Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 2. številka JToliet, Illinois. SO. decembra 1907 (sWlimJ] Letnik XVII !> RISELJEVANJE DOSEGLO VRHUNEC. I i Pošlem fiskalnem letu bilo večje nego kdaj prej v zgodovini Združ. držav. 285,309 N0V000ŠLECEV. fiH »novembra meseca bilo velikansko. Donesli mnogo denarja. $0 u t .Washington, 16. dec. — Po pravkar |jp ,Jv'jenem poročilu o naseljevanju f ^ letom, končanim dne 30. junija i* < ie bilo isto v tem letu večje, ne- fc kdaj poprej v zgodovini Združ. 'J ;žav. L ^ manj nego 1,285,309 oseb je !sPelo zadnje fiskalno leto v to deželi 'kjer so upale najti novo domovino. f ''vilo priseljencev leta 1907. je nad-$0 lansko za 184,614 in predlansko k 1,0 za 258,850. V fiskalnem letu 1906. J 'kilo 12,432 novodošlecev zavrnjenih, f, |v zadnjem letu 13,164. Vs 'iselitveni komisar Sargent pou- "ja v poročilu, da je v prošlem letu ^ P^eljevanje na jugu znatno rastlo. L "atno je naraslo tudi priseljevanje Hawaii. Razdelite* po deielah. > priseljenci so se delili po raznih j^lah takole: Avstro-Ogrsko 338,-O narastek proti prejšnjemu letu ,;,3l4; Bolgarija, Srbija in Crnogora 'U59, narastek 6693; Francija 9731, ^astek 345; Nemčija 37,807, narastek Grško 36,580, narastek 17,091; Ita '31 vštevši Sicilijo in Sardinijo, 285,- E> narastek 12,611; Rusko in Finsko S943, narastek 43,278; Turčija 20,-" narastek 11,257; Anglija 56,637, ^astek 7146; Irsko 34,530, zmanjšek /?'> Škocija 19,740, narastek 3874; Ki-5) 961, zmanjšek 583; Japonija 30,226, ;irastek 16,391; Britanska Severna ^erika 189,918, narastek 14,855; Zabite Indija 16,689, narastek 3033. Novembrska priselitev. r^ew York, 15. dec. — V newyorski ?*i so dospeli meseca novembra 88,-, f* priseljenci, 59,082 moških in 29,-žensk; nadalje je dospelo 10,331 ^Priseljencev, 7610 moških in 2721 Ifsk; ,424 državljanov Združ. dr-666i moških in 5763 žensk. Vseh , uPaj je torej dospelo v novembru ''1,927 potnikov z onstran oceana, 73,-moških in 32,010 žensk. Evropa je ^slala od 88,503 priseljencev 68,039. J* Avstrije je dospelo 12,992 prise-!ticev, 8050 moških in 4942 žensk; ž Ogrskega je došlo 14,587 priseljen-5». 9977 moških in 4610 žensk; iz emčije je dospelo 3342 priseljencev, j?68 moških in 1474 žensk; iz Italije g«39 priseljencev, 9,707 moških in žensk; iz Švice je došlo 412 pri-"iencev, 243 moških in 169 žensk. Po narodnostih. priseljenci so navedli skupaj $1,572,-jj® kot svojo seboj prineseno gotovi-• °> a svota je menda bila mnogo več-^ ker so "zelenci" pri navedbi svoje °tovine jako previdni in navadno na-dejo tako malo kakor mogoče. Za mce je bilo uvrščenih 8069 prise-'"icev, 4415 moških in 3654 žensk, ki 0 navedli kot seboj prineseno gotovi-?? $235,861. Za Madžare je bilo uvr-?Cenih 4610 priseljencev, 3156 moških j" 1454 žensk, ki so navedli $67,925 [p^j prinesene gotovine. Za Slova-■j? ie bilo uvrščenih 3110 priseljencev, moških in 1110 žensk, ki so na-; 1iH skupaj $42,236 kot seboj prine-Selo gotovino. Kdo plačal voznino. , Od skupnih priseljencev je 61,742 o-plačalo voznino iz svojega žepa; 25,985 priseljencev so plačali pre-; Nnp prijatelji in za 776 priseljencev ' plačali voznino drugi nego prijavi ali sorodniki. Izmed 88,503 prise-,,encev je prišlo 69,145 k sorodnikom, . =650 jih je imelo naslove prijateljev 1,1 Samo 1708 priseljencev ni imelo no-^ih naslovov, a tudi ti so imeli do-kraj. Izmed došlecev, uvršče-W kot priseljenci, je bilo 4311 oseb ! poprej v Združ. državah. Na Ellis Islandu. . Od 88,503 priseljencev se jih je 84,-seznanilo z Ellis Islandom in 7779 jjsebam je to znanstvo škodilo, kajti so odločene v nreiskavo. Pri pr-zaslišanju pa jih je bilo 4164 odločenih od preiskave, in od tistih, ki ls° bili odpuščeni, je bilo 745 prodanih, večinoma pogodbenih delav-iz Bolgarije. Po nriselitvenem ePartmentu v Washingtonu je bilo jProščenih 78 oseb, ki so bile na Ellis s'andu obsojene v progon. Dohod pojema. k imenik parnikov za ta teden kaže "a _____r__i:_____c___K prekoatlantskih parnikov se nahaja na imeniku, in ti so lc jako zmerno zasedeni. Iz Hamburga prideta dva par-nika in iz Bremena jeden. Iz Italije se pričakujejo ta teden samo štirje parniki. Iz Goldfielda. Goldfield, Nev., 18. dec. — General Funston in guverner Sparks zapustita jutri Goldfield, ker položaj ni videti nevaren. Tudi danes je dospelo nekaj štrajkolomcev. Danes delajo trije rudniki, nadalje parni kotli Consolidated-kompanije in "Nevada Goldfield"-konipanije. Napad na "W. F. of Miners". Goldfield, Nev., 17. dec. — "Goldfield Mine Owner's Association" je danes predložila komisiji, od predsednika Roosevelta semkaj poslani v preiskavo tukajšnjih rudarskih razmer, spomenico, v kateri združba izjavlja, da "Western Federation of Miners" ni delavska organizacija, nego zveza veleizdajalcev, ki ima namen, kupčijo in promet uničiti. Preiskovalna komisija je spomenico sprejela. Spet delajo. Webster, Mass., 17. dec. — "Perry Woolen Mills" v Ferryvillu, ko je tovarne so pred kakim mesecem poslovanje ustavile zaradi denarne stiske, so spet odprte. Kacih 90 odsto prejšnjih delavcev je zaposlenih. Nasprotno je "Howe Hill Box & Lumber Co." v Hubbardstonu, Mass., svoje tovarne zaprla za nedoločen čas. Zima. New York, 15. dec. — Včeraj je tu divjala zima. Od vseh krajev na atlantski brežini dohajajo poročila o viharju, snegu, dežju in toči. Preko-atlantski parniki imajo zamudo, a gotovo je, da niso v nevarnosti. Denver, Col., 14. dec. — V vzhodni Coloradi in na zapadu držav Kansas in Nebraska besni danes silen snežen vihar. Vlaki imajo zamudo. Pivo se podražilo. New York, 14. dec. — Pivovarji v New Yorku in New Jersey so podražili pivo za en dolar pri sodu, in sicer baje zato, ker so poskočile cene za hmelj in slad. Denver za demokrat«. Washington, D. C., 13. dec. — Prihodnja demokratična narodna konvencija bo dne 7. julija 1908 v Denverju, Colo. Tako je sklenil včeraj tukaj v svoji seji narodni odbor. Prebivalstvo Kube. Washington, 17. dec. — Vojni urad je danes prejel po kablju površno cenitev o zadnjem popisu ljudstva na Kubi. Po istem ima otok 2,028,282 prebivalcev, ki se takole dele na pokrajine: Pinar del Rio, 240,481; Havana, 518,524; Matangas, 239,866; Santa Clara, 457,890; Comaguey, 117,432; Oriente, 453,782. Narastek prebivalstva izza popisa leta 1899. je 29 odsto. Računski sklep trgovine. New York, 17. dec. — Po letnem poročilu tukajšnje kupčijske zbornice je znašala vrednost v newyorški luki iz inozemstva uvoženega blaga $914,-918,529, a v drugih lukah deželnih $676,957,760. Zlata in srebra se je v New Yorku uvozilo za $61,221,277, in v drugih lukah za $96,235,236. Izvozilo se je iz newyorške luke blaga v vrednosti $678,730,831, nadalje zlata in srebra $62,460,187; iz druzih luk blaga v vrednosti $1,267,261,803, ter zlata in srebra $29,314,440. Ta bilanca trgovine se sklepa z $354,164,345 glede blaga in nad $67,-000,000 glede kovinskega denarja v našo korist. Ringling umrl. New Orleans, 18. dec. — Gus Ringling, glavar in glavni lastnik velikega cirkusa, ki sta se vanj spojila tudi cirkusa Barnum & Bailey ter Forc-paugh-Sells, je umrl v tukajšnji zdrar-nišnici. Imel je celo vrsto bolezni. Boris Sarafov mrtev. Sofija, Bolgarsko, 13. dec. — Boris Sarafov, slavni vstaški junak in strah Turkov, je mrtev. Ustrelil ga je včeraj pred njegovim stanovanjem, ko se je ravno poslavljal z nekim prijateljem, njegov rojak in sobojevnik — neki Makedonec iz maščevanja. Boris Sarafov je bil duša makedonskih vstašev. Turke je sovražil kot nihče drugi ne tako že izza svojih mladih dni, ko je videl, kako so mu Turki "3 zmanjšano priseljevanje. Samo 15 trpinčili in umorili očeta in mater. SPET DVE STRAŠNI NESREČI V ROVIH. Zadnja pri mestu Connellsville, Pa. in prejšnja pri Yolandu v Alabami. 374 PREM0GARJEV MRTVIH. Vsled eksplozije plinov. Reševanje otežkočeno vsled ognja. Jacobs Creek, Pa., 19. dec. — Vsled eksplozije plinov v Darr-rudniku "Pittsburg Coal"-kompanije, tu blizu, je bilo zasutih 250 do 300 premogarjev, in prav nič upanja ni, tudi samo enega ponesrečenca spraviti iz jame živega. Doslej so spravili na površje 13 trupel, od katerih so bila tri brez glave; vsi so strašno okrnjeni, tako da je morala biti eksplozija neznansko silna. Ponesrečenci so sami inozemci. Nesreča se je pripetila ob 11. uri 30. min. dopoludne. Druga nesreča. Birmingham, Ala., 17. dec. — V rudniku št. 1 "Yolande Coal and Coke"-kompanije v kraju Yolande, 35 milj od tu, se je pripetila malo pred enajsto uro včeraj eksplozija, povzročena bržkone po premogovem prahu. Od 100 delavcev, ki so šli zjutraj v rov, je storilo smrt 60 do 75. V eni uri po eksploziji je dospelo na površje 14 hudo opečenih prem,o-garjev. Ko je vest o nesreči dospela semkaj, je odhitel poseben vlak z zdravniki, zdravili in obvezami v Yolande, kjer se je medtem začelo z reševanjem. Ob 2. uri je dospela semkaj brzojavka, ki poroča, da je dotlej prišlo iz rudnika živih 17 premogarjev; obenem je dospelo naročilo za 40 krst. Preduh 1500 čevljev globok. Reševanje je zelo otežkočeno vsled tega, ker še vedno prihajajo vroči plini iz preduha, ki je globok okoli 1500 čevljev. Eksplozija se je pripetila v drugem rovu. Tako silna je bila eksplozija, da so kosi premoga in lesa frčali ,iz preduha na več sto čevljev v zrak. Doslej na površje spravljena trupla so strašno okrnjena, tako da jih ni mogoče spoznati. Od sosednih rudnikov je dospelo prav mnogo premogarjev na pomoč. 75 mrtvih. Birmingham, Ala., 18. dele. — Rešilna dela v rudniku št. 1 "Yolande Coal & Coke"-kompanije v Yolandu, Ala., kjer je vsled treskavih plinov storilo smrt 75 delavcev, so se morala prenehati, ko je bilo 33 trupel spravljenih na površje. Reševalci so namreč dognali, da razsaja ogenj v onem delu rudnika, v katerem se nahajajo ostala trupla, in zato prav nikakor ni bilo možno prodirati dalje. Dva morilca obešena. Kake razmere vladajo še zmirom v Bosni, je razvideti iz sledečega "Slo-venčevega" poročila z dne 1. dec. t. 1.: Sarajevo, 1. dec. — Predvčerajšnjim sta bila v Bihacu usmrčena morilca bogatega Turka Hasana Bega Cekic iz Savskega mosta, dva Srba, po imenu Sava Milješa in Jovo Majkič. Obesil jih je sin dunajskega rablja Sey-fried. Poroča se o sledečih pretresljivih prizorih med obešanjem. Že prej šnji dan popoldne je hodil po mestu Bihac bobnar in oznanjal prebivalcem po vseh trgih smrtno sodbo. Srbi so vedno upali, da bodeta morilca pomi-loščena. Nabirali so že podpise za prošnjo za pomiloščenjc, ker pa Turki niso hoteli podpisati, je ta prošnja izostala, ker bi bila brezuspešna. Šele ko je rabelj Seyfried s svojima pomočnikoma došel, so Srbi verjeli, da bosta morilca res obešena. K usmrče-nju je prišel tudi sin umorjenega. Ob sedmih zjutraj so najprvo pripeljali Sava Milješa na morišče. Branil se je tako, da sta ga morala oba pomočnika vleči. Ko je sprejel rabelj obsojenca, zgrudil se je ta na tla, tresoč se po celem životu. Na obrazu so se mu kar poznale smrtne poteze. Nato je rabelj izvršil svoje delo. Po treh minutah je že naznanil navzoči komisiji, da je zadostil zemeljski pravici. Še bolj pretresljivi so pa bili prizori pri usmrčenju Jovo Majkiča. Ta je bil velik, močan in debel človek. Ko je, pripeljan na morišče, zagledal tam viseti že mrtvega tovariša, zgrudil se je z groznim vzklikom nezavesten na tla. Navzoči sodnijski zdravnik se je moral precej truditi, predno ga je zopet spravil k zavesti. Majkič je neprestano zatrjeval, da je nedolžen; branil se je pa tako, da sta ga rabljeva pomočnika le z največjo silo spravila do vislic. Grozno je bilo videti smrtne tresljaje, ko je Majkič že visel. Celih osem minut je trpelo predno je Seyfried mogel naznaniti, da je smrtna obsodba izvršena. — Ko je bilo vse končano, je zopet mestni bobnar naznanjal po mestu, da sta morilca že usmrčena. . Novi kardinali. Rim, 16. dec. — Papež Pij X. je imel danes v Vatikanu tajen konzistorij, v katerem so bili sledeči prelati imenovani kardinalom: Monsignore Pietro Gaspari, tajnik kongregacije za izven-redne cerkvene zadeve; Monsignore De Lai, tajnik kongregacije cerkvenih zborov; Monsignore Ludowic Henry Ducon, nadškof v Rheimsu, in Monsignore paui pierre Andrieu, nadškof v Marseilles. Belokranjska železnica zagotovljena. Dunaj, is. jec — Generalna razprava o avstro-ogrski nagodbi je v državni poslanski zbornici zaključena. Pravočasno uveljavljenje nagodbe je seda; zagotovljeno v Avstriji kakor na Ogrskem, ko je pooblastilno postavo ze sprejeia poslanska zbornica v Budimpešti. (Potemtakem je tudi Belokranjska železnica zagotovljena, ker je v nagodbi določena gradba iste. Op. ur.) Pretep v državni zbornici. Dunaj, 16. dec. — V državni poslanski zbornici je danes prišlo spet do izgredov. Člani rutenske stranke so prekinjali obravnave in neki ruten-ski poslanec se je celo tako spozabil, da je vrgel kos lesa proti zborničnemu predsedniku. Krščanski socialci so v nastalem pretepu rabili svoje stole. Več poslancev je bilo ranjenih, predno se je napravil spet red. Cesar popolnoma ozdravel. Dunaj, 16. dec. — Na veselje vsega prebivalstva dohaja iz gradu Schoen-brunn samo najugodnejša vest o zdravju cesarja Franca Jožefa. Sivolasi vladar je popolnoma okreval od prehlada, ki je nekaj časa vzbujal tako veliko bojazen, ter je telesno čvrst in duševno čil, kakor poprej. Vsled te radostne zaobrnitve so se tudi iznova začele priprave za nameravane slavnosti o jubileju šestdeset-letnega vladanja cesarjevega. Železnica v zadregi. Dunaj, 16. dec. — K izvenredni odredbi je bila prisiljena c. in kr. Severna železnica. 2eleznično upraviteljstvo je moralo mejno postajo Odrin (Oder berg) zapreti za sprejemanje voznega blaga, ker je ogromni naval izseljencev iz Amerike tako narastel, da nikakor ni možno vzdržati velikanskega prometa, ker primanjkuje vagonov in vslužbencev. Božični promet je zelo otežkočen. , Tudi na drugih železničnih črtah se tovorni promet zmanjša čim najbolj možno. Težkoče pa še naraščajo. Na povratku domov. Dunaj, 15. dec. — Avstrijski trgovinski minister dr. Fiedler je sklical konferenco, ki se ima posvetovati o tem, kako bi se najbolj praktično postopalo z neštetimi izseljenci iz Amerike. Predlog se je sprožil, odposlati zastopnike v Hamburg in Bremen v spre jemanje vračajočih se in odpošiljanje v Avstrijo, kjer se jim ima odkazati delo. Mnogo se jih vrača v siromašnih razmerah, a tudi mnogo takorekoč v bogastvu. Najboljši dokaz temu je, da so v celi deželi cene zemljiščem mogočno poskočile, ker je povpraševanje po zadnjih vsled povračevanja izseljencev zelo živahno. Madžar hud. Budimpešta, 17. dec.