Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. “ n. 1932' b*t,. PlilOfU Cena posameznfirtevrHr Din 1’10. TRGOVSKI LIST \;. . 0 Časopis za trgovino, Industrijo in obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/2 leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 18. februarja 1932. štev. 21. Neenake prilike v našem lesnem gospodarstvu Pretekli teden se je mudila v Beogradu deputacija zastopnikov naše lesne industrije in trgovine, ki je, kakor smo že poročali, intervenirala na merodajnih mestih radi ureditve izvoza lesa, revizije prevoznih tarif in izplačila terjatev naših lesnh izvoznikov na ogrsko tržišče. Deputacija se je predstavila tudi mi nistru za šume in rude g. Šibeniku in ga prosila podpore v ureditvi našega gozdnega gospodarstva, z ozirom na neenake pfilike, ki vladajo v gozdnem gospodarstvu, na eni strani med Dravsko banovino in na drugi strani Bosno ter mu pojasnili in utemeljili nase nepomirljivo stališče nasproti stališču, ki ga zastopa in izvaja predstavnik in vodja državnih šumskih podjetij v Bosni g. dir. dr. Ulmanski, ker gre tu za obstoj m dobrobit celokupnega prebivalstva dravske banovine. V Bosni ima namreč država velike gozdne komplekse, ki jih izkorišča državno lesno industrijsko podjetje »Ši-pad«. Z ozirom na karakter tega velepodjetja zgleda, da je to podjetje še vedno v stanju, da vkljub ostri krizi, ki vlada v lesni stroki, vzdržuje nedkrnje-no obratovanje. Zasebna lesna industrijska podjetja pa so morala radi velikega padca cen in konzuma v lesu ne-minovno in kategorično znižati produkcijo in skrčiti režije. Da se pa očuva narodno premoženje, ki ga tvori les, ter da se tudi lesno industrijska in trgovska podjetja ob teh prilikah obvarujejo Popolne propasti, so morala svoja obratovanja omejiti do skrajnosti. Pri današnjem težkem stanju bi mogli izvažati les za brezcenjc, pri čemer bi narodno premoženje trpelo neprecenljivo škodo. Državno lesno velepodjetje »Šipad« se tega vsekakor tudi zaveda, vendar Pa vkljub temu obratuje v nezmanjšanem obsegu in to v očitno škodo države *n v očitno škodo vsem ostalim 80% jesno trgovskim in industrijskim podjetjem v državi. Cene, za katere to velepodjetje dobavlja les v inozemstvo, so daleko pod možnimi cenami ostalih zasebnih lesno-industrijskih podjetij v državi. Deputacija je pojasnila g. ministru, da striktno izvajanje te politike pomenja koncem koncev boj na življenje in smrt zasebnih podjetij z državnim podjetjem, kar pa menda vendar ni mogoče zamisliti si. Tako postopanje državnega lesnega velepodjetja naravnost izpodkopava temelje in ugled lesni industriji in trgo-vmi v inozemstvu in postavlja zasebno 'esno trgovino v inozemstvu v nemogoč Položaj in jako čudno luč, kajti če more državno lesno podjetje dobavljati lesne proizvode za cene, ki so izpod vsake konkurence, zakaj končno tudi zasebna lesno-industrijska podjetja tega ne bi ln°gla storiti? Naša lesna industrija in trgovina se Predobro zaveda svoje velike narodno-^ospodarsko misije*, kar je dokazala se-(!aj\ ko vztraja s svojo srčno krvjo že (,ve leti v težkem eksistenčnem boju, Pri vedno padajoči tendenci, pa radi te-ne more vkljub lastnim gospodarskim, niti vkljub socijalno-političnim 'azlogom, kršiti osnove, na kateri bazi-'a naše celokupno lesno gospodarstvo. . Iz tega razloga naša lesna trgovina 1,1 industrija ne more slediti »Šipadu« Pa nadalje tudi ne z ozirom na nepo-S|'edno nevarnost, da se s tem popolno-'ba upropasti, marveč bi se s tem upro-Dastila tudi edina aktivna gospodarska Postavka Dravske banovine. V Dravski banovini, kjer predstavlja gozdno gospodarstvo preko 130.000 malih ‘ stališča, t. j. brezposelnosti, marveč je najvažnejša in osnovna njena naloga, da se to nevzdržno stanje popravlja predvsem - raz stališče važne narodnogospodarske panoge, ki jo zavzema les v Dravski banovini. Iz teh tehtnih razlogov