ko so raziskovanja prispela do 
puhlice, medtem ko se v humusu in subhumusu robovi jam še niso 
ocrtavali, kakor omenja tudi Vasic.2 2 Nesporno' pa. je, da so tudi 
poprej v samem humusu morale biti stanovanjske jame in sicer vsaj 
v nižjih plasteh, ki pa s tedanjo' tehniko raziskovanja niso mogle 
biti odkrite. Na vsak način nam današnja globina jam, ki variira 
med 0,40 in 1,40 m ne pove veliko, kvečjemu v zvezi z njihovim pre­
merom. Na podlagi danih podatkov je pa za sedaj nemogoče ugo­
toviti, na kateri globini v humusu in subhumusu so bili robovi stano­
vanjskih jam. Kot sterilno' bomo morali smatrati plast od 8,70 do 
8,80 m dalje, kjer lahko že trdimo, da vsakršne najdbe prenehajo. 
Res pa je, da se tu in tam najde še po kakšen fragment, pepel, 
ogljenina (?) ali kost, ki sega tudi nekoliko globlje, vendar pa, kakor 
se zdi, le na tistih mestih, kjer je bila ali stanovanjska ali kakršna 
koli druga jama. Ker se pa mesta najdb posameznih predmetov niso 
vnašala v plan, je ta domneva le bolj hipotetična. Nekoliko' jo pa 
potrjuje tudi Vasic s svojo izjavo, da so se »ljudi kretali po površini 
prvobitnog humusa i ostavljali tragove svoga života..., i ako u 
manjoj meri«.2 3 Bolje je pa rečeno, da so se primeri takšnih najdb 
kulturnih ostalin nahajali vedno1 osredotočeni okoli posameznih točk, 
ki jih Vasic tolmači kot grobove, oziroma okoli raznih zemunic.2 4 
Takšnih predmetov pa niso našli na širšem prostoru, temveč bodo
2 2 Vasic, Vinca II, 8.
2 3 Vasic, Vinca II, 8. — Temu v prilog govore tudi vse po Vasiču ob­
javljene najdbe, ki so vedno osredotočene okoli stanovanjskih jam, medtem 
ko so prostori med stanovanjskimi jamami bili sterilni ter zato najdb tudi 
ni mogel omenjati. Posebnost so statuete, ki so bile najdene v tem sub­
humusu.
2 4 Vasic, Vinca III, 9. — Vasič omenja, da so se posamezne statuete 
našle tudi izven zemunic, od katerih naj bi nekatere pripadale grobovom, 
medtem ko naj bi bile druge zavržene za časa življenja v stanovanjskih 
jamah kot neuporabljive.
pripadali ali višjim plastem jam ali pa pripadajo1 jamam, ki v hu­
musu niso bile ugotovljene, a niso segale v puhlico,
Robovi posameznih danes obstoječih jam so zato morali biti v 
humusu in subhumusu nekako med 8,60 in 8,0 m globoko. Kompakt­
nejša kultura in večje število najdb nastopa šele nekako 8,70 do
8,60 m globoko, kar bi tudi ustrezalo suponirani globini začetka jam. 
S tem v zvezi plast stanovanjskih jam nikakor ne moremo računati 
šele od 9,30 m, temveč že mnogo više, od katerih so pa nekatere segale 
globoko v puhlico, medtem ko so se druge komaj dotaknile puhlice 
ali pa tudi ne. Mejo plasti stanovanjskih jam bi zato mogli potegniti 
nekako okoli 8,60 m ali pa celo še nekoliko više.
Zelo pomembno vprašanje je, ali v plasti stanovanjskih jam ob­
stajajo tudi pravokotne stavbe, postavljene nad zemljo. Vasic je na 
enem mestu označil neko mesto iznad jame s skeleti, na globini 9,30m 
za najstarejšo pravokotno hišo v Vinci.2 5 Na istem mestu govori tudi, 
da so najdeni ostanki peči, za praženje cinabarita, že na globini
9,2 m.2 6 Ker pa istočasno omenja, da so ravno takšne peči najdene 
tudi v stanovanjskih jamah, je po vsem jasno-, da tu nimamo nika­
kršnega opravka s pečmi za praženje cinabarita, ampak le z navad­
nimi ognjišči.2 7 Nastane edino vprašanje, ali je bilo mogoče ognjišče 
na prostem v globini 9,2 m. Takšno ognjišče seveda nikakor ne bi 
bilo mogoče zanikati. Lahko- celo pripada stanovanjski jami, katere 
dno se je komaj dotikalo puhlice, ker je lahko bila vkopana v m laj­
ših plasteh. Moglo pa je to ognjišče ravno tako biti na prostem. Vasic 
pa ne omenja oblike tega ognjišča in tudi ne podaja njegove risbe. 
Nekoliko drugače je z ognjiščem, ki je najdeno v globini 8,80 do 
8,90 m.2 8 To ognjišče je bilo- posebne podkvaste oblike. Na eni strani 
je bil ohranjen tudi nekoliko rob, medtem ko- je na ožji strani bila 
podolgovata vdolbina. Seveda pa tudi ta objekt ne moremo označiti 
za peč, temveč verjetno le za ognjišče, ki je ravno tako moglo biti 
sestavni del stanovanjske jame ali je pa tudi to ležalo na prostem. 
Vprašanje pa je, koliko mi danes objekt, ki je bil najden 9,30 m glo­
boko, moremo tolmačiti za pravokotno hišo, kakor je to storil Vasic. 
Že Garašanin je nekako podvomil o tej domnevi.2 9 To bi namreč 
pomenilo tudi, da so - se stanovanjske štirioglate nadzemske hiše v 
Vinči uporabljale istočasno s stanovanjskimi jamami in to celo v isti 
ravnini. Vendar pri tem objektu govori nekoliko momentov proti 
Vasičevi hipotezi. Na tem mestu je bilo res najdenih nekaj koščkov 
hišnega ometa in ožgane zemlje, vendar pa, kar je skoraj pri vseh 
vinčanskih pravokotnih hišah skoraj reden slučaj, ni bila najdena
2 5 Vasic, Vinca I, 101 sL
2 6 Vasic, Vinca I, 101 sl.
2 7 Glej tudi Arheološki vestnik I, 220 sl. — Glasnik Zemaljskog mu­
zeja, Sarajevo 1951, 13 sl.
2 8 Vasic, Vinca I, 15, sl. 21.
2 9 Garašanin, Hronologija, 1 3 .
nobena jama od pokonci v zemljo vkopanega lesenega stebra.3 0 
Poleg tega pa temu objektu manjkajo tudi vsi drugi značilni znaki, 
ki so lastni vsem vinčanskim pravokotnim stavbam. Ker bi pa tlak 
biše moral ležati nekako1 10,0 m globoko, to je že globoko v sami 
publici, ki se tu začenja med 9,10 in 9,30 ni, je povsem jasno, da 
imamo tu opravka s stanovanjsko jamo, ne pa s hišo v pravem 
pomenu besede. Že sama Vaisičeva izjava, da se je tu nahajala vsaj 
delno sterilna plast starejšega humusa, povsem jasno1 pove, da robovi 
jame niso mogli ležati 9,30 m globoko1 , temveč precej više in da so 
se njene konture pokazale šele v puhlici. Poleg tega leži samo to 
mesto nad tako imenovano »kosturnico«, kakor jo imenuje Vasic, 
to je nad stanovanjsko1 jamo, ki so jo kasneje uporabljali za grob­
nico. Čeprav ta jama sega na posameznih mestih celo 11,20 m glo­
boko,3 1 pripada mogoče prej omenjeni objekt celo1 tej jami. Seveda 
pa celotna slika po1 podatkih, ki jih imamo, ni jasna, pač pa lahko1 le 
s sigurnostjo smatramo, da tn nimamo opravka s hišo, kakršno je 
predpostavil Vasic. Prve hiše v Vinci prihajajo, čeprav ne veliko, 
vendar pa dokaj više. V poštev prihajajo1 vsega tri hiše, ki so jih 
našli približno v isti ravnini, in sicer 8,55, 8,65 in 8,35 m globoko. 
Tako bi plast stanovanjskih jam segala nekako do 8,50 m. Zgornje 
stavbe ne moremo več pripisovati čisti plasti stanovanjskih jam, 
temveč posebni plasti, ki stoji v genetični zvezi s plastjo, v kateri 
stoje nove stanovanjske hiše okoli 7,80 doi 8,0 m globoko.3 2 Seveda 
je pa danes še povsem odprto vprašanje, koliko1 te hiše niso bile vsaj 
nekoliko vkopane v zemljo. V tem primeru bi stanovanjskim jamam 
pripadala tudi še nekoliko1 višja plast, toda največ do 8 m.
Kulturna ostalina te najnižje plasti je ravno1 tako nadvse zani­
miva. Tukaj imamo ne le ostalino vinčanske, temveč tudi körös- 
starčevačke kulture.3 3 Mešanje teh dveh kulturnih skupin se javlja 
ne samo v stanovanjskih jamah, temveč ravno> tako tudi v ostali 
plasti nekako do 8 m, nakar se fragmenti keramike koros-starčevačke 
skupine povsem zgubljajo1 . Opomba Milojčiča, da je po materialu, 
ki se hrani v arheološki zbirki beograjske univerze, mogel ugotoviti, 
da so posamezne stanovanjske jame imele le vinčansko ali pa le 
starčevačko keramiko, a le v eni od njih, da je bil material obeh 
skupin,3 4 velja le za trenutno stanje zbirke. Ta konstatacija je lahko 
tudi povsem točna, a velja le glede na danes ohranjeno1 gradivo v
3 0 To vidimo tudi na sliki 209 (Vasic, Vinca II, T. LVIII).
3 1 Vasic, Vinca II, 9 sl. — -V novejšem času tudi Vasic ni prepričan, 
da tu najdene jame od stebrov le ne bi mogoče pripadale plasti stanovanj­
skih hiš (Vasic, Jonska kolonija Vinca, 101).
3 2 Na planu Vinca II, sl. 210 je še ena hiša, ki je označena z globino 
8,65 m. Vendar pa legenda ne ustreza naznačeni globini, pri čemer bi se 
dalo soditi, da je tu po vsej verjetnosti napaka pri naznačeni globini in da 
hiša ni stala globlje od 8 m.
3 3 Nekateri delijo koros-starčevačko skupino v dve samostojni skupini: 
koroško in starčevačko.
3 4 Reinecke Festschrift, 112.
zbirki, ne ustreza pa nikakor sliki gradiva, odkopanega v času iz­
kopavanj, in tedanjim ugotovitvam. V vsaki kulturni jami je bilo 
vedno najdeno* gradivo iz ene in druge kulturne skupine, nikdar pa 
le ene ali druge.3 5
Gradivo vinčanske kulturne skupine sta nekoliko diferencirala 
na temelju Vasićeve bolj kataloško obdelane Yince I—IV že Holste3 ® 
in Milojčič. Garašanin pa razčlenjuje gradivo le v okviru svojih 
dveh faz. Glavna karakteristika te skupine v tej plasti je v plitkej- 
ših ali globokejših skodelah in kupah brez podstavka ali pa s pod­
stavkom (nogo), več ali manj bikonične* oblike in s slabo upognjenim 
ustjem (Vinca II, sl. 30; Vinca IV, sl. 12, 13, 29, 30 b). Pri posodah 
z nogo so - noge navadno konične in Votle. Vendar se pa že v tej plasti 
začenjajo formirati tudi polne delane noge cilindrične oblike, ki do­
bivajo samo bolj ali manj razširjeno bazo, medtem ko je steblo 
tanjše (Vinca IV, sl. 8). Poleg popolnoma bikoničnih posod oglatega 
profila in brez vratu imamo* pa tudi že v samih stanovanjskih jamah 
sicer podobne bikonične oblike, vendar pa z blažjim izbočenim ra­
menom in z že slabo formiranim nizkim vratom, ki se počasi razvija 
v pravi nizek vrat (Vinca IV, sl. 11, 14, 31 a, b, 32 a—d, itd.). Ne 
manjka pa tu niti bikoničnih posod z nizkim, popolnoma formiranim 
vratom (Vinca IV, sl. 17), kakor tudi koničnih, globokejših ali plit­
ke jših posod (Vinca IV, sl. 36, 37). Amfore se tu pojavljajo* le v bi- 
konieni obliki z ozkim cilindričnim vratom, na katerega so se dajali 
tako imenovani prosopomorfni pokrovi (Vinca II, sl. 156 do 160; 
Vinca IV, sl.39). Pri mnogih amforah, ki imajo na največji periferiji 
po 4 plastične vzbokline ali pa celo vodoravne ročaje, je rame že 
precej izboklo, medtem ko je na drugih primerih še povsem ravno. 
Tudi tako imenovane pitos-amfore oziroma »bute«, ki imajo po* en 
par vodoravnih ročajev na ramenu, drugega pa na trebuhu, so bi­
konične oblike s cilindričnim vratom, a rame je bolj ali manj izboklo 
(Vinca IV, 27, 28) .3 7
3 5 Velik del materiala se je že izločil na terenu, velik del pa tudi kas­
neje v zbirki. Tako je popolnoma mogoče, da so mnogi elementi, ki bi bili 
pomembni za tolmačenje, danes že propadli. — Dokumentarno gradivo, ki 
ga navaja Milojčič (Chronologie der jüngeren Steinzeit, 123, opomba 12) za 
glavne oblike posameznih kultur in stopenj razvoja, se mora delno po­
praviti. Tako objekt objavljen v Vasiču, Vinca I, sl. 134 (Vinca II, sl. 29), 
ki bi po Milojčiču pripadal koros-starčevački skupini, v resnici pripada 
vinčanski. Dalje nikakor ne moremo koros-starčevački skupini prišteti 
fragmenta, objavljenega v Vasiču, Vinca II, sl. 274, ki je poleg tega najden 
tudi 6,7 m globoko, ko te skupine v Vinci ni več. Tudi skodela z nogo, 
objavljena v Vasiču, Vinca II, sl. 346, ne pripada koros-starčevački skupini, 
temveč vinčanski, kjer se podobni objekti nahajajo v večji množini. Mogoče 
delno odstopa le votla, bolj cilindrična noga, ki pa v nižjih plasteh prav 
tako prihaja v poštev za vinčansko kulturo.
3 0 WPŽ 1939, 2 sl.