—V poslanski zbornici se je ministrski predsednik Wekerle izrekel o vedenju avstrijske vlade nasproti ponovnemu obrekovanju Ogrskega v avstrijskem državnem zboru. Ogrski prvi minister je ostro očital avstrijski vladi, ker ni tacega obrekovanja grajala. Proti trpinčenju vojakov. Dunaj, 14. dec. — V državni poslanski zbornici se je danes razpravljalo o trpinčenju vojakov. Na tozadevno interpelacijo je domobranski minister, general Georgi, izjavil, da je armadna uprava ogorčena nad mučilci vojakov in da je izdala najstrožje ukaze proti trpinčenju. Minister je zaključil svojo izjavo z besedami: "Duh sirovosti se mora iztrebiti." O katastrofi v Monongah, W. Va. New York, 16. dec. — Ob strašni nesreči v Monongah, W. Va., kjer je zadnji teden storilo smrt do 400 premogarjev, so se smtno ponesrečili tudi trije Hrvatje in sicer Anton Hudo-vič iz Jasenova, Anton Horvatin iz Strače in Ivan Valenčič iz Podgradja. Slovanov je bilo usmrčenih do 200, večinoma Poljakov in Slovakov. EVANS ODJADRAL V PACIFIŠKO MORJE. Iz 16 bojnih ladij obstoječe brodovje okoli Južne Amerike in naprej. NA 14,000 MILJ DOLGO POT. Roosevelt se poslovil od poveljnikov. Kako sodi Roždjestvenskij. Old Point Comfort, Va., 17. dec. — Iz 16 prvorazrednih bojnih ladij obstoječe atlantsko brodovje, pod nad-poveljstvom podadmirala Robley D. Evansa, je včeraj nastopilo svoje 14,-000 milj dolgo potovanje okoli Cape Horna (Južne Amerike) v Pacifiško morje. Pred odhodom si je predsednik Roosevelt ogledal parado krasnega brodovja. Predsednik Roosevelt, njegova soproga in nekateri ministri so dospeli zjutraj z jahto "Mayflower" semkaj in bili primerno sprejeti. V pozdrav so grmeli topovi z vseh bojnih ladij. Ko se je dim nekoliko razpršil, je plula jahta v sredo ladijske črte in se tam usidrala. Nato so se zbrali nadpo-veljnik brodovja, podadrniral Evans, potem ostali podadmirali in kapitani, da se poslove od predsednika. Predsednik je podal roko vsakemu posameznemu častniku ter izrazil upanje in željo, da krasno brodovje, na katero je narod lahko ponosen, srečno dopluje na kraj določbe. / Krasen prizor. Potem je predsednikova jahta plula na čelo brodovja in še kacih deset milj dalje v Chesapeake Bay, kjer se je usidrala blizu svetilnika. Nato so ladje defilirale /mimo predsednika in zopet streljale Iv pozdrav. To je bila brez dvoma najlepša parada brodovja, ki se je kdaj nudila kacemu predsedniku Združ. držav. Na čelu je plula praporna ladija admirala Evansa, "Coiineticut", in potem so sledile v razdaljah kacih 400 jardov ostale slavnostno okrašene bojne la-dije v štirih oddelkih. Črta je bila 4 milje dolga. Brodovje obstoji iz pe-terovrstnih bojnih ladij. Praporna ladija "Connecticut" ima največjo tonsko sposobnost, okoli 16,000, a "Kentucky" najmanjšo. Kaj pravi Roždjestvenskij. Petrograd, 18. dec. — Admiral Roždjestvenskij, ki je med rusko-japon-sko vojno vodil ponosno rusko brodovje iz baltiških luk okoli Rta dobre nade (Južne Afrike) na Daljni vzhod in bil nazadnje popolnoma poražen po japonskem admiralu Togu, obrača veliko pozornost na vožnjo Evansove-ga brodovja bojnih ladij in misli, da bo predvidni uspeh iste mnogo pripomogel, dati japonskemu jingoizmu pod nos. V nekem interviewu je rekel med dr.: "Japonski mornarji so danes, ker so pridobili izkušenj v pomorskih bitkah, pač mnogo sposobnejši, nego ameriški, ampak ameriško brodovje daleko nadkrilja japonsko glede števila in jakosti svojih ladij." AMERIKANSKI SLOVENEC v stari kraj. Nekateri naši rojaki imajo zares hvalevredno navado, pošiljati svojcem v staro domovino "Amerikanskega Slovenca", da za morjem ostali lahko vedo, kako se izseljencem v novi domovini godi, kake napredke dela sv. vera v tej veliki deželi in kako napredujejo tudi v materijelnem ali gmotnem oziru. In sorodniki, znanci in prijatelji naši onkraj morja tudi radi bero "Am. SI.", ker se zelo zanimajo za tukajšnji naš narod. "Am. SI." stane v Evropo pošiljan s poštnino vred samo $2.00. Kdor ima še kaj svojih ljudij v starem kraju, jim ne more storiti večjega veselja, kakor če naroči za nje 'A. S.' Pisati se tako marsikomu ne ljubi velikokrat, mnogi nimajo časa za pisanje, drugi zopet ne vedo, kaj bi pisali in tako ne zvedo naši rojaki V: stari domovini časih leta in leta nič o tukajšnjih Slovencih. Kdor želi torej pošiljati naš list kateremu svojcev v stari domovini, naj pošlje na upravništvo 'A. S.' dva dolarja in naslov dotičnika in razveselil ga bo vsaki teden prihodnjega leta. Čestitka. Slavno uredništvo A. SI., Joliet, Illv K začetku 171etnice obstanka priljubljenega lista Amer. Slovenca Vam naj-topleje čestitam in želim, da b'i 'ta omenjeni list kot glasilo K. S. K. Jednote še veliko let nadaljeval s svojo očetovsko skrbjo za prospeh naše slavne K. S. K. Jednote, kakor tudi za blagor vsemu slovenskemu narodu, in želim, da si ga bi vsaki zaveden Slovenec naročil in mu s tem pomagal do njegovega cilja. Calumet, Mich., 11. dec. 1907. John R. Sterbenz, preds. K. S. K.j. Pravda proti Steslju. Petrograd, 18. dec. — V današnji seji vojnega sodišča, pred katerim so toženi general Steselj in štirje drugi častniki, je bil Steselj obtožen, da se je ob dveh prilikah pokazal strahopetnega. Tako ga je obtožil polkovnik Gurko, ki je danes nastopil kot priča. General Kuropatkin je poročal, da je bil. Steselj začetkom maja tako nervozen in zmeden, da nui je ukazal, izročiti vodstvo obrambe Port Arturja generalu Smirnovu. A Steselj je ukaz prezrl. Nečloveški oče. Budimpešta, 15. dec. — Ladislav Frigsa,posestnik v Budimpešti, je zaprl svojega sina, ki je bil ves sključen, v svinjski hlev in ga pustil tam brez vsake hrane. Zverinski oče je imel namen sina, ki mu je bil na poti, izstradati. Po nekem pismu brez podpisa je izvedela o tem policija in takoj poslala na lice mesta komisijo, katera se je prepričala, da je resnica, kar je stalo v pismu. Ubogega fanta so našli čisto nagega v svinjskem hlevu, njegovo telo je bilo popolnoma shujšano in z ranami ter živalicami pokrito. Naznanilo! Tem potom naznanjam rojakom, da sem odšel na Calumet, Mich., da ob-iščem razne prijatelje in znance. Vrnem se po Novem letu. Na svidenje! John Bahorich, 1136 N. Hickory St., Joliet, 111. Svarilo. Katoličani v Missouri in sosednih državah ter sploh po zapadu naj se čuvajo dveh orijentalcev, ki se klatita po deželi in sleparita lahkoverneže. Dotičnika sta opravljena po jutrovsko, se izdajata za duhovna in nabirata mi* Iodare za katoliške zavode v Kaldeji, Asirija. Ociganila sta že več ljudi po vzhodu, odkoder sta pa bila pregnana. Sedaj kolovratita po osrednjem seve-rozapadu. Pravice nimata nikake od nobenega škofa za kolektanje. Kdor ju sreča, naj ju izroči policiji. Zatorej pozor! (Slično svarilo je objavil chicaški list "New World" z dne 14. dec. 1907.) Dokaz miroljubnosti? Tokio, 17. dec. — Vlada je sklenila, prihodnjih šest let zmanjšati troške za armado in mornarico na leto za $20,-000,000. Naši zastopniki. Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči: Za Chicago, III.: Fr. Banich, Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer. Za Springfield, III.: John Peternell. Za La Salle, 111.: Ig. Jordan. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik. Za Forest City, Pa.: Alois Miklali-cich. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Cleveland, 6.: John R'uss. Za Cleveland, East Side: J. Lokar. Za Barberton, O.: Joseph Podpeč-nik. Za državo Utah: Anton Palčič. Za Eveleth, Minn.: Peter Srnovrš-nik. Za Ely, Minn.: John Težak. Za Soudan, Minn.: Fr. Tancig. Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Cvetkovič, Za državo Wisconsin: Fr. S. Baudek Za Kansas City: Mih. Adlešich. Za Calumet, Mich.: P. D. Spehar. Za Indianapolis, Ind.: John Ilriber-nik. Za Denver, Colo.: George Paulako-vich. Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar. Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. "A. S." — Pisma na jolietski pošti imajo: Cernič Miko, Joško John, Juričič Juro, Kozjan Marko, Pleše Joe, Klopčič Rudolf, Vulič Nikola in Vrkič Brzo. Nasvet o rabi dobite na zahtevo v našem zdravniškem oddelku zastonj. mm !WSW p t juKowtawM**!:« • i ^^^ M (j i«, «*< •*»' ' . . M luUtmuid ; I f DaiaHaV-t**** i |! J. iiA Wl» J B § Un lrm, i H T p„oumon«>, C»»<>. fl (I OWt^t Unkind- _ 0 i | ».r.jnmtfc.a I '* M"«1-" ft S »PwSltttWIIMW«. ' Ely, Minn., 11. dec. — Cenj. uredništvo Am. Slovenca, unam, da Vatij bodem sedaj ob Božiču, kakor se mi obljublja, kaj naročnikov pridobit. Z delom gre še precej dobro tu. Le-sovne družbe O'Neil Bros, in St. Crouix L. C. so svojim uslužbencem v gozdovih znižale plačo. Delavci, kateri so bili plačani popred po 40 dolarjev, dobivajo samo po 26 dolarjev mesečno, seveda s hrano všteto. Vsled znižanja plače je skoraj vse delavstvo ostavilo tamošnje gozdove ter si drugje poiskalo delo. Ravno sedaj je neka lesovna družba nalovila po svojih dobro plačanih agentih okoli 100 Grkov v Chicagi, katere je importirala v gozdove. Če bodo imenovani' delavci zadovoljni z omenjeno plačo, se' ne ve. Kakor se sliši, je pa ta narod jako na slabem glasu, in na nizkej stopinji v delavskem oziru. Zadovoljen je z vsako plačo in s pogoji, kateri se jim stavijo od strani kapitalističnih družb. Če se bode lesovniin družbam posrečilo s takim postopanjem, kakor ga sedaj uganjajo, bodejo si v kratkem času par tisočakov oziroma miljonov skupaj riakupičili. Les je vedno dražji in izvanredno zmiraj dobro produ-cira. Ubogi delavec ima pa le drob-tine od tesra, kar kapitalistične družbe nagrabijo za svoj prodani les. Dokler bodejo razne družbe na lažnjivo pretvezo po svojih dobjoplačanih agentih lovile brez vsake opravičenosti u-boge delavce, se ne bode nikoli delavcem uresničila njih želja, da bi dosegli enkrat zaželjene svoje prawce, posebno ne, dokler se bode nahajalo med delavstvom tacih lahkomišljenih delavcev, kateri verjamejo vsakej zape-ljivej besedi lažnivobesedičnih agentov. Kolikokrat se je že slišalo, da so bili ubogi lahkomišljeni delavci zapeljani od agentov, ker se jim je obljubljalo vse, a nazadnje so bili prevarani. Zavedajo se le, kadar so v mrežah, v katere so bili ulovljeni. Ker ravno pišem o delavskem oziru, naj omenim nakratko, kako se postopa napram delavcem v nekaterih tukajšnjih rudnikih na Ely. Ne bodem sicer opisoval, kako morajo ubogi delavci delati v rudnikih, ker to je itak že znano od tukaj. Tu je dovelj pri-ganjačev, kateri so postavljeni bolj za priganjanje delavcev, kakor za njih varstvo. Pa vendar to ni glavna brutalnost kapitalistov. Še gorši nestvor za uboge delavce, katerim je že mnogim uničilo lepo zdravje, je nepregledni dim, v katerem ubogi delavci morajo delati. Streljanje z dinamitom v prostorih je neprenehoma vsak treno-tek; slično je kakor na vojski, kjer se bojujejo. V takem strupenem dimu mora ubogi delavec svoje zdravje ugo-nabljati, dan na dan. Delavec še toliko ne dobi opravičenega odloga, da bi počakal. Ja se dim vsaj ohladi; češ-ne-češ-moraš iti v vroč ,dim, če ne je po tebi. Opravičena ideja bi bila ta, da se tako postopanje enkrat omeji, in to se bi seveda brez vsakih neprilik omejilo, le prave razsodnosti je treba in vztrajnosti v slogi. Ali kje je še sloga za nami! Objema jo tema, prišla bode prepozno Za nas Slovence. Jos. J. Pešel. Glavobol človeka onemogoči bodisi pri delu ali pri razveselje-vanju. Kako pogostoma prisili glavobol človeka doma mesto se iti veseliti na razne večerne zabave ! Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo prinesejo hitro ozdravljenje in omogočijo človeka, da stori in izpolni kar je obljubil. Cena 25c. Ako Severov Življenski Balzam še nič drugega ni storil, ven dar resnica, da je pospešil okus v veliko raznih slučajih, je zadostno, da ga spoznajo ljudje, kot izvrstno toniko. Cena 75c. Gosp. Vit. Hrubes, iz Flandreau, S. Dak. piše: "Moj oče hvali Severov Življenski Balzam; rabi ga pred jedjo ker mu daje dober okus, da se počuti vedno trdneji.' To je najnevarnejša bolezen človeških organov. Severovo Zdravilo za obisti in jetra Vas ohrani pri zdravju, ako ga začnete rabiti prec pri početku. Pišite na naš medicinski urad za nasvet, katerega Vam pošljemo brezplačno. Cena zdravilu je 75c iti $.1.25 za steklenico. Prodajajo se v vseh lekarnah, kjer dobite tudi Severov Almanac brezplačno. W. F. Severa Co. CED4,RoWTDS riki. Bila je dobra, tiha žena. Pri polni zavesti sprejela je tudi sv. zakramente. Pripomnim še to, da je bila rajnica žena zastopnika "Amer. SI." za Forest City, Pa., Alojzija Mi-klavčiča. N. v m. p.! Danes pa je umrl rojak Anton Vav-tar, vsled notranje vodenice. Bil je večletni zidar v tukajšnjem premogovniku, ter član društva sv. Jožefa št. 12. K. S. K. J., ki mu napravi tudi dostojen pogreb. N. v m. p.! Z delom gre pri nas sicer dobro, dasi ne vemo kaj nrinese novo leto; vendar upanje ima vsakdo. Krize nismo občutili, ako ne strah "kaj bode". Forest City, Pa., 9. dec. — Javiti imam žalostno novico, da je umrla tukaj rojakinja Tereza Mildavčič vsled zastrupljcnja krvi pri porodu, ter je bila zakopana danes na tukajšnjem pokopališču. Zapustila je, komaj 2 leti poročena, žalujočega soproga in dvtf nedolžna otročiča, jednega ravno 14 dni starega. Pokojnica je bila rojena v župniji Krka na Dolenjskem, ter je bila komaj poltretje leto tu v Ame- Wenatchee, Wash., 11. dec. — Drago uredništvo Am. Slovenca! Ko se skoraj nikdar nič ne sliši od našega malega mesta, Vas prosim, natisnite par vrstic v vaš list. Tukaj v Wenatchee ni veliko Slovencev, tako kacih 12 familj, in vsi ti se pečajo le s sadjerejo, ko vse sorte sadje prav dobro rodi ino veliko denarja prinese. Mi imamo tekočo vodo za polivanje zemlje (irigate); dežja včasih ni po 4 mesece, zato pa tudi imamo dobro letino vsako leto, toče nt tukaj, pa tudi burje ne. En aker ™nmtUkaJ stane od $500.00 do $3000.00, to je z vodo ino sadnim drevjem ze vse gor. Veliko jih je tukaj, da s° 1®tos enega akra dobili za sadje 0d 5sto do 7 sto tolarjev, tako da je res težko verjeti takemu, kdor sam ne vidi. Zdaj pa prosim znance ino znan-ke; r°. s°„S?tovo kateri v Ameriki, naj nti kaj pišejo, mislim namreč moje sošolce ino komarate, ki smo bili pri 47tcm štajerskem regimentu od leta 1880. do 1883. skupaj v Tridentu,potlej s0 nas prestavili na Dunaj ino v Gradec ino nazadnje v Celovec. Gotovo se bo se kateri fantov spomnil na svojega Zugsfuerhrerja.. Padošeka) ki jim ;e dajal komis z bajonetom notr v steno tiščati, če se niso dobrQ učiH panic ne zamerite, zdaj smo že vsi bolj pametni, tiste norčije so nam že zdaj iz glave. Preljubi moji rojaki ino rojakinje, vam vsem zelim prav veaeIe božične praznike ino veselo novo leto, da bi nam Bog dal, da bi jih še prav veliko veselih dočakali. Tebi pa, A. S., želim veliko naročnikov ino tudi toliko tolarjev alt pa se več. Z Bogom! Martin Padoshek, Box 126, Wenatchee, Wash. Broughton Pa„ 10. dec. _ slavno uredništvo A. S., prosim, da mi daste 11 0 Apro!t0r£ v "am priljubljenem listu A. SI Ne spominjam se, da bi sj^t^kdopisbnaie naselbine, (Nadaljevanje na 10. strani.) jfoltet Rational Sank loUet, Illinois voglu Chicago in Clinton ceat Kapital in prebitni sklad $180,000.00 Skupni znesek denarnih ulog en milijon in pol dolarjev ZAKLADNICA VLADE ZDRUZENIH DRŽAV Kadar imate kaj bančnih poslov, pridite k nam in bodete solidno in uljudno postrežem. Denar shranjen in uložen pri nas je vedno varen, in ga tudi zopet lahko dvignete kadar , hočete. ' Pošil jamo denar na vse dele sveta ter kupujemo in prodajemo tujezemski denar. Sprejemamo denarne uloge od $1.00 naprej. Želimo vsem vesel Božič in srečno Novo leto 1908. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 18. dec. — Božič je pred vrati. V tihi, sveti noči, ki bo letos prihodnji teden od torka na sredo, se človeška srca po vsej prostrani zemlji spominjajo božje ljubezni. Tudi trda srca se omeče ta skrivnostni ivečer in tudi oni, ki so izgubili Boga, iščejo v svoji duši spominov srečnejših dni. Tudi oni, ki sicer taje bla^ost krščanstva, oneme ob teh praznikih in tudi nje nehote objame globoka poezija krščanstva. Ob vso moč so v teh tre-notkih, ko krščanstvo praznuje spomin Odrešenikovega rojstva, malenkostni, neznatni stoje pred zmagujočim krščanstvom. Kristus se je rodil — ta klic bo spet mogočno odmeval prihodnji teden, budeč radost pri dobrih, bojazen pri onih, ki so zlobne volje. Resnica je sladka onim, ki so blage volje, zato se radttjejo pozdrava božične noči: "Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!"... V naši cerkvi sv. Jožefa bomo obhajali Božič, kakor po navadi. Sv. maše bodo darovane ob petih, osmih in desetih. Seveda bodo oltarji za to priliko lepo ozaljšani. Obeta se nam tudi krasno petje. Kakor smo namreč čuli, bo zapelo tudi Slovensko pevsko društvo Sokol pri peti in deseti sv maši nekaj božičnih pesmi. — Dr. Ivan Schwegel, ki je spet prideljen avstrijskemu konzulatu v New Yorku, je včeraj, to je v torek, posetil našo naselbino in si v spremstvu č. g. župnika F. S. Šusteršiča o-gledal tudi našo tiskarno, ki je odličnemu gostu zelo ugajala. "Amcrikan-ski Slovenec" je g. konzulu star znanec, zato si ga je o tej priliki tudi spet naročil. Dr. I. Schwegel je bival pred nekaj leti v Chicagi kot podkonzul, potem je bil premeščen v Švico in Makedonijo, a sedaj ga je avstrijska vlada spet poslala v Ameriko, da spravi tukaj kupčijske razmere z Avstro-Ogrskim v čimdalje tesnejšo zvezo in lepši razvoj. Našega odličnega rojaka, ki je obenem navdušen Slovenec, tudi tem potom prisrčno pozdravljamo! — V ponedeljek popoludne se je vršila v Golobičevi dvorani izredna seja glavnega odbora K. S. K. Jednote v zadevi glavnega tajništva. Prisotni so bili gg.: Predsednik John R. Ster-benz; I. podpredsednik Anton Nema-nich; glavni tajnik Josip Dunda; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Frank Medosh; vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec; nadzorniki Pavel Schnel-ler, Anton Golobitsh in George Sto-nich; pravni in prizivni odbornik Josip Sitar. Seja je trajala od 1. ure do polsedmih na večer. Sejno poročilo, ozir. pojasnilo o zadevi glavnega tajništva bo objavljeno v prihodnji štev. Am. Slovenca. Danes samo z veseljem spričujemo, da se je seja zaključila v splošno zadovoljnost. G. Josip Dttnda ostane glavni tajnik K. S. K. Jednote, in s tem je kočljiva zadeva rešena. — Po seji so se cenj. vnanji gostje udeležili večerje pri g. Golo-bitshu in potem v prostorih g. Ant. Nemanicha — spravne zabave. — Raznovrstne govorice so se raz-našale po Jolietu zadnja dva meseca o jolietski jeklarni "Illinois Steel"-kompanije. Nekateri črnogledci so dan za dnem poročali, da se tovarna vsak hip zapre; in to kar za celo zimo. Posebno glasna pa je bila govorica, da bodo plače znižane z dnem 1. januarja. No, resnica je, da vsi oddelki danes "ronajo" in da bodo skoro prav gotovo "ronali" neprestano celo zimo in spomlad. Nadalje ne bodo plače prav nič zmanjšane. Pač bodo razni departmenti kakor običajno po nekaj dni zaprti, ampak to samo zaradi potrebnih poprav, in morda ne bo toliko dela, kakor lani. Toda, izplačila "Illinois Steel"-kompanije bodo znašala povprečno toliko, kakor na leto zadnjih deset let. Začasno so zaprti zaradi poprav samo oddelek zvan "spike mill" ter plavža št. 1 in 3. Zadnji bo spet "zaronal" z dnem 15. januarja. Plavž št. 1 so zaprli v ponedeljek in nemudoma ga začno popravljati, da bo čimpreje spet zaposloval. Pred nekaj leti so jeklarno zapirali vsako zimo za več tednov okoli Božiča. Letos' je niso in ne bodo zaprli. Poročilo, da se jeklarna zapre v petek, je skrajno neresnično. "Zaprli bomo kakor običajno za Božič," je rekel včeraj superintendent Mathias, "ampak zaprli bomo šele v torek zvečer in spet odprli v čejrtek zjutraj ob 6. uri." Jolietska jeklarna "Illinois Steel"-kompanije ima vsepolno naročil, kajti farmarji na zapadu in jugu imajo denarja "plenty", a potrebujejo pa žice, žrebljev in vsakovrstnih jeklenih izdelkov, ki jih izgotavlja baš jolietska jeklarna. Zatorej pogum, Jolietčani! — V novem poslopju za kokove peči, katero je zgradila "Illinois Steel Co.", se je v soboto popoludne pripetila nezgoda vsled stopljenega snega, ki je predrl streho in zrušil neki zid. Pet delavcev je bilo bolj ali manj znatno ranjenih, a nobeden nevarno. — Snega imamo pri jna> ravno dovolj j za praznike. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. New York, 12. dec. — V št 276 našega slavnega domačega dnevnika G. N. iznenadile scf nas g. Z____ priobče- j ne Newyorške slike XXVII. ne samo i radi prave neslane vsebine, temuč radi tega, ker se v tej štev. in na tem mestu naše društvo blati in zlorablja. V dotičnej sliki se čita dobesedno takole : "Tu imamo sicer neko društvo slovenskih žensk z imenom "Sv. Ana", toda to društvo nima z dobrodelnostjo ničesar opraviti. Tako tudi ni bilo nijedne zastopnice tega društva navzoče, ko so pred 2 tedni v nekej ele-gantnej hiši 11a zapadnej strani proda-/ jale dame — klobuke v svrho dobrodelnosti. In vendar je bilo to zelo lepo!" itd. V prvej vrsti povdarjamo, da je naše društvo sv. Ane izključno podporno slovensko društvo. Če g. Z. ni morda prečital naših pravil, nam je prav žal. Me skrbimo v prvej vrsti za podporo naših rojakinj Slovenk in se ne oziramo na druge narodnosti, kakor se tudi druge ne na nas. Ali naj me delujemo v podporo Irish, angleških, italijanskih ali celo zamorskih žensk,—naše domačinke Slovenke bodo pa mesto opravičene podpore doma pri prazni skledi sedele? Ironija! — To bi bilo lepo podp. društvo! Morda ste radi tega hudi, ker Vas nismo povabile na našo zadnjo veselico ali celo, da ni Vaša milostiva za predsednico našega društva?—Ne boš kaše pihal! — Me smo same pristne Slovenke in katoličanke, na druge se pa ne oziramo. Nič nam ni žal, če smo res zamudile ono velikansko dobrodelno veselico newyorških milijonark. — Kaj delamo, to dobro vemo. Milijoni in centi se v družbi nikakor ne bratijo. Če pa priredimo me veselico v nemški dvorani, je to vzrok, ker druge nimamo ali ne moremo dobiti. K Čehom hoditi nam ne kaže, ker je predaleč in 'nimamo pri njih takih udobnosti. Vedno bomo morale tucli me prirejevati naše veselice v drugih dvoranah, dokler nam v New Yorku kak slovenski meccn ne sezida lastnega slovenskega Narodnega Doma. Ali veste Vi za katerega?! Me Slovenke smo že zdoma vajene dela in ne maramo lenariti po sobah ali pred ogledalom. Kar si prislužimo, je v našo skupno gmotno korist; korist moža in cele rodbine, kajti čestokrat se pripeti, da si prislužimo z našim delom na teden več kakor pa naši možje. Draginja je v N. Y. velika. — Razmere slabe. Kriza trka na duri, pa bomo doma čepele? — Ne! Pridno roko vsakdo spoštuje — le Vam ne ugaja! Da pa nismo šle na omenjeno "Fluffy Ruffles" veselico, povdarjamo še enkrat: 1.) Ker nismo bile povabljene; 2.) ker se Slovenke v New Yorku še ne znamo voziti z automobili in je za nas ta šport predrag; 3.) ker nečemo, da bi nam milijonarke stregle, ker me si že same lahko postrežemo; 4.) ker članice "Fluffy Ruffles" še ne znajo slovenski z nami občevati, tolmačev pa ne potrebujemo; S.) ker imamo zadosti lepih klobukov, katere si same delamo in ne trošimo denarja po nepotrebnem; 6.) ker ste Vi želeli,—da bi se udeležile. Toliko za danes. Pustite nas new-yorske Slovenke pri miru, pa brigajte se raje za Vaš uredniški business. Pa pozdravljeni, g. Zmago! Članice Slov. podp. društva sv. Ane St. 105; New York. Ely, Minn., 13. dec. — Dragi mi "Amerikanski Slovenec", prosim, natisnite sledeče vrstice iz naše naselbine. V pretečenem letu v ta čas smo imeli bolj hudo zimo, kakoršne pa še letos nismo čutili; gotovo še lahko neljubi mraz obrodi in se pomnoži, za kar pa lahko gorke peči poiščemo. Sicer pa so zimski večeri premnogokrat dolgočasni, celo tudi družbi celi, ako jim zmanjka snovi za razgovarjanje. Zatoraj kaj naj počnemo? Dober časopis naj v roke vzamejo, iž katerega izvedo novice tukaj po Ameriki in onkraj luže. Toraj človek povoljneje čas porabi, ako dober list čita. Marsikdo govori: "I kaj čem cajtinge brat!" In tako poredoma dan za dnevom naj bode po dve uri brez koristnega čti-va, to stori enem letu 730 ur, v tridesetih letih 21,900 ur, ali 912 izgubljenih dni. Preriferija zemlje meri 40,800 kilometrov ali 10,800 ur hoda. To je dolga pot, ko bi se moralo potovati kar naravnost naprej; in če kdo hoče le po eno uro na dan hoditi, prišel bi v tridesetem letu nazaj 11a svoj dom. Iz tega vidimo, kako daleč mora priti človek v svojem življenju, če hoče po eno uro na dan porabiti za kako koristno delo. In to zmožnejše delo dobiš, ako čitaš list "Amerikanski Slovenec", kateri je ustanovljen 1. 1891, in je krepko vstopil v svoj 17. letnik. Toraj cenjeni čitatelji, omenjam vam, da dober časopis je ravno tako, kakor dober prijatelj. Pustimo pa pri miru brezversko časopisje, kajti vsak človek ima nekovo vero, brezversko časopisje pa nima nič. Ker je zdaj "adventni" čas, in ravno danes sv. Lucije dan, zatoraj od tega dne stari ljudje štejejo, da za dvanajst dni pride sv. noč. Toraj želim rojakom čitateljem vesele božične praznike in srečno novo lgto 1908: tudi radost vam želim spomladi, in poleti senco v hladi, kar Vam je jeseni všeč, in pozimi gorko peč! Pozdrav vsem Slovencem po celi republiki, posebno čitateljem "Amcri-kanskega Slovenca." John Težak, P. O. Box 42ii Ely, Minn., 13. dec. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, prosim, da sprejmete par vrstic v svoje predale, ker želim naznaniti, kako se kaj tukaj godi na severu. Dozdaj, hvala Bogu, se nismo imeli nič pritožiti. Jesen smo imeli nenavadno lepo oktobra in novembra in še dozdaj je vreme toplo, čeravno malo snbfe spreletava. Delo se nadaljuje ponavadi neprenehoma in plača še dozdaj je zmeraj nespremenjena. Dela je dosti po rudnikih. V loži je majhna sprememba. Zavoljo denarne krize pa upamo, da bo po Novem letu šlo na bolje. Naše rudnike Zeneth Sibley in Savoy je prevzel novi nadzornik od Pio-ner Mine, Captain Charles Trezona, zavoljo bolehnega in )odsotnega Capt. Nick Colinza. Upamo, da bo tudi ta novi vladar naklonjen trpinom Slovencem in da bo vse v redu napredovalo po rudnikih. Nadalje častitam tebi, vrli list, v nastopu 17. leta, da bi te Bog ohranil še na mnoga leta in dobre urednike tvoje, ker si ponos med vsemi slovenskimi listi v Ameriki. Ti se ne bojiš, ti se ne skrivaš pod krinko, ti si očiten, navdušen za vse, kar je za naš dušni in telesni blagor. Zato vsak praktičen katoličan bi te moral z veseljem sprejeti pod svojo streho in te mora pre. birati in priporočati svojim znancem in prijateljem. Zdaj pa ti pošljem spet naročnino za prihodnje leto 111 ti voščim vesele božične praznike in sveto Novo leto, in vsem združenim sobra-tom in sosestram K. S. K. Jednote po Združ. državah Ameriških. Z Bogom! Marko Bluth, ud Jednote. Večkratno kašljanjc in prehlajenje oslabi pljuča, da imajo kali bolezni prostor za narast. Boljše je prec v začetku odstraniti in preprečiti belo kugo nego se ž njo boriti leta in leta, ako se ista vkorenini v človeškem sestavu. Hud kašelj jc treba prec preprečiti in odstraniti, a boljšega zdravila proti kašlju pa ni, kot je Severov balzam za pljuča, ki čisti sapnik, omeči in odstrani nesnage v grlu, odstrani bolečine in prepreči ter zdravi kašelj. Cena 25 in 50 centov. Štefan Czapyak iz Phoenixville, Pa. je bil ozdravljen kašlja. Čitajte kaj on pravi: "Veseli menaznaniti Vam danes, okrepčala, k čemur je pripomogla edi Imel sem star kašelj, ki je trajal in merekel, da imam jetiko. Po rabljenju prec bolje počutil, bal se sem pa venverjeti, da sem ozdravljen. Ker je pa stil, za to si sem vsvesti popolnega onici moje sedanje zdravje mi je prido da se mi je zdravje povrnilo in močnole raba Vašega Balzama za pljuča, martral celih deset let in vsakdo mi jeSeverovega Balzama za pljuča se sem dar, da se zopet vrne ker nisem mogelže dolgo časa kar me je kašelj zapu-zdravljenja in povrnjenja moči. V res-bil edinole Severov Balzam za pljuča." Kri oslabi ves sestav. Povzroča tudi nevarne nasledke boleznij, ki so včasih hudo nevarne. Vsak del telesa je takorekoč s krvjo napojen in nasiten; ako je kri slaba, tvori ista slabost. Severov Kričistilec čisti kri vse nečistosti in jo dela čisto, močno in rudečo. Čisti barvo obraza in okrepčazdravje. Cena $1.00. Zoper glavobol. Daje dober okus. Bright-ova bolezen. KAŠELJ JE ZAČETEK JETIKE. da hranijo kamniške planine obilico divjih kozlov in koz, ker zaidejo v tako nižavo. — Poročil se je v Novem mestu g. Josip Mozetič, posestnik in krčmar v Prvačini z gtospo Zofijo Kušlan, po-sestnico v Novem mestu. — Začasnim vodjem ljubljanske postaje Južne železnice je imenovan g. Emerik Malovrh. — Ilranilnično knjižico na katero je bilo naloženih 8000 K denarja je zgubila prevžitkarica Pozilik iz Kamnika. -i- Divjo mačko je ustrelil v škofjeloški okolici g. Petz iz Škofje Loke. IZ STARE DOMOVINE raj več, kakor sploh kedaj tudi pred trtnoušno dobo. Ker se vinogradstvp pri nas vedno bolj širi, se tej panogi kaže še lepa bodočnost v gmotnem oziru. Glasom statističnih podatkov odpade; Na postojnsko glavarstvo 35,-185 hI, na krško glavarstvo 66,735 hI, na novomeško glavarstvo 49,905 hI, na črnomeljsko glavarstvo 119,178 hI, na litijsko glavarstvo 8,852 hI, na kočevsko glavarstvo 216 hI; skupaj 280,071 hektolitrov ali 500,126 veder. — Iz Loškega potoka. Za zimo se je naša fara precej izpraznila. Do 350 mož in fantov je odšlo na Hrvaško za zaslužkom. Vasi Retje, Hrib in Mali log so dale posebno dosti "Hrovatar-jev". — Umrl je v Št. Jerneju 20. nov. g. Frančišek Muhič, učitelj v pokoju. — Nevaren vojak aretiran. V Postojni so orožniki aretirali vojaškega beguna Lovrenca Ogrizeka, ki je v Trstu na ulici v družbi z vojakom Jurijem Klunom napadel gospo Košuta, hoteč jo oropati, in ki je izvršil poizkus umora na Rakeku. Orožniki so našli pri njem revolver, nabasan s šestimi naboji, kakih dvanajst angleških ključev, šest vetrihov, novčarko z neko svoto denarja in pa britev. — Električna razsvetljava na Bledu. Podjetni domači industrijec g. Jakob Žumer v Grabnu pri Gorjah namerava v bližini svoje restavracije v Vintgarju napraviti veliko električno napravo, ki ne bo namenjena samo industrijskim namenom, ampak bo zadoščala za električno razsvetljavo vseh krajev občine Bled. Občina Bled se že pogaja z g. Žumrom. — "Za pravdo in srce", žaloigra Medvedova se je po večletnem pre-stanku v popravljeni obliki igrala na slovenskem gledališču v Ljubljani. — V Radovljici upeljejo električno razsvetljavo. Elektriko bo proizvajal Franc Zupane ob Bohinjski Savi, — Lep nagrobni spomenik so omislili litijski župljani svojemu umrlemu dušnemu pastirju vlč. g. Jerneju Zupančič«, — Jubilej g. Borštnika. Nas rojak gosp. Borštnik slavi 12. prosinca 1908 251etnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki se bode igrala na hrvaškem gledališču v Zagrebu prvikrat drama "Zemlja", v kateri bo imel g. Borštnik glavno vlogo. — Državna subvencija. Za vodovodni resiervoif dobi občini Laze pri Senožečah državno podporo 4000 kron. — Regulacija gornjega dela Rožnih ulic v Ljubljani se izvrši še tekom meseca decembra letos s tem, da bodo odstranili zidovje starega župnišča in zidano ograjo ondotnega vrta. Ulica bo potem široka 12 metrov. — Vino v repi. Sodovičar g. Kunčič je zopet za eno iznajdbo bogatejši.Dobro v spominu je še Ljubljančanom njegov projekt, kako bi se s topom razstreljevalo ljubljansko meglo. Sedaj je pa iznašel zopet nekaj novega. V dveh velikih sodih polnih repe je peljal krita dva mala sodčka polna vina v mesto. Na take "iznajdbe" se pa mit-niški pazniki trdovratno nočejo razumeti, zato so Kunčiča na tržaški mitnici prijeli in njegovo najnovejšo iznajdbo — konfiscirali. Z "iznajdbami" g. Kunčič očividno nima sreče! — Državne podpore. Za napravo vodovoda v Jjsenu in Vrbovo, okraj Postojna, je dovoljena državna podpora 17,130 K. Za po toči oškodovane posestnike v črnomaljskem okraju je dovoljena državna podpora v znesku 17,600 K. _ Domači umetnik v tujini. Gospod Leon Funtek je ondan v Helsinforsu igral Čajkovskega koncert za gosli. O nastopu mladega umetnika se izraža "Hafenstadsbladet" z dne 6. nov. takole: "V včerajšnjem poljudnem koncertu je igral gospod Leon Funtek Čajkovskega koncert za gosli, in sicer uprav mojsterski. Veselje je opažo-vati, kako mladi visoko nadarjeni violinist v poslednjem času z velikanskimi koraki nadaljuje svojo pot. Kar je gospod Funtek včeraj podal kot solist, bi bilo v dilco vsakemu koncertu prve vrste." — Ponevcril je trgovcu z usnjem g-Karolu Kregarju, hlapec Jakob Zevnik' roj. 1876 v Podrečju, pristojen v Mavčiče, okraj ICranj, 776 K in pobegnil. Potem je poslal po pošti iz Celovca 680 K nazaj, ostalo je pa zapravil. — Policija je prijela' 12. nov. kletnega hlapca Jakoba Ovneka iz Gornjega vrha v litijskem okraju, ker je sumljiv, da je doma ukradel 200 K denarja, potem pa pobegnil v Ljubljano. — Polaganje novih rels na progi Dunaj-Trst Južne železnice je dovršeno do zdaj do Borovnice. Prihodnjo spomlad bodo z delom nadaljevali. — Redka lovska sreča. V nedeljo, dne 10. nov. ustrelila sta gg. Josip Va-nossi in Peter Nograšek v lovišču g. Fr. Gamsa "Meagorami" nad Nevljico vsak enega divjega kozla. Divji kozli v lovišču "Pod hruško" so res nekaj nenavadnega in dokazuje ta slučaj, Jm J TELEPHONE: 1379 RECTOR. j{ WiJ I FRANK SAKSER CO., I 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. § PODRUŽNICA: I 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. wssai/rf a JSfwPi^iis^ rn^s^^^m^^'^mMm tfe . -Wt/ §\ a Msm? IS m /T§ ffiw ^xfftx'"7s.V-jffisSSffi? % n 1 Pošilja najhitreje in najceneje I jpF* denarje v staro domovino."URI Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. S Kupuje iii prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4} odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo H od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. H Edini zaupnik v Zjed. državah^ Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih/knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj 1 jih izplačuje. I I Prodaja parobrodne listke 9 za vse prekomorske družbe; vsak potni* 4°b; originalen listek, ne pa ničvredni papir. I Vse navedeno izposluje toftno' in CCS9.* Frf ^znili družbah visoko varSŽino in s — Roparski napad. Jz Celovca se poroča: Pn podjetništvu Doderer za zidanje zeleznice pri Gorenji Beli u službenega, akordanta Giovana Rigetti so 20. nov. napadli trije neznani moški V T Bdi ter «™pa- H 15,000 K 111 težko zlato verižico od nre. Po tem emu so ga vrgli napadalci po nekem strmem bregu nizdoli ter zavalili za njim vel,ik kamen, kateremu se je pa Rigetti še pravočasno ognil. Doscdaj nimajo o storilcih še nobenega sledu. Q ^HRVATSKO^ j __ Veliko poneverjenje. V zagrebški tkalnici 111 predilnici so štirje uradniki tekom ;Osmih let poneverili 100 000 kron. Uradnikom se je posrečilo pobegniti preko meje. — Podjetna kaznjenka. V Zagrebu je kaznjenka Jela Grahovac iz Trnove predrla zid ženske jetnišnice v I. nadstropju in se s pomočjo skupaj zvezanih odej spustila na cesto ter pobegnila. — Za materjo v grob. Vsled žalosti, ker mu je umrla mati, se je obesil v Dubrovniku ribič Anton Dervič, star 33 let. * Prva Mina slovenska tvrdka v Amer. Henrik H. & Menno H. S T ASSEN Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JATNI ^ NOTAR t*? VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosat Co. 719 High St., West Hoboken, N. J. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n< tam in boleznim. lje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja. Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOBAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg. Pa. Gov nemško in angleško. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domače yino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR John Golob N. Broadway l/\\\ l\ J°,iet',,linoiS Izdelujem Kranjske Bli harmonike najboljše vrste in sicer. 2, 3,Tdo~5~gl"asiie. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglasu-jem harmonike in orgije. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržita najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612, Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami,. . Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa„ rota N. Broadway.....JOLIET, ILL, German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPHAL, 212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL. Za stavbo hip in poslopij mehki in in trdi les, lati, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS LUMBER, oglasi a« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prit rinili denar. Kiltii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU, CENA $i.oo do $s,oo. FLEXER & REICHMANN lekarnarja Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novO lepo urejeno kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi-ičite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. x8gi. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek 8L0VEHSKQ-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. ,Fiie first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO, Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 22. dec. Nedelja Demetrij. 23. it Pondeljek Viktorija, devica. 24. . u Torek Adam in Eva. 25. t* Sreda Božič. Roj. Gosp. 26. " Četrtek Stefan. 27. it. Petek Janez, Evan. 28. 11 Soboto Nedolžni. Vesele praznike vtem cenjenim sotrudnikom, naročnikom in čitalcem "Am. Slovenca"! Uredništvo in upravništvo. BOŽIČNE MISLI. Tiha noč, sveta noč !—Nebeška luč razsvetlja njeno temoto: zvezda betlehemska, in nebeško petje se razlega v njeni tihoti: angelsko petje, ki je nekoč na betlehemskih ledinah oznanilo pastirjem prihod Odre-šenika sveta. Nebo in zemlja se nam zdita zbližana v sveti božični noči, in dobo skoro dvatisoč let premostuje krščanska vera, ki nas danes vede k betlehemskim jaslicam, da zapojemo z angeli: Čast bodi Bogu v višavah i n mir na zemlji ljudem, ki so blage volje!" Praznik miru v življenju polnem boja! V stiskah in tožbah sedanjosti vesel praznik: Kje nahajamo mir, ki so ga nam obljubili angeli v slavni sveti noči, kje radost, ki so jo nam oznalili?—V jaslih, v hlevu b e-11 e h e 111 s k e m. Svet pa se spotika na uboštvu in nizkosti; na bliščečnost ip krasoto in bogastvo je njegovo mišljenje namerjeno. Ne ubožne jaslice, nego lepo nališpano božično drevesce je za otroke tega sveta znamenje in središče božičnega praznika. Toda, kako hitro se raztopi veseli blišč, ki so ga izlivale sveče na smrečici! Kako hitro se razprši zlata pena Z zelenih vejic, kako hitro obledi pisana krasota, ugasne vesela luč! Tista zvezda pa, ki je v sveti noči sijala nad hlevom betlehemskim, napolnjuje s svojim svetlim žarom vesoljni svet in tisočletja, in od ubožnih jasli se izliva tok nezičrpnega blagoslova in miru čez vse pasove in vse čase, nele v palače, temveč še mnogo bolj v koče uboštva. Pravega miru in prave sreče ne nahajamo v minljivi bliščobi, nego samo tam, kjer stanuje in gospoduje Jedirii, pa najsi bo stanovanje še tako preprosto in siromašno. Blagor človeškemu srcu, ki se je v njem Bog sam nastanil, katero veselo poje z angeli: "Čast bodi Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem, ki so blage volje." Z otroškim veseljem in hrepenenjem pričakujejo vsako leto verni kristjani rojstnega dne učlovečenega Sinu božjega. Besede "Ne bojte se", ki so jih angeli radostno zaklicali pastirjem, veljajo tudi vernemu kristjanu. Tisti pa, ki so veri na božjega Jezuščka obrnili hrbet ali nalašč zaklepajo svoje srce, se ta dan ne morejo ubraniti nekacega nemira; dasi nočejo Svetega Božiča obhajati v krščanskem duhu in smislu, pa jih vendar neka nepremagljiva in skrivnostna moč dostikrat proti njihovi volji sili k obhajanju božičnega praznika, seveda brez nebeške tolažbe in brez upanja in brez tistega blaženstva, ki pripade kot delež vernemu srcu. Celo časopisi, ki so prisegli krščanstvu smrtno sovraštvo, se ne morejo zdržati, da ne bi o Božiču po svoje spominjali na angelsko vest "Čast bodi Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem." Proti svoji volji morajo s tem pričati, da se vesela vest, ki so jo angeli nekoč sporočili na betlehemskih livadah, tiče zveličanja, ki se je ska-zalo vse m ljudem. Povsod, kjer se po predpisu in uku nebeškega Odrešenika jveta izkazuje Bogu pristojna čast z ravnanjem po njegovih zapovedih, , tam vlada tudi mir pri ljudeh—v srcu posamnika, kakor pri splošnem človeštvu, v zasebnem življenju, kakor v javnosti. In mir tned ljudmi na zemlji najbolj izginja baš tam, kjer se je pozabilo 11a "Čast Bogu v višavah". Kar so angeli peli ob rojstvirOdrešenika sveta, tvori neločljivo celoto: narodi in posamezniki, ki se obrnejo od svojega Boga — vsi zapadejo nemirnosti m nesrečnosti. Ljudem ni dano drugo zveličanje, nego v imenu Jezusovem. Kdor se hoče ponašati s pridobitvami "modernih" znanosti in "moderne" prosvete, ta si vendar enkrat v resni uri oglej, kam smo prišli s tem od Boga odvr-njenim "razvojem človeštva"! Namesto miru, ki so ga nam oznanjali angeli, so nam donesli proroki brezbožnega časa in nravstva liejnir, boj vseh proti vsem.. Besede "Ne bojte se" iz angelskih ust so anarhisti ižpremenili v strahotno nasprotje. Ali ne bi pre-kucijsko vrenje, katero razširjajo brez verski socialni demokratje v nižjih ljudskih slojih, ali ne bi nezadovoljnost v srednjem stanu, ali ne bi pohujšanja v višjih krogih — ali ne bi vsa revščina našega časa ostala prihranje na, ako bi ostal naš čas krščanski ako bi prebivalstvo v vseh slojih prošinjale krščanske misli in navade? Kako marsikdo se pač čuti srečnega, če Se more iz sveta, polnega reve in nemira, zateči k mirnim jaslim betlehemskim, v katerih leži Izveličar nas vseh! Ampak zadošča ne, da se posameznik iz propadajoče Sodome, zateče v Betlehem, zadošča ne, da se nižjim tr pečim slojem ponavljajo krščanski uki o ponižnosti in odpovedi, kakor nam jih jasli lzveličarja sveta tako presunljivo pridigajo; predvsem se morhjo posestniki in m o g o č n i k i spet pokristjaniti v besedi in dejanju, postati morajo pristni kristjani v svojem zasebnem, opravilnem in javnem življenju. Krščanstvo ni samo vera, jedino prava vera, temveč tudi svetovno naziranje. Da bi na sveti Božič angelska vest "Čast bodi Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji" veselo prošinila prav mnoga srca in tudi prav mnoge, ki tavajo v noči nevere, kakor pastirji na polju, prepričala o tem, da so samo v časti božji utemeljeni mir, sreča in zveličanje! V tem smislu želimo vsem vesel Božič! , ravnanje. Prvi glasovi nemirne vesti so ga privedli, da je prišel do trdnega sklepa poboljšati svoje življenje. Sveče na božičnem drevescu so raz-svitljevale prosto ali snažno stanovanje. Skrbna žena, ki je zbrala svoje ljubljence okrog drevesca, jim je pripovedovala o rojstvu* božjega Deteta. Veselo so poslušali in molili k Detetu, da bi jih bogato obdarilo telesno, še bolj pa duševno. Kakšni občutki so obhajali bolnika pri tem ganljivem prizoru! Spomnil se je nele svojega doma, marveč tudi svojih skrbnih roditeljev, ki so storili toliko dobrega za njega. Dasiravno ga je ločila od njih dolga daljava, vendar se je v duhu nahajal doma. Znani mu kraji' so mu poklicali v spomin vesele dogodke prošlih mladeiiiških dnij. V sobi je videl isti kot, kamor je pred leti s takim veseljem stavil lepe jaslice. Kako ga je mraz pretresal, ko so mu stariši pripovedovali o rojstvu Odrešenika v butlehemskem hlevu sredi hude zime. Neusmiljenih Judov, ki sv. družine niso sprejeli pod gorko streho, dolgo ni mogel pozabiti. Sedaj pa že nekaj časa ni le odrekel bivališče Odrešeniku v svojem srcu, ampak tudi skoro primoral svojo družino iskat pri tujcih zavetja. Na obrazu se mu je poznalo, da se je vršil hud boj v njegovem srcu. Po čelu so mu tekle potne irage. Kakor je do sedaj mirno ležal, je postajal tem nemirneji. Ko je videl, da hoče spraviti žena otročiče k počitku, jo je z nenavadno milim glasom poklical k sebi. Nekaj časa se je še premagoval, potem se je pa sklonil k nji, jo s prose-čim glasom prosil odpuščanja za preteklo življenje. Svečano ji je obljubil, da poboljša svoje življenje, in da bo zanaprej živel le za Boga, ki ga je ustvaril in ki je bil tako milostljiv, da ga je zopet privedel ha pravo pot, in za svojo družino, s katero ga je On obdaril. Želja, katero je uboga žena dolgo gojila, se ji je spolnila. Božje Dete, ki se je učlovečilo, da spravi ljudi z Bogom, je prineslo zopet mir in blagoslov v družino. Vesela srca so se dolgo spominjala onega božičnega večera, ko so bila tako bogato obdarovana. USLIŠANA. Božična slika. P. F. R. Kdo ne pričakuje z veselim srcem lepih božičnih praznikov? Ljudje različnih slojev štejejo nestrpno dneve, ki jihvše ločijo od tega za človeštvo velepomenljivega dneva. Na mnogo načinov se kaže blagoslov Božiča. Spomin na ta praznik miru in veselja prenapolni človeško srce s blažestnim čuvstvom. Kako se zakonska žena, ki je dolgo prenašala težko breme, z veseljem spominja o-nega Božiča, ki jo je rešil hudega trpljenja in jo poplačal za njeno potrpežljivo vstrajnost in zaupnost. Koliko let je skrbna žena, mati nedoraslih otrok, na tihem pretakata grenke solze. Napenjala je svoje moči, da je mogla toliko zaslužiti, da preživi sebe in ljubljene otročiče. Koliko nočij je prebila v tihi a goreči molitvi, medtem ko je njen soprog hodil po krivih potih, zapravljal po pivnicah nele težko prisluženi denar, ampak tudi rušil lepo družinsko srečo. Zvesta soproga ni obupala. Tolažila se je, da pride trenotek, ko se vrne zgubljeni družinski mir. Zaupljivo je molila, da bi ji Bog dal dočakati vsaj še toliko let, da bi videla svojega ljubljenega moža spreobrnjenega. Grdo postopanje in karanje moza je ni strašilo. Vse je rada pretrpela, celo udarce prizadete od moža, ko se je pozno v noč vračal vinjen domov. Po-prijela se je vseh sredstev, s katerimi bi mogla moža prepričati o svoji goreči ljubezni do njega. Ali ni imela zaželjenega uspeha. Na njene prij jazne besede je mož odgovarjal le surovo in ji očital, da se nič ne briga za njega. Žalost zadnjih let jo je jako postarala in potrla. Kdo bi si mislil, da je to ista vesela in lepa mladenka, ki se je pred leti omožila z uglednim mladeničem. Čudile so se sosede, in pomi-lovale so jo prijateljice. Priti je moralo drugače. Moža, ki je vedno iskal zabave med svojimi drugi, ^e nemila bolezen posadila v posteljo. Za časa svoje bolezni je videl blesteče dokaze ženine ljubezni in požrtvovalnosti. Ko je tako ležal na svojem ležišču, zatopljen v preteklost, so se mu vzbudili v spominu prizori, katerih ni mogel zapopasti. Samemu sebi ni verjel, da je zašel tako daleč, da je zanemaril svojo ženo in svoje otročiče... Ko bi se po končanem delu vračal zvečer domu, bi naše! zapuščeno družino zatopljeno v molitev za njegovo izpreobrnjenje. Videl bi še marsikaj, kar bi ga moralo ganiti, ako je imel le še količkaj srca v sebi. Dasiravno ga je sprva mučila misel, da ne bode mogel iti v krog svojih tovarišev, se je nazadnje vendar sprijaznil z njo. Spomin na svoje preteklo življenje je začel vzbujati v njem kes za svoje nevzgledno in pregrešno Največje vseučilišče v Združ. državah je Harvard v -Cambridge, Mass. uii. S Moskiti imajo rajši črnež nego be-lokožce. Vbadajo rajši črnega psa nego svetlega. Počivajo najrajši v temoti. V Peterburgu je govoril J. A. Kor-zuhin o ruskem ozemlju na Daljnjem Vzhodu. Položaj je tu žalosten. Manjka podjetnikov, ki bi izrabljali nakopičene zaklade zlata, srebra, železa in premoga in bi tako dali posla ubožanemu prebivalstvu. Redko nase-jano prebivalstvo se preživlja težavno z lovom. Kamčatsko prebivalstvo zato strada. Celo ribištvo nazaduje, ker primanjkuje soli, utenzilij in pa trgov. Neizčrpano je silno bogastvo v gozdih, dasi bi lahko izvažali les na Japonsko in v Ameriko. Nujno je potreb na Amurska železnica, ki, ko. se dogradi, mora tudi biti vojaško dovolj zastražena. Pospeševati bi se moralo tudi naseljevanje. "Ne" pred poročnim oltarjem. Tragikomičen dogodek, ki se je odigral te dni v poeclajnski cerkvi, kjer je nevesta na predpisano vprašanje duhovnika mesto "da" odgovorila z glasnim in krepkim "ne", bo prišel pred sod-nijo. Ženin Anton P., prej izvošček, sedaj hišni sluga, namreč trdi, da lahko dokaže, da je nezvesta nevesta, kuharica Leopoldina H., že dvema predhodnikoma napravila enako komedijo in da je zdaj že tretjič rekla pred poročnim oltarjem "ne". Vzrok temu je ta, da bi rada s tem napravila moža, ki bi ga res rada vzela, ljubosumnega in bi ga tako pripravila do ljubezni. Anton P. namerava tožiti kuharico tudi za stroške, ki jih je napravil pri nakupovanju, vozovih, pojedinah itd. Karakteristična odpustnica. Ko so se Norvežani pred dvemi leti odcepili od Švedske, izdana je bila od državnega zbora nastopna odpustnica: Oskar Bernadotte bil je od 18. septembra 1872. do današnjega dne v naši službi kakor — kralj. Ves ta čas se je pokazal kakor pošten, marljiv in udan narodu; njegovo delovanje nas je zadovoljevalo; samo se je pogostoma pri njem opažalo nagibanje na samovoljo. Zato ga mi danes odpuščamo. Kristi-janija, 7. junija 1905. Michelsen, predsednik zbora. dlESUilU! ______________ ZEMANOYO "G-RENKO VINO"* je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teb najboljših zdravil. B. ZEMAN, 80MM®M1S1! 777 Alport St. CHICAGO, ILL. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic* Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo Zahvala. V hamburškem borznem poslopju se je ustrelil borzni obiskpvaled Bal-lin, mlajši brat ravnatelja "Avstro-Amerikane", Ballina. Bivša avstrijska prestolonaslednica grofica Štefanija Lonyay pride decembra v Gries, kjer se snide s svojo hčerko kneginjo Windischgraetz. Odlikovani slovanski virtuoz. Cesar je v spomin svojega bivanja v Pragi med drugimi podaril tudi virtuozu Frančišku Ondričku častniški križ Franc Jožefovega reda. Krez in Rockefeller. V jednem angleškem časopisu razpravlja prof-vSkot, ali je bil Krez tako bogat kot je Rockefeller. Pisatelj pride do zaključka, da je bil Krez vsekakor bogatejši od Rockefellerja. Krez je safflo delf-škemu svetišču podaril 250 mil>jonov frankov. Veliki knez Konstantin. Bratranec ruskega carja, veliki knez Konstantin je prevedel pred nekoliko leti na ruski jezik Shakespearjevega "Hamleta" in je potem igral v gledališču glayno vlogo. Sedaj hoče dramatizirati Sien-kiewiczev roman "Quo vadiš" in pet namerava igrati vlogo junak3 Vi-einija. Slovanstvo Čehov taji neki Ewald Baunt, ki je izdal pri Singerju v Stras-burgu knjižico, v kateri zatrj«ie> da Čehi niso Slovani čiste krvi; hkrati dokazuje, da oblika češke lobanje m trupla priča o mongolskem. izvi<"u Ce" hov. To se tiče zlasti Čehov v kraljestvu; Čehi na Moravskem so bojda pravi Slovani. Postopanje Čehov z Nemci ima baje tudi svoj povod v plemskem razločku. Carigrajska tajna policija je dobila obvestilo o nameravanem napad" na sultana. Ni čuda, da zato v^1ll??.0 deluje in da napravlja tudi napake- Minuli teden so zaprli Tržačana 9®Plha in Trequa, ki sta hotela prirejati kinematografske predstave. Sultanova policija ju je prijela brez konzulatne asistence. Ko je konzulat za to izvedel, so Tržačana izpustili, ki zahtevata zdaj odškodnino. Modri tiskarji. V Koenigstein« na Saškem se je dogodil v 'tamošnJ1 tiskarni sledeči zanimivi slučaj: Za 'j"3 na vencu so bile naročene sledeče De- sede:'"Počivaj v miru! — Do svidenja!" Naročitelj je nato brzojavi'. se ima k "Do svidenja" še pristaviti "v nebesih", ako ima še prostor- n zares! Na traku je stalo zap>sa"o: "Počivaj v miru! Do svidenja v nebesih, ako ima še prostor!" slučaj se je zgodil, ko je naročitelj naročil trak s sledečim: "Počivaj v miru! na obe strani." Prav lepo se zahvaljujem vsem znan« cem in prijateljem, posebno pa društvu sv. Barbare št, 74. K. S. K. J., ker šč večinbffia vsi društveniki udeležili sprevoda moje pokojne soproge, ozir. naše matere Marije Kmet, roj. Gospodarič ki je umrla 22. nov. 1907. Posebno hvalo izrekam tudi vsem darovalcem vencev, g. Mihaelu Užman, gospej Žaubi in gospej Potrbuješ. Pokojnica je bila rojena v Gorenji vasi, župnije Mirna na Dolenjskem 5. jan. 1879. Tu zapušča moža in tri nedorasle otroke, a na Kranjskem 2 sestri in 2 brata. N. p. v m.! Springfield, 111., 16. dec. 1907. Frank Kmet in otroci. POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svoj,h soudnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Slovencem v pogled. Slavni Collins N.Y. Medical Institute! Dolžan sem se Vam zahvaliti za moje popolno ozdravljenje. Jaz ko sem pričel zdravila rabiti, sem se takoj bolje počutil in sedaj sem popolnoma zdrav, zakar se imam zahvaliti Bogu in Vam. Jaz sem sam mislil dati zahvalo v Glas Naroda, na katerega sem naročen pri Fr. Sakserju. Se Vam še enkrat zahvaljujem in Vas pozdravljam Vaš Viljem Klopčič, 382 Hanover St., Milwaukee, Wis »♦©♦©♦©♦©♦♦O^O? Za kratek čas^ | 0+04-+0+0+0+Q+0+C+0+00 Najdena ura. Resnik: "Zakaj šo te že zopet zaprli?" Uzmovič: "Ker sem našel županovo uro!" Resnik: "No, to vendar ni nič hudega!" Uzmovič: "Veste, pa uro sem našel, Predno j0 je bil župan izgubil!" Resnica. Ivan: "Danes se mi je zgodilo nekaj, kar se mi ni še nikdar, pa se mi tudi ne ho, najs; bi živel še sto leti" Slavko: "Kaj pa takega?" an: "Danes sem izpolnil 50. leto!" Pusti, česar ne moreš. Sin: »Oče! Danes sem izpolnil 21. let0- zdaj mi boste vendar dovolili, da gro™ V krčmo!" ee: "No, pa stori, česar ne moreš pustiti!" Sin: "Pa, 0<;e> denarja nimam!" ce: "No, tedaj pa pusti, česar ne mores storiti!" slovenski pop, ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloven i c Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna &1 hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje & prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista drul» ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pO' poroči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: aa milijonov kron. Rezerrnega zaklada je: 800,0QQ krm, Mestna hranilnica ljubljansk* je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek pl^0) hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost ^ ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega Še mesto Ljubljana t svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torejv hka, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripo««*** država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar »tnUi otrok In varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne P°* jilmca, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje tr«' varnost za vai denar. V Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih v3ic"' Naš zaupnik v Združenih državah tt H I/ C JI/Cp ie že več let naš rojak 1 T /* I F W P ftJV, SJS£K?1,W1CH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANCH} PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND. U Rodoritna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker. Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike. Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi. John J. Pollak, 534m W. 18th St. Ciicij), 111. Obuvalo za ysakogar. Ali potrebujete čedne, mederne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? lepe čevlje samo za praznike? Potrebuj ete-li čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene. CENE ZMERNE. Ed. Bannon, 50joLiETSt' V tiskarni "A. S." se vežejo b" prirw V vZdDlC Knilct stare in nove- -Prav P° ceni- -v 5i T viiuujv uuijb, ali pošljite jih. Oba telefoni K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Tajnik:..................Josip Jarc; 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. 8 . ; t**'. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12610 Anton Simončič, roj 1877, 12611 Franc Bregar, roj 1863, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 126 članov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 12612 Janez Poluh, roj 1871, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 21 članov. K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 12613 Janez Pavlič, roj 1871, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 155 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12614 Pavel Bartelj, roj 1889, 12615 Peter Mohorčič, roj 1888, 12616 Anton Mavec, roj 1885, 12617 Anton Grampovčnik, roj 1884, 12618 Jakob Kovač, roj 1884, 12619 Janez Mohorčič, roj 1884, 12620 Jernej Čamernik, roj 1884, 12621 Leopold Volje, roj 1883, 12622 Andrej Nagode, roj 1879, 12623 Simon Grampovčnik, roj 1878, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 259 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12624 Anton Modic, roj 1887, 12625 Ferdinand Hudela, roj 1885, 12626 Anton Korošec, roj 1885, 12627 Matija Korošec, roj 1884, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 259 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12628 Alojzij Kovač, roj 1889, 12629 Jožef Vidmar, roj 1886, 12630 Janez Mulh, roj 1880, 12631 Jakob Japel, roj 1874, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 123 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 12632 Jurij Novak, roj 1889, 12633 Peter Sta-rešinič, roj 1889, 12634 Ivan Lorkovič, roj 1883, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12635 Leopold Hribar, roj 1887, 12636 Franc Hribar, roj 1883, 12637 Franc Kegu, roj 1881, 12638 Luka Grabner, roj 1874, 12639 Janez Kmet, roj 1873, 12640 Alojzij Murn, 1 roj 1872, 12641 Jurij Gobec, roj 1864, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 142 članov. K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 12642 Feliks Hren, roj 187§, 12643 Janez Hpčevar, roj 1872, spr. 13, de?, 1907, Df, žt, 30 elsnov. K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 12644 Štefan Geei, roj 1SŠ4, 12645 * Valentin Trumbetač, roj 1881, spr. 18. dec. 1907. Dr. 8t. 109 članov, K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 12646 Leopold Šinkovec, roj 18S7, 12647 Anton Remžgar, roj 1883, 12648 Jakob Jereb, roj 1883, 12649 Martin Kucler, roj 1875, 12650 Alojzij Osredkar, roj 1873, spr. 18. dec. 1907. P8* Dr. it, 106 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 12651 Franc Benedičič, roj 1878, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 80 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12652 Franc Bambič, roj 1885, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 57 članov. K "društvu šv. Alojzija 95, Brbughton, Pa., 12653 Janez Prezelj, roj 1882, spr. U 18. dec. 1907. Dr. št. 57 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 6419 Janez Kaučnik, 9. dec. 1907. I. dr. št. 154 članov. II. dr. št. 101 člana. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 9443 Andrej Štrukelj, 9. dec. 1907. I. dr. št. 154 članov. II. dr. št. 101 člana. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6665 Luka Ribič, 9. dec. 1907. I. dr. št. 64 članov. II. dr. št. 255 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4765 Franc Vidmar, 10. dec. 1907. I. dr. št. 370 članov. II. dr. št. 119 članov. Od društva Marije Sed. Zal. 50,"Allegheny, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla, 91, Rankin, Pa., 6438 Peter Totter, 12. dec. 1907. I. dr. št. 154 članov. II. dr. št. 60 članov. Od društva Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9807 Martin Bačun, 2. dec. 1907. I. dr. št. 31 članov. II. dr. št. 135 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Barbate 24, Blocton, Ala., 10609 Alojzij Slak, 11. dec. 1907. I. dr. št. 43 članov. II. dr. št. 20 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5538 Jožef Žnidaršič, 13. dec. 1907. Dr. št. 346 članov K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 6259 Franc Rebol, 9. dec. 1907. Dr. št. 47 članov. K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 6867 Vid Siromašič, 9. dec 1907. Dr. št. 154 članov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3445 Jožef Perko, 9. dec. 1907. 1907. Dr. št. 105 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8393 Jožef Oražem, 11084 Janez Gornik, 3759 Jakob Oražem, 9. dec. 1907. Dr. št. 56 članov. K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 8840 Anton Kržič, 9. dec. 1907. Dr. št. 101 člana. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5377 Franc Glavan, 11200 Anton Eržen, 10. dec. 1907. Dr. št. 154 članov. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., H229 Anton Kladnik, 16. dec. 1907. Dr. št. 127 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4908 Bartol Vinski, 8605 Mihael Micir, 9. dec. 1907. Dr. št. 54 članov. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11086 Anton Krese, 7076 Jožef Papež, 2. dec. 1907. Dr. št. 135 članov. Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 8845 Tomaž Habe, 9. dec. 1907. Dr. št. 101 člana. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 10555 Avgust Bah, 10559 Ivan Inti-har, 10561 Jurij Haramina, 11. dec. 1907. Dr. št. 6 članov. Od društva sv. Srca Jezus. 117, Murray, Utah, 12040 Anton Kavšek, 10. dec. 1907. „ Dr. št. 11 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Matere Bož. 33, Pittsburg, Pa., 1773 Matija Satovšek, 7. dec. 1907. Dr. št. 148 članov. Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 6504 Martin Vrhovšek, 13. dec. 1907. Dr. št. 35 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Družine 5* La Salle, 111., 11880 Jožef Gnidovec, 5300 Anton Vesel, 16. dec. 1907. Dr. št. 127 članov. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 10932 Tomaž Bošnjak, 9. dec. 1907. Dr. št. 47 članov. Od društva Marije Sed. Žal. 50. Allegheny, Pa., 8702 Simon Radojčič, 5673 Jožef Balkovec, 9. dec. 1907. Dr. št. 154 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 10342 Peter Strusa, 8776 Janez Hotujec, 9. dec. 1907. Dr. št. 60 članov. Od društva Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 11973 Janez Rakun, 11831 Jurij Ramovš, 10. dec. 1907. v Dr. št. 31 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3474 Frančiška Dermotp, roj 1888, spr. 18. dec. 1907. Ur. št. 51 članic. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, III., 3475 Ivana Sašek, roj 18$1 spr. 18. dec. 1907. "" " K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 3476 Marija Kincel, roj 1874, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 17 članic. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 3477 Marija Golobič, roj 1885, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 10 članic. K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 3478 Marija Mihevc, roj 1889, spr. 18. dec. 1907. ^ Dr. št. 20-članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3479 Berta Budjač Tomaš, roj 1888, 3480 Marija Krompetič, roj 1884, 3481 Jerica Klevisar, roj 1884, 3482 Antonija Zvickel, roj 1871, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 54 članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3483 Ana Korošec, roj 1885, 3484 Helena Kirk, roj 1883, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 14 članic. K društvu sv. Srca Mar. Ill, Barberton, Ohio', 3485 Ivana Branisel, roj 1886, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 17 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3486 Apolonija Križ, roj 1886, 3487 Marija Majerle, roj 1884, 3488 Ana Jakovac, roj 1883, spr. 18. dec. 1907. Dr. št. 44 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 2168 Marija Kaučnik, 9. dec. 1907. I. dr. št. 20 članic. II. dr. št. 19 članic. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 18 Rozalija Stržinar, 2. dec. 1907. I, dr. št. 20 članic. II. dr. št. 25 članic. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2137 Ivana Ribič, 9. dec. 1907. I. dr. št. 23 članic. II. dr. št. 38 članic. Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla, 91, Rankin, Pa., 2882 Marija Totter, 12. dec. 1907. I. dr. št. 30 članic. II. dr. št. 13 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Ane 106, Chicago, 111., 3018 Ana Steblaj, 12. dec. 1907. Dr. št. 25 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3336 Sofija Zupan, 9. dec. 1907. Dr. št. 41 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, pa., 2105 Jožefa Vrhovšek, 13. dec. 1907. Dr. št. 10 članic. IZ URADA PREDSEDNIKA K. S. K. J S tem dajem uradno na znanje vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti (oziroma članom in članicam K. S. K. J.), da g. Josip Dunda, sedanji glavni tajnik K. S. K. Jednote, ostane v službi glavnega urada še nadalje po 16. januarju 1908; in obenem naznanjam, da potemtakem glavnega tajništva ne prevzame g. Josip Jarc. Tako sem določil na seji glavnega odbora, ki se je vršila v Jolietu, 111., v ponedeljek, dne 16. decembra 1907 popoludne od 1. do Ya7. ure. Več pove moje pojasnilo v prihodnji številki Am. Slovenca. Joliet, 111., 16. decembra 1907. JOHN R. STERBENZ, preds. K. S. K- Jednote. URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA. Na sestanku večine glavnih odbornikov K. S. K. Jednote dne 16. t. m. v Jolietu, je prišlo clo sporazama med predsednikom sobrafom John R. Ster-benzem in podpisanim glavnim tajnikom, vsled katerega ne bo stopila po predsedniku zadnjič, t. j. 13. t. m., naznanjena izprememba v uradu glavnega tajništva, ki bi se imela izvršiti po Novem letu. Ker je bil preteči spor povzročen vsled napačnega razlaganja in umevanja nekaterih pravil Jednote po podpisanem glavnem tajniku in se nm je sedaj razlaga istih pojasnila, ostane še za naprej ravnoisti glavni.tajnik K, g, K, JodllOte kot popreje, kar naj vsa podrejena društva blagovole vzeti na znanje, JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K, jednote. f D r uftve n e vesti | Dr. št. 41 članic. gajno, ampak tudi z novimi člani izvrstno napredovalo. To nam pa jasno dokazuje, da se tukajšnji Slovenci zelo zanimajo za društvo, ki jim obilo tolažbe prinaša v njih onemoglosti. Omeniti imam tudi, da*smo dne 1. t. m. imeli svojo glavno sejo in volitev novega odbora za leto 1908, pri kateri so bili izvoljeni sledeči uradni-, ki: Predsednik Pavel Sterk; podpredsednik Peter Schneller; I. tajnik Mihael Majerle; II. tajnik Nick Guštin; blagajnik Janez Bižal; zastopnik Peter Majerle; nadzorniki Peter Stefanz, Marko Majerle in Nikolaj Špehar. Vsem tu novoizvoljenim odbornikom želim tem potom obilo vspeha. Koncem tega pozdravljam vse cenjene sobrate slavne K. S. K. Jednote, želeč jim vesete božične praznike in srečno novo leto 1908. Mihael Majerle, I. tajnik. Eveleth, Minn., 10. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J. je imelo glavno zborovanje v nedeljo dne 8. dec., pri katerem se je tudi vršila volitev uradnikov za leto 1908. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednik Valentin Čampa; podpredsednik Marko Matekovič; L tajnik John Movern; """II. tajnik Anton Lenič; blagajnik John Šute; zastopnik Anton Erčulj; gospodarski odbor Jure Brine, Fr. Perušek, Josip Simonič; bolniški odbor John Malevič, Ivarol Ivorošic, Anton Zalar. zastavonoše Lovrenc Boc, Anton Blatnik, Alojz Perušek, Franc Meglic, Alojz Pakiš, Alojz Kožar. Upati je, da bojo novoizvoljeni u-radniki delovali za blagor in napredek društva v prihodnjem letu 1908. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. John Movern, I. tainik. (Nadaljevanje na 9. strani.) 3+0+00*0*0*0*0+V Društvene v Joliet, 111., 16. dec. — Dr'illtvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. j. j« imelo v nedeljo, dne 8. dec. glavno letno zborovanje in volitev odbora. Izvoljeni so sledeči: Predsednik John Pezdirc; podpredsednik Blaž Čulik; I. tajnik Jožef Pa-nianf II. tajnik Jožef Jerman; blagajnik Math Nemanič; zastopnik Juri Flajnik; nadzorniki: Anton Vogrin, Frank Završnik in John Stublar; vratar Jožef Konduš; viteški odbor: stotnik Peter Klobučar, nadporočnik Jožef Klemenčič, poročnik Geo. Flajnik; maršal (jezdec) Anton Škof. Vse člane tega društva, stanujoče v Jolietu in zunaj Jolieta, uljudno opozarjam, kateri kaj dolgujejo, da bi to poravnali do konca t. 1., da mi bp mogoče popolni račun dati o finančnem stanju. Sobratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Jožef Panian, tajnik. Chicago, 111., 9. dec. — Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo 1. dec. 1907, na kateri je bil izvoljen odbor za leto 1908. Volitveni izid je sledeči: John Zefran, predsednik; Frank Hren, podpredsednik; Frank Banich, I. tajnik; John Banovec, II. tajnik; Avgust Poglajen, zastopnik in blagajnik; Jos Brunskole, Max Omerzel, Jos. Zupančič, nadzorniki; Jos. Sluga, Karol Verhovec, John Zvežič, zastavonosci; Nik Simec, Alojz Steblaj, maršala; Anton Bogolin, vratar. Upati je, da bomo z Novim letom začeli zopet novo slogo v novem odboru in tako postavili društvo leto za letom na trdnejšo skalo in skrbeli za procvit Jednote. Res jCj da je 0(]bor prvi, ki mora skrbeti za blagor društva, sicer je pa to njegova sveta dolžnost. Moram reči, da naše društvo vsled velikih razprtij v Chicagi zmi-rom dobro napreduje. K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote in želim vsem veliko uspeha prihodnje leto, vsem pa vesele božične praznika in srečno novo leto. Frank Banich, tajnik. Chicago, 111., 16. dec. — Naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da ima društva skupno skupno sv. spoved dne 21. decembra in sv. obhajilo 22. dec. pri 8. sv. maši. Torej so vsi člani prošeni, da se snidejo pri cerkvi sv. Štefana z regalijami ob pol-osmih. Naj si nobeden ne misli, da je to prisiljeno od naših pravil, ampak to vsakega katoličana veže, da svojo dolžnost naredi v tem svetem času. Nadalje opozarjam ude, da bode tudi prihodnjo nedeljo 22. dec. društve-nai seja in pri tej seji ae bode volil odbor za prihodnje leto 1908. Zatorej se mora vsak ud udeležiti seje, ker se bode veliko važnih stvari govorilo. In tisti udje, kateri so od tukaj oddalje ni, če jim ni mogoče na sejo priti, morajo se opravičiti pismeno. In tudi pro sim tiste člane, kateri kaj dolgujejo, da svoje stvari poravnajo, če ne se bode ž njimi postopalo po pravilih in seja se začne ob 1. uri popoludne po navadi v društveni dvorani. John Wukshinich, preds. La Salle, 111., 15. dec. — Društvo sv. pružine je imelo dne 15. dec. svoje Kitno zborovanje in volitev uradnikov za prihodnje leto, pri katerej je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Franc Misjak, I. tajnik Jožef Brglez, podpredsednik Matija Škoflanc, II. tajnik Jožef Rogel, blagajnik Matevž Baškovec, zastopnik Jožef Bregač, reditelj Jakob Banko, poslanec Aleš Sever, nadzorniki John Pražen, Frank Dular, Frank Alauf, porotni odbor Alojz Kastigar, Matevž Urbanija, John Klemenčič, Anton Zupančič, Matevž Besal, zastavonosca Matevž Podlinšek in John Modic. Obenem naznanjam, da naše društvo priredi veselico ali fair v prid dru štveni blagajni dne 31. decembna t. 1. zvečer v prostorih brata g. Matt. Komp-a. Za točno postrežbo in izvrstno zabavo bo preskrbljeno. Zunanji člani, kateri ne morejo priti na veselico, morajo prispevati 1 dol. v bolniško blagajno, kakor vsi tukaj živeči člani, ako se ne udeleže veselice. K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Jožef Brglez, I. tajnik, Tp-r ____ South Chicago, 111., 14. dec. — Naznanjam, da je imelo Žensko podporno društvo Marije Čistega spočetja št. 80. K. S. K. J.dne 8. decembra 1907. letno sejo, na kateri se je volil novi odbor za leto 1908. IiA izvoljeni odbor je: \ Uršula Kučič, I. predsednica, Rezka Fugina, II. predsednica, Rezka Ziharle, I. tajnica, Mary Jančarič, II. tajnica, Katarina Jakovčič, delegatinja, Katarina Tančoš, Margareta Bele-uovič, Jožefa Sodeč, nadzornice. In seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Medoshevi dvorani 9483-8^ Ewing Ave. Sklepom mojega pisanja pozdravljam vse sosestre in sobrate K. S. K. Jednote in jim želim vesele božične praznike in veselo Novo leto za 1908. Rosie Podlipec, I. tajnica, 9384 Kreter Ave. Kansas City, Kans., 15. dec. — Blagovolite mi priobčiti nekoliko vrstic, v najbolj priljubljenem nam listu Am. SI./ da naznanim rojakom nekoliko novic iz tukajšnje naše slovenske naselbine. Kar se tiče tukajšnjega dela, žali-bog nimam veselega sporočati, kajti tukajšnje klavnice so mnogi delavcev odslovile, kakor tudi na več mestih plačo znižale na $1.50, oziroma $1,60 za 10 urno delo. Vkljub slabemu zaslužku tukajšnjih rojakov, so pa vender naša slov. podporna društva do sedaj prav lepo napredovala. Naše društvo sv. Petra in Pavla št. 38. K. S. K. Jednote je z ozi-rom na lansko leto ne le samo z bla- Pozor Slovenci! Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker. ^ Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja. Izposlujem posojilo na zemljišča. Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko Mje, »ko bi se rojaki naselili na farmah JWgo V bližini fabr.ik, ker farmar Je sam syoj gospod, in na farmi se ni teati, da -».je b.o kaj jesti ali piti, ako zastale delo y fabrikah. Pomislite, da žito r«te in premoženje kmetov se xtwoii, ko farmer najslajše spi. Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na: Mike Pesdirtz, ^4 W. 22 Place, Chicago, 111. Rojaki pijte najboljše pivo in to je Porterjevo Jf* DUNAJSKO PIVO Zakaj prodamo mi največ piva v Jolietu? EAGLE BREWERY Gotovo zato, ker je naše pivo najboljše; človek je vdrav in vesel ako ga pije zmerno. Naše pivo je že povsod znano rojakom, zato ker je res najboljše. Porter Brewing E. Co. JOLIET,ILL. E. PORTER, predsednik. JOS. BRAUN, tajnik in blagajnik. Denare v staro domovino pošiljamo: ............ za $ 10.30 .............. SO kron, za $ 20.40 .............. 100 kron, za $ 40.80 .............. 206 kron, za $ 101.75 ............ • • S°o kron, zs. $ 203.50 .............. 1000 kron, za $1016.00 .............. 5000 kron. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O. Vprašajte svojega mesarja za Airjeve domače klobasa katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. tia Exchange St. JOLIET, ILL. liRAY-E VA LEKTSJT se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke ctne. ... 104 Jefferson St., blizumosta.... Pozor, Rojaki! -Naznanjamo, da smo otvorili- GOSTILNO, v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAHKOVEC & GO. 208 Jackson St. MATH. STEFANICH, MANAGER. Ustanovljena 1871- | TtiB Will CoantyNational Banfe Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne' uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagainik. ROJAKOM priporočamsvojo Gostilno/PK; kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SlsiofT, N. W. Phone 604,. 113} N. Hickory St., Joliet Collins Street Wine and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $2, $4.50, $3, $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 099. Chicago 3B93. Ant. Kirincic Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens' Brewery-Rojakom se toplo priporočam. oIm Stefanič na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter pro-dajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 346. JOlJE* Pozor, Rojaki Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razP0" lago imam vedno sveže in mrzlo P'v°' kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje Tlie Oen-tr©^ Rojakom se priporočam v obilen poset Ignac Verbich 120 Moen Ave._Rockdale, Pozor irojakil Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomeni®®-M. B. Schuster Young Building .......JOLIET, ILLINOIS........ Ob petju svetonočnih zvonov Spisal F. K s. Steržaj. dobil bratovo pismo, ki sem ga vsled obilnega dela zadnjih dni odložil, da ga preberem ob času. Kak slučaj! — Ne, ni slučaj. To je delo one velike, božje roke, ki vodi in uravnava vse tako, kar je v korist ljudem. Hlastno in pohlepno sem ga odprl. Čutil sem, da se mi tresejo roke, tako sem bil razburjen. Dragi brat! Johnstown, 1. grudna 1902. Ti si daleč od mene. Loči naju široko morje — vendar vseeno hiti moje srce k Tebi. Kako sem sam, daleč, daleč od domače hiše, ki sem jo zavrgel. Brat moj! Ne sodi prehitro, ampak čuj in potem govori. Zahrepenel sem bil po našem lepem premoženju z ono silo, kakor pričakuje suha zemlja dežja. Videl sem to rojstno grudo, obdeloval sem jo s posebnim veseljem — pa sem hotel biti tudi nji&h gospodar. Zato seni storil rini najnesrečnejši korak mojega živ-Ijenja'in Obdolžit mater, misleč, da mi ona zapira pot do te lepe grude. — Danes pa se kesam tega koraka, ki sem ga storil v svoji mladostni nepremišljenosti. Zraven pa še tisti nesrečni podpihavci. Znani so ti, zato jih nočem omenjati. Brat moj, v mojem imenu prosi mater, naj mi odpu- Svetonočni zvonovi so peli tako ubrano, tako vabljivo. Niso mu še peli tako, kakor letošnjo leto. Čudno so mu pretresali notranjost in budili stare spomine, ki bi bili lahko zakopani v dnu srca. Pa je že tako človeško srce, da se najrajše prebudi, najrajše obnavlja v takih večerih spomine, da se v njih naslaja ali pa žalosti. Tako slovesno so peli — tako veličastno odbijali se v mogočnih, ubranih akordih od sneženih vinskih goric — takrat. Po vasi je bil mir — svetonočni. Po hišah pa je žilo veselo življenje, ono tako, nežno svetonočno življenje. Nocojšnji večer pa udarjajo samo ob dolgočasne stene trških hiš. Kaj je to? Ali se je bil sam izpre-menil, ali je to svetonočno življenje? Saj je glas zvonov povsodi nekako prikupljiv in domač. Čemu torej drugače lani <~r. čemu drugače, letos? Ugibal je in ugibal — pa ni našel pravega odgovora. Tako monotonno, dolgočasno je tiktakala ura. Lučka pred jaslicami je trepetala, neenakdmerne sence so švigale po sobi; sedaj dolge, vzlebijene, begale in izginjale, pa zopet kratke, pretrgane. In to ga je motilo. Ozrl se je nehote na jaslice — potem pa je skoraj planil po koncu ter odprl predalce svoje pisalne mize. Počasi je vzel iz mize svoj dnevnik in ga odprl. Obraz njegov, prej nenavadno resen in otožen, se mu je za hip razjasnil. "Trnje in vrtnice" je smehljaje prebral naslov, ki ga je bil dal svojemu dnevniku v tožnih urah. -7- Ko pa je obračal list za listom, mu je izginil smehljaj in na ustnih sta se mu pokazali oni karakteristični črti, ki sta se mu poznali, kadar je bil žalosten. Da, da. Najprej trnje in potem vrtnice. In bral je... 24. decembra 1901. Kaj mi je? Ne razumem samega sebe. Doma sem, v rodni hiši, obdan ©d bratov in sestra, pa nisem vesel, kakor sem bi! prejšnja leta. Vsi smo pri isti mizi. Oče, debra mati — bratje —. Samo enega ni izmed njih. Brat Janko? Brat, čemu si storil to? Ali ti ni bila rodna hiša dovolj velika? Ali ti ni bila dovolj dobra? — Vsega ti je ponujala v izobilju, čemu si hotel in zaželel še ostalega? Pa, da bi bil rabil vsaj dostojna sredstva. Saj je hotel oče tako. Saj sta te ljubila oba, tudi mati, ki si ji prizadel toliko gorja. Vsi smo te ljubili, vsi. Bratje in sestre bi živeli s teboj pod eno streho. In ko si zaželel druzega, srca, ki bolj ljubi nego bratovško in sestrsko — se ti jeli kdo ustavljal? Ti pa nisi hotel — hotel si biti samosvoj, brez nas — češ, da nočeš nadzorstva. In če bi prav bilo to — le čemu si sedel po ten) sredstvu? Čemu ogrdil in očrnil mater. Ona te je ljubila ravno tako, kakor nas; prečula mnogo noči in premolila zate, ti pa to' Brat! Sam si začrtal sebi to pot, to stezo — sam hodi po njej. In ko si videl, da je zaman vse tvoje prizadevanje — si odšel daleč od doma, ki si si ga sam odtujil. In nocoj te ni med nami. O11, ki smo ga ljubili vsi, ki ga je Jjubila moja duša — je zašel. Gospod reši ga! 24. decembra 1902. V tujini sem sedaj sam. Se pol ure in zopet bodo zapeli božični zvonovi. Včasih sem jih Poslušal doma, danes prvič v tujini med tujimi srci, postavljen in poslan v to, da vedno vsajam božično radost v druga srca. ,> Ta tuja srca? Včasih se mi zdi, da nimajo prav.ega čustvovanja, včasih kot bi bila sestr.ska in bratska srca. Iti UOcoj, kakšna so? Bodo li čutila isto božično posem zadovoljstva in sočutja, kakor moje? Moje srce je še jipkam veseloradostno, še nekam božično slovesno. lJn njihova? Niso li vsakdanja srca brez sočuvstva, brez zanimanja za tuje težave? Vstal sem in šel med nje. Božična radost jim je sijala raz obraz in božične njihove oči, kakor one lučke na božičnem drevescu. I11 te lučke so se zasvetile iii zažarele, ko sem stopil med nje. In sede pri mizi smo obnavljali vesele spomine svetega večera. In zazdelo se mi je, da so vsa ta tuja srca, kakor srca bratov in sestra. Saj 50 bila tudi njihova srca tuja v tujini. pa, tudi v tujini se dobe sočutna, mehka srca — pa ob enem zadovoljna. Čemu nisem zadovoljen v tujini jaz? — Česa mi manjka ravno nocoj? Med igro in Smehom si nisem vedel odgovora. In še potem, ko sem prišel od polnočnice domov in poslušal glas zvonov, se mi je zdelo, da čujem veselo zadovoljnost tujih src, katera bodriti in krepiti bi moral sam. Že davno so prenehali veličastni, svetonočni, radost nad odrešenjem o-znanujoči glasovi zvonov, ko sem še slonel ob mizi in ugibal. Nato pa sem nehote premaknil knjigo na mizi ter zagledal pismo naslovljeno name. Še neodprto in iz daljnje tujine onkraj morja. Kedaj je prišlo to pismo sem? — Pisava bratova. Kako to, da sem je prezrl? — In spomnil jem se, da sem pred dvema dnevoma ' .Aicen slu 1 Y J^ \ iOBBFH TEISER* q »EOlSTtfitCf Ko kdo v rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da- izgubite okus ^ se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S, Serial No. 346. Čistost garantirana, JOS. TRINER, ^ 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. VpraSajte za nje! M In še nekaj! Ravno pred enim tednom me je zadela božja roka. Sedaj, ko spoznam, kaj sem zakrivil, ne godrnjam. V rovu smo delali trije pri brleči luči premogarjev. Rojaki smo bili. In pogovor je nanesel, da smo govorili o božičnih dneh v domovini. Človek uvidi šele v tujini, ker ni daleč 11a okrog nobene naše cerkvice — kaj se pravi pravo božično veselje. Potem pa smo utihnili. Vsak se je zamislil v lepe božične dni, v to čudno lepo in ubrano zvonenje, v ves oni kras, ki ga prinašajo ti sveti dnevi s seboj — vsakdo je videl v duhu pred saboj jaslice v mili domači hiši, videl, kako je v duhu klečal z domačimi tam pred jas-slicami — kar naenkrat grozen šum in ropot — nato sem začutil grozno bolečino na rami in roki — kaj je bilo potem, se ne zavei/am. •Drugi dan so mi pripovedovali, da so se vsled neprevidnosti enega izmed tovarišev v sosednjem rovu vžgali škodljivi plini ter povzročili to nesrečo. Vsi so se čudili, da smo mi trije srečno rešili življenje. Brat moj — vem, zakaj je to, in zakaj me je zadela nesreča ravno na tisto roko, ki sem jo v zaslepljenosti dvignil nad materjo — zato molčim in trpim ter sporočam samo Tebi. — Prosim pa Te, ne pripoveduj očetu in materi tega, da jih ne vznemirjaš. Samo to povej, da jih prosim odpuščanja. Pozneje bom storil tudi sam isto. Te pozdravlja brat Janko. Bral sem in bral. — Kmalu pa so začeli peti božični zvonovi, ki so mene in druge vabili k zornicam. I11 peli so tako veličastno, tako ubrano kot še nikoli doslej. 24. decembra 1903. . Nocoj je eno leto od tega, pa sem vesel in božično radost nosim v srcu. Med tujimi srci, pa sem jih vesel, zadovoljen. In poleg mene je tudi eno izmed domačih src, srce bratovo, ki se je vrni! iz tujine. Zunaj pa pojo božični zvonovi. In iznova -se mi zdi, da čujem v teh zvo-neh, kakor glasove angelov: "Slava Bogu 11a višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje." ANTON NEMANICH 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrelmiški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrehih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Odložil je dnevnik, oprl si glavo na roki in se prepuščal mislim svetega večera. Zunaj pa so peli zvonovi veličastno himno. Krasno poslopje. G. Jos. Triner, dobroznani izdelovalec Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, želi naznaniti vsem svojim odjemalcem in prijateljem, da je njegovo novo poslopje dovršeno. To je krasna, popolnoma mo derna stavba velike razsežnosti, kakor je razvidno iz slike v današnji št. A. S. Vinske shrambe so, brez pretiravanja, najboljše v mestu Chicago, laboratoriji in uradi jnko svetli, dobro prezračeni, zdravstveni. G. Trinerja uspeh je brez dvoma pripisati njegovemu docela trgovskemu pravilu, da zalaga ljudi samo s pristnim blagom. Ogromna prodaja Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina je gotovo najboljši dokaz njegove kakovosti. To je jako koristno zdravilo pri vseh boleznih prebavnih organov. Napravlja namreč adravo slast, izpopolnjuje prebavo in kreni celo telo. Dokler ti bodo prebavila v popolnem delavnem redu, ne bo prostora za bolezen v tvojem telesu. To zdravilo je popolnoma neškodljivo, ker nima strupenih primesi. V lekarnah. Novi naslov je: Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske ce«" kve sv. Jurija So. Chicago, 111. ChicfliSj E.P0RTER BREWING COMPANY EAGLE BREWER* f izdelovalci DLEŽAKB 0 I PALE ALE If t LONDON PORTS* 4 n I Posebnost je (Pale Wiener Bier. Joseph Stuktl, 1 av.tr MMMtog^ lj JOLIET, !!«*# STENSKI PAPIrI za prihodnjih 10 dnij po zelo J znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev « ln firnežev. Izvršujejo se vsa barvar- * ska dela ter obešanje stenskega pa- ' pirja po nizkih cenah 4 Alexander Haras/? j Chicago telet. 2794 \J telef.N e2 7.. i POZOR, ROJAKINJE! 1 Ali veste kje je dobiti najboljše me- j »o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici \ J. & A. Pasdertz j »e dobijo najboljše sveže in preka- 4 jene klobase in najoku3nejše meso. 4 Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in % poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je ] naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas i v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone l»3 i Vina na prodaj, Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" t ling vino po 55o . galon. TudiTaz- po50o galon. Na zahtevanje pošjem uzoree.' Vsa naročifa pošljite na Stephen Jakše, f ■ , ■ -Box Crockett, Contra Costa Co.,Ca> t s. HONET, J KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, 111 Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni J. 3?. KZHsTO- Lesni trgovec. DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET. ! f&ll 12 A <7147 in NOVO leto f 1 hUMA W> srsi i J svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav I e g zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= M | ceneje in najhitreje preskrbi , p - i FRANK SAKSER^, I I 109 GREENWICH ST., 1778 ST. CLAIR, ST., I - J NEW YORK, N.Y. CLEVELAND, C. I s-H0NET - ^ ~ J^rojač.... y Za Božič šivam, popravljam 918 N. CHICAGO ST, m čistim obleke. Po najnižji ceni. _ Joliet, Illinois najboljše pivo, žganje^ vi- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ no in druge pijače ter pro- Prodajom tudi parobrodne listke ter dajajo najboljše smodke. pošiljam denar v staro domovino. V obilen poset se vam pri- —__;___________ poroča. John p0Ysliaj lastnik 123 Pine Street, HIBBING, MINN. PIITO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. •«. POZOR, SLOVENCI! Ko s tlite v našem mestu se nadejam našega poseta v mojej moderni gostilni. Točim dotyro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče 'Union-Made' smodke. Kojakom se priporočam. PLXJIDOLF1 MAHAŽ, Washington St., blizo 10th Ave., GAKY, IND. Prodaiem par.»bro(lae listke; pošiljam denar v staro domovino in pwekiijem pri kupovanju zemlflšč In lot. ■gggss^sgs55^^ . 