je naše stališče napram izjavam gen. direktorja tega velepodjetja g. dr. Ulmanskega ne-izpremenjeno in nepomirljivo. Krizo v lesni trgovini in industriji je treba reševati iz narodno-gospodarske-ga vidika. Treba je odvrniti v predelih, v katerih v veliki meri živi prebivalstvo baš iz gozdnega posestva in lesne trgovine in industrije, nevarnost pred popolnim razvrednotenjem tega narodnega premoženja. Da odvrne to nevarnost, stremi slov. lesno gospodarstvo po enotnosti, po organizaciji vseh treh skupin t. j. gozdnih posestnikov, lesnih trgovcev in industrijcev. Slovenija hoče obdržati to svojo aktivno postavko, pa se brezdvomno s tem stremljenjem, ki ima svoj cilj z združenimi močmi ohraniti narodno gospodarstvo in trgovsko stran te stroke, strinja tudi vsa zasebna lesna trgovina in industrija v drugih pokrajinah. Z ozirom na važnost te stroke, ne sme delati Bosna izjeme in je radi tega potrebno, da državna lesna podjetja prilagodc* svoje obratovanje in cene sedanjemu stanju, saj menda državno podjetje ne more in ne sme delati našemu celokupnemu lesnemu podjetništvu najostrejše in najobčutnejše konkurence v tu- in inozemstvu. V zaščito zasebnega lesnega podjetništva, ki sc bori za svojo eksistenco in ki nosi visoke dajatve, pa bi morala država do izboljšanja položaja obratovanje ustaviti, odnosno sc vsaj povsem prilagoditi položaju, v katerem se nahaja ostala lesna trgovina in industrija. Dosti manj občutne bi bile za narodno gospodarstvo socijalne posledice ob nozaposlenju nekaj tisoč delavcev (ki bi.se mogli zaposliti v obče koristnih in potrebnih delili), nego pa je škoda, ki nastaja v potencirani obliki s postopanjem tega državnega podjetja za vse naše lesno gospodarstvo. Deputacija, ki je gospodu ministru obrazložila to svoje edino pravilno stališče upa, da je gospoda ministra tudi prepričala o utemeljenosti tega stališča, pa lesna trgovina in industrija Dravske banovine pričakuje, da se bo to nezdravo razmerje čimprej usmerilo v solidno, smotreno, za narodno gospodarskim procvitom stremeče delovanje. Avstrija odpovedala vse trgovinske pogodbe Zvezni kancelar dr. Buresch je povabil danes k sebi poslanike Nemčije, Anglije, Francije in Italije in jim izjavil, da je Avstrija spričo vedno manjšega izvoza in ker ji ni mogoče z uvozom deviz kriti niti lastne potrebe in poleg tega plačevati še dolgove, prisiljena na novo urediti svoj uvoz. Avstrijska vlada je prepričana, da takšna ureditev uvoza ne bo ogrožala njenih trgovinskih pogodb z inozemstvom. — Ti ukrepi sicer ne ustrezajo namenom in željam vlade, vendar pa so zaradi večje svobode gibanja neobhodno potrebni. Avstrija je pri vseh svojih akcijah na finančnem polju kakor tudi v vprašanjih valute in kreditov dokazala, da je trdno odločena si z lastnimi silami pomagati iz sedanje težke krize. Zato pa ji je potrebna najmanjša mera gospodarske in finančne podpore. Zvezni kancelar je zaprosil poslanike, da bi o tem sklepu obvestili svoje vlade. Slično izjavo je ponovil zvezni kancelar dr. Buresch tudi pri poznejšem sprejemu diplomatov, pri katerem so bili navzoči tudi zastopniki ostalih držav. Na konferenci tiska je podrobneje obrazložil izvajanja zveznega kancelar-ja sekcijski načelnik dr. Schuller, ki je med drugim poudaril, da je treba nameravano omejitev uvoza smatrati samo za zhčasno. Avstrija bo skušala čim- prej zopet normalizirati svoje trgovinske odnošaje. Važno vprašanje je le, kako se bo dalo ustvariti možnosti za olajšave pri izvozu. Mi si ne domišlju-jemo, da bomo našli kakršnekoli nove metode, temveč bomo samo počakali, kaj bodo predlagale druge države. Kot sredstva takšne trgovinske politike se smatrajo kontingenti in preferenčne carine, proti katerim pa je cela vrsta držav zavzela načeloma odklonilno stališče. Kljub temu pa se je nekaterim državam posrečilo, da so analogne trgov-sko-politične ukrepe, kakor