3 7 Milojčič za starejšo vinčansko kulturo, stopnjo »A« navaja kot ka­
rakteristične tipe tudi nekatere, ki prihajajo šele kasneje v poštev (Chro­
nologie, 123, opomba 12). To je slučaj z gradivom, ki ga je objavil Vasic, 
Vinca I, sl. 28— 32 in 42. Citirano gradivo je iz mlajših plasti, t. j. iz plasti
V zvezi z amforami moramo omeniti tudi pokrove, ki so -vedno 
iste oblike, tako imenovane »prosopomorfne pokrove« v obliki člo­
veškega lica. V splošnem se sodi, da so starejši tipi tisti, ki imajo 
izrazito poševne držaje z močno plastično vzboklino. Takšni se po­
sebno nahajajo v plasti stanovanjskih jam. Drugi tip, ki je tudi 
zastopan v tej plasti, pa predstavlja visoke stožčaste pokrove z držaji, 
katerih vzbokline (kolena) se vežejo* na sam pokrov (Vinca II, 104 
do 115).3 3 Tu se pa jav lja tudi že tretji tip, vsaj v posameznih frag­
mentih, ki je pa veliko nižji, cilindričen. Posebnost med prosopo- 
morfnimi pokrovi predstavljajo tisti, ki imajo dve lici, eno na spred­
nji, eno pa na zadnji strani (Vinca II, 115).* 3 9
Ornamentika je na keramiki dokaj enostavna, vendar pa v 
raznih tehnikah izdelana. Najbolj pogosti so vrezani ornamenti, ki
okoli 7,0 m pa celo do 4,0 m. Ker so to kameni objekti in predstavljajo 
kamne, uporabljane kot žrmlje ali temu podobno, ter razni kamni okrogle 
ali podolgovate oblike, ki so se uporabljali ali za tolčenje ali pa tudi za 
drobljenje, so mogli imeti neko sorodno obliko tudi že v tej plasti (stop­
nja A), kateri pa ne pripadajo. Nikakor ,pa sem ni mogoče šteti fragmen- 
tirano statueto, ki so jo našli le 4,50 m globoko (Vasic, Vinca I, sl. 42) in 
ki je ornamentirana na poseben način s črnimi vglajenimi in rdeče barva­
nimi trakovi, medtem ko je v vrezih bila bela inkrustacija. Ta ornamentika 
je karakteristična šele od 5 do 4 m dalje. Tudi nekateri drugi Milojčičevi 
citati niso popolnoma točni. Tako navaja kot karakteristiko najnižjih plasti, 
t. i. »bukranion« (Vinca II, sl. 87), ki so ga pa našli šele 4,23 m globoko in 
za katerega celo Vasic misli, da je dospel do te globine šele kasneje 
(Vinca II, 51); to bi pomenilo, da je še iz mlajših plasti. Na istem mestu 
Vasic sicer omenja, da je bil fragment najstarejšega bukraniona .najden 
celo 7,0 m globoko (Vinca II, 51), a tega z ničimer ne dokumentira, ter sta 
to vprašanje in točnost navedbe popolnoma odprti. Zato pa tudi nikakor ni 
mogoče sprejeti, da bi ti objekti bili karakteristični za najstarejše vinčan­
ske plasti, ko v resnici spadajo med najmlajše. Dalje omenja Milojčič še 
kot karakteristiko za to plast ovalne plošče iz prsti, ki imajo večje število 
lukenj (Vinca II, sl. 88—90). Najstarejši primer pa je šele iz globine 6,6 m, 
medtem ko sta druga dva iz globine 5,8 in 5,1 m. Vasic sam že omenja, da 
starejših primerov, kakor je tisti, ki so ga našli 6,6 m globoko, v Vinci 
nimamo (Vinca II, 52). Zato se ti objekti pač ne morejo povezovati z naj­
starejšo vinčansko plastjo. Nekoliko bolje je s plitkimi in zelo širokimi 
skledami, ki jih Milojčič prav tako navaja (Vinča II. sl. 91—93), od katerih 
je najstarejši tu citiran primer bil najden v globini 7,1 m, a najmlajši
6,0 m globoko. Čeprav Vasic sam pravi, da starejših primerov, kakor je 
tisti, ki je bil najden 7,1 m globoko, v Vinci nimamo (Vinča II, 53), bi te 
posode vendar mogle imeti svoje paralele tudi v najnižji plasti v Vinci; 
kljub temu pa mislim, da za ocenievanje kake plasti sploh niso karakte­
ristične. Kamnitna plošča (Vinča II, sl. 94), citirana po Milojčiču, je bila 
tudi najdena komaj 6,2 m globoko. Predstavlja pa ta plošča le navaden 
kamen, tako da za ocenjevanje sploh ne prihaja v poštev. Zanimivo pa je, 
da Milojčič kot karakteristično obliko najnižje plasti navaja tudi statueto 
(Vinča II, sl. 95), ki je bila najdena v dveh delih 6.0 in 4,0 m globoko, in ki 
pripada tako po obliki kakor po stilu plasti od 5 do 4 m. Še bolj je pa 
zanimivo, da Milojčič sem prišteva tudi zlato verižico, ki je med drugim 
bila najdena čisto slučajno in ne vemo niti njene globine (Vinča II, sl. 96).
3 8 Garašanin, Hronologija, 28 sl.
3 9 En primer je bil v fragmentih najden v eni od stanovanjskih jam. 
Ni objavljen.
so v glavnem omejeni le na amfore s prosopomorfnimi pokrovi. Kot 
motivi se uporabljajo razni pravolinijski trakovi izpolnjeni z vbodi,, 
ali pa tudi trakovi iz nekaj vrezanih linij in nizov vbodov in trikot­
niki. Vasic takšne motive imenuje »čoškasta spirala«, čeprav v res­
nici osnovni motiv tega vedno ne predstavlja (Vinca IV, sl. 23, 39,. 
44 a—m). Motiv pravega meandra pa se v najnižji plasti ne jav lja, 
kakor nekateri mislijo.4 0 V najboljšem primeru je to ornament, ki 
je sicer nekoliko soroden degeneriranemu meandru, vendar meandra 
ne predstavlja.
Druga tehnika, ki se že javi ja v tej plasti so vdolbeni ornamenti, 
izdelani s pomočjo glajenja. Ta tehnika je pa zopet vezana za sko­
dele in se ornamenti nahajajo navadno na ramenu, redko na vratu. 
Uporabljajo' se poševne linije, ki so včasih tudi razporejene v obliki 
trikotnikov, redkeje so vodoravne linije in polkrožne vdolbine 
(Vinca IV, sl. 14, 17, 20, 21, 30 a, b, d, 31, 32 c, d, 33 a do c, e). Širina 
kanelur je dokaj različna in nekatere dosegajo tudi izgled tako 
imenovanih žlebljenih ornamentov (Vinca IV, 21). Izdelane so pa na 
isti način kakor ostali vdolbeni ornamenti.
Tretja tehnika, ki se javlja v tej plasti, so tako imenovani ugla­
jeni ornamenti, nastali na ta način, da se je površina ornamenta 
izgladila tako, da se sveti, medtem ko je ostala površina dobila 
svetlejši ton, ker ni bila uglajena do sija. Omamentirajo se v tej 
tehniki skodele na notranji in zunanji strani. Motivi so preprosti, 
poševne in navpične paralelne linije, cikcakaste linije in včasih tudi 
trikotniki (Vinca IV, sl. 22; Vinca II, sl. 28, 29).
Četrta tehnika predstavlja slikane ornamente. Vendar pa je to 
poglavje v vinčanski kulturi še zelo slabo raziskano in tudi slabo 
znano. Vasic prišteva vse ornamente v samo vinčansko kulturo. Po­
dobno je to storil tudi Holste, vsaj za primere, ki so mu bili znani.4 1 
Vendar pa moramo tu razlikovati primere, ki so - last vinčanske kul­
ture in pa tiste, ki so v to kulturo dospeli na drug način in se 
javljajo samo v posameznih primerih. Tak slučaj je vsekakor a 
črnimi uglajenimi ali pa sijočimi ornamenti na rdečem, do sijaja, 
uglajenemu ozadju (Vinca II, sl. 275, 276). Podoben primer je tudi 
s fragmenti rdeče ali pa rdečkaste barve, na katerih so - črno slikani 
ornamenti, ki se pri dotiku otirajo (Vinca II, sl. 34, 263—265, 267, 271). 
Ta dva tipa ne pripadata duhu vinčanske kulture, čeprav se tukaj 
javljata in ju je bilo tudi pričakovati. Veliko laže ju je povezati 
s koros-starčevačko kulturo, kjer imamo identično' slikane orna­
mente. Ne mislim se tu spuščati v problematiko izvora teh ornamen­
tov, najdenih v vinčanski plasti.4 2 Ne smemo pa pozabiti, da je tudi 
koros-starčevačka skupina zastopana v najnižjih plasteh v Vinci, 
tako da je povezava povsem mogoča. Teže je objasniti povezavo
4 0 Garašanin, Hronologija, 55.
4 1 WPZ 1939, 3.
4 2 BASPR 1933 (May), 33 sl., T. IX, X (No. 26—33), XI, itd.
med to kulturno skupino in slikanimi, toda le sporadično najdenimi 
fragmenti v mlajših plasteh (Vinca II, sl. 273, 272, 277, 278). Na vsak 
način pa tudi ti fragmenti nikakor niso v skladu z vinčanskim gra­
divom. Možnosti tolmačenj je več, a za sedaj ne zadovol jujejo>. Jasno 
je le toliko, da vinčanski kulturi ne pripadajo', pa najsi predstav­
lja jo nov import ali pa so le fragmenti, ki so v stratigrafskem 
pogledu le v sekundarni legi, kar je pa malo' verjetno.
Vinčanski kulturi pa lahko' pripišemo nekoliko drugih primerov 
slikanja, ne glede, od kod jih je vinčanska kultura sprejela. Po­
membno' je, da dobimo takšno slikanje na keramiki domače izdelave 
in na domačih formah. Tak primer je na primer s slikanjem žrtve- 
nikov z rdečo barvo potem, ko- je objekt bil že žgan (Vinca II, sl. 333), 
tako da se barva danes otira (crusted).4 3 Imamo pa tudi objekte, ki 
so bili sprva prebarvani z belo barvo, a so bili ornamenti z rdečo 
barvo narejeni šele kasneje (Vinca II, sl. 279).4 4 Podoben slučaj imamo 
tudi na posameznih statuetah, od katerih nekatere spadajo tudi v 
plast stanovanjskih jam (Vinca II, sl. 46; Vinca I, sl 92).4 5 Bolj po­
gostne so pa tiste, ki danes nosijo sled samo rdeče' barve na raznih 
delih telesa.4 6 Slikanje statuet z nemastno barvo bi pač lahko sma­
trali samo kot poseben moment, ki je omejen le na plastiko, čeprav 
je tak način znan tudi drugod (na primer Boian kultura A v Ro­
muniji).4 7 4 8
V Vinci pa kakor tudi drugod to ni omejeno' le na plastične iz­
delke, temveč tudi na vaze. Kolikor mi je znano; so takšne vaze naj­
dene le v plasti stanovanjskih jam.4 R Uporabljali so pa le rdečo 
barvo, s katero pa niso izvajali posebnih motivov, temveč so z njimi 
poslikali cele površine. Na ta način so krasili amfore, ki so imele 
prosopomorfne pokrove. Pobarvani so bili razni trakovi med tistimi, 
ki so bili izpolnjeni z vbodi in ki so' bili uglajeni na sij, medtem ko 
na prvih, kjer je bila rdeča barva, to ni bil slučaj. Po posameznih 
elementih sodeč, je včasih moral biti pobarvan tudi spodnji del po­
sode izpod ornamentalnega polja. V posameznih primerih lahko' tudi 
sodimo, da so bile z isto barvo, ki se otira, pobarvane tudi nekatere 
noge skodel.4 9
Da se je na vinčanskih posodah uporabljala tudi barva druge 
vrste, vidimo po fragmentu noge, na kateri so ostale jasne poteze od 
prstov (Vinca II, sl. 250).5 0 V resnici moramo' ta slučaj smatrati za 
nekako prevleko, fimež. Noga je bila rdečerjave barve. Ni izklju­
čeno, da imamo še več podobnih primerov. Mogoče sem lahko šte­
4 3 Garašanin, Hronologija, 36.
4 4 Vasic, Vinca II, 133.
4 5 Vasic, Vinca II, 27, 141.
4 6 Takšne pojave sem obširneje prikazal na drugem mestu.
4 7 Buletinul muzeului judetului, Vlasca II (1937), 46 sl.
4 8 Doslej ti primeri niso bili objavljeni.
4 9 Doslej ti primeri niso bili objavljeni.
5 0 Vasic, Vinca II, 125.
jemo tuđi nekaj primerov amfor, ki so v zgornjem delu bile sivo- 
rdeče barve, medtem ko je bil trebuh prevlečen, z rdeče na sij 
uglajeno prevleko (Vinca IV, sl. 24 g, h).5 1 Nikakor pa sem ne 
moremo šteti tistih predmetov, ki so svojo barvo dobili z razno 
intenziteto žganja, ker kakor Garašanin pravilno omenja, ne mo­
remo trditi, da se je to hote zgodilo.5 2 Posebno jasno se to vidi pri 
posodah z nogami, kjer so noge rdeče; a ostali del sive do črne barve 
in kjer rdeča barva postopoma prehaja v temnejšo. Del posode, ki 
je bil v neposrednem dotiku z ognjem oziroma z večjo vročino, ima 
tudi jasnejše sledi rdeče ali pa vsaj rdečkaste barve, medtem ko je 
del, ki je bil izven direktnega dotika, dobil temnejšo barvo ali, 
bolje rečeno, bil slabše prežgan kakor prvi.5 3
Slabo je raziskana tehnika črnih madežev. V plasti stanovanj­
skih jam se javljajo takšni madeži na fragmentih (Vinca II, sl. 35), 
vendar pa je poleg ostalega tudi veliko vprašanje ali predstavlja 
to res okraševanje ali so pa ti madeži nastali zgolj slučajno.5 4
Že v plasti stanovanjskih jam je izredno karakteristična idolna 
plastika, o kateri govorim detajlneje na drugem mestu.5 5 Garašanin 
navaja nekaj glavnih tipov med ženskimi stoječimi figurami, ki so 
tu zastopani. Ker je njegova delitev le bolj formalnega značaja, bi 
kot glavno karakteristiko v nižjih plasteh označil tip kikladskega 
idola s trikotno glavo, kakor ga je prvotno označil tudi Vasic. V tem 
tipu imamo včasih razne povsem sumarne variante (Vinca III, sl. 7, 
10, 12, 13, 16, 17, 21, 29, 32, 35 itd.). Tehnična posebnost teh statuet 
je, da S O ' bile delane v delih (tako noge posebej, trup posebej ali pa 
vsaka polovica statuete posebej in glava posebej), ti deli so se nato 
sestavljali. Dokaj sorodni tako' po tehnični izdelavi kakor po pred­
stavi so tudi posamezni drugi tipi, na primer valjčne statuete, ali 
z modelirano glavo (Vinca III. sl. 14, 47) ali brez označenih nog 
(Vinca III, sl. 103, 104).
V isti plasti so tudi ploščate statuete v raznih tipih, tako da se 
zožujejo proti dnu (Vinca III, sli. 5) ali pa izpod rok (Vinca III, sl. 28). 
Lahko so pa v spodnjem delu tudi valjčne (Vinca III, sl. 83). Tudi 
same glave se med seboj precej razlikujejo. Sicer je osnovni tip 
vedno trikotnega lica, vendar je pa teme različno modelirano. Tako 
je lahko' povsem ravno, ali ima prečno udolbino, ali se poševno 
vzdiguje ali pa je nižje od čela itd. Pri delu statuet je glava ne­
koliko nazaj upognjena (Vinca III, sl. 3, 18, 19, 29, 38 itd.). Ravno 
tako je glava pogosto izdelana tako, da sploh ni oddeljena od trupa 
(Vinca III, sl. 14, 33, 37, 44, 47, 88 itd.). Že sedaj imamo tudi nekaj
5 1 Vasić, Vinca IV, 16.
5 2 Garašanin, Hronologija, 37.
5 3 Poskusi, ki so se delali v arheološkem seminarju Filozofske fakultete 
v Ljubljani, so privedli do popolnoma identičnih rezultatov.
5 4 Garašanin, Hronologija, 35.
6 5 Korošec, Vinčanska idolna plastika (v tisku).
Stanovanjske jame horizonta I a
(Po Vasiću)
sedečih statuet, ti;p statuet sedečih na zemlji (Vinca III, sl. 488), in 
pa nekatere živalske figure (Vinca III, sl. 600).
Od kamnitega orodja imamo že v tej plasti sekire kalupastega 
tipa,5 6 vendar so tudi že v stanovanjskih jamah znane majhne plo­
ščate sekire trapezoidne oblike.5 7 Harpune, tu zastopane, imajo dve 
vrsti zobcev, medtem ko trnki nimajo trna (Vinca IV, sl. 240, a b, 
241 a, b).
Eno od najbolj karakterističnih posebnosti plasti stanovanjskih 
jam je nemara kulturno gradivo körös-starcevacke kulturne sku­
pine, o kateri pa tu ne bom razpravljal. Tega vprašanja so se do- 
sedaj dotaknili že mnogi.5 8 Ravno tako se ne bom tu spuščal v 
problematiko, ali so v vinčanski kulturi sledovi starejše trakaste 
keramike oziroma linearne keramike, na kar sta pokazala Holste in 
Milojčič,5 9 ker to vprašanje ni bistveno za delitev vinčanske kulturne 
plasti.