1 i . ..... —» Jgožična Darila _ ^^ _dobiti najceneje pri ^ B. BERKQWITZ, '^om^II'"* Potniki tretjega" razreda dobivajo jfl brezplačno hrano na parnikih družbe. , ' " |fe ffl^^g " I '' ■ /M Snažne postelje, vino, dobro hrano in nik za zapad, 71 Dearborn St., Frank Medoah, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 3x27 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo. Denar na poso jilo. lELstlo, Joliny! Posojujemo denar na zemljišča KJe si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam pod ugodnimi pogoji. kjer je največ zabave. Ali še ne vei, m m -m-* da je največ zabwe v GOSTILNI. MUNROE BROS . J°hn košicek, 590 s. Centre ave. CHICAGO. ILI* •v,„,1 ■,' • .V tW,,.r ...:< ' 1 ;1 ^jjustisfe ■? m j----*— DRUŠTVENE VESTI. I (Nadaljevanje s 7. strani.) Pa., 13. dec. — Naznanjam . ,.e® udom društva sv. Antona Pad. i to j ' J"' ^i se polnoštevil-fdeležili seje, ki se bode vršila S.1 ^k leta 1908, ko bodemo imeli I j °'etni račun in volitev novega od-1 u a'. Prosim vse ude našega društva, i la,n,kar ne zanemarjajte tega, kar 15o Je V veliko podporo. Ali žali 1 tii'-t0 se Pl^Y^Kkokrat zgodi. Pri : ^"J' Seji ni bilo toliko udov prisot-1 da bi bili zamogli voliti novi od-•ag'Toraj prosim vas, da sedaj vsaki MJti' svojo dolžnost, saj je to vendar f P enkrat v letu. ; Mravljam vse ude IC. S. K. Jed-;>i ' 'n jim želim vesel Božič in sre-0 Novo leto. John Tome, I. tajnik. Mountain, Mich., 8. dec. — Na-;, "Jam, da je društvo sv. Petra in ! ■p št. SI. K. S. K. Jednote imelo SsJ0 letno sejo 1. dec. 1907, pri kate-1 j 0 vili izvoljeni društveni odborni-' 2a leto 1908, ki so sledeči: ..Rt.011 Podgornik, predsednik; : jjjz Berci, podpredsednik; parko Budovinec, I. tajnik; .'»»c Staniša, II. tajnik; i k*6* Draginič, blagajnik; litija Kozan, zastopnik; WW Katnik, Jakob Svaij, Jožef nadzorniki; ;ai>c Jenko, Franc Svolšek, boln. jWalci; j, Groznik, redar; eter Meržlak, zastavonoša; jarti Kovačič, vratar, jfldrav vsem članom in članicam ■ K. Jednote. Matija Kozan, tajnik, f '^abik, Minn., 4. dec. — Društvo ^Janeza Krst. št. 13. K. S. K. Jed-, t(_e Je imelo glavno ali letno sejo 1. ■i j ' t'. 1. in objednem volitev dru-js'ne.nega odbora za leto 1908. Izvo-h1 So bili sledeči gg.: redsednik Frank Jaklovič; C°dPredsednik Mat Vidas; '"' tajnik John Stopnik; A tajnik Math Tomac; it Sat Frank Nose; pSajnik Math Nik; z "štvovodja Jožef Fabič; j astavonoša Jernej Potokar; k ®Sledovalci računov Math Toma?, j, Vidas in Anton Uršič; L°ln?ški odborniki Jernej Potokar in Ln5 Zakrajšek za Biwabik, Jakob |in]'s za okolico, John Tonija za Mc-I in Elbow. |0v°P'si društvenih zadev naj se bla-iijj.0^0 pošiljati na podpisanega taj-j' . Opozorjeni so tudi vsi oddalje-I^ Sth 'mcnovanega društva, da naj |jv etl0 naznanijo natančno svoj na-L.' ''a jim bode mogoče naznanjati i jjStvene zadeve. ^atovski pozdrav vsem rojakom, I * .^no članom in članicam K. S. K. I jfete. John Stopnik, tajnik. Box 64. , -- ! . ''dgeport, O., 8. dec. — Društvo v8arbare št. 23. K. S. K. J. je imelo letno sejo dne 8. dec. Odbor je jjl2voljen sledeči: 'edsednik Mihael Hočevar, j0liPredsednik Andrej Hočevar, kj tajnik Jožef Hočevar, j aSajnik Andrej Hočevar, ' tajnik Fr. Avsec, *stopnik Alojz Šusteršič; {gorniki Frank Simončič, Jan. Mike Gregorčič, John Rutar; ;t(!01niški odbor Fr. Gregorčič, Jan. Sorčič, Jožef Rutar, Fr. Hočevar, £ Brencel; ; stavonosca Fr. Simončič in John Vrčič- U emljevalca And. Hočevar in Fr. 1 °<*var; Jožef Rutar; ^ftar John Koren. ^ enem opozarjam vse društvenike, fj.'°koli, da ne morejo k sejam ho-|fda si vzamejo popotni list, in si-^a 6 mesecev, kakor pravila zah-(i •J0- Opominjam vse ude, oddalje-j aJ pošiljajo svoje prispevke prec, ^Poteče potni list in sicer za 6 melt > tako zahtevajo pravila K. S. K. t6, °te. Ako kateri tega ne stori v Mesecih, je suspendiran po pra- 1 In vsak ud naj dobro skrbi, da pravi naslov I. tajniku. Vse do-' se tičejo društva in plačila naj ' 11, °®fjajo na I. tajnika Jožef Hoče- O. Bridgeport, Belmont Co., 1 i0. No. 16. In vse bolniške in i^iške liste naj udje pošiljajo na predsednika Franka Gre- P. O. Bridgeport, Box 315, . j^°nt Co., Ohio. 1 sklepu želim vsem društvenikom 1 parbare št. 23 vesele božične praz-5 in srečno novo leto. In vsem \ (A^ K. s. K. Jednote želim napre- ! GlPosebno društvu sv. Barbare, tebi, 1 ■ 'ist, pa dosti predplačnikov. Jožef Hočevar, I. tajnik. s^eral, Pa., 11. dec. — Društvo sv. l'a št. 21. K. S. K. Jednote je ime- ( ^avno zborovanje dne 8. dec. t. 1. 1 bili izvoljeni sledeči sobratje: -.^dsednik John Krek; < j "Predsednik Ignac Krek; 1 (j tajnik John Demšar; I , ' tajnik Frank Petravčič; Martin Dolenc; i j.aSajnik John Dolenc; ] „7.topnik John Tavčer; ^.^orniki Edvard Mišek, Martin (jjar> Jožef Miklaučič; Jetniki John Ušeničnik, John L ' John Tavčer, Juri Ušeničnik. i'5'1ški odbor: za Federal, Pa., Mar ijl^arbič, za Rosevalle, Pa., John IF an in Martin Oblak, za Miloš- : fn' Pa-. John Kaučič, za Tervesken, Pa., Jožef Žagar, za Beadling, Pa., Anton Miklič, za Villock, Pa., Jožef Peternel; zastavonoše Jožef Krek, Jakob Gali-čič in Frank Otrin; maršala Juri Uršeničnik' in John Tavčer; vratar Frank Čebela. Vsa pisma in denar naj se pošiljajo na I. tajnika pod spodaj označenim naslovom. In obenem tudi opominjam vse tiste člane, kateri kaj dolguje društvu, da stvar v kratkem poravnajo, da mi bode temveč lažje celoletni račun zaključiti. IConečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Z bratskim pozdravom. John Demšar, I. tajnik, Burdine, Pa., Box 237. Chisholm, Minn., 8. dec. — Udom društva Friderik Baraga št. 93. K. S. K. J. v Chisholmu, Minn., se naznanja, da se naj vsak udeleži prihodnje seje, ki bo v nedeljo 29. decembra v društveni dvorani po prvi sv. maši. Volil se bo novi odbor za leto 1908. Ako se ne udeleži katerisibodi ud omenjenega društva, bo kaznovan $2.00 brez izgovarjanja. Odbor. Broughton, Pa., 10. dec. — Naznanjamo, da je naše društvo sv. Alojzija št. 95. K. S. K. J. je imelo dne 8. dec. , 1907. svoje letno glavno zborovanje, pri katerem so bili voljeni društveni odborniki za leto 1908., ki so sledeči: j Pavel Fortuna, predsednik; Frank Možina, podpredsednik; Anton Demšar, I. tajnik; Frank Trobec, II. tajnik; John Kirk, blagajnik; Florijan Debelak, zastopnik; Jožef Leskovic, Jakob Oblak, An- ' ton Vidmar in Mihael Moravč, pre- , gledovalci knjig; Matija Demšar, Tomaž Tušek in | John Vehar, bolniški obiskovalci. Nadalje so prošeni vsi oddaljeni člani, da društvene prispevke pravo- ' časno pošiljajo in da vsakdo pošlje ' svoj natančen naslov na I. tajnika, da se kateremu ne prigodi neljuba pomo- ( ta ali še celo izključenje. Pozdrav vsem članom in članicam ] K. S. K. J. Anton Demšar, I. tajnik, Box 135. Etna, Pa., 8. dec. — Društvo sv. , Petra in Pavla št. 89. K. S. K. J. je | sklenilo na zadnji seji, da bo imelo let- J no sejo dne 5. januarja 1908 in obe- , nem volitev novih odbornikov. Zato ; opominjam vse ude, da se te seje gotovo udeleže. S pozdravom Franjo Kuzmija, I. tajnik. Mohawk, Mich., 6. dec. — Drištvo sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. je /melo dne 1. t. m. volitev novega odbe^a, ki je sledeči: Jožef Butala, predsednik; Anton Murn, podpredsednik; John Hauptman, tajnik; Steve Lamut, podtajnik; George Vranešič, blagajnik; John Butala, zastavonosec; Jurij Hribljan, Friderik Požek, Anton Kocjan, odborniki; Nik Vranešič, maršal; Math Grdešič, bolniški obiskovalec za Ahmeek, Peter Križan za Mohawk; Peter Mihelič. banderonoša. S srčnim pozdravom! Jožef Butala, bivši tajnik. Waukegan, 111., 13. dec. — Naznanjam, da je naše društvo Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J. imelo svojo glavno sejo v nedeljo dne 8. dec. in obenem je bil izvoljen odbor za leto 1908, kakor sledi: Franc Grom, predsednik; Matevž Jenko, podpredsednik; Matija Jereb, tajnik; Franc Kirn, zapisnikar; Jožef Smole, blagajnik; Franc Petrič, zastopnik; Ignacij Petaus, I. nadzornik, | Janez Slabe, II. nadzornik, Lovrenc Trček, III. nadzornik; Anton Oblak, Anton Turk, zastavo- i aoši; Janez Hladnik, maršal; Franc Masle, Peter Kržič, bolniška J adbornika; Anton Turk, spremljevalec k zdrav- ] tiiku; Anton Oblak, poslanec; Janez Hladnik, vratar; Dr. Brown, društveni zdravnik. ' Dalje je bilo sklenjeno, da bode društvo imelo svoje seje od zdaj zana-prej v šolski dvorani. K sklepu pozdravljam vse člane in i Slanice K. S. K. Jednote, ter jim vo- I ičim vesele božične praznike, in sre- 1 :no novo leto. -j Matija Jereb, tajnik, i 834 — 10th St. Joliet, 111., 16. dec. — Naznanj am, da je imelo društvo sv. Cirila in Me- : toda št. 8. svoje letno zborovanje in j folitev odbora za letp 1908. Volitev : se je vršila v najlepšem redu in spo-razumljfenju, zakaj? Ker so bili vsi J glavni odborniki izvoljeni z absolutno ■ večino. In seja se je zaključila ravno 1 sb istem času kot redna seja. Izvo- ; Ijeni so bili sledeči brati: , John Gregorčič, predsednik, Jožef Kuhar, podpredsednik, Matevž Bučar, finančni tajnik, . Marko Žnidaršič, zapisnikar, Stef. Stukel, blagajnik, Martin Kambich, zastopnik, Franc Terlep, Martin Lazar, John Duša, nadzorniki, Jak. Ancelj, reditelj, Anton Kunštik, Jak. Terlep, Jak. ;f Možina, banderonosci, Franc Duša, Franc Zupančič, za-stavonosca. Zatoraj naj se vsi dopisi tikajoči se ;1 društva pošiljajo še zanaprej na 706 N. Broadway St. Prosim vse člane, kateri so na pot-. nih listih, da bi čitali glasilo K. S. K. j J., to je Am. Slovenca, ker bi veliko _ zvedeli, kaj in kako da obstoji njih . društvo. Zatoraj kateri izmed bratov _ še ni naročen 11a Am. SI., naj se naro-. ci, ker vendar je tako po ceni, samo $1.00 na leto, pa tako koristen žc sa-, mo zaradi društvenih zadev. Je vre-, den več kot $1.00. Koliko ima pa še _ druzega podučnega in novega čtiva! Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa od društva sv. Cirila in Metoda št. 8. M. Bučar, tajnik. , Springfield, 111., 10. dec. — Naznanjam Vsem društvenikom tukaj v tem mestu in vsem drugim, kateri so ven iz mesta, da je društvo sv. Barbare št. 74. K. S. K. J. melo volitev novih uradnikov, kateri so za prihodnje leto sledeči: Predsednik Jožef Zupančič; podpredsednik John Petkovšek; I. tajnik Anton Kužnik; II. tajnik Anton Žaube; blagajnik Mihael Usman; zastopnik Jožef F. Kren; nadzorniki John Wild, Peter Kobe- tič, John Kulovic; reditelj John Potrebuješ; zastavonoše John Usman, John Kulovic, Frank Kmet. Toliko naznanje, da se naj od sedaj naprej ves denar za društvene stvari pošilja na prvega tajnika Anton ICuž-nik-a, 1201 S. 19th St., Springfield, 111. ali na blagajnika Mihael Usman, 1202 S. 13th St., Springfield, 111. Prav prisrčno voščim novemu odboru, da bi deloval kolikor bode po njegovi moči in sreči mogoče, dovesti društvo sv. Barbare do najboljše stopinje, in tudi društvenikom priporočam, da bi pomagali kolikor je, le mogoče, ker drugače mi ne moremo izhajati. Torej pozdravljen novi odbor in vsi društveniki tega društva ter Vam vo-' ščim vesele božične praznike in vesel začetek z novim letom. John Peternell, bivši tajnik. Forest City, Pa., 14. dec. — Društvo sv. Jožefa št.'12. K. S. K. J. imelo je svojo i mesečno in glavno sejo dne 8. t. m. v dvorani g. Martin Muhič-a, pri katerej seji je bil izvoljen sledeči društveni odbor za leto 1'908: Predsednik Vincenc Šume, podpredsednik Ignac Blatnik, I. tajnik Josip Zalar ml., II. tajnik, John Dečman, III. tajnik Karol Zalar,' blagajnik Alojzij Zaverl, blag. pomočnik Josip Ponikvar, zastopnik Rev. Jos. Tomšič, pregledovalci knjig Martin Muhič, John ^Telban, John Opeka st., Anton Podboj, pobiraleg denarja za ženske člane Anton Borštnik, reditelja Gašper Kovačič, Anton Pru dič, banderonosec Pancar Ignac, zastavonosec Frank Telban, poslanca J0I111 Zalar, Frank Skubic ml., maršal Franc Pirnat, vsprejenini odbor Josip Bucineli, Andrej Dobravec, Frank Susman, Fr. Pancar, društvena zdravnika Dr. C. R. Knapp in Dr. T. G. McGuire. Dalje opozarjam vse one člane tega društva, bivajoče izven Forest City, Pa., ki mi še niso poslali $1.00 za letne prispevke, da to stori do prihodnje društvene seje, ki se bode vršila drugo nedeljo v januarju 1908. Vsaki član, ki se ne bode oziral na ta opomin, bode suspendan, ravno tako, kakor da bi ne plačal mesečnega asesmenta. Radi tega je bolje, da se vsak podviza in stori svojo dolžnost, katera ga veže do društva in Jednote. Za danes naj zadostuje to. Pri prihodnji seji bode prebran letni račun, 0 katerem hočem poročati po seji. K sklepu pozdravljam vse člane in članice tega društva in vse ostale sobrate in sosestre K. S. K. J. ter želim vsem vesele praznike in srečno novo leto 1908, ter ostajam Vam udani so-brat Zalar Josip, I. tajnik. Slavnim društvom K. S. K. Jednote. podporno društvo "Novi Dom" št 102. K. S. K. Jednote u Newarku, N. J. razposlalo je na nekoja bratska društva tikete za srečkanje žepne ure, koje se imade 31. prosinca (decembra) o. g. obaviti; stoga se umoljavaju sva brktska društva, da nam najkašnje do 28. ili 29. decembra neprodane tikete povrate, da nista nebi srečkanju na putu stajalo. Svim bratom se pako najsrdačnije zahvaljujemo, da su nam u pripomo£ priskočili, te svakom prilikom čemo im to svesrdno i radostno uzvratiti. Broj izvučene srečke biti če u ob-ljubljenom nam Amerikanskom Slovencu priopčen te molimo, da ona brača, koja nam nisu podpisanog du-plikata srečka povratila, neka pripaze na objavljenu izučenu srečku te neka odmah nam pošalju duplikat srečke 1 točan naslov, da im se ura može do-staviti. . U ime društva Novi Dom" želeč i svim brači kao i sestram sva dobra božičim blagdanom, a obilno sreče k novoj godini 1908. Tebi pako, Amerikanski Slovenec, i vjernih i odanih predplatnika u mno- . go večem broju, kao što ih i zaslužu-ješ. Newark, N. J., 15. dec. 1907. Za društvo "Novi Dom" : Chas. Miskatovič, i 335 15th Ave., Newark, N. J. Tower, Minn, 15. dec. — Društvo ; sv- Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J. I bo imelo mesečno" sejo 22. dec, to je 1 v nedeljo precej po sv. maši, in obenem bo volitev odbora za prihodnje leto. Član, ki se brez važnega vzroka ne udeleži te seje, bo kaznovan po pra-v"i!l- John Lovšin, tajnik. Wenona, 111, 11. dec. — Naznanjamo, da je naše društvo sv. Janeza Kr-stnika št. 60, K. S. K. Jednote imelo svoje glavno zborovanje dne 1. decembra 1907 in obenem volitev uradnikov za leto 1908. Izvoljeni so sledeči sobratje: jakob Pirman, predsednik; Jožef Oražem, podpredsednik; Jožef Rudolf, I. tajnik; Jožef firence, II. tajnik; Alojz Jaklič, blagajnik; Martin Pirman, delegat ali zastopnik; John Črnič, Ignac Avsec, Frank Petelin, nadzorniki; Frank Smitbergar, prvi maršal; J°h" Žlindra, drugi maršal; Florijan Recel, ravnatelj; Sobratskim pozdravom! M. Pirman, zastopnik. POZOR GOSTILNIČARJI! Ne plačujte za vino in viski previsokih^ cen, kej. se dobi to cenejše! Jaz, Vas rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drug;. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške. Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni. "Higlife Bitters" in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč. Prodajam tudi "Old Country Tre-3ter_' a'i tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd, sploh vse pijače, ki jih mora imžti na razpolago vsak dober gostilničar. Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse "Union Made". A. HORVAT, Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer, 600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od i Vas, toda ako iniate doma i staro in vredno nemško domače zdravilo I Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ; zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma.uneu-! ralgije,prehlajenja, bolezni vprsih „Q. >n hrbtu. Ono ima 3Gletni . I . rekord svojega vspeha. .*jrez varnostne znamke •^^"sidro" ni pravo. ▼ 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Emil Ba^gnazi 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, baadei in zistav. Velika zaloga vseh po trebšMn za društva. Obrnite se name kadar potrebuj da ie originalno vino res veliko vredno, ker edino najboljše reči se sčasom začno ponarejevati. Opozarjamo čitalce proti takim ponaredbam. VEDNO VPRAŠAJTE PO PRA- VGIlnU |l UII d I C J a IIJ C vem trinerjevem vinu. v vseh lekarnah. DRUaO zdra^ILO-^^** je tudi pokazalo velik uspeh. Nekateri ljudje, ki niso posebno bolni, tako da bi ne mogli delati, vendar se ne počutijo tako dobro kot bi se morali Taki ljudje potrebujejo nekako toniko, ki jim bode okrepčala zdravje in povrnila moč; poskusijo naj — THINERJEV a-RB^CXEO -A.2STGEL.IK: a. To zdravilo se že navadno imenuje "Želodčni grenčeč", ima ista svojstva kakor Angelika Arhangelika, ker jo imponiramo iz osrednje Evrope. Prodaje se v vseh krajih Združenih držav in ima prednost pred drugimi pijačami radi izvrstnega okusa in hitrega delovanja. Angelika se pripravlja iz raznih grenkih rož, ki so znane radi njih medicinske vrednosti, ter se zmeša med belo kalifornijsko vino, ker inače ne more koristiti bolnemu želodcu. Vino zdravi, a alkohol pa kolje. Trinerjev grenčec Angelika: Ogreva telo; daje okus; odstrani koliko; odstrani krč in ženske bolezni; vstavi malarijo; odstrani prehlad, nepreba\nost, nerede telesa in otožnost. Doza Trinerjevega grenčeca Angelika pred jedjo vam bode dala zdrav okus in bo utrdila prebavnost, ker daje želodcu več tvarine, ki pomaga k rednem prebavljanju. Doza istega pred spanjem bo pospešila sladko nemoteno spanje, in navadna doza med dnevom vam bode zbistrila um in telo. Ker je narejen iz vina, za to Trinerjev grencec Angelika nikdar ne povzroči tesnobe v želodcu kakor druge alkoholične pijače, raditega je rabljen kot zdravilo, m se priporoča v potrebi. ^ •fr*5**8*^ IsT-A-ŠI PRIJATELJI - ki poznajo naš napredek vedo, da je naša postava dati odjemalcem dobro nravno blago, ki je perfektno čisto brez kakih nevarnih svojstev; tudi je naša postava, da spoštujemo vse naše odjemalce enako tako da vsaki dobi za svoj denar kar mu gre. Ker želimo vedno, da imamo v zalogi dobro nepopaceno blago in čisto zdravo vino in druge pijače, ki so domače ali pa importirane, zato smo si sedaj omislili ^r^cJMOIDERlsrEJSKl KLETI "V CHICAGI ki so napolnjene z blagom, katero čaka naročil naših odjemalcev. Mi limo, da vam pošljejo naši prijatelji samo eno naročilo, da jih prepričamo o našem blagu. ZDRAVNIKI IN LEKARNARJI so vabljeni, da nam pošljejo svoja naročila za izvrstni ogrski tokajec in rust, špansko in portugalsko port vino in razno francosko vino "Burgundy" GOSTILNIČARJEM priporočamo tudi razne druge tuje likerje, kakor fino žganje "Brandy, Antiblend Rye> Grappa Brandy" in drugo. Cenik pošljemo na zahtevo IMPORTIRANO direktno najboljšo hrvaško slivovico "Plum Berry" in borovičko "Juniper Brandy". Ameriška slivovica in brinjevec nista tako dobra, kot hrvaška. Mi edini imamo agencijo teh pijač v Ameriki. ^JSTEK-A-cT NOVEGA: Opozorili smo naše odjemalce in čitalce raznih listov, da je g. Jos. Tiiner oskrbel za prijatelje njegove trgovine lepe koledarje za leto 1908, ki stanejo ogromno vsoto denarja Koledarji so IZVIRNO BARVANI PO slavnem umetnih g. A. MUCHA Veliko prošenj smo že prejeli za to umetno delo, ker ime "Mucha" garantira izvrstnost. On dela najimenitneje slik«i in to njegovo delo ali barvanje je eno najboljših. Privatnim osebam pošliemo ta koledar za lSc to rla se plača poštnina in zavitek. Potrudite se dobiti en koledar v vaš dom. Pisma naslovite na: JOS. TRINER, 616 S. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. rivatmm oseoam pošljemo ta koledar za 15c, to da se Želim se zahvaliti svojim prijateljem za izkazane mi dobrote in jim tem potom zagotavljam, da bodem tudi v bodoče gledal, da bodejo vsi zadovoljni. Lahko ste si vsvesti da bodete vedno nreieli od mene to W Mite in nič drugega. Pri nas ni napake in ne goljufije! Ime Triner na zaboju mora jamčiti vse pošiljatve za čistočo m edino pravo blago. Upam, da me bodete tudi v bodoče počastili z naročili v "L niročHo Za - « bode odposlalo najhitreje. Cene pošljem na zahtevo. VSE PRIJATELJE VABIM, DA ME POSETIJO V MOJEM NOVEM POSLOPJU ' ' naJmanJse sC JOSEPH TRINER, 616-618-620-622 S. ASHLAND AVE. & HASTINGS ST., CHICAGO, ILLINOIS ROJAKOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1908 ZELI THE JOLIET SLOYENIC BOTTLING GO. Zahvaliujoči se rojakom za dosedanjo naklonjenost se še nadalje priporočamo. Izdelujemo razne sladke pijače, kakor soda vodo, belo pivo, čokolado in druge pijače. S pijačami oskrbujemo salone, društvene veselice, ženitovanja in druge take prireditve. Blago razvažamo po mestu tudi v posamezne hiše na željo odjemalcev. Naše pijače je dobiti v vsakem slovanskem salootiu; kakor tudi v drugih. Vprašajte po njih! SVOJI K SVOJIM! THE JOLIET SLOVENIC BOTTLING CO. 913 in 913 1-2 North Scott St. Chi. telefon 2272. N. W. telefon 480. JOLIET, ILL. "Mm ttwm iW M POZOR, ROJAKI SLOVENCI! Bolezen je največja nesreča za vsacega človeka, posebno pa za delavca, kateri mora z rokami prislužiti vsakdanji kruh za se in svojo družino, zato je treba se v slučaju bolezni obrniti na dobrega zdravnika. V zadnjem času so se po Ameriki, posebno v New Yorku pričeli ustanovljati razni zdravniški zavedi in kcrcpanije, kateri rojakom vse mogoče obetajo samo da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. BODITE TORAJ PREVIDNI TER GLEJTE KOMU POVIR1TE ZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI. o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o— o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o-O—o—o—o—O_O—o—O-O—o_o_o—o—o—o_o_o_o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o- The Collins New York Medical Institute je prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki. Na čelu 11111 je zdravnik 1)R. B. MIELKE, kateri ima mnogoletno iskušnje v zdravljenju vseh notranjih in zunanjih bolezni, ženskih In otročjih, pa naj bodo iste akulne ali zastazele (kronične). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike ozdravljenih bolnikov, katerih par tu priobčimo. O-o—O—O—O-O—O—O—O-O—O—O—o—O—0—0—O—o—o—O—o—O—o—o—o—o—o—o—o-O—J-o—o—o—o—o—o—ro—o—o_o—o_o_o_o_J_o_o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—O—O—O—O—O—c Cenieni Collins M. I. Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni. MARTIN KRIVIC, 813 6th St., Racine, Wis. Directorju Collins N. Y. M. I. Vas prav lepo -ozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. K° sem zdravila prejel ter jih pričel .očno "O Vašem predpis., rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni. JOSIP GULEK, Box 26, Broadhead, Colo. .Cenjeni Collins Medical Institute: Dam Vam na znanje, da sem popolnoma ozdravil in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila katera sle mi pošilali in to rečem, da takega zdravnika ga ni za zdraviti revmatizem, kakor ste Vi in Vaša zdravila, jaz sem bil hudo bolan, a ko ste mi Vi poslali zdravila, sem hitro ozdravil. Kateri rojakov ne verjame, naj se na me obrne. To pismence končam ter ostajam hvaležni, vsakemu Vas priporočujoč. JOHAN TREBEČ, Box 196, Terico, Colo. o—O—o—o—o—o—o—o—o—o—o- -o—o—o—o— o- -o—O—o—o—o—o—O—O—O—o o o—o—O—o—o—O—o—0-—O—o—o—o—o-o-o—O—O—O— 0—0—0—0—0—0—0—o—o—o—o—o- Zatoraj se vabi vse one, kateri bolehajo in so že morda trošili čas in denar za zdravila, a menda ZASTONJ, da natanko opišejo svojo bolezen v materinem jeziku ter naj naznanijo vse simptome in vzroke bolezni brez vsakega sramovanja in prikrivanja. Ko on bolezen natanko pregleda in spozna se Vam takoj v obširnem pismu (pisano v materinem jeziku) naznani stanje bolezni in kaj je potrebno, da zopet za dobite Vaše prvotno zdravje. VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA SLEDEČI NASLOV: The Collins New York Medical Institute URADNE URE OD 10 DO 5 DELOVANIKIH IN OD 10 DO 1 NEDELJIH IN PRAZNIKI . NEW YORK, N. Y. 140 WEST 34th STREET tir? tira iti tir? tir?, ct: tiv tir? tir? tir? tir? tir? tir? 't5l4»! lV M*1 tT> tjCr sj? tTi # Rojakilf _______________■ Pijte naše pivo in J* prepričani dodete, da je najboljše. ^ ^ tTi t?? # # Joliet Citizens Brewing Co. COLLINS STREET & JOLIET, ILLINOIS Mihael Kahn, predsednik. i 1 John J. Wellnitz, podpredsednik. # tTi ❖ tTi tT? tT» sjT tT> Joseph G. Heintz, tajnik in blagajnik. ^ tir? tir? tir? tir? tfo- vir? tir? vir? tir? tir? tir? tir* tira l4L* 4» l+s 4» Vesele božične praznike in-srečno Novo leto želi rojakom Ant. Terdich Slovenski gostilničar 201 Ruby St. Joliet, 111. Vesele božične Rraznike in srečno fovo leto želimo rojakom. Zahvaljujemo se našim dosedanjim odjemalcem ter še nadalje priporočam našo M esmco. Dobro meso in čistoča je garantirana. GRAYHEK & FERKO Na sveti večer. Spisal Anton Novačan. 207 Indiana Street, JOLIET, ILL. ROJAKOM vesel Božič in srečno Novo leto želi ANTON SKOFF, gostilničar. i Cor. Ross and Hickory St.4 Joliet, 111- I. Pred božičnimi prazniki je zahre-penel Franc Koren po domovini. Dolga leta je preživel na tujem in y boju za vsakdanji kruh je otrpnila njegova duša. Ali nenadoma so prišli spomini, ki so ga razgreli in mu prinesli lirer penenja. Sklenil je, da pojde v svoj rodni kraj. Od prijatelja si je izposodil potrebno obleko, ker sam, lepe in nove, ni imel. Tudi je nakupil daril za svoje domače in se podal na pot. * * * Pozdravljena domovina! Po dolgem času te zopet vidim, mila rodna gruda, nespremenjeno, ali z izkustvi bogatejšo. Gledam te in radujem se. Nad teboj visi čar mladostnih spominov in neutešnega hrepenenja po sreči in svobodi tvoji. Tiha dolinica s šumečim potokom, nizki griči z resnimi bori in nočno nebo s sladkimi zvezdami, vse, vse me pozdravlja. Kako brlijo zvezde, one mile, kot da hočejo k meni; med njimi stoji mrki mesec, kakor dobrodušen pastir med svojo čredo. In v tem svetem trenutku se mi zdi, da so zvezde odsevi gorečih ljudskih src, ki iz ljubezni do domovine bedijo nad njo in mesec velika narod-! na duša, ki jih v skrbeh vodi v oblačno bodočnost. Ampak Franc Koren je mislil drugače. On ni pozdravljal domovine z radostnim srcem, nego je žalostno povesil glavo, kakor da se je sramuje. Ko je stopal skozi mračno predmestje v eno uro oddaljeno selo, So ga srečevali raztrgani in zamazani tovarniški delavci, ki so pijani kričali in se opotekali po cesti. Gruča njih se je objela okoli vratov ter neskladno vpila: Oj tam za goro oj tam za goro škrjančki nam pojo-o-o... Čudno mu je zvenela ta pesem. Kot pastir jo je nekdaj prepeval po domačih livadah, a zdaj jo čuje iz ust delavcev trpinov. Zdela se mu je porogljiva in zaničevalna.. . Zopet drugi, trezniji so razpravljali redkobesedno, skrivnostno. Tupatam se je dvignila žuljeva pest, kakor da hoče odstraniti, nekaj neljubega in škodljivega. Čili je globoke vzdihe in težke tožbe na življenje. Povešenih glav so stopali trpini mimo njega, a njihove dolge sence so se vlekle v mesečini poševno preko zmrzle ceste. — To je torej moja domovina — je vzdihnil in pospešil korake. Že je videval prve hišice svoje rojstne vasi. Druga poleg druge so stale stisnjene ob cesti, tihe,mirne in iiiz-svetljene. Ko je stopal mimo njih, so zalajali psi in zastori malih oken so se odgrinjali. Za njimi je mogel razločevati starikave obraze radovednih žensk ali pa koščena lica vaščanov, ki so se čudili nenavadnemu potniku. Ko pa se je približal koncu vasi, mu je srce burno vstrepetalo. Med golim drevjem je zagledal svoj dom ter poskočil veselja. Še nekaj hitrih korakov in Koren je trkal na nizka hišna vrata. V veži začuje korake. Krepka roka zasukne ključ, in vrata se odpro na stezaj. Koren zapazi pred seboj napol oblečenega tujega moža s svečo v rokah, ki ga začudeno pogleda. "Menda se nisem zmotil", reče Pre~ strašeno Koren. — Kaj bi pa radi? — "Tu se pravi pri Korenovih, ne?" — Seveda, seveda. Ali stari gospodar je umrl pred tremi leti; zadela ga je kap. — Osupljen je stal Koren pred gospodarjem svoje rojstne hiše. Za hip si je predstavil umirajočega očeta, ki ga klice na blagoslov, ki ne more umreti brez njega. Na novo oživljena stara ljubezen do očeta se je spremenila v obupno žalost, ki je zadivjala v njegovih prsih.. . Tujec mu veli vstopiti. II. Ima li človek pravico pritoževati «e o svoji usodi? Sme li blagrovati tre-notke, kadar se mu nasmehne sreča? Ali pa preklinjati temne dni, ko ga obdaja trpljenje, ko ga spopadeta jad in ogorčenje na samega sebe? Poglej, Franc Koren, v svojo dušo in odgovori na vprašanja. Zakaj tudi sediš tukaj ob cesti na snegu? Si berač? Ponoči se ne prosi na zmrzlem razpotju! Tudi bi se ti ne spodobilo, da prosiš. Ti si gospod v izposojeni obleki in v topli zimski suknji. Nemara je lačna tvoja duša? Ozri se okoli sebe pa poglej kako se blešči v mesečini snežena planjava. Ozri se na rodno vas; vidiš one nizke hišice z malimi razsvetljenimi okni. Poslušaj zvonenje zvonov, ki daleč naokoli naznanjajo svetonočni mir... Ne čuješ li radostnih pesmi pobožnih ljudij, ki hitijo z gorečimi treskami v rokah k pol-nočnicam? Odpri oči in tvoja duša bo zadovoljna, sita. Ne?... Ti se smehljaš tako trudno in žalostno. Ah da... Našel si razdrto ognjišče... Na njem je ugasnil plamen, ki je ogreval tvojo mladost in ti netil v tujini lepe spomine... * * * Kaj se je zgodilo s Korenom tistega svetega večera? Vstal je iz cestnega jarka; otrese! je raz sebe sneg in se napotil nazaj v mesto. Tajil je sam sebi, kar je ravnokar doživel. — Saj nisem žalosten, je mislil. I'1 zakaj bi tudi bil? Lepo res ni, da oče umre, dokler sin po tujem blodi. Očetova smrt mi je podrla dom; ali to je moralo priti. Bratje in sestre smo postali brezdomovinci. Hodili bomo okrog po svetu in kjer dobimo kos kruha in toplo ležišče, tam bo naša domovina. Če se kje srečamo, se ne spoznamo; naše misli in naši spomini pa bodo vedno združeni; javljali jih bodemo drug drugemu po svojih delih. In ko pride smrt, ležemo v hladno zemljo... brezdomovinci. — Lažem — si je priznal Koren in je spet vzdihnil. Spomnil se je bil umazanih in raztrganih delavcev,katere je srečava), ko se je vračal s svojim hrepenenjem ." domovino. Kako so siromaki v pijanosti kolovratili po cestah, kako so tožili o svojem življenju. . .So li tudi oni brezdomovinci... ? — Brezdomovinci — je ponovil Koren šepetaje in se zamislil... In tedaj je vstala v njegovem srcu velika in lepa misel, ki je pregnala bodečo slutnjo o težki bodočnosti. Ta velika in sladka misel je pripeljala spet zlato upanje, ki se je zibalo na belem čol-niču med nemirnim valovjem njegove duše. In v tistem trenutku je Franc Koren veroval v sebe, ker je čutil v svoji duši delo in sladko zavest, da ima domovino... Medtem je prišel v mesto, ki je obhajalo sveto noč. Zvonovi so ravno nehali vabiti in iz cerkva se je čulo veselo petje. Tudi K ren je v svojem razpoloženju vstopil v cerkev. Stisnjena množica ga je kmalu ponesla na sredino cerkve v mali kot, kjer je visela staro davna slika Jurjeva. Nad njim so bučale orgije; slovesni glas svečenika je pel slavo Bogu; množica se je valovila in šepetala molitve; mrzel vzduh je spreminjal sane ljudstva v male meglice, ki so pa hitro izginjale. Koren je sedel v svojem kotu in toplo mu je bilo. Veličastna misel božanstva, ki je vladala v cerkvi, je pri-jala njegovi duši. Premislil je svoje življenje in se je vstavil pri današnjem svetem večeru. Še ga je bolelo srce za razdrtim domom. Ali ta žalost ni bila divja in besneča, ampak je bila kakor ljubezen do... Nikamor ne pojdem več, ampak o-stanem doma... Zakaj bi služil tujini, zakaj bi si ubil svojo dušo? Zakaj raztrgani in umazani so slovenski delavci; revščina in brezupje je njih življenje... Celiti jim rane, pomagati jim, tolažiti jih, lepa in vzvišena naloga.. . Maša je minila in zvonovi so se zno-va oglasili. Ljudstvo je vrelo iz cerkve. Ko je Koren prišel na ulico, je o-pazil, da je v vrevi ljudstva izgubil culico z božičnimi darili. "Podaril sem jih ljudstvu", je rekel in se je bolno nasmehnil... Potem pa je s hitrimi koraki odšel, da poišče prenočišča.. . V BOŽIČNI NOČI. Zložil Ant. Medved. "Slava Bogu na višavah, mir na zemlji ljudem!" Blažena noč božična, spet te uživat grem. Dvajset je let minilo — z doma sem hitel — kam? Sreče iskat in kruha, kaj bi me bilo sram I Staro sem mater zapustil, grobni očetov pomnik, blodil po svetu in zabil starišev ljubljenih slik. Zabil, a ne za vedno: vračam nocoj se domov mater pozdravit jokaje, znance in rodni krov. Tiho, svečano na zemljo Sije zvezda milijon; milo zapoje v cerkvi selški polnočni zvon. Kake spomine vzbuja? Ure mladostne, na vas, ko sem v čistem veselju sveti obhajal čas. Kočo že gledam pred sabo, v sobi še luč lesketa. Ali po tolikih letih mati me pač spozna?" Starka pri medli sveči bere iz bukev nocoj. 1 ukaj imaš me, mati, sin se povrnil je tvoj!" Sin? Imela ga nisem. Toda, kaj se mi zdi? Davno že v hladni zemlji tvoja mati leži. Urno hiti na grobe! Blizu cerkvenih vrat siva mati je tvoja legla na veke spat. Zabila ni te do smrti. Zabil le ti si nje; vsc t> je odpustilo matere blago srce." * * * I osem iz cerkve.posluša tujec na grobu nem: Slava Bogu na višavah, nilr "a zemlji ljudem!" Vedno priden. Gospod: "Ali, Peter, zdaj si že tretjič v tem tednu pri meni! To je ven-derle preveč!" Berač: "Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno Zivl! I" JOHN GRAHEK Gostilničar 1012 North Broadway Joliet, 111. V Vošči vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto Citizens National Bank tTi Priporoča svoj' Hranilni oddelek Uloge po EN DOLAR in več se bodejo prejemale v tem oddelku. Računi odprti in knjige so razdane ter obresti se plačujejo od vlog po 3 odstot. na leto ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi poslovni dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ. držav. Nje trgovina je poslovana po zgledu naciolnalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksaminovanju vsaki čas. Ta banka bode odprta za prejemanje vlog in izplačevanje menjic (čekov) vsak delavni dan (prazniki so izvzeti) od g. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. standard timeT John and Anion Pasto 1013 N. Broadway. JOLIET, ILL. MESNICA Priporočava se vsem Slovencem in Hrvatom v obilno naklonjenost, ter se zahvaljujeva vsem našim odjemalcem za pretečeno leto, in se še nadalje priporočava. Vesel Božič in si*ečno JMovo leto« Vesele Božične praznike in srečno leto 1908. ŽELIMO VSEM SLOVAN0M—^»Mnr v/ Antram Sc Cesnik Ter se zahvaljujemo za obilo naklonjenost vsem onim, kateri so zemljišč3 kupili od nas. Obenem se priporočamo v nadalje vsem Slovencem Prodavamo na lahke obroke, najboljše farme v Illinois and Wisconsin. Prodajamo tudi hiše in lote. 204-5 Barber Bldg. JOLIET, iLk