jih namerava uvesti sedaj Avstrija, izvedle brez odpovedi trgovskih pogodb. PRED IZPREME1MBO TROŠARINSKEGA ZAKONA V torek 16. t. 111. dopoldne in popoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Petra Živkoviča. Ministrski svet je razpravljal o zakonskih načrtih, ki bodo v bližnjih dueli predloženi Narodnemu predstavništvu v razpravo. Med drugim je ministrski svet obširno razpravljal o reformi trošarine na vino, žganje, špiritus in kvas ter določil smernice, po katerih bo sestavljen nov trošarinski zakon, ki bo prav tako v najkrajšem času predložen Narodnemu predstavništvu. Za povzdigo obrtništva v Dravski banovini )n srednjih gozdnih posestnikov, po ''eliki večini kmetov, je radi tega ne-,0goČe reševati-krizo1 raz socijalnega ITALIJANSKI PREDPISI ZA UVOŽENO MESO Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je italijanska vlada z zakonskim načrtom, ki je stopil v veljavo 15. t. m. odredila, da se mora vsa zaklana živina in prav tako tudi sveže in zmrzlo meso pri uvozu v Italijo poslati v javno klavnico in šele nato dati na razpolago v konsum. Veterinarji bo:lo smeli izdati dovoljenje za konsum samo tistim ljudem ali tvrdkam, ki zakonito poslujejo in so oddali na teden določeni odstotek domače zaklane živine odnosno domačega svežega mesa v prodajo. Ta odstotek, ki bo znašal po vsej priliki 15, bo odredilo kmetijsko ministrstvo. Na meso bo sanitetna oblast pritisnila poseben žig: »Tuje meso«. Ta odlok se ne nanaša na zadersko provinco, svobodno kvarnersko zono in na vojaške oblasti. Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! V sredo dopoldne se je vršila v banovinskem svetu razprava o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Po temeljitem in obširnem poročilu, ki ga je podal načelnik oddelka g. Dr. Rudolf Marn o plodonosnem in intenzivnem delovanju oddelka za pospeševanje in razvoj domače obrti in tujskega prometa ter po ekspozeju k proračunu se je razvila debata, tekom katere je banovinski svetnik g. Jakob Zadravec podal nekaj koristnih in vsega uvaževanja vrednih predlogov. G. Zadravec je dejal: Znižanje proračuna, ki se tiče poglavja oddelka za trgovino, obrt in industrijo, vzamem z obžalovanjem na znanje, ker bo ravno ta omejitev kredita posebno občutno zadela obrtno-na-daljevalno šolstvo, kateremu posvečamo v zadnjem času, kakor iz prosvetno-socijalnih tako iz nacionalnih razlogov, osobito pažnjo in ki se še dosedaj ni moglo uveljaviti v zaželjenem pravcu, ker nimamo za to šolstvo, kakor znano, dovolj strokovno naobraženega učiteljstva. Iz tega razloga je pozdraviti pod točko 3 in 6 omenjenega poglavja predvideno vsoto Din 80.000 za strokovno izpopolnitev učiteljstva obrtno-nadalje-valnih šol. Ta postavka se naj v prihodnjem letu vsekakor zviša. Prav posebno pa priporočam pri tej priliki, da se po vzorcu drugih kulturnih držav uvede tudi pri nas poleg učiteljskih tečajev še tečaje za izbrane, sposobne mojstre, ki žele strokovno predavati na obrtno-nadaljevalnih in obrtno-strokovnih šolah, da na ta način približamo delavnico šoli, šolo pa delavnici. V svoji praksi sem se prepričal, da vajenci radi in pazno poslušajo praktična strokovna predavanja mojstrov zlasti, če so podana z nazornim poukom bodisi v šoli, bodisi v obrtni delavnici ali pa v tovarni. Nam ne manjka mojstrov-stro-kovnjakov, manjka pa nam metodično ali, če se prav izrazim, pedagogično-metodično izobraženih obrtnikov-specija-listov. Svoj predlog priporočam kr. banski upravi v uvaževanje. Važna pridobitev, s katero se lahko laska Maribor, je ustanovitev poslovalnice obrtno pospeševalnega zavoda Zbornice za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani. To poslovalnico vodi naš neumorni zadružni inšpektor g. Založnik, ki si je poleg svojega itak že velikega obrtno nadzorovalnega dela, nadel še to težko nalogo. Radi dejstva, da mora v izvrševanju imenovane