V kakšnem odnosu stojijo do plasti stanovanjskih jam v 1 . 1934 
najdeni »silosi«, kakor jih imenuje Vasic, za sedaj ni jasno.6 0 Te 
jame so ravno tako našli v puhlici in segajo od 9,80 do 10,50 m 
globoko, medtem ko so bili robovi nekaterih tudi že v subhumusu 
(9,20 m globoko), vendar nisoi nudili nikakršnih materialnih ostalin, 
tako da je njihov namen, čas njihovega nastanka in uporabe pa tudi 
odnos do stanovanjskih jam povsem nejasen. Vseh teh problemov 
tudi Vasic ni skušal detajlne je rešiti, smatra le, da pripadajo silosi 
plasti stanovanjskih jam in da so služili kot shrambe za zrnato hrano.
Plast Ib (plast stanovanjskih hiš od 8,50 do okoli 7,90m). Ta 
plast predstavlja prvoi uporabo stanovanjskih hiš in ustreza Vasi- 
čevemu sloju »iznad zemunica«, to je plasti iznad stanovanjskih jam. 
Ta plast bi nekako šla do 8 m. Že poprej sem pa omenil tudi mnenja 
drugih arheologov, ki to plast prištevajo- plasti stanovanjskih jam 
in obe smatrajo za celoto. Glede na ostale materialne ostaline bo- to 
gledišče tudi povsem točno vsaj s stališča današnjih podatkov; kul­
turne •' 'aline te plasti nikakor ni mogoče deliti od prejšnje, kljub 
točno naznačeni globini vsakega objekta. Vendar se pa ta plast mora 
izločiti kot poseben horizont že glede na nov element, stanovanjske 
hiše, ki ji dajejo svoj pečat.
5 6 Garašanin, Hronologija, 46. — Vendar pa doslej kamnitno in koščeno 
orodje ni bilo v celoti objavljeno, razen nekaterih primerov.
5 7 Garašanin (Hronologija, 46) stavlja te sicer šele v čas od 8 do 7 m, 
vendar pa, kolikor mi je gradivo znano, prihajajo posamezni primeri tudi 
že poprej na dan.
5 8 WPZ 1939, 5 sl. — Garašanin, Hronologija, 12 sl. — Reinecke Fest­
schrift, 1950, 108 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo, 1942, 61 sl. — 
Milojčič, Chronologie, 78 sl.
6 9 WPZ 1939, 9. — 33. Bericht der Römisch-Germanischen Kommission, 
120 sl.
6 0 Vasić, Vinca II, 110. — Vinca IV, 147 sl. — Vasic, Jonska kolonija 
Vinca, 98.
Vsega skupaj so v tem horizontu našli tri hiše skoraj na isti 
ravnini, saj je razlika v globini tlaka posameznih hiš komaj 30 cm. 
Poleg tega so približno v isti globini našli tudi ostanke četrte hiše 
(8,30 m globoko). Kakor sem že poprej omenil, so na načrtu označene 
globine, ki ne ustrezajo vedno legendi. Tako bi ena od imenovanih 
hiš in ostanek četrte pripadali šele prihodnji plasti, ako bi se ozirali 
na legendo'. Vendar pa tudi ta slučaj ne bi menjal celotne slike.6 1 
Oblika teh prvih hiš v Vinci je izredno zanimiva ter hi se te hiše 
čisto tipološko dale razdeliti v dve skupini. Ena skupina ima kolikor 
toliko pravilne podolgovate štirioglate hiše z ravnimi stenami, druga 
skupina pa verjetno podobne hiše, samo da so bile posamezne stene 
neravne. Bistveno ta moment ne spreminja same osnovne oblike. 
Kakor moremo videti po Vasice vem generalnem načrtu, so bile hiše 
izdelane iz pokončno stoječih stebrov, njih medprostori so bili po 
Vasiču izpolnjeni tudi s koli, prepletenimi z vejevjem, in nato ob­
lepljeni z ilovico. Zanimivo je, da je število stebrov, ki so bili 
vkopani v zemljo in ki so služili trdnosti stavbe, dokaj različno in 
da so takšni stebri tudi različno grupirani. Enkrat tiče eden tik 
drugega, drugič pa so med njimi ogromni prazni prostori Včasih, 
kar je posebno slučaj v prihodnjem horizontu, nimamo nobenega 
v zemljo vkopanega stebra kar na treh stenah. A vendar je tu stala 
hiša, za kar služi kot potrdilo že ogromna množina hišnega ometa na 
tem mestu. Tudi v tem horizontu imamo stavbo (globina 8,35 m), 
kateri manjkajo stebri, posebno v oglih, zaradi česar je načrt hiše 
izdelan z zaokroženimi ogli. Seveda pa nastane vprašanje, ali je 
v resnici hiša tudi imela takšno obliko. Hiše, pri katerih nimamo 
v zemljo vkopanih stebrov ali pri eni ali pa kar pri večjem številu 
sten, govore za dve možnosti. Prvič je mogoče, da pri izkopavanju 
jame stebrov iz kakršnega koli vzroka niso bile najdene, a so ob­
stajale, drugič pa je mogoče, da takšnih jam ni bilo in so stebri bili 
postavljeni kar na zemljo». Naj bo sedaj ta ali druga možnost, nastaja 
vendar vprašanje, ali so hiše, ki so nam znane le po enem načrtu, 
res imele zaokrožene ali pa normalne ogle. Skoraj bi sodil, da je 
verjetnejši drugi slučaj, ker za takšne zaokrožene ogle nimamo 
nikakršnih elementov in nam jih Vasic tudi ni nikjer omenil. 
Navadno so hiše te vrste manjših dimenzij.
Glede hiše z neravno steno moramo» pa podčrtati pravilnost sta­
lišča, ki ga je podal Garašanin, da na temelju le teh risb ni mogoče 
izvajati sklepov, ker ostala opažanja za časa izkopavanj niso bila 
objavljena.6 2
Zanimivo je, da so hiše že v tej plasti imele po dva, ne pa samo 
en prostor. Včasih je bila hiša razdeljena p o » dolžini, vendar pa je 
vmesna stena stala poševno in je tako delila cel prostor v dva ne­
enaka dela (hiša v globini 8,55m). Pri tem slučaju se postavlja drugo
6 1 Vasic, Vinca II, T. LIX, sl. 210 (hiša na globini 8,650 [?]).
6 2 Istoriski Glasnik 1949 [2], 56.
Stanovanjske liiše horizonta I b
vprašanje, ali so namreč ti v zemljo' vkopani stebri res pripadali 
vmesni steni, ali so pa ti stebri le nosilci strehe? Y tem slučaju bi 
potem imeli le en prostor, ne pa dveh. Ker nimamo nikakršnih dru­
gih podatkov, moramo vsako sklepanje opustiti. Pri drugi hiši, kjer 
je označeno, da je vmesna stena delila hišo po širini (hiša 8,35 m 
globoko), je dokaj več verjetnosti. Vendar pa tu nimamo nikakršnih 
vmesnih stebrov. Bojim se, da je delitev stene nastala le zaradi dveh 
stebrov v nasprotnih stenah, ki stojita eden nasproti drugemu. Ker 
pa tudi tu nimamo nikakršnih podatkov, je vsakoi sklepanje ne­
mogoče. Ostane le še tretja stavba, kjer je vmesna stena dokaj bolj 
verjetna. Prvič je stavba precej večja, drugič pa imamo tu tudi še 
nekatere druge elemente, kakor so vmesna stena po širini in pa 
stebri, ki so ji pripadali.
Kulturno gradivo te plasti je takorekoč nemogoče diferencirati. 
Plast do novih stanovanjskih hiš je bila okoli 50 do 60 cm debela. 
Ker pa nimamo nikakršnega preloma, ampak se cela kultura nor­
malno razvija, tudi ni mogoče pričakovati kakšnih posebnih odloču­
jočih momentov, ki bi to plast, razen samih hiš, ločili od plasti 
s stanovanjskimi jamami. V glavnem lahko to plast glede na ostale 
kulturne ostaline, kakor so keramika, orodje, plastika itd., smatramo 
še za povsem isto, kakor je kulturna ostalina prejšnje plasti stano­
vanjskih jam. Šele z novimi izkopavanji bo morda mogoče najti 
kakšne večje razločke. Značilno je za sedaj le to, da v tem horizontu 
prenehajo izdelki koros-starčevačke kulture.
Plast Ha (plast stanovanjskih hiš od 7,90 do okoli 7,60m). 
Kakor predstavlja prejšnja plast eno celoto, a se lahko glede na 
stanovanjske objekte razdeli v dva horizonta, ravno tako tudi na­
slednjo II. plast lahko delimo po stanovanjskih objektih v več hori­
zontov, čeprav v glavnem po samem ostalem materialu ne predstav­
ljajo, vsaj kolikor moremo danes sklepati, kakih posebnih plasti. 
Vasic v svojo tretjo plast računa gradivo, najdeno med 8 in 6 m.6 3 
Garašanin tudi to plast prišteva še svoji tordoški fazi, vse do glo­
bine 6,50 m.6 4 Holste svojo plast »B« ravno tako računa nekako od 
8 do 6,50 m.6 5 Medtem pa Milojčič deli to plast na temelju nekaterih 
keramičnih detajlov v dva dela, v »B 1« in »B 2«.6 6 Milojčič navaja, 
da je v plasti »Bi« le motiv meandra na keramiki, medtem ko so 
v plasti »B 2« tudi že spiralni motivi in pa siva in krvavo rdeča 
minyjska keramika ter žigosani ornamenti.6 7
6 3 Vasic, Vinca III, 1 .
6 4 Garašan'n, Hronologija, 18.
6 5 WPZ 1939, 3.
6 6 Milojčič, Chronologie, 72 sl. — Annual BSA XLIV, 273 sl.
8 7 Milojčič (Chronologie, 123, opomba 12) v svoji B 1 stopnji navaja 
posamezne oblike, ki tej plasti ne pripadajo oziroma jih ne moremo imeti 
za izrazite tipe le za to plast Tak je na iprimer slučaj s statueto, ki jo 
navaja Milojčič (Vasić, Vinca I, sl. 43); ta je karakteristična tudi za naj­
nižjo plast in tudi za mlajše plasti od 7 m. D alje Milojčič navaja ornamen-
Med 8 in 6 m imamo v Vinci kar štiri stanovanjske horizonte, 
čeprav v nekem pogledu celotna plast predstavlja kulturno celoto. 
V horizontu »A« so našli kar štiri stanovanjske hiše, bodisi cele ali 
pa samo delno ohranjene oziroma delno odkopane (hiša v globini 
7,90; 7,85; 7,85 in 7,81 m). Takoi po obliki kakor tudi po konstrukciji 
se stavbe med seboj razlikujejo in se lahko razdelijo v dve skupini, 
podobno kakor v prejšnji plasti. Ena skupina (hiše v globini 7,81 in 
7,85 m) ima le majhnoi število -stebrov, ki so bili vkopani v zemljo 
in jih včasih ni ne na oglih in celo> ne na več straneh v stenah. Ta 
skupina predstavlja v glavnem te manjše hiše. Glede njihove kon­
strukcije je mogoče sklepati isto; kar je bilo rečeno' pri hišah v 
prejšnji plasti. Ostali dve hiši, ki sta ravno tako pravokotni, sta bili 
večjib dimenzij, včasih tudi z nekoliko neravnimi stenami, imata pa 
večje število v zemljoi vkopanih stebrov, ki pa niso pravilno dia­
metralno razporejeni. Tako se zgodi, da ima ena stena neprimerno 
več stebrov kakor pa druga, ki ji leži nasproti. Na temelju tega se 
zopet postavlja vprašanje, ali niso ponekod mogoče bili postavljeni 
stebri kar na površino zemlje in niso bili vkopani. Ena od stavb je 
pa zanimiva tudi iz drugega vzroka (hiša 7,90 m globoko). Ta ima 
namreč v notranjosti s podolžnimi stenami paralelno kar tri vrste 
stebrov, ki hišo delijo na štiri različno1 široke dele. Hiša sama je 
morala biti široka okoli 5,5 m, širina posameznih oddeljenih prostorov 
pa ima včasih tudi manj kot en meter. Zato v teh stebrih nikakor 
ne moremo gledati ostankov vmesnih sten. Mogoče bi mogli takšne 
vmesne stene videti le pri srednji vrsti stebrov, medtem ko drugi 
dve za takšno rekonstrukcijo odpadeta. Na vsak način so pa tudi ti 
stebri morali imeti svojo posebno vlogo, po vsej priliki, kot nosilci 
strehe, akoi pač ne računamo, da je to nalogo imela tudi srednja 
vrsta stebrov, kar bi pri širini in tudi dolžini hiše bilo« popolnoma *
tirano ovalno ploščico iz zemlje, ki jo Vasic tolmači kot »kruh« in ki je bila 
najdena 5,1 m globoko (Vinca II, sl. 72). Že glede na globino jo nikakor ne 
moremo imeti za karakteristiko te plasti (med 8 in 7 m). Podobna sta tudi, 
verjetno sorodna objekta (Vinca II, sl. 73 in 74), ki sta bila najdena 6,5 m 
globoko in ki ju Milojčič prav tako navaja v zvezi s plastjo B 1 , čeprav bi 
glede na samo globino navedenih predmetov podobne predmete v tej plasti 
tudi lahko pričakovali. Upoštevati tudi ne moremo prosopomorfnega po­
krova (Vinca II, sl. 154), ki je bil najden 4,2 m globoko. Prav tako moramo 
kot pomoto za to plast imeti navedeni fragment keramike (Vinca II, sl. 282), 
ornamentiran v tehniki slikanja (rdeči in beli slikani trakovi na črnosivem 
ozadju), ki je bil najden komaj 3,7 m globoko. Držaj neke vaze ali glave 
nekega rhytona v obliki ptičje glave (Vinca II, sl. 538), najden 4,1 m glo­
boko, tudi ne more šteti kot karakterističen objekt za plast B 1 . Mislim tudi, 
da plastične človeške glave, ki so se uporabljale kot držaji na ustju skodel 
in se prvič pojavljajo 6,5 m globoko, prihajajo v poštev šele v Milojčičevi 
fazi B 2. Navedene skodele z nogo (Vinca IV, sl. 61 a—c) se lahko samo delno 
upoštevajo, in sicer le tisti primeri, ki so označeni pod »c«, medtem ko 
drugih že glede na tipično stilistično obliko, ki se javlja šele kasneje, ne 
moremo šteti v tako zgodnjo fazo, ne glede na to, da tudi stratigrafsko 
pripadajo veliko mlajši fazi.
razumljivo. Manj je pa verjetno in tudi dokazov nimamo za to, da 
bi te stebre tolmačili kot nosilce stropa.
Kulturna ostalina te plasti predstavlja daljnjo razvojno stopnjo 
vinčanske kulture. Holste, ki jemlje od 8 do 6,50 m plast kot celoto, 
se opira na skupinske najdbe posod, najdenih na globini 7,05 m,
6,60 m in 6,50 m, to je iz odseka mlajšega dela plasti, kakor je naša 
plast II a.6 8 Izločiti danes gradivo-, ki bi pripadalo le temu stratumu, 
je nemogoče. Tudi Vasic v svoji publikaciji ne prikazuje vseh ka­
rakterističnih razvojnih form in drugih momentov, temveč objavlja 
le keramiko, ki so jo našli v zaključenih skupinah, to je le tiste pri­
mere, kjer je bilo najdenih nekoliko celih posod skupaj. Ravno tako 
podaja le v splošnih obrisih prikaz glavnih form.
V kolikor so globine posameznih predmetov točne, bi mogli v ta 
horizont všteti nadaljnje razvojne stopnje nekdanjih bikoničnih 
skodel in terin, ki imajo tu že polkrožno zaobljene rame ter nižji 
ali pa tudi višji vrat. Seveda pa imamo tu tudi še oblike, ki imajo 
sicer zaobljeno, vendar izredno kratko rame (Vinca IV, sl. 67 a, 72 a 
do d). Posode z nogo so doživele isti razvoj kakor o-stale skodele, 
medtem ko imajo same noge obliko tanjšega cilindričnega polno 
delanega stebla z razširjeno' bazo-. Ta -oblika se je obdržala do konca 
uporabe te vrste posod (Vinca IV, -sl. 61 c, 62; Vinca II, sl. 246). Sem 
in tja se pa najdejo tudi še oblike, ki imajo še dokaj sorodnosti 
z nekdanjimi (Vinca IV, sl. 65). Tudi amfore so zgubile že svojo 
oglato obliko, čeprav se sem in tja včasih le pojavljajo, seveda pa 
nikdar v tako izraziti bikonični obliki kakor v plasti stanovanjskih 
jam (Vinca II, sl. 161; Vinca IV, sl. 75 a, 77, 84). Prosopomorfni po­
krovi ne kažejo nobenih bistvenih sprememb, vendar pa visokih 
skoraj koničnih form nimajo več, temveč se uporabljajo le še nižje 
cilindrične oblike. Tudi pokrovi z d verni lici so še vedno v rabi 
{Vinca II, sl. 116 a). Začetno stopnjo tako imenovane minyjske ke­
ramike, ki je rdeče in sive barve in ki se po mnenju nekaterih javlja 
šele kasneje, imamo tako po oblikah kakor tudi po ornamentiki že 
v tem horizontu (Vinca IV, sl. 80, 82). Razloček je le v tem, da je pri 
njih ustje še nekoliko navzven upognjeno. Ornamentika svojega 
značaja ni v bistvu spremenila. Ravnočrtni ornamenti so še vedno 
edini v rabi. Le tu in tam dobivamo- vtis tudi ornamentov s krivimi 
črtami.6 9 Uporabljajo se vse tehnike, razen tehnike slikanja (rdeča 
barva na črnem ozadju). Kot nova tehnika bi se sem mogla šteti 
tehnika žigosanih ornamentov (Vinca IV, sl. 94, No. 584). Med po­
sameznimi tehnikami, ki so se nahajale že v prejšnjih plasteh, se 
poleg vrezanih ornametov, ki se zopet javljajo na določenih oblikah,
6 3 WPZ 1939, 3 sl.
6 9 Fragment keramike, ki pripada nekemu kapastemu pokrovu, najden 
v globini 7,7 m, je sem verjetno dospel po naključju skozi kakšno razpoko 
v zemlji, ki so tukaj dokaj pogoste, o čemer imamo tudi v materialu precej 
dokazov (Vinca IV, sl. 78 c).
Stanovanjske hiše horizonta II a
uporabljajo v veliko večji meri vdolbeni in pa uglajeni ornamenti 
v istih motivih kakor prej.
Moina plastika je v tej plasti zadržala še mnoge primere, ki so 
izdelani glede na tehnično .stran kakor tudi glede na obliko še po 
vzoru na kikladski tip prejšnjih plasti (Vinca III, sl. 130, 131). V 
glavnem lahko smatramo, da je tu trikotno modelirano lice z raz­
lično modeliranim temenom še vedno v večji meri zastopano. Vendar 
pa imamo tu tudi že dokaj primerov peterokotnega lica (Vinca III, 
sl. 129, 139, 140), ki Se tu iznenada jav lja brez kakšnih predhodnih 
form, kolikor ne bomo morali kot predhodno obliko smatrati tiste 
primere, ki so ovalni (Vinca III, sl. 133). Tehnična izdelava je pa 
v tej plasti relativno veliko boljša kakor v prejšnjih plasteh. Tudi 
samo modeliranje je na dokaj višji stopnji.
Orodje ni .spremenilo svoje oblike. Kalupaste sekire se uporab­
ljajo v vse večji meri.
Glavna karakteristika te plasti pa je v nastopu posebnih amfor 
z izredno visokim cilindričnim vratom ter s svojstveno ornamentiko; 
ta ima delno antropomorfne, delno pa čisto geometrijske motive med 
ostalim tudi motiv S, toda izdelan, kakor je bil običaj v linearni 
keramiki (Vinca II, sl. 62—68; 82 a, b; 84 a—d).7 0 Nesporno je to prvi 
pojav vpliva tiške kulturne skupine v Vinci. Tuji pojav pa pred­
stavlja tudi fragment keramike s črno slikanim ornamentom na 
rdečem ozadju (Vinca II, si. 272). Po vsej verjetnosti je to tuj import.
Plast II b (plast stanovanjskih hiš od okoli 7,60—7,0m). V tem 
horizontu so ohranjene tri stanovanjske hiše srednje velikosti (hiše 
v globini 7,65 m, 7,60 m, 7,54 m). Vse so bolj nepravilne oblike, kar 
je v nižjih plasteh le bolj redek slučaj. Poleg tega so tu v uporabi 
hiše z neravnimi stenami, pri čemer je včasih le del stene izlomljen 
ali pa polkrožno oblikovan (hiša 7,54m globoko). Tudi tu imamo 
hiše, pri katerih so rabili v različni množini v zemljo1 vkopane stebre. 
V neki hiši (v globini 7,60 m) so bili vkopani stfebri tudi v sami hiši. 
Vendar pa ti ne pripadajo1 vmesnim stenam, temveč bodo kakor tudi 
v mnogih prejšnjih primerih le nosilci strehe, ako1 pač niso imeli 
kakšne druge vloge, kar pa je samo na temelju skic nemogoče 
sklepati.
Kulturna ostalina tega horizonta se ne razlikuje od prejšnjega. 
Vse oblike posod imajo ali isto obliko ali pa imajo le nove neznat- 
nejše evolucijske elemente, kar je pa glede na relativno majhno
7 0 Najdba velike amfore (Vinca II, sl. 62—68) ter nekaterih fragmentov 
podobnih in drugih posod (Vinca II, sl. 82 a, b) po globini ne ustreza glo­
binam hiš na načrtu. Po tekstu so ti objekti bili najdeni 7,445 in 7,635 m 
globoko, medtem ko so na načrtu ustrezne hiše označene, da so bile najdene 
7.90 in 7,85 m globoko. V prvem primeru ti objekti ne spadajo v to plast, 
medtem ko stavbe spadajo sem že z danimi globinami. Seveda pa morajo 
pripadati tudi objekti, ki so bili najdeni na tleh teh hiš. Napaka, se zdi, 
je v tem. da so globine objektov vzete tedaj, ko so bili predmeti odkriti 
v plasti hišnega ometa, medtem ko so mere stavb vzete tedaj, ko je bilo 
vse očiščeno in bil odstranjen tako omet kakor tudi tlak hiš.
množino objavljenega gradiva nemogoče pravilno oceniti. Kot delno 
nove forme bi se sem mogle šteti manjše kupe bolj kroglaste oblike 
z nizkim in širokim vratom ter vdolbenim dnom (Vinca IV, sl. 70 a; 
71 No. 403). Od ostalih pojavov imamo tu že izrazitejše primere 
tako imenovane minyjske keramike (Vinca I, sl. 128, kolikor pač 
ta primer ne pripada kasnejšemu horizontu). Prosopomorfni po­
krovi so izključno nižji in cilindrični. V tem horizontu se pojavljajo 
tudi fragmenti amfor s širokim in visokim cilindričnim vratom, ki 
stoje pod, vplivom tiske kulturne skupine (Vinca II, sl. 81). Poleg 
tega pa imamo tu tudi še druge primere, ki stoje pod istim kultur­
nim vplivom oziroma predstavljajo celo import (Vinca IV, sl. 74 d; 
Vinca II, sl. 366). Skodele z nogo' nimajo nikakšnih novih karakte­
rističnih detajlov. Pri ornamentiki imamo tudi dalje tendenco, da 
se vse bolj uporabljajo' posamezne tehnike kakor tehnika vdolbenih 
in tehnika uglajenih ornamentov. V plastiki se pa tip petokotnega 
lica vse bolj razvije.
Plast II c (plast stanovanjskih hiš od 7,0 do 6,5 m). V tem 
horizontu so našli tri hiše raznih velikosti (hiše v globini 6,95 m, 
6,89 m, 6,80 m). Tipološko' so popolnoma sorodne hišam iz prejšnjega 
horizonta, to je hiše so nepravilne, pogosto' z neravnimi stenami. 
Pri eni hiši imamo zopet zaobljene ogle, tam kjer ni bilo odkritih 
v zemljo' vkopanih stebrov (6,89 m globoko). Pri isti hiši je pa en 
ogel v načrtu podan pod pravim kotom, čeprav tudi tu ni bilo no­
benega v zemljo vkopanega stebra. Tudi tu vprašanje glede pravil­
nosti načrtov še ni rešeno. Zanimiva je posebno ena hiša. (globina 
6,95 m), ker ima dve vmesni steni, ki sta delili hišo v več prostorov. 
Ni pa povsem izključeno, da bi tukaj ne mogli imeti opravka z 
dvema stavbama, ki sta imeli skupno eno steno. Vprašanja pravil­
nosti takšnega gledišča pa ni mogoče potrditi na temelju današnjih 
podatkov. Vsekakor bi bilo zanimivo ugotoviti, ali imamo tu dve 
ali samo eno stavbo, ki je imela več prostorov.
Kulturno gradivo, ki je čisto razvojno nadaljevanje prejšnjih 
horizontov, ima vendar nekaj posebnosti. Predvsem je tu skupina 
vaz, ki so jih našli skupaj z rhytonom, znanim pod imenom vaza 
»Hyde« 7,05 m globoko (Vinca I, sl. 109, 110; Vinca IV, sl. 45 a—i; 
Vinca II, sl. 247, 293). Mogoče ta skupina vaz, ki je bila zakopana 
v zemljo, pripada že kasnejšemu horizontu, ne pa temu. Vendar bi 
prej sodil, da pripada tej plasti. V tej skupini je tudi nekoliko 
zanimivih oblik, k ii naj bi po mnenju nekaterih služile tudi kot 
karakteristična oznaka te plasti. Vendar pa moramo priznati, da 
nekatere forme niso splošne, temveč le sporadične in da jih zato 
ne smemo smatrati za neko posebnost, ki naj bi bila odločilna za 
ocenitev plasti. Druge oblike so pa zopet ali preveč enostavne ali 
pa so že v splošni porabi skozi več plasti oziroma horizontov. Tak 
primer predstavlja na primer velika amfora »buta« s horizontalnimi 
ročaji, ki so eden iznad drugega, in ki jo tudi Holste označuje kot
starinsko obliko7 1 (Vinca II, sl. 293). In res se ta oblika v Vinci javlja 
že ođ plasti I a skozi vse horizonte (Vinca IV, sl. 27, 28).7 2 Nekarak- 
teristična za ocenjevanje je tudi skodela z nogo (Vinca II, sl. 247), 
kakršnih imamo v raznih evolucijskih formah skozi vse nižje plasti. 
Dalje lahko sem štejemo tudi dve skodeli oziroma kupi (Vinca IV, 
sl. 45 a, b). Prav tako niso karakteristične tudi nekatere druge sko­
dele (Vinca IV, sl. 45 c, d). Tudi dokaj kroglasta posoda s cilindrič­
nim, a zelo širokim vratom, ima svoje analogije v prejšnjih plasteh 
(Vinca IV, sl. 45 e). Vse naštete posode bi lahko smatrali, da so 
karakteristične za plast od 8 m dalje. Rhyton vaza »Hyde« pa pred­
stavlja le edinstven primer v Vinci, ki ga po obliki (najdeni so sicer 
v Vinci drugi rhytoni, toda drugih oblik), ne moremo za sedaj upo­
števati, kolikor se v sami Vinci ali pa na drugih krajih ne najdejo 
podobni primeri. Za naš horizont pa ostane le nekoliko primerov, 
ki bodo karakteristični, čeprav bodo verjetno začetne stopnje že 
v prejšnjih plasteh. So to amfore z ozkim cilindričnim in visokim 
vratom, včasih tudi z nižjim širšim vratom, ki so bile tudi v tej 
skupini vaz, bikonične ali pa tudi bolj kroglaste oblike z držaji 
na na j večji periferiji, ali le z vzboklinami ali pa tudi brez teh 
(Vinca IV, sl. 45 f—i; 92 a; 75 d). Nesporno pa imajo te amfore v sami 
Vinci in vinčanski kulturni skupini svoje najbližje paralele že v 
amforah, ornamentiranih z vrezanimi ornamenti, ki so se pokrivale 
s tako imenovanimi p r osopomorf n i m i pokrovi. Vendar jih pa v takšni 
tehnični izdelavi in tudi v tako izrazitih bikoničnih oblikah ter s 
takšnimi držaji ne nahajamo poprej. Kolikor ni bilo fragmentov, ki 
so1 danes propadli, moremo ta horizont smatrati za začetek uporabe 
takšne keramike. Kakor sem pa že omenil, kažejo ostale forme in 
tudi ornamentika le daljnje razvojne forme, ki so obogatene le v 
posameznih detajlih, katerih pa za sedaj še ni mogoče popolnoma 
zajeti. Isto je tudi z grobimi posodami, katerih oblika je ostala še 
enaka, kakor je bila na začetku plasti stanovanjskih hiš (Vinca IV, 
sl. 25, 26, 57 a, b). Seveda pa imamo včasih tudi kakšne posebne, 
mogoče celo povsem nove vaze, kar je pa za sedaj še nemogoče 
ugotoviti.7 3 Minyjska keramika je tudi tu zastopana (Vinca IV, sl. 81), 
kolikor ne spada sem tudi primer, omenjen že v prejšnjem horizontu 
(Vinca I, sl. 128).
Plastika ima v tem horizontu še posamezne oblike nekdanje 
plastike oziroma vsaj tehnično izdelovanje vinčanskega tipa kiklad- 
skih idolov (Vinca III, sl. 180, 181, 161, 158). V glavnem pa imamo 
tudi že povsem izrazit tip, znan po imenu vidovdanskega tipa s 
peterokotnim licem (Vinca III, sl. 156, 167, 168, 174 itd.). Pri teh 
ßtatuetah je dolnji del stisnjen. Seveda pa imamo tudi še druge
7 1 WPZ 1939, 3.
7 5 Vasić, Vinča II, 138.
7 3 Doslej so v glavnem objavljene le cele posode, medtem ko frag­
menti, ki bi nam dali jasnejši pogled, niso.
Stanovanjske hiše horizonta II b
bodisi posebne ali le slučajne tipe, kakor so bolj ploščate statuete 
ovalnega preseka itd. Tuj, importiran kos pa predstavlja fragment 
keramike s črno slikanim ornamentom na rdečem ozadju (Vinca II» 
sl. 273).
Plast II d (plast stanovanjskih biš od 6,50 do' 6,0 m). V tem 
horizontu imamo samo eno hišo (globina 6,54 m), vendar pa Vasic 
omenja še eno, ki je bila najdena pred. prvo svetovno' vojno in je 
ležala 6,6 m globoko.7 4 Verjetno bo ta pripadala istemu horizontu 
kakor sedanja, ako ne boi mogoče celo nekoliko starejša, glede na 
to, da je dno hiše na sredini bilo poglobljeno celo do 6,83 m. O obliki 
te stavbe nimamo nikakšnih podatkov. Novo odkrita stavba pa spada 
med nepravilne hiše, pri katerih so vse stene neravne in ima različno 
razporejene v zemljo vkopane stebre. Poleg tega ima stavba v no­
tranjosti tudi dve vzdolžni vrsti stebrov, ki bodo pripadali nosilcem 
strehe. Manj je pa verjetno, da bi tu bile vmesne stene, čeprav 
seveda tudi to ne bi bilo izključeno', samo da je širina prostorov 
v tem primeru bila izredno ozka in skoraj neuporabljiva.