naloge stalno potovati, da ohrani stike z obrtništvom, ne more zmagovati naraščajoče pisarniško delo in smatram zato kot nujno potrebno, da se mu, uvažujoč uvodoma imenovano pridobitev, prideli cenejša pisarniška moč in da tudi v ostalem banska uprava poslovalnico obrtno pospeševalnega zavoda moralno in gmotno podpre. V proračunu pogrešam tudi postavko za strokovno literaturo trgovsko-obrtnega značaja. Manjka nam ponekod učil, opreme in orodja, ki so neobhodno potrebni -sestavni del obrtno-nada-ljevalnega špjstva. Posebno nam je gledati na to, da v čim najkrajšem času dobimo čimveč dobrih strokovnih knjig. Iz tega razloga prosim, da se naj, v kolikor ni mogoče že letos izkoristiti v ta namen poštavke predmetnega proračuna, vpostavi v proračun prihodnjega leta znatnejši znesek za ta namen. Pri tej priliki si dovoljujem opozoriti slavno k tv bansko upravo na obljub‘6, ki jo je dala mariborskim pridobitnim krogom glede ustanovitve obrtne Šole v Mariboru in ki pod št. 7.720 z dne 20. decembra 1930 glaši sledeče: »Na vlogo z dne 20. novembra 1930 v pogledu ustanovitve Državne obrtne hotelirske šolfe v Mariboru je banska uprava pripravljena to akcijo, kolikor je možno, podpirati itd.« Iz poročil, ki smo jih dobili s strani naše poslanske delegacije v Beogradu obstoja upanje, da nam centralna vlada obrtno šolo v Mariboru, zaenkrat morda samo nižjo obrtno šolo z oddelki za hotelirstvo, za oblačilno in kovinarsko stroko, odobri, seveda samo pod pogojem, da nas tudi banovina in ob-čina v tem pogledu podpreti. Ker v letošnjem proračunu ni vnešen noben znesek za imenovano šolo, prosim in predlagam, da se večji znesek v korist fonda za obrtno šolo v Mariboru dovoli iz kake druge postavke ter da se ta ustanovitev s strani, slavne kr. banske uprave v vsakem oziru podpre. Kot hvalevredno smatram, da je slavna kr. banska uprava obrnila svojo pažnjo na vajeniške domove, čeprav je zne- sek. ki je predviden za ta namen prav majhen. Posebno pažnjo bi priporočal ustanovitvi vajeniškega doma v Mariboru kot gospodarskem in kulturnem središču štajerskih Slovencev, kjer se naj naš vajenec duševno in nacijonalno vzgoji in kjer naj dobi svojim življen-hkim potrebam odgovarjajoče ognjišče in zavetišče. Prosim, da se ta postavka prihodnjič poviša in da se stopi v stremljenju za tem ciljem v stike z drugimi faktorji, ki pospešujejo te koristne ustanove. Iz partije 5 priporočam prispevek za trgovsko in obrtno mladino v Ptuju. Med postavkami izdatkov sicer najdem tujsko-prometno propagandni film, smatram pa za koristno, naj se preskrbi tudi za obrtno šolstvo tekom letošnjega leta nekoliko podučnih filmov, filmov strokovnega značaja za obrtništvo, ki bi se naj, v kolikor jih nimamo sami na razpolago, dobavili iz inozemstva. Posebno važno se mi zdi, da obdrži kr. banska uprava tudi za naprej v evidenci pospeševanje umetne obrti, kakor keramike, tekstilne obrti, tekstilne industrije, izdelovanje spominskih predmetov, narodnih izdelkov itd. Opozarjam pri tem na upravičeno željo Prekmurcev, ki žele pečarstvo. Prekmurje ima za to potrebno glino in bi tvorilo tam pečarstvo, če bi se te stvari srečno poprijeli, veliki vir dohodkov za našo novo in lepo slovensko pokrajino. Nova mi je šola za glasbila. To je potrebna stvar, ki ima svojo utemeljitev že v naravnem veselem značaju sloven- Blagajniški boni Narodne banke Iz poročila Narodne banke izhaja — kakor piše Jugoslovanski Lloyd — da so se povečali računi kratkoročnih obvez. To povečanj© je posledica določbe člena 12. statuta Narodne banke, po kateri določbi sme ta v svrho reguliranja svojih obvez delno ali popolnoma mobilizirati obveznice glavne državne blagajne, ki tvorijo ostanek prejšnjih državnih dolgov. Ta mobilizacija se izvrši tako, da Narodna banka izda bone na največ trimesečni rok in katere imajo sprejemati banke in drugi denarni zavodi. Blagajniški boni zlasti mnogo koristijo bankam, ki morejo tako ugodno plasirati svojo gotovino na kratki rok in bas takih možnosti zelo pogrešajo našo banke. Boni se izdajajo samo na iznose preko 250.000 Din s 5—6°/o obrestmi a v obtoku so 1—3 mesece. Razen tega je mogoče bone reeskomptirati po meničnih obrestih. Baš radi te svoje praktičnosti je razumljivo, zakaj je skupna vrednost bonov narasla tekom leta od prejšnjih 100 milijonov na sedanjih 900 milijonov Din. Zlasti pa se bodo lahko banke sedaj posluževale bonov, ko se je pričelo naše denarno tržišče normalizirati- Denar je začel zopet prihajati v banke, ki ga tako lahko ugodno plasirajo ipoleg tega, da ostane še vedno likviden. ' Ker se smatrajo boni kot obveze Narodne banke, ki so vezane na rok, zato ne potrebujejo nikakega kritja, ker pa nimajo značaja kupnega sredstva, ne morejo upli-vati inflacijsko. V tem se baš kaže njih velika praktičnost. To, da je danes izdanih blagajniških bonov preko 900 milj. Din pa je baš znak, da se je denar začel vračati zopet v banke, ter da je večina meničnih kreditov, ki so bili dani zeseni, že pokrita z novimi vlogami pri denarnih zavodih. K0NKURZI MESECA JANUARJA V DRŽAVI Po statistiki ministrstva notranjih poslov je bilo meseca januarja 1932 v državi otvorjenih 74 konkurzov in 111 prisilnih poravnav izven konkurza. Na posamezne banovine pride (prva številka pomeni število konkurzov, druga število prisilnih poravnav): Vardarska 12 — 1, Vrbaska 1 — 9, Dravska 10 — 17, Drinska 8 — ", Dunavska 15 — 26, Zetska 2 — 4, Moravska 8 — 1, Primorska 7 — 7, Savska 8 — 32, področje uprave mesta Beograda 3 — 7. V istem mesecu prošlega leta je bilo 35 konkurzov in 35 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah: Vardarska 3_0, Vrbaska 0 — 0, Dravska 5 — 7, Drinska 3 — 6, Dunavska 12 — 26, Zetska 2 — 1, Moravska 4 — 1, Primorska 0 — 0, Savska 4 — 13, področje uprave mesta Beograda 2 — 1. skega ljudstva. Priporočam to šolo zlasti v pogledu na izdelovanje narodnih instrumentov, tamburic in harmonik. Mnogo bi še imel k proračunu glede Vlil. poglavja pripomniti, toda po geslu, da je za malo denarja malo muzike, se omejujem samo še na dvoje ali troje stvari, ki se mi zde posebno važne. Slovenski turizem se pri nas lepo razvija. Slovensko planinsko društvo vrši hvalevredno svojo dolžnost in predstavlja v svojem delovanju nosilca tujskega prometa, s katerim raste in pade veliki vir dohodkov slovenskega ljudstva. Tujsko prometne postavke so bile tako silno skrčene, da se je bati, da bo ta panoga občutno trpela, Predlagam, da se v ta namen, če je iz proračuna mogoče, porabi kak preostanek ali pa da se v ta namen spremeni kaka druga postavka. Z uvedbo novega obrtnega zakona bo treba misliti na ustanovitev predpisanih obrtno-okrožnih udruženj, pri čemer bo treba upoštevati geografske in gospodarske potrebe. Na prevelikem številu teh udruženj bi mogel trpeti namen zakona in dobro zamišljene organizacije same ne bi predstavljale onega važnega faktorja, kakršnega je predvidel zakonodajalec. — V tem pogledu prosim in priporočam slavni kr. banski upravi, da stvarno presoja predloge glede novih obrtnih organizacij. Končam s prošnjo, naj pride v prihodnjem letu pri poglavju VIII. zopet do izraza nezmanjšana dobrohotnost slavne kraljevske banske uprave v korist slovenski trgovini, obrti in industriji. Škodljiv pojav Pod tem naslovom priobčuje »Trgovinski glasnik« članek, v katerem se peča z onimi brezvestneži in parasiti na gospodarskem organizmu, ki izrabljajo ljudsko zaupanje in nepoučenost zalo, da kujejo svoj lastni kapital. Znano je, da je država prišla s tem, da je uvedla žitni monopol v zelo neprijeten položaj. Na eni strani ji stoji kmet, ki svojih produktov nikakor ne more prodati, na drugi strani pa so cene tem produktom občutno padle. Država, ki je ta položaj takoj uvidela, je priskočila kmetu