Kulturna ostalina tega horizonta, čeprav se v osnovi ne menja 
in predstavlja v mnogih momentih le razne razvojne oblike prejš­
njega, že znanega gradiva, ima vendar povsem nove obogatitve, ki 
se javljajo proti koncu tega horizonta in ki jasno kažejo na ne­
kakšno spremembo, čeprav nimamo niti prelomljene plasti niti se 
starejše forme še niso' izgubile. Posebno skupino predstavljajo vaze» 
ki so jih pred prvo svetovno vojno našli v hiši na globini 6,6 m.7 5 
Skupno so našli 22 vaz. Medtem ko so posamezne oblike popolnoma 
navadne, imajo druge zopet dokaj sorodnosti s posameznimi primeri 
iz skupine vaz z vazo »Hyde« (Vinca IV, sl. 47 No. 506, 507; sl. 49 
No. 490, 492, 493, 494, 495; sl. 54 No. 497; sl. 55 No. 505). Vsekakor so 
te amfore kljub raznim neznatnejšim odstopanjem genetično po­
vezane z amforami, omenjenimi v prejšnjem horizontu. Omeniti je 
potrebno, da imamo v tej skupini tudi antropomorfno vazo (Vinca I» 
sl. 89, 90), dalje vazo z dvema apliciranima licema na vratu (Vinca 1, 
sl. 105), ter stekleničico (Vinca I, sl. 106). Kakor so posamezni primeri 
vaz sorodni z bikoničnimi in kroglastimi amforami na eni strani, 
tako so drugi primeri sorodni tudi s tako imenovano minyjsko kera­
miko v prejšnji oziroma še starejši plasti (Vinca I, sl. 128; Vinca IV, 
sl. 55 No. 505). Niso pa to edini primeri v tem horizontu, temveč imajo 
tudi še druge (Vinca I, sl. 129).
Druga skupina posod predstavlja prav tako ostalino neke hiše, 
najdene 6,5 m globoko.7 6 Vasic objavlja vsega skupaj 5 vaz te sku­
pine. V glavnem ne predstavljajo nikakršne posebnosti v vinčanski 
kulturni plasti in se podobne javljajo že davno prej. Nekoliko od­
stopajočo obliko ima le ena posoda s širokim cilindričnim vratom
7 4 Vasic, Vinca IV, 38.
7 5 Vasic, Vinca IV, 38 sl.
7 6 Vasic, Vinca IV, 43 sl.
Stanovanjske hiše horizontov II c in II d
(Vinca IV, sl. 56 b), ki se pa lahko objasni s čisto evolucijskim pro­
cesom. Ni pa ta oblika preveč pogostna in bi zato mogla predstav­
ljati za ta horizont le nekaj posebnega. Drugi primer (Vinca IV, 
sl. 56 e) pa predstavlja čisto bikonično amforo s cilindričnim vratom 
in z navzgor zavitimi držaji. Ta spada v ožjo skupino posod, ki so 
bile najdene z vazo »Hyde« in z antropomorfno' vazo. Poleg teh 
primerov imamo tudi druge, najdene v istem horizontu (Vinca IV, 
sl. 84). V tem horizontu se dalje nahajajo tudi še »bute«, ki tukaj 
prenehajo in jih kasneje več nimamo (Vinca II, sl. 293; Vinca IV, 
sl. 59).7 7 Prosopomorfni pokrovi se pa nespremenjeni uporabljajo 
tudi še dalje kakor tudi njim ustrezne amfore.
Ornamentika je zadržala še vse svoje nekdanje oblike, vendar 
pa imamo vrezanih ornamentov že dokaj manj, medtem ko se vdol- 
beni ornamenti uporabljajo v dokaj večji meri. Posebnost tega 
horizonta pa je v tem, da se javljajo popolnoma nove forme in tudi 
nova ornamentika, tako glede tehnike kakor glede motivov. Oblika 
novih skodel kaže močno poudarjeno rame in širok cilindrični vrat, 
ki je nekoliko navzven upognjen (Vinca IV, sl. 94, No. 585 a, b; sl. 95). 
Istočasno se pa pojavljajo tudi tako imenovani kapasti pokrovi, ki 
so že po sami ornamentiki sestavni del zgornjih skodel (Vinca IV, 
sl. 78 d, Vinca II, sl. 231). Ornamentika je delno prostoročna, delno 
pa izdelana s pomočjo koleščka, to je žigosana. Motivi predstavljajo 
tudi spiralne ornamente poleg nepravilnih trakov ali oglastih mean- 
droidnih trakov itd. Kljub pojavu že v tej globini je pa v resnici 
ta skupina posod v rabi šele v naslednji plasti. Glede na podano 
globino jih pa vsekakor moramo omeniti že na koncu te plasti. Ta 
primer je bil odločilen tudi za Garašanina, ki je svojo tordoško fazo 
končal na globini 6,5 m, ker se je zanesel na dano globino, čeprav, 
strogo vzeto, moremo v resnici vzeti le globino 6,0 m kot mejo' med 
to in novo plastjo. Nove detajle imamo tudi pri plastičnih človeških 
glavah kot držajih na ustju raznih skodel (Vinca II, sl. 339—341).
Plastika tega stratuma je nadaljevanje razvoja plastike prejš- 
ii jih plasti. Tip vidovdanske s petokotnim licem in stisnjenim telesom 
je tu dosegel svoj višek in tudi najbol j čiste oblike (Vinca III, sl. 187, 
193, 203, 204, 205 itd.). Včasih je forma tega tipa bolj elegantna, to 
je statueta je bolj sorazmerna. Imamo pa tudi nekaj zelo lepo mo­
deliranih primerov, ki spominjajo na naturalistične predzgodovinske 
predstave (Vinca III, sl. 220). Razen tega pa imamo tudi čisto sumarne 
izdelke, ki se morejo uvrstiti v razne tipe.
Kot tuj import v tem horizontu moremo smatrati vazo, katere 
najdeni fragment ima črne ornamente na rdečem ozadju (Vinca II, 
sl. 277).
Plast lila (plast od 6 do okoli 5 m). V prejšnjih plasteh smo 
imeli za delitev v horizonte vsaj skromen načrt stanovanjskih hiš. 
Odslej pa nimamo več niti te opore. Vasic sicer sem in tja v tekstu
7 7 Vasic, Vinca II, 138.
omenja posamezne hiše, vendar pa nimamo nikakršnih načrtov, po 
katerih bi mogli soditi na skupino stavb, njihov medsebojni odnos, 
obliko itd. Res je, da je Vasic objavil tudi nekaj tlorisov mlajših 
hiš, toda le posamezno, ne pa v plasteh.7 8 Zato je delitev mlajših 
plasti na stanovanjske horizonte skoraj popolnoma nemogoča. Deli­
tev na posamezne kulturne plasti je pa ravno tako izredno težka, 
ker nimamo dovolj ustreznega publiciranega gradiva.
Celotno plast IV računa Vasic od 6,0 do 4,0 m. Nekateri jo delijo 
nekoliko bolj detajlno. Holste računa svojo plast »C« nekako do
5,0 m, a plast »D« nekako do 3,5 m, Milojčič pa plast »C« do 5 m, 
a mešano plast »C— D« do 4 m. Tudi drugi arheologi pogosto vidijo 
nekakšno mejo med 5 in 4 m. Tako je na primer Memghin v svojih 
starejših delih razdelil: to plast v dve skupini, in sicer II a od 5,6 
do 4,6 m, a II b od 4,6 do 2,5 m.
Vasic nikjer ne omenja, da so v tem horizontu bile najdene 
stanovanjske hiše, kljub temu da so obstajale. Okoli 6,0 m je bila 
poleg tega tudi cela plast ožgana, kar je tudi dalo povod Milojčiču, 
da je to vzel za mejo med starejšo in mlajšo vinčansko kulturo, 
čeprav, kakor sam pravi, ni na nobenem drugem najdišču te kul­
turne skupine nobenega preloma, kakor ga v resnici ni niti v sami 
Vinci.7 9 Iz tega pa sklepa dalje povsem pravilno, da se je mlajša 
organsko razvila iz starejše kulture.
Ker za sedaj nimamo nikakršnih tlorisov hiš, se moramo pri 
delitvi vinčanske kulturne plasti vsaj za začetek omejiti le na 
kulturno gradivo. Tako moremo na temelju kulturnega gradiva za 
plast III a smatrati plast od 6 do1 5 m. Kulturno gradivo v svojem 
razvoju v resnici ne kaže nikakršnega preloma. Glavna karakteri­
stika te plasti pa so poln razvoj skodel; z žigosanimi ornamenti (kjer 
so pa ornamenti pogosto tudi le vrezani) in kapasti pokrovi, torej 
oblike, ki so se pojavile že proti koncu prejšnje plasti. V tej plasti 
se uporabljajo v veliki množini (Vinca II, sl. 231—237; Vinca IV, 
sl. 78 a, e, f; 140 a— c; 94 No. 586— 589; sl. 139, 163 No. 1137—1142). 
Skodele z nogo čisto s tipološkega vidika kažejo' daljnji razvoj in 
se prilagojujejo oblikam skodel brez noge (Vinca IV, sl. 118 No. 1026 
do 1030; sl. 61 a, b). Vendar pa je ta oblika posod, to je skodel z nogo 
po dosedanjem stanju gradiva pri koncu te plasti prenehala in se 
v Vinci kasneje javljajo le še sporadično. Tudi prosopomorfni po­
krovi in njim ustrezne amfore ne kažejo1 nikakršnih novih karakte­
ristik (Vinca II, sl. 147—153; Vinca IV, sl. 133, 160, 164, 162 No. 1119 
do 1123; sl. 163 No. 1124—1134). Skodele in terine so z neznatnimi 
razlikami iste kakor v prejšnji plasti (Vinca TV, sl. 127, 128). Podoben 
primer je tudi z raznimi globokimi kupami. Imamo sicer tudi ne­
katere nove oblike, ki pa se javljajo le v enem primeru. Tak je 
primer z amforami (Vinca IV, sl. 134, 135). Nekoliko drugače je z
7 8 Vasic, Vinca I, 11.
7 9 Milojčič, Chronologie, 71 sl.
novimi oblikami skodel z odebeljenim ustjem, ki je ornamentirano 
in katerih imamo več primerov (Vinca IV, sl. 123).
Ornamentika je v tej plasti posebno v posameznih tehnikah 
doživela ravno tako svojo kulminacijo. Tak je primer z žigosano 
ornamentiko, ki je vezana na skodele s kapastimi pokrovi, ki pa 
v tej plasti tudi že1 zginjajo. Dalje pa trajajo še vdolbeni ornamenti, 
ki uporabljajo tudi krivolinijske motive (spiralo) in ki v tej plasti 
tudi dosežejo' svoj višek (Vinca IV, sl. 137, 154, 158 No. 1094—1102; 
sl. 73 No. 458). Podoben primer je tudi z uglajenimi ornamenti, ki 
pa doživijo višek uporabe šele v prihodnji plasti.
Statuete tipa vidovdanke predstavljajo daljnjo razvojno fazo, 
ki se opaža posebno v vse bolj bogati ornamentiki. Kot posebnost 
te plasti bi lahko tu 'imenovali tako imenovane naturalistične sta­
tuete, ki se javljajo v tej plasti ali bolje okoli 6,0 m in tudi takoj 
zginjajo (Vinca III, sl. 243, 244). Kot poseben tip statuet, karakteri­
stičen le za to plast, bi bil tudi tip s popolnoma zoženim valjčnim 
spodnjim delom v obliki stebra in veliko glavo (Vinca III, sl. 283). 
Ker je pa ta tip izredno' redek, ga lahko smatramo za izrednega, ne 
pa splošnega. Pred koncem te plasti se javljajo tudi statuete, sedeče 
na zemlji z upognjenimi nogami (Vinca III, sl. 499, 500, 503). Že bolj 
na začetku plasti se pa začenjajo uporabljati tudi statuete, sedeče 
na prestolu. Samo tej plasti pa pripadajo statuete, sedeče na žrtve­
niku (Vinca III, sl. 511—514), medtem ko' se kurotrofne statuete jav­
ljajo v tej plasti, a trajajo tudi še dalje.
Sprememba pa se med 6 in 5 m delno' opaža tudi na posameznem 
orodju. Trnki so nekdaj bili gladki, sedaj pa dobivajo na vrhovih 
tudi trn (Vinea IV, sl. 240) in se uporabljajo tudi še kasneje. V tej 
plasti pa istočasno prenehajo harpune z dvema vrstama zobcev in 
se začenjajo uporabljati le enovrstne harpune (Vinca IV, sl. 241, 242). 
Ker ostalo orodje ni objavljeno, ni mogoče sklepati, kakšen razvoj 
je naredilo in v kakšne forme se je razvilo.
Keramični import v tej plasti predstavlja fragment s črnimi 
ornamenti na rdečem ozadju (Vinca II, sl. 278). To je zadnji fragment 
te vrste, ki se je našel okoli 5 m globoko in ima svoje paralele v 
raznih primerih iz prejšnjih plasti; vsi ti fragmenti skupaj predstav- 
1 jajo tuj import. Prvi bi se mogoče dali povezati s koros-starčevačko 
kulturno skupino', tega pa za kasnejše ne moremo trditi.
Plast IIIb (plast med 5 in 4 m). Tudi v tej plasti za sedaj 
nimamo omenjenih nikakršnih stanovanjskih hiš. Prve podatke o 
hišah dobimo šele popolnoma na koncu te plasti, ki bodo pa pri­
padale prihodnji plasti IV a. Verjetno se bo kasneje ta plast kakor 
tudi poprejšnja dala kdaj deliti tudi na stanovanjske horizonte. 
Holste omejuje to plast med 5 in 3,50 m,8 0 medtem ko Milojčdč tu 
vidi mešanico med Holstejevo plastjo C in D. Po kulturnem inven­
tarju pa lahko to plast opredelimo sicer kot nadaljevanje v razvoju
8 0 WPZ 1939, 4.
form prejšnjih, plasti, vendar pa s posameznimi karakterističnimi 
elementi. Predvsem moramo tu upoštevati, da so skodele s kapastimi 
pokrovi in žigosanimi ornamenti dosegle svoj vrhunec že pred 5 m 
in da so se začele izgubljati, tako da proti koncu 4 m nimamo ni­
kakršne sledi več o njih. Tudi predmeti, ki so bili najdeni v hiši 
kasnejše plasti IV a, čeprav hiša leži 4,1 m globoko, nimajo več 
nikakršne sorodne oblike s to keramiko. Obstoja sicer nekoliko 
fragmentov, ki so 'bili izkopani že veliko poprej (Vinca IV, sl. 163 
No. 1144—1146) in ki bi naj pripadali plasti med 5 in 4 m, ako bi jih 
mogli upoštevati. Vendar pa moremo danes smatrati, da je 5 m bil 
nekako meja, do katere sega ta vrsta keramike, kolikor se pa po­
samezni fragmenti javljajo kasneje, so le sporadični primeri. Pro- 
sopomorfni pokrovi in njim ustrezne amfore se v tej plasti le še 
redko javljajo, čeprav se uporabljajo nekako' do 4 m (Vinca II, 
sl. 154, 155; Vinca IV, sl. 157, 162 No. 1117, 1118; sl. 163 No. 1135, 1136). 
Zanimivo pa je, da so posamezni pokrovi tudi spremenili svojo obliko 
(Vinca II, sl. 155). Oblika je bolj konična, lice temu primerno iz­
delano ločno, a zadnji del glave oddeljen oziroma celo nekoliko nižji 
od sprednjega. Poleg tega je imenovani pokrov tudi rdeče pobarvan 
na črnem ozadju, tako da so na licu le posamezni trakovi črno zgla­
jeni, a drugi rdeče barvani, medtem ko je bil zadnji del pokrova 
celo ves pobarvan. Barva je danes pastozna in se otira. Mogoče je 
takšna oblika in ornamentika v Vinci na prosopomorfnih pokrovih 
le čisto izredna, ker imamo doslej le en sam primer. Vsekakor pa je 
ornamentika bila pod vplivom ravno tako okrašenih statuet iz iste 
plasti (Vinca I, sl. 34, 37, 38, 41, 42, 44, 45, 46). Ta način ornamen- 
tiranja statuet v prejšnjih plasteh ni bil znan, vsaj ne v tej obliki, 
čeprav imamo posamezne primere, na katerih se javlja tudi rdeča 
ali pa bela barva, ki je pa povsem drugega značaja (Vinca I, sl. 40, 
43, 48). Zato moramo ta način smatrati za karakterističen ravno za 
to plast, kjer se ta tehnika javlja in istočasno' tudi zginja. Skodele 
z nogo se tu javljajo le še sporadično, kolikor objavljeni primeri 
res tudi pripadajo tej plasti (Vinca IV, sl. 117, 118 No. 1031). Kot 
končno njihovo fazo uporabe moramo' pač vzeti nekako globino 5 m. 
Skodele in te-rine brez noge so pa iste kakor v prejšnji plasti 
(Vinca IV, sl. 128 b, c, 129, 130 a). Podoben primer je tudi z globo­
kimi kupami. V tej plasti zginjajo tudi zadnji primeri, ki so pod 
vplivom tiške kulturne skupine ali pa celo import (Vinca IV, sl. 151).
Medtem ko se posamezne ornamentalne tehnike v tej plasti več 
ne javljajo, imamo na drugi strani izdelane ornamente v tehniki 
dolbenja (Vinca IV, sl. 122, 152, 158 No. 1103—1111). Kulminacijo rabe 
pa v tej plasti doživljajo vglajeni ornamenti, ki jih dobimo ali na 
zunanji ali na notranji strani posod (Vinca IV, str. 120, 122, 119 itd.).
Poleg že omenjenih statuet, ki so omamentirane tudi z rdečo 
barvo, se v tej plasti javlja nekaj novih, doslej neznanih tipov, ki 
pa imajo svoje posebnosti v glavnem le v izdelavi glave. So to mo­
delirane glave tako imenovanega ptičjega tipa, toda v raznih oblikah
(Vinca III, sl. 355, 358, 364, 374, 390, 398, 400, 421, 407). Poleg tega se 
pa tip vidovdanke tudi še dalje uporablja, vendar pa tukaj tudi 
preneha. Prav tako se uporabljajo tudi sedeče statuete na prestolu, 
ki zginjajo' v mlajši plasti. Samo tej plasti pa pripadajo sedeče 
statuete na stolu, medtem ko se kurotrofne nahajajo tudi še v kas­
nejših plasteh.
Plast IV a (plast stanovanjskih hiš od 4,0 do 3,60 m). Nekako 
okoli 4 m imamo precejšen prelom v kulturnem inventarju v Vinci. 
Ta prelom ni izrazit niti v sami plasti, niti ni stara kultura za­
menjana za neko novo kulturo, ki bi iz kakega drugega kraja prišla 
na to lokalitete. Vendar se pa ta prelom opaža v materialu, toda le, 
ako opazujemo celotno vinčansko kulturo. Dosedanje bogastvo v 
formah in ornamentiki, ki ga celoi lahko imenujemo baročno, je že 
doseglo višek in vidimo naglo propadanje tako v tehniki izdelave 
kakor tudi v oblikovni in ornamentalni strani. Mnoge oblike, ki so 
se uporabljale v času, ki je bil potreben, da se je nakopičila plast, 
debela 6 m, kakor tudi nekatere druge oblike, ki so se pojavile 
kasneje, tedaj, ko je vinčanska kultura dosegla svojo kulminacijo, 
nenadoma popolnoma prenehajo. Isti primer je tudi z ornamentiko. 
Res je, da dobimo nekaj novih posebnosti, a te nikdar ne dosežejo 
nekdanjih. Celotna materialna kultura, izvzemši stanovanjskih hiš, 
postaja vse bolj preprosta.
Vasic je svojo V plast, ki ustreza tukajšnji IV, stavil med 4 in 
2 m. Od ostalih naj omenim Holsteja,8 1 8 2 ki svojo' plast E računa ne­
kako od 3,50 do 1,50 m, in Milojčiča,8 3 ki svojo plast D računa od 4 
do 3,50 m.8 4
V tej plasti imamo zopet sicer le nekaj skromnih podatkov o 
stanovanjskih hišah, vendar nam je spričo tega mogoče le nekoliko 
bolj detajlno deliti plast v stanovanjske horizonte. Ker pa podatki 
niso popolni, je seveda tudi točnost delitve dokaj dvomljiva, vsaj 
toliko časa, dokler ne dobimo novih realnejših podatkov. Tako kot 
horizont »a« lahko označimo tiste stavbe, ki so bile najdene okrog 
4 do 3,60 m globoko. Vasic omenja sicer le eno hišo, najdeno 4,1 m 
globoko,8 5 vendar pa ta ne bo. osamljena. Njenega tlorisa nimamo. 
Iz Vasičevega opisa je pa razvidno, da je bil najden tudi še del 
ohranjene stene, izdelan iz vejevja, ometanega z glino.8 6 Hiša je 
bila kakor tudi doslej vse ostale hiše, znane v Vinci, uničena po 
požaru. V njej in poleg nje se je pa našlo izredno veliko število
8 1 Milojčić, Chronologie, 73.
8 2 WPZ 1939, 5.
8 3 Milojčić, Chronologie, 73.
8 4 Milojčić (Chronologie, 123, opomba 12) stavlja v to plast amforo, 
najdeno 5,0 m globoko (Vinca IV, sl. 156). Ta amfora, ki je prvič že glede 
na samo globino, kjer je bila najdena, veliko starejša, je pa istočasno tudi 
v zvezi s skodelami s kapastimi pokrovi ter zato nikakor ne sodi v to plast.
8 5 Vasić, Vinca IV, 73.
8 6 1 . c. 77, sl. 98.
keramičnih predmetov, ki jih Vasic in drugi obravnavajo kot eno 
celoto. To gradivo predstavlja tipične oblike, karakteristične za to 
plast. Tukaj so predvsem plitke velike sklede, amfore s tremi ročaji 
na trebuhu, oblika, ki se tukaj prvikrat javlja, skodele raznih tipov, 
manjše amfore, ornamentirane z vdolbenimi ornamenti, ter posoda 
z dulcem (Vinca IV, sl. 99—112). Tudi ostalo gradivo se popolnoma 
sklada z zgornjimi oblikami (Vinca IV, sl. 191 a, b, 193 a, 1% b, 190 
No. 1404; sl. 194 No. 1433—1435; sl. 195 No. 1440, 1443). Od ornamen­
talnih tehnik sta ostali še tehnika vglajenih in vdolbenih orna­
mentov. Med povsem novimi ornamentalnimi tehnikami na keramiki 
se pa v tem horizontu javlja tudi še slikanje ravnočrtnih motivov 
z rdečo in belo barvo na črnem ozadju (Vinca II, sl. 282). Pri plastiki 
je pa skoraj v izključni uporabi tip statuet s ptičjim licem. Poleg 
tega pa oblike statuet postajajo tudi vse bolj ploščate.
Plast IV b (plast stanovanjskih hiš od 3,60 do 3,20 oziroma
3,0 m). Novi horizont ima zopet le dve hiši, ki sta nam mimogrede 
omenjeni. Našli sta se 3,62 in 3,48 m globoko.8 7 Ne vemo pa, ali so 
v tem horizontu najdene tudi še druge hiše. O hiši, ki so* jo našli 
5,48 m globoko, imamo samo podatke, da je bila usmerjena S—J ter 
da je v hiši bila tudi peč, katere zadnja stran je ležala 3,23 m glo­
boko, sprednja pa 3,37 m. Severno od te peči so našli tudi ostanke 
starejše peči 3,4 m globoko; Pred pečjoi se je našla vrsta razbitih vaz, 
ki so ležale paralelno* s podolžno steno hiše.8 8 Za drugo hišo imamo 
pa tudi tloris, ki predstavlja stavbo z več prostori. Po Vasičevem 
načrtu je imela hiša kar 5 prostorov in več peči.8 9 Peči so bile pod- 
kovičaste oblike in so* po Vasiču služile za žganje cinabarita. Vendar 
je pa vprašanje, za kaj so se takšne peči uporabljale, zaradi mnogih 
nejasnih momentov še vedno odprto.9 0 V imenovani hiši so bile naj­
dene tri peči, od katerih pa sta dve že na starejših pečeh, a njunih 
temeljev ne pokrivata popolnoma. Poleg tega je zanimivo tudi, da 
sta dve peči vsaka v posebnem prostoru, medtem ko je ena peč 
zgrajena kar namestil ene notranje stene. Ker je pa odprtina peči 
na mestu samega zidu, je precejšnje vprašanje, ali je stena obstajala 
za časa uporabe te peči ali, bolje, ta zid sploh tedaj ni mogel ob­
stajati. Vasic sicer domneva, da so starejše peči bile v stavbi, ki je 
imela isto obliko* kakor sedanja, ki nam jo* podaja.9 1 Vendar je pa 
oblika lahko bila tudi precej različna. Nastaja še vprašanje odnosa 
samih peči med seboj. Glede na globino; na kateri so stale peči, 
lahko dobimo sledečo* sliko : peč I 3,62 X 3,48 m globoko*, peč II a 
3,25 X 3,28 m globoko, II b (starejša) 3,55 X 3,74 m globoko, III a 
3,69 X 3,71 in III b (starejša) 3,97 X 3,91 m globoko. Glede na globino
8 7 Vasic, Vinca I, 13. — Vinca IV, 107.
8 8 Vasic, Vinca IV, 107, sl. 167.
8 9 Vasic, Vinca I, 13, sl. 17—20.
9 0 Glasnik Zemaljskog muzeja, Sarajevo 1951, 15. — Arheološki vestnik 
1950, 221.
9 1 Vasic, Vinca I, 13.
tal hiše ni mogoče nič sklepati. Po vsem bi se pa dalo soditi, da sta 
peči II b in III b najstarejši. Med tem časom prečne stene, ki seka 
peči II a in II b, še ni bilo ter je tukaj bil le en prostor. Najbolje se 
to vidi, da poleg ustja peči stoje leseni stebri. Ni izključeno, da je 
peč III b najstarejša v tej stavbi in da je šele kasneje bila zgrajena 
tudi peč II b. Ko je bila peč III b porušena, so zgradili peč III a, 
ki je bila vsaj nekaj časa v rabi hkrati s pečjo II b. Y isti čas bo 
padala tudi peč I. Kot zadnja je bila vsekakor zgrajena peč II a. 
Sele tedaj je mogla biti zgrajena že imenovana vmesna stena, toda 
samo delno, ker je prostor pred ustjem peči moral biti prost.
Hiša sama je sicer v enem delu povsem pravokotne oblike, 
medtem ko je drugi del precej nepravilen in je videti, kakor da bi 
bil šele kasnejši prizidek k že obstoječi stavbi. Takoi bi bilo tudi 
mogoče tolmačiti peč v tem koncu, ki je bila kasneje dodana. Zani­
mivo je tudi, da vmesne stene niso bile zgrajene pravokotno na 
zunanje stene, temveč poševno. Vhod v hišo je pa Vasic našel na 
eni od podolžnih strani.
Kulturno gradivo nam je podano zopet s skupino vaz, najdenih 
v eni od zgornjih hiš. Te se ne razlikujejo od oblik v prejšnji plasti. 
Tu so zopet velike plitke sklede, amfore z 2 ali 3 ročaji na največji 
periferiji in bolj ali manj cilindričnim vratom, razne manjše amfore, 
skodele, ferine in kupe (Vinca IV, sl. 168—184). Obstajajo pa tudi 
posamezne oblike, ki so videti, kakor da bi bile povsem nove, bodo 
pa imele svoje prvotne stopnje že v prejšnjih plasteh. Takšne so 
večje posode, lonci ali pitosi s širokim ustjem (Vinca IV, sl. 169) 
in tudi manjše, podobne oblike. Dalje so posode v obliki lijaka 
(Vinca IV, sl. 184) ter skodelb na treh nogah (Vinca IV, sl. 183), oblika, 
ki je znana v tej plasti tudi iz drugih primerov (Vinca IV, sl. 199 
No. 1445). Tehnika slikanih rdečih in belih ornamentov na črnem 
ozadju se nadaljuje tudi v tej plasti (Vinca II, sl. 283).9 2 Plastika ne 
kaže nikakih posebnih novih detajlov. Ostale so še samo statuete 
s ptičjim licem. V to plast bomo vsekakor' mogli šteti tudi tako 
imenovane bukranione, modelirane volovske glave v glini, ki so bile 
kot okras na hišah. Ohranjenih je za sedaj več primerov, najdenih 
4,23, 3,64 in 2,89 m globoko' (Vinca II, sl. 85—87). Po Vasiču so naj­
deni tudi v nižjjh plasteh, toda za to nimamo nobenih dokazov.9 3
Plast IV c (plast stanovanjskih jam nekako od 3,0 do 2,50m). 
Tudi ta horizont moremo samo približno določiti na temelju ene, le
0 2 Fragment keramike, ki ga Vasic tolmači kot rdeče slikan ornament 
na rdečem ozadju (Vinca II, 134, sl. 281), ne predstavlja slikanega, ampak 
le vglajen motiv. Zaradi tega je ornament tudi temnejši od ozadja, ki je 
svetlejše barve, podobno kakor je slučaj pri ostalih črnih in sivih primerih. 
Ni izključeno, da je fragment današnjo rdečo barvo dobil šele kasneje ob 
priliki kakega požara ali pa na drug način pod vplivom večjega ognja, za 
kar imamo v Vinci tudi dovolj primerov (Vinca II, sl. 33 a, 69, 78, 79, 81, 
87, 136 b, 247, 258 a, 266, 270).
9 3 Vasic, Vinca II, 51.
mimogrede omenjene hiše9 4 ter druge, od katere imamo tudi tloris.9 5 
Prvo so našli ca. 2,89 m globoko in je bil v njej najden tudi bukra- 
nion, medtem ko je druga ležala ca. 3,20 do 3,0 m 'globoko. Ta je 
imela bolj ali manj pravokotno' obliko. Stebri so bili samo na po­
sameznih mestih vkopani v zemljo. Vasic domneva, da je hiša imela 
tudi vmesni zid, ki jo je delil na dva dela9 6 V hiši so bile tri peči, 
od katerih je ena bila starejša in porušena pred gradnjo druge peči, 
medtem ko je tretja mogla biti istočasna ali pa tudi mlajša od druge. 
Drugih podatkov o tej stavbi nimamo.
Kulturne ostaline tega horizonta so iste kakor so v horizontu
IV. b. Obstajajo le posamezne daljnje razvojne stopnje. Toda že 
okoli 2,50 m globoko dobimo material, ki je zelo pogosto' mešan z 
materialom iz bronaste dobe; ta je včasih dospel celo do* večjih 
globin. Holste tolmači ta primer z razkopavanjem zemljišča pri novi, 
v našem primeru bronastodobni naselitvi; to se more dogoditi pri 
postavljanju novih stanovanjskih objektov.9 7 Tako se tudi posamezni 
fragmenti neolitske keramike zelo pogosto' najdejo tudi še kasneje 
v veliko mlajših plasteh. Kot karakterističen moment te plasti bi 
mogli smatrati še vedno' slikano keramiko, pri kateri so rdeči in beli 
ornamenti na črnem ozadju (Vinca II, sl. 284, 285). Plastika, izvzemši 
razne razvojne posebnosti, ni spremenila svojega videza.
Plast V. Zadnja vinčanska plast, ki jo moremo smatrati ne­
kako od 2,50 m pa do prekinitve življenja na tej predzgodovinski 
lokaliteti, ni več enotna. Ni mogoče, razen nekako tipološko ugotav­
ljati zadnje faze neolita, ki so tu zastopane, medtem ko je plast 
nemogoče deliti. Nato pa prihaja bronasta doba, ki je tu ravno tako 
relativno bogato zastopana; njej sledi tudi še latenska doba. Toda 
kakor sem že omenil, so plasti pomešane in je stratigrafska ločitev 
nemogoča ter se lahko opremo le na tipološke posebnosti. Razisko­
valci neolita se te plasti navadno niti več ne dotikajo ali jo pa le 
mimogrede omenjajo.9 8
Po nekaterih podatkih je za sedaj mogoče ugotoviti le en sta­
novanjski horizont. Ta horizont bi segal nekako' od 2,0 oziroma celo
2,50 pa do 1,0 m. Tu imamo dve stanovanjski hiši.9 9 Obe sta štiri­
oglate oblike, včasih nepravilne, in imata tudi vmesne stene, ki so 
delile hišo v dva prostora. Vendar pa Vasic sodi, da vmesne stene 
niso segale od enega zidu db drugega. Ti dve hiši sta stali na raznih 
globinah, tako ena 2,0 m globoko, druga pa 1,55 m. Kolikor je pa 
mogoče po danih globinah na risbi ugotoviti, razlika v globini ni bila 
tolikšna, ker Vasic omenja vedno te najnižjo točko, ne pa srednji 
horizont. Tako' je prva hiša s svojimi robovi stala 1,73 do 1,53 m
M Vasic, Vinca II, 50.
9 5 Vasic, Vinca I, 12, sl. 8.
9 8 1 . c. 12.
9 7 WPZ 1959, 5.
9 8 Milojčić, Chronologie, 73.
9 9 Vasić, Vinca I, 10, sl. 6, 7.
globoko, kar bi ustrezalo nekako tudi globini druge hiše. V vsaki 
stavbi so našli tudi nekoliko podkovičastih peči, ki so bile v raznih 
časih v rabi.
Ker ta plast ne pripada več čisti neolitski periodi, je tu tudi 
ne bom razčlenjeval. Nesporno pa je, da so tu tudi badenski ele­
menti, a kasneje tudi druge stopnje, kakor bi po Miloj čiču bila 
tudi kostolačka kultura iz bakrene dobe.1 0 0
*
Ako pregledamo v kratkem vinčanske plasti, bomo videli, da cela 
neolitska vinčanska kultura nima nikjer nikakšnega preloma, bodisi 
zaradi prekinitve naselbine ali pa zaradi kakšne tuje invazije no­
silcev kake druge skupine. Zato je tukaj študij raznih form od
1 0 0 Milojčić, Chronologie, 73.
njihovih začetkov in dalje skozi stoletja toliko lažji. Le malo pa je 
v Vinci tujih importiranih elementov, da, celo malo je tudi spreje­
manja tujih elementov.
Kakor sem že na začetku omenil, je glede na delitev kulturnega 
gradiva delitev na plasti zaradi neprestanega razvoja izredno težka. 
L ažja je seveda tam, kjer nam je omogočeno deliti na stanovanjske 
horizonte, kolikor pač imamo tudi vpogled v točne oblike raznih 
predmetov takšnega horizonta. Toda čeprav se danes takšna delitev 
ne more popolnoma zanesljivo narediti, nam vendarle nudi možnost 
točnejšega ocenjevanja pri relativni kronologiji drugih lokalitet 
glede na sorodno gradivo vinčanskih plasti. Pri tem nam izredno 
veliko' pomagajo1 razni razvojni ali pa novi elementi v vinčanskih 
plasteh in horizontih. Večje odseke imamo vsekakor doslej že točno 
označene po dosedanji delitvi kulturne plasti. Vendar se pa z detajl- 
nejšo delitvijo, ki se bo popolnoma točno dala izdelati šele sčasoma, 
dobe veliko natančnejši podatki, ki so pomembni tako za razvoj 
celotne vinčanske pa tudi za mnoge drnge okolne kulturne skupine.
ZUSAMMENFASSUNG
Einteilung der Kulturschicht von Vinca
Bezüglich der Chronologie Jugoslawiens in der neolithischen Zeit ist 
jetzt die Kulturschicht von Vinca am wichtigsten. Erstens deshalb, weil 
Vinca keine unterbrochene Schicht aufweist, zweitens, weil es stratigra­
phisch erforscht wurde und drittens, weil eine Siedlung hier ausserordent­
lich lange bestanden hat. Die Forscher interessierten sich nicht nur für 
das Material, sondern auch für die Reihenfolge der Kulturschichten. Da 
einerseits das Material nicht genügend erkannt wurde und da anderseits 
ausserordentlicherweise die Schicht nirgends unterbrochen ist, trug dies 
zur Verwirrung in der Einteilung ziemlich bei. Obwohl man auch hier be­
haupten kann, dass beinahe alle Forscher von ihrem Standpunkte aus recht 
haben. So z. B. sind einige der Meinung, dass die Schicht von Vinca ganz 
organisch nicht eingeteilt werden kann, andere wieder begnügen sich mit 
der Einteilung in zwei Phasen, eine ältere und eine jüngere, was in neue­
ster Zeit besonders Garašanin vertrit, der die Schicht von Vinca in eine 
»Tordos«- (die ältere bis ca. 6,50 m) und eine »PIocnik«-Phase (die jüngere 
bis 3 m) einteilt. Ausser Vasić, der die Schicht ganz schematisch in 6 Strata, 
von denen die tiefsten zwei, jedes zu je 2 m, eingeteilt hat, gibt die beste 
und auch die meist detaillierte Einteilung Holste, die von Milojčić ver­
vollständigt wurde. Man kann jedoch die Schicht noch besser nach den 
Wohnhorizonten detaillieren. Leider besitzen wir vorläufig ziemlich spär­
liche Angaben in Betreff der Häuserfunde in Vinca. Im ganzen bestehen 
nur einige Zeichnungen und ein Wohnbautenplan, der aber zu den älteren 
Schichten gehört. Trotzdem kann man doch einige Horizonte unterscheiden, 
die zuweilen auch einzelne Veränderungen und Entwicklungsbesonder­
heiten in dem Kulturinventar bestätigen. Das ganze Material kann man 
jedoch heute unmöglich mit solchen Horizonten verbinden. Auch die
Tiefenfrage ist ziemlich problematisch. Demgemäss bedeuten die Meter­
angaben allein noch keine fixierten Punkte, sondern nur eine Annähe­
rungsgrenze, die aber sowohl etwas höher als auch tiefer verschoben 
werden kann.
Mit Rücksicht auf die verfügbaren Angaben habe ich versucht, die 
Kulturschicht von Vinča in Wohnhorizonte einzuteilen. Die erste Schicht, 
etwa bis 8 m Tiefe, würde zwei Horizonte aufweisen, die zweite, etwa bis 
6 m Tiefe, deren vier, die dritte, etwa bis 4 m (für diese besitzen wir keine 
Häuserangaben), bis jetzt nur zwei Horizonte. Die vierte Schicht, etwa bis
3.50 m, drei Horizonte, wobei die fünfte Schicht, etwa bis 1,50 m keine 
homogene Ganzheit darstellt. Dabei versuchte ich auch, das charakteri­
stische Material für die einzelnen Horizonte, insofern dies nach jetzigen 
Angaben möglich war, anzudeuten.
Schicht I a. Diese Schicht würde nur Wohngruben enthalten und bis
8.50 m reichen, wo die ersten Wohnhäuser begegnen. Jedoch ist diese 
Grenze nur näherungsweise richtig, weil wir nicht wissen, wo sich damals 
die Ränder der Wohngruben befanden. Nach den bisherigen Angaben 
werden sie immer nur im Löss erwähnt. Die Funde in dem Subhumus, der 
auf dem Löss liegt, sind relativ ziemlich seltener als die Funde im Humus 
und sind mehr oder weniger um die Wohngruben und über ihnen kon­
zentriert. Die Meinung von Vasić, dass sich schon in der Wohngruben- 
schicht auch rechteckige Häuser befanden, muss abgelehnt werden, denn 
das würde bedeuten, dass sowohl die einen wie die anderen gleichzeitig 
bestanden. In seiner Annahme stützte sich Vasić auf den Objektfund 9,30 m 
tief über einer Grube, wo Skelette gefunden wurden. Dieses Objekt ist 
jedoch von einer recht problematischen Natur und zeigt nicht, dass es zu 
einem überirdischen Wohnhause gehört hätte, aller Wahrscheinlichkeit 
nach gehört der spärliche Lehmbewurf zur Wohngrube selbst, die an dieser 
Stelle gefunden wurde und deren Ränder erst in der Tiefe von 9,50 m ent­
deckt wurden.
Die Kulturreste dieser Schicht sind zweifach. Auf der einen Seite haben 
wir die Vinca-, auf der anderen die Körös-Starcevo-Kultur. Bezüglich der 
letzteren soll ich nur so viel erwähnen, dass sie in allen Kulturgruben dieser 
Lokalität zusammen mit der Kultur von Vinca vermischt vertreten ist. Die 
Kultur von Vinca ist hier mit einzelnen Formen vertreten, die einiger- 
massen schon von Holste differenziert wurden und die am Anfänge ihrer 
Entwicklung in Vinca stehen. Dies sind verschiedene Schüsseltypen von 
mehr oder weniger bikonischer Form. Weiter Fusschalen mit einem ko­
nischen hohlen als auch mit einem zylindrischen voll ausgearbeiteten Fuss. 
Der Hals ist gewöhnlich bei alllen diesen Formen noch nicht ausgebildet. 
Von den Amphoren besitzen wir nur solche, zu denen prosopomorphe 
Deckel gehören. Sie sind bikonisch mit mehr oder weniger ausgebuchtetem 
Schulterteil. Ebenfalls begegnen hier auch Butten. Prosopomorphe Deckel 
erscheinen in drei Typen. Ein Typus hat Henkel mit starker plastischer 
Ausbuchtung (Knie). Solche befinden sich fast ausschliesslich in dieser 
Schicht. Der zweite Typus ist durch hohe konische Deckel vertreten, der 
dritte aber durch niedrigere Zylinderdeckel. Eine Besonderheit sind jene 
Exemplare, die zwei Gesichter haben, eines auf der vorderen und das 
andere auf der hinteren Seite. Die Ornamentik gehört zu der Technik 
eingeschnittener Ornamente, die an die Amphoren gebunden sind. Eine 
andere Technik ist die der kannelierten Ornamente. Diese Technik ist an 
die Schüsseln gebunden und wird gewöhnlich auf der Schulter angewendet.
Eine dritte Technik ist die Technik geglätteter Ornamente auf den Innen- 
und auf den Aussenseiten der Schüsseln. Einer vierten Technik muss man die 
Gefässbemalung zuweisen, die aber grösstenteils nicht in die Vinča-Kultur 
gehört Dies sind vor allem glänzend geglättete schwarze Ornamente auf 
einem roten Hintergrund. Am leichtesten könnte man solche Beispiele in 
dieser Schicht mit der Körös-Starcevo-Kultur verbinden. Zu der Vinča- 
Kultur gehören die Gegenstände, wo ein Objekt (Altar, Statuette) mit 
einer roten Farbe (»crusted«) überzogen ist, wo zuweilen auch eine weisse 
Grundfarbe festgestellt werden kann, ebenso einzelne Vasen, wo ornamen­
tale Bänder wechselweise rot bemalt oder mit Stichen ausgefüllt wurden. 
In einzelnen Beispielen ist auch der untere Vasenteil mit der Farbe über­
zogen, oder aber bei den Fusschüsseln nur der Fuss. Einige Vasenbeispiele 
weisen auch Spuren eines Firnisses auf. Offen bleibt bisher noch die Frage 
der schwarzen Flecke, die auf einzelnen rohen Gefässen erscheinen; 
wahrscheinlich ist dies nur einem Zufall zuzuschreiben.
Wegen einiger Besonderheiten ist auch die Idolplastik interessant. Fast 
alle Statuetten aus dieser Schicht sind einzeln in Teilen verfertigt und 
nachher zusammengesetzt worden. Der führende Typus hierin ist der 
sogenannte kykladische Typus, wie ihn Vasić genannt hat; dieser Typus 
weist eine dreieckige Gesichtsform auf. Es gibt zwar ziemliche Unter­
schiede in Bezug auf die Scheitelbildung. Ebenso' gibt es noch einzelne 
andere Typen, die jedoch entweder selten sind, oder nur einen allgemeinen 
Charakter haben, z. B. flache Statuetten usw.
An Werkzeug sind hier Schuhleistenkeile und kleine flache trapezoide 
Hacken, Doppelharpunen und widerhackenlose Angeln vorhanden.
Die Frage betreffs der »Silos«, die in dieser Schicht gefunden wurden, 
ist noch nicht gelöst worden, weder in Bezug auf Schichtenzugehörigkeit 
noch auf ihre Verwendung.
Schicht I b würde etwa bis 7,90 m in die Tiefe reichen. In diesem 
Horizont wurden drei Wohnhäuser und allem Anschein nach Reste eines 
vierten gefunden. Wie aus dem Generalplan von Vasić ersichtlich, war die 
Bauart dieser Häuser folgend: aufrecht stehende Holzsäulen, zwischen 
welchen möglich auch andere Pfähle sich befanden und dies alles wurde 
mit Ästen verflochten und mit Lehm überstrichen. Es gibt jedoch relativ 
wenige in die Erde hineingegrabene Säulen und deshalb haben wir darüber 
noch einige Bedenken. So z. B. sind auf dem genannten Plane Häuser an­
gegeben, die in den Ecken keine in die Erde eingegrabenen Holzsäulen 
aufweisen, so dass in dieser Planwiedergabe diese also als rundeckig er­
scheinen. Die Frage muss als vorläufig ungeklärt offen bleiben, da wir 
keine Angaben besitzen, dass solche Ecken in Vinca wirklich existierten. 
So kann auch das Haus mit der verbogenen Wand bis jetzt noch nicht 
verlässlich gedeutet werden. Man muss jedoch auch hier damit rechnen, 
dass es sich in einzelnen Fällen eher um Dachträger als um Zwischen­
wände handelt.
Es ist nich möglich, die Kulturreste dieser Schicht genau zu different 
zieren. In der Hauptsache gleichen sie jenen in der vorigen Schicht. Unter­
schiede werden erst durch neue Ausgrabungen näher bestimmt werden 
können. Charakteristisch ist es nur, dass in diesem Horizonte die Reste 
der Körös-Starcevo Kultur aufhören.
Schicht II a reicht bis etwa 7,60 m in die Tiefe. In diesem Horizont 
wurden vier Häuser entdeckt, die vom typologischen Standpunkt aus in
zwei Gruppen geteilt werden können, und sie unterscheiden sich nicht von 
den Häusern der vorigen Gruppe. So z. B. gibt es Häuser, wo wenig Säulen 
verwendet wurden, bei einigen Beispielen sind sogar auf drei Seiten keine 
in die Erde eingegrabenen Säulen gefunden worden. Aller Wahrscheinlich­
keit nach wurden die Säulen einfach auf die Erde gesetzt und nicht ein­
gegraben. Weiter gibt es Häuser, die verbogene Wände aufweisen. In einem 
Bau befinden sich sogar drei paralelle Säulenreihen. Dies sind wahrschein­
lich nicht Zwischenwände- sondern Dachträgerreste. Höchstens könnte man 
als Zwischenwand nur die mittlere Säulenreihe betrachten, jedoch auch 
dies ist nicht sicher.
Die Kulturreste stellen eine weitere Entwicklungsstufe der vorigen 
Schicht dar. Die ehemaligen bikonischen Schüsseln bekamen hier noch 
eine Schulterrundung und einen niedrigeren oder höheren Hals. Die Fuss- 
schalen haben die gleiche Form wie die übrigen Schüsseln mit dem Unter­
schied, dass konische Füsse nicht mehr erscheinen. Die Amphoren haben 
ihre eckige Form verloren. Von den prosopomorphen Deckeln sind haupt­
sächlich nur niedrigere zylindrische im Gebrauch. Jedoch erscheinen auch 
hier noch Doppelgesichtsdeckel. In dieser Schicht erscheint schon die 
Vorstufe der späteren minyschen Keramik, so in Bezug auf die Form als 
auch auf die Ornamentik, jedoch mit dem nicht beträchtlichen Unter­
schiede, dass der Rand hier etwas nach auswärts gebogen ist. Die Orna­
mentik ist geblieben wie sie war, nur das Färben der einheimischen 
Keramik mit roter Farbe hat aufgehört. Die Idolplastik hat alle ehemaligen 
Charakteristiken aufbewahrt, es erscheint jedoch neben dem dreieckigen 
Gesicht auch schon ein fünfeckiges. Das hauptsächlichste neue Moment in 
dieser Schicht ist das Vorkommen grosser Amphoren mit einem zylin­
drischen Hals und einer teilweise geometrischen, teilweise aber antropo- 
morphen Ornamentik. Unbestritten ist dies die erste Erscheinung der 
Theiss-Kultur in der Vinča-Schicht.
Schicht H b reicht bis etwa 7,0m in die Tiefe. Erhalten sind drei Häuser 
von etwas unregelmässiger Form. Überdies gibt es hier auch Häuser mit 
verbogenen Wänden, wobei zuweilen nur ein Wandteil verbogen oder 
halbkreisförmig gebaut ist. Die Säulen in einem von diesen Häusern 
gehören wahrscheinlich nicht einer Zwischenwand, sondern stellen Dach- 
träger dar.
Die Kulturreste dieses Horizontes zeigen nur eine neue Entwicklungs­
stufe. Als teilweise neue Formen würden hieher kleinere etwa kugelförmige 
Becher mit einem niedrigen und breiten Hals, sowie einem eingetieften 
Boden gehören. Was andere Erscheinungen anbelangt, finden wir hier noch 
ausgeprägtere Formen der minyschen Keramik. Die prosopomorphen Deckel 
sind niedrig und zylindrisch. In dieser Schicht kommen auch von der Theiss- 
Kultur beeinflusste Exemplare vor. Einige von ihnen müssen sogar als 
Importware betrachtet werden. Die Ornamentik zeigt eine verstärkte Ten­
denz zur Kannelierung und zur geglätteten Ornamentik. Auch in der Plastik 
entwickelt sich immer mehr der Typus von Statuetten mit fünfeckigem 
Gesicht.
Schicht II c reicht bis etwa 6,50 m tief. Auch in diesem Horizont wurden 
drei Wohnhäuser von verschiedener Grösse entdeckt. Typologisch sind sie 
durchaus mit den Häusern aus dem vorigen Horizont verwandt. Besonders 
bemerkenswert ist ein Gebäude mit zwei Zwischenwänden, die das Haus
in mehrere Räume geteilt haben. Es ist jedoch nicht ausgeschlossen, dass 
wir hier mit zwei Gebäuden zu tun haben, die eine gemeinsame Wand hatten.
Das Kulturmaterial, das neue Entwicklungsstufen des Vinča-Materials 
aufweist, hat einige Besonderheiten. Vor allem gibt es hier eine Gruppe 
von Vasen, die 7,05 m tief gefunden wurden und unter dem Namen »Hyde 
Gruppe« bekannt sind, und dies wegen des Rhytons »Hyde-Vase«, die einige 
interessante Formen aufweist. Einige Formen kommen zwecks Schichten­
schätzung nicht in Betracht, weil sie nur sporadisch Vorkommen, wo andere 
schon länger durch mehrere Schichten üblich sind, so z. B. die Butte oder 
die Fusschüssel. Die Hyde-Vase ist jedoch in Vinca ein einzigartiges Bei­
spiel. Für unseren Horizont bilden die hauptsächliche Charakteristik die 
Amphoren mit einem zylindrischen hohen Hals, der jedoch in einigen 
Beispielen auch niedriger und breiter ist. Die Formen sind bikonisch oder 
auch mehr oder weniger kugelförmig mit Buckeln und mit Henkeln auf 
der grössten Peripherie oder henkellos. Minysche Keramik ist auch in 
diesem Horizont vertreten. Die Plastik weist noch einige Charakteristiken 
der ehemaligen Plastik auf, es überwiegt jedoch schon der Statuettentypus 
des sogenannten Vidovdan-Typus mit einem fünfeckigen Gesicht. Der 
untere Teil der Statuette ist etwas gedrungen. Es gibt auch eine Reihe 
anderer Typen.
Schicht II d reicht etwa 6,0 m tief. In diesem Horizont ist nur ein Haus 
gefunden worden. Man muss jedoch ein zweites, das bereits vor dem ersten 
Weltkrieg entdeckt wurde, erwähnen. Das eine Gebäude ist durchaus un­
regelmässig und alle Wände sind verbogen. In dem Inneren befinden sich 
zwei Säulenreihen, die entweder Zwischenwänden oder Dachträgern ge­
hören mochten.
Die Kulturreste zeigen auch hier keine wesentliche Änderung. Gegen 
das Ende dieses Horizontes erscheinen doch neue Bereicherungen und, fast 
möchte man sagen, sogar Änderungen, obwohl die Schicht weder unter­
brochen ist noch alte Formen verloren sind.. Eine besondere Vasengruppe 
bilden jene Vasen, die bereits vor dem ersten Weltkriege in einem Haus 
6 m tief gefunden wurden. Einige von ihnen sind nicht selten, andere zeigen 
aber eine grosse Verwandschaft mit einzelnen Formen, die in der Hyde- 
Vasengruppe vertreten sind. Einzelne Beispiele sind auch mit der minyschen 
Keramik verwandt. Eine andere Gruppe von Gefässen, die in einem Hause
6,50 m tief gefunden wurden, stellt keine Besonderheit dar. Die Formen 
sind bereits bekannt entweder von einem anderen Material oder von der 
Hyde-Vase-Gruppe aus. Eine etwas abweichende Form wird nur durch eine 
Vase dargestellt, sie könnte jedoch ganz entwicklungsgemäss gedeutet 
werden. Die Ornamentik weist bereits ziemlich weniger eingeschnittene 
Ornamente auf, wogegen mehr eingetiefte Ornamente erscheinen. In diesem 
Horizont hören die Butten auf. Gegen das Ende dieses Horizontes erscheinen 
neue Formen in den Schüsseln mit einem besonderen Typus von sogenann­
ten Kappendeckeln. Die Ornamentik ist teilweise eingeschnitten, teilweise 
Rädchenverzierung. Ornamente bestehen aus Spiralen, gerade- und krumm­
linigen Motiven. Als neues Detail erscheinen hier plastische figurale Hen­
kelköpfe auf verschiedenen Schüsselrändern. Der Vidovdan-Typus mit 
dem fünfeckigen Gesicht und gedrungenem Unterteil erreichte hier seinen 
Höhepunkt und seine reinste Form. Zuweilen sind Statuetten besser pro­
portioniert, man findet unter ihnen einige Beispiele von fast naturalistisch 
ausgearbeiteten Statuetten.
Schicht III a reicht bis etwa 5 m tief. Diese Schicht kann nicht auf 
Wohnhorizonte eingeteilt werden, da keine Angaben betreffs der Gebäude 
vorhanden sind. Deswegen ist auch die Einteilung der IV. Vasić-Schicht — 
Vasić nimmt diese Schicht von 6 bis 4 m an — anders als nur auf Grund 
des Kulturmaterials unmöglich, und sogar dies nur ganz summarisch. Die
III. Schicht kann man nur bis zu 5 m annehmen, es haben ja bereits andere 
Forscher bemerkt, dass es grosse Unterschiede zwischen 5 und 4 m gibt. 
So nimmt Holste die C-Schicht bis zu 5, die D-Schicht bis zu 3,50 m an. 
Milojčić die C-Schicht bis zu 5, die gemischte C-D-Schicht bis 4 m an.
Obwohl wir allen Elementen nach hier mit einer neuen Schicht zu tun 
haben, weist doch die Vinča-Kultur keinen Bruch auf. Die hauptsächliche 
Bezeichnung dieser Schicht besteht in den Kappendeckelschüsseln, die hier 
ihren Höhepunkt erreichen. DieFusschüsseln, die sich den fusslosen Formen 
ganz angepasst haben, verschwinden gegen 5 m vollkommen und erscheinen 
weiter nur noch einzeln. Prosopomorphe Deckel und ihnen entsprechende 
Amphoren sind nur noch in geringerem Ausmasse üblich und weisen keine 
Besonderheiten auf. Die Schüsseln, Becher und Terrinen gleichen mit 
geringfügigen Unterschieden jenen aus der vorigen Schicht. Einige neue 
Formen erscheinen nur in einem einzelnen Beispiel. Als neu können ko­
nische Schüsseln mit verdickten Rändern und eingetieften Ornamenten 
betrachtet werden. Gestempelte Rädchenverzierung, die an die Schüsseln 
und Kappendeckel gebunden ist, sowie die kannelierte Ornamentierung 
erreichen in dieser Schicht ihren Höhepunkt.
Die Statuetten des Vidovdan-Typus stellen hier nur eine weitere Ent­
wicklungsphase dar. Als Besonderheit dieser Schicht können die natura­
listischen Statuetten betrachtet werden, die etwa 6 m tief erscheinen und 
hier sofort auch verschwinden. Einen besonderen Typus für diese Schicht 
stellen die Statuetten dar, die einen ganz zylindersäulenartigen verengten 
Unterteil haben. Gegen Schichtenende erscheinen auch auf dem Boden 
sitzende Statuetten mit eingezogenen Beinen. Mehr gegen den Anfang der 
Schicht finden wir auch auf dem Thron sitzende Statuetten. Statuetten, die 
auf einem Altar sitzen, gehören nur dieser Schicht an, wogegen die Kuro- 
trophen, die hier ebenfalls zuerst erscheinen, aber auch weiter Vorkommen.
Auch das Werkzeug, insofern es veröffentlicht ist, weist teilweise 
Änderungen auf. So haben wir anstatt zweireihiger einreihige Harpunen. 
Die bisher hackenlosen Angeln erhalten oben einen Wider hacken.
Das keramische Fragment mit schwarzer Ornamentik auf rotem Hinter­
gründe muss als Import betrachtet werden. Dieses Fragment ist das letzte 
Beispiel dieser Reihe, die sich durch alle Schichten zieht. Ältere Beispiele 
könnten mit Körös-Starcevo-Kultur in Verbindung gebracht werden, was 
bei den neueren nicht durchgeführt werden kann. Diese Beispiele sind aber 
in der Vinča-Kultur fremd.
Schicht III b reicht etwa bis 4 m tief. Auch in diesem Horizont haben 
wir keine Angaben über die Wohnhäuser. Einzelne Typen der Keramik er­
scheinen hier nur noch sporadisch. Man muss für sie die Grenze, bis zu 
welcher sie Vorkommen, mit ca 2 m ansetzen. Das gilt auch für die Kappen­
deckel Schüsseln und ihre Ornamentik. In dieser Schicht haben wir nur 
noch ein Paar Fragmente, die jedoch viel früher gefunden wurden und in 
eine Schicht von 5 bis 4 m gehören. Auch prosopomorphe Deckel und ihnen 
entsprechende Amphoren erscheinen hier nur noch sporadisch. Einige 
Deckel haben teilweise auch ihre Form geändert und sind sogar mit roter 
Farbe ornamentiert Dies wurde von den Statuetten übernommen, die auf
gleiche Weise ornamentiert sind und wo einzelne Bänder glänzend geglättet, 
andere aber rotgefärbt sind. Diese Statuetten erscheinen erstmalig in dieser 
Schicht und verschwinden auch in ihr. Sporadisch und nur in ausserordent­
lichen Beispielen erscheinen noch Fusschüsseln. Auch für sie können wir 
im allgemeinen die 5 m Grenze ansetzen. In dieser Schicht verschwinden 
auch Beispiele, die von der Theiss-Kulturgruppe beeinflusst oder importiert 
sind. Ihren Höhepunkt erreichen in dieser Schicht geglättete Ornamente, 
wogegen kannelierte schon in geringerem Ausmasse, eingeschnittene aber 
nur noch in seltenen Fällen erscheinen. Ausser der mit roter Farbe orna­
mentierten Statuetten erscheinen hier auch Statuetten, die eigene Besonder­
heiten in der Ausarbeitung ihrer Köpfe aufweisen. Dies sind die sogenannten 
Vogeltypusköpfe in verschiedenen Formen. Jedoch sind der fünfeckige 
Gesichtstypus und der Vidovdan-Typus noch weiterhin üblich. In dieser 
Schicht befinden sich auch auf dem Stuhle sitzende Statuetten.
Schicht IV a reicht etwa bis 3,60 m tief. Trotz mangehafter Angaben 
kann man diese Schicht mindestens teilweise auch in Wohnhorizonte ein­
teilen. Vasić setzt die neue Schicht zwischen 4 und 2 m, Holste bezeichnet 
sie als E-Schicht und setzt sie bis 1,5 m an, während Milojčić seine D-Schicht 
bis 2,5 m ansetzt. In der Literatur wird nur ein Wohnhaus aus dieser Schicht 
erwähnt. Laut Beschreibung von Vasić wurde aber in diesem Hause noch 
ein Teil einer Mauer erhalten.
In der Kulturhinsicht und bei Übersicht der ganzen Vinča-Kultur ist 
ein Bruch bemerkbar, nach welchem die Höhe der Vinča-Kultur rasch zu 
sinken beginnt. Sowohl die Formen als auch die Ornamentik, die beide 
ihren Höhepunkt bereits erreicht haben, werden immer einfacher. In der 
Hauptsache nehmen die ehemaligen Formen nur neue Entwicklungszüge 
an. Als neu können wir in dieser Schicht die Amphoren mit drei Bauch­
henkeln und eine Art Gefässe mit Ausgussrörchen betrachten, Von den 
Ornamentaltechniken ist nur noch die Technik der kannelierten und ge­
glätteten Ornamente geblieben. Neu ist jedoch hier die bemalte Keramik 
mit weissen und roten geradlinigen Ornamenten auf schwarzem Hinter­
grund. In der Plastik sind aber fast ausschliesslich nur Vogelgesichtssta­
tuetten üblich.
Schicht IV b reicht bis etwa 3,20 m bzw. 3 m tief. In diesem Horizonte 
werden nur zwei Wohnhäuser erwähnt. Bei einem Hause wird auch ein 
Ofen erwähnt, vor welchem eine Reihe von Gefässen sich befand. Von dem 
zweiten Hause haben wir auch den Grundplan. Dieses Haus war in mehrere 
Räume geteilt und besass drei Öfen neueren Datums und zwei ältere, die 
•unter den neueren gefunden wurden. Die Öfen waren hufeisenförmig. Der 
Ursprung und der Gebrauch der Öfen können verschiedenartig gedeutet 
werden, das gilt auch für die einzelnen Räume in dem Hause.
Das Kulturmaterial, das durch Vasić hauptsächlich nur mit einer 
Vasengruppe, die in einem Hause gefunden wurde, angeführt wird, stellt 
keine besonderen Neuigkeiten für die Vinča-Kultur dar. Da gibt es Ampho­
ren mit zwei oder drei Bauchhenkeln und verschiedene Schüsseln. Einzelne 
Formen könnten aber auch ganz neu sein, inwiefern sie Vorstufen schon 
in früheren Schichten besitzen mochten. Hieher gehören grössere oder 
kleinere Töpfe mit breiten Saumrändern, ein trichterförmiges Gefäss und 
eine dreifüssige Schüssel. Die bemalte Keramik mit roten Ornamenten wird 
auch in dieser Schicht weitergeführt. In der Plastik ist nur noch die Vogel­
gesichtstatuette üblich. Dieser Schicht können wir auch die sogenannten
Bukranions, modellierte Ochsenköpfe, zuzählen. Diese Ochsenköpfe wurden 
als Hausverzierungen angebracht.
Schicht IV c reicht bis etwa 2,50 m Tiefe. Dieser Horizont besitzt zwei 
nebenbei erwähnte Bauten, von einer ist auch der Grundplan erhalten. 
Vasic nimmt an, dass sich in diesem Bau auch die Zwischenwand befand, 
die den Bau in zwei Teile gliederte. In dem Hause wurden drei Öfen ge­
funden, von denen einer bereits vor dem Baue eines neuen zerstört wurde.
Die Kulturreste sind hier hie und da bereits mit einem Bronzezeitalter­
inventar vermischt. Neolithische Kulturreste weisen ausser Entwicklungs­
einzelheiten keine Besonderheiten auf.
Schicht V. In diesem Horizont stehen uns nur spärliche Angaben be­
treffs zweier Wohnhäuser zur Verfügung. Zuweilen erscheinen auch. 
Zwischenwände und hufeisenförmige Öfen.
Kulturell gehört diese Schicht nicht mehr zur reinen neolithischen 
Periode. Die letzten Phasen des Vinča-Neolithikums sind hier mit Baden­
kultur und der Bronzezeitkultur von Kostolac vermischt, später erscheinen, 
auch Bronzezeitgegenstände.