na pomoč. Ker pa ni razpolagala s tako velikimi vsotami, da bi mogla pokupiti vso pšenico, je izdala mesto gotovine bone z namero, da jih takoj, ko ji bo mogoče zamenja za gotov denar. Med tem pa so se javili špekulanti, ki so takoj zavohali, da bi bilo mogoče dobro izrabiti zaupanje, ki so ga kmetje s polno pravico izkazali državi s tem, da so sprejeli bone. Ti špekulanti so pričeli razširjati vesti, da se boni sploh ne bodo nikoli zamenjali, ter da itak ne predstavljajo ni-kake vrednosti. Na ta način hočejo izvabiti od imetnikov bonov, da bi jim jih te izročili po veliko manjši vrednosti, kakor jo sicer predstavljajo. Začela se je na široko razpredena kupčija, ki jim dobro nese, prav tako kakcr škoduje lahkovernim ljudem. Potrebno bi bilo zato, dopovedati ljudem, naj ne nasedajo tem špekulantom, oblasti pa bi morale jim posvetiti največjo pažnjo ter vsakogar, ki ga zalote pri taki kupčiji, strogo kaznovati; vsak posameznik pa naj bi pripomogel, da pridejo ti parasiti čimprej v roke pravici, ker s svojim početjem ne samo, da povzročajo škodo onim, ki so danes v istiski^ nego tudi zmanjšujejo ugled države. Iz gornjega vidimo zopet senčno stran žitnega monopola, vidimo, da kljub velikim žrtvam države in konsumentov v pasivnih krajih, ki morajo plačevati žito in moko po visoki ceni, ni monopol koristil niti onim. katerim je bil v prvi vrsti namenjen. iu>ili mmsoi »O gospodarskih krizah in o potili iz kriz« je predmet javnega predavanja, lci se vrši v četrtek, dne 1.8. februarja 1932. v restavracijskih prostorih »Zvezde«, v Ljubljani ob pol 9. uri zvečer. O tem aktualnem problemu izpregovori na družabnem večeru društva »Merkur« ravnatelj Ljubljanskega velesejma in belgijski konzul gospod, dr. Milan Dular. Predavanje zasluži vso pozornost tako po osebnosti predavatelja kakor po aktualnosti predmeta. — Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. f Lovro Demšar Ljubljansko trgovstvo žaluje za enim izmed svojih najbolj simpatičnih tovarišev. Umrl je Lovro Demšar, dobro znan in priljubljen v najširših krogih. S svojim pri-kuipljivim vedenjem, kremenitim značajem in plemenito dušo si je znal na mah pridobiti vsakega, ki je prišel ž njim v stike. Umrl je prerano, šele v 44. letu starosti, poln najlepših načrtov in sredi intenzivnega dela. Pokojni Demšar je bil rojen na Hotov-ljah v Poljanski dolini. Ze v mladih letih je čutil veselje do trgovine. Izučil se je v Kranju. V Ljubljani je novembra 1919 ustanovil mešano, galanterijsko in modno trgovino ped tvrdko Demšar & Osenar. Bil je družabnik te tvrdke do leta 1928, ko je osnoval lastno tvrdko z modno in galanterijsko trgovino v nekdanji K ost e v če vi hiši na Sv. Petra cesti, katero je sam tudi kupil in jo moderno preuredil. S svojo podjetnostjo, poštenostjo in vzorno pridnostjo je svoj obrat v razmeroma kratkem času tako razširil, da je tvrdka zaslovela širom cele naše domovine. Moža trdnega in vztrajnega dela je dičilo mehko in plemenito srce. Pomagal je vsakemu, kjer je le mogel in mnogi reveži so s smrtjo Demšarja izgubili dobrega in nenadomestljivega zaščitnika. Baš radi te vrline, ki je v tako veliki meri dičila pokojnika, so ga vsi visoko cenili in spoštovali. Pokojni Demšar se je intenzivno brigal tudi za naše organizacijsko življenje. Od leta 1930 je bil član načelstva gremija trgovcev, kjer je bil zelo agilen. Načelstvo gremija je ž njim izgubilo zvestega sodelavca in vnetega pobornika trgovskih interesov. Bil je eden izmed redkih, ki je poleg svojih težkih vsakdanjih poslov vedno drage volje žrtvoval svoj prosti čas delu za skupne interese. V tem oziru bomo pokojnika vsi težko pogrešali. Za pokojnikom žaluje poleg vsega našega trgovstva in številnih prijateljev vdova ga. Minka iz družine trgovca g. Vinka Jamarja v Poljanah ter sinčka Silvan in Marjan. Ako jih more cb tej težki nesreči sploh kaj tolažiti, naj ubogo družinico tolaži zavest, da za dobrim soprogom in očetom globoko žalujejo vsi, ki so poznali njegovo zlato dušo. Nepozabnega tovariša spremimo na zadnji poti v četrtek ob pol 15. od hiše žalosti na Šentpeterski cesti do Sv. Križa. Vzornemu gospodarju ohranimo blag in svetal spomin. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! KLIŠE) E vse/l vrsl por folog rafij cl/l-ali risbah. i * v' r* # uje najserlidne/še ki iš £9 rno ST-DEU L1UBL1ANA DALMATINOVA 13 Pojasnilo. Z ozirom na vprašanje v »Jutru« in »Trgovskem listu«, kako je prišlo do razpošiljatve novih tiskovin za davčne obvezance, pojasnjuje podpisano načelstvo, da je v tem pogledu prejelo kakor druga leta uraden nalog davčne uprave, izdan'na podlagi specijailue naredbe ministra financ, kateremu je bil priložen tudi vzorec tiskovine, ki jo je razposlati. Ker vrši,, te posle občina v prenešenem delokrogu v smislu člena 110 zakona o neposrednih davkih, je morala nalogu ustreči, ker ni poklicana presojati nezakonitosti ali nezakonitosti ukrepov davčne uprave. — Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 15. febr. 1932. 9o tvdu Banca Coniinercialc ltaliana v Milanu bo prevzela banko istega imena v Trstu, katere banke delnice so skoraj v celoti v rokah milanskega zavoda. Za omiljcnjo brezposelnosti v U. S. A. je na novo določenih 375 milijonov dolarjev, s čimer se skupni kredit za to svrho zviša na 750 mil. dol. Z novo vsoto bodo gradili ceste. Obtok denarja v U. S. A. hočejo zvišati za dve milijardi dolarjev, ne da bi se pa s tem znižalo 40odstotno kritje. Tudi druge ukrepe v borbi proti deflaciji hočejo izvesti. Obtok bankovcev v Ogrski je v znesku 404-5 milijonov pengo krit v gotovini s 124‘4 milijoni pengfl. Banque de Bruxelles je znižala dividendo za leto 1931 od 51’32 na 35 frankov ali 7 odstotkov, ker je izvršila velike odpise- Brezposelnih v Angliji je bilo po zadnjem izkazu 2,728.000. Število zaposlenih in zavarovanih oseb v starosti od 16 do 64 let je bilo isti dan 9,366.000. Odpuščanje delavcev v poljski Gornji Šleziji je na dnevnem redu; ne omeji ee na stotine, temveč gre kar v tisoče. Nov poklic za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska industrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6. Carino na uvoz pšenice v Avstriji bodo zvišali na 5 zlatih kron za 100 kg, dočim bo carina na rž znižana. Uvoz prašičev v Avstrijo, zlasti pitanih, hočejo popolnoma ukiniti, vsaj do tedaj, dokler se mere petreba kriti doma. 61.000 met. stotov hmelja hočejo uničiti v Češkoslovaški; to so vskladiščene zaloge, ki ovirajo razvoj cen in ki bi se jih radi znebili. Primeri: kava v Braziliji, pšenica v U. S. A. itd. Finska banka je znižala obrestno mero od 8 na 7%; dosedanja mera je bila v veljavi od 24. oktobra 1931. »Fiat« d. d. v Torino za leto 1931 ne bo izplačala nobene dividende. Za leto 1930 je izplačalo to veliko podjetje z glavnico 400 milijonov lir 9odstotno dividendo, za leto 1929 pa 12 K> odstotno. Zaključek ne izkazuje ne zgube in ne dobička. Zlate zaloge Francoske banke so narasle na 72.563 milijonov frankov; ker znaša obtok bankovcev nekaj nad 80 milijard, bo njih zlato kritje kmalu lOOodstotno. Alpine M on tun ne bo izplačala, kakor se sliši, nobene dividende. Njen bančni dolg se je zmanjšal. Kitajska je pokupila na Poljskem velike množine bombaževih izdelkov, platna, umetne svile itd. To spravljajo v zvezo z bojkotiranjem japonskega blaga na Kitajskem. »Dcr Bergbau Jugoslaviens« se imenuje v nemščini spisana brošura urednika La-kateša, ki je izšla te dni v Beogradu in ki ji je pridejan pregledni zemljevid. Večje železniške družbe v U. S. A. izkazujejo za preteklo leto 530-8 mil. dol. netto-dobedkev, kar je za 338 mil. dol. manj kot leta 1930 in za 720'8 mil. dol. ali za 57-5% manj kot leta 1029. Zlata v Donavi je menda precej in vršijo angleške in ameriške finančne skupine sedaj zadevna raziskovanja. Devet najvažnejših bank v Ncwyorku je utrpelo v teku enega leta zgubo več kot pol milijarde dolarjev. 0 zopetni ustanovitvi »Union Bois«, to je romunsko-jugoslovanskega lesnega sindikata, poroča »Prager Presse«. Mednarodno zvezo kožuharske industrijo so po dolgotrajnih pogajanjih ustanovili te dni v Londonu. OJ 1 barva, plesira in ke- /j0 V u\ uran mično snaži obleke. klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnik® in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Pomožna akcija gremija trgovcev Kakor smo že v mesecu decembru preteklega leta sporočili, je gremij trgovcev v Ljubljani sklenil izvesti, upoštevajoč veliko bedo, ki je nastala v našem mestu radi brezposelnosti, pomožno akcijo popolnoma samostojno. Poseben odsek gremija trgovcev, je šel takoj na delo ter pozval vsakega posameznega trgovca, da sodeluje pri tej akciji bodisi z denarnim prispevkom ali pa v blagu. Dasi bi gremij trgovcev pričeto akcijo končal lahko ob priliki božičnih praznikov in obdaroval najpotrebnejše, je vendar po tehtnem prevdarku in upoštevajoč razmere, ki vladajo, uvidel, da se bo v mesecu februarju pokazala še hujša potreba glede obdarovanja, zato je tudi sklep gremija bil v tem pcgledu, kakor vidimo, popolnoma pravilen. Ostra zima, ki je pritisnila baš v zadnjih dneh, nam priča, da ho akcija gremija prišla najbednejšim ravno cb pravem času. Akcijski odbor, kateremu načeluje vele-tržec g. Smrkolj ter odborniki gg. načelnik gremija trgovcev g. Ivan Gregorc, vele-tr/,ec, aalje J. J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev, Fran Pogačnik, K. A. Kregar, Stane Vidmar, Anton Verbič, Karol Soss, Fran Kamenšek, Fran Klemenc, Josip Bahovec, Pavel Fabiani, Krek Janko, je imel permanentne seje, na katerih so se obravnavale vse došle prošnje za podporo. Da ne bi bili obdarovani samo oni, ki so vložili svoje prošnje pri gremiju, je Somji odbor pritegnil k sodelovanju tudi zastopnike karitativnih družb, t. j. Sv. Elizabete in Sv. Vincencija, Kolo jugoslovanskih sester, Klub Primork, primarija dr. Rusa, kot zastopnika mestne občine, priorja g. Učaka, trgovsko društvo »Merkur«, pomočniški zbor gremija trgovcev ter slednjič društvo trgovskih potnikov in zastopnikov, kateri so predložili akcijskemu odboru svoje sezname najpotrebnejših, ki pridejo v poštev za obdarovanje in dali akcijskemu odboru svoje nasvete. Iz seznama prosilcev je razvidno, da prosi preko 400 najpotrebnejših podpore bodisi v živilih ali blagu. Iz seznama prosilcev se vidi, kaka revščina vlada med posamezniki. Obstojajo družine do 10 otrok in stanujejo nekateri prosilci v odprtih barakah, kleteh, garažah in spijo celo na golih tleh. Večina prosilcev je sezonskih delavcev, ki v zimskem času nimajo nikakega dela m tudi ne sredstev za preživljanje. Iz prošenj, ki so jih prosilci naslovili na od oi gremija, odseva taka revščina in beda, aa more to razumeti samo oni, ki ima prili o spoznavati življenje teh nesrečnežev. In ravno to je dalo povod ljubljanskemu gremiju, da je poleg pomožne akcije, ki jo je izvršila mestna občina, sklenil tudi sam prirediti tako akcijo, da pokaže, da vkljub težkim gospodarskim časom1, ki jm preživlja naše trgovstvo, še ni zamrlo ča-teče srce onih krogov, ki so vsikdar in vselej pokazali dobro voljo revežem v sili. — Veliko trgovcev v Ljubljani se je že odzvalo prvemu pozivu mestne občine o božičnih praznikih in darovali so v blagu in denarju, mnogo pa jih je tudi darovalo še posebej posameznim karitativnim društvom itd. Pomožna akcija gremija trgovcev je z današnjim dnem zaključena in izkazuje •’ blagu in denarju preko 150-000 Din vrednosti. Odbor bo za- nabrani denar nakupil najpotrebnejše življenjske potrebščine, tako moko, zdrob, krompir, mast itd., kar je pa v oblačilu, bo pa prihodnje dni razdelil na najpotrebnejše tako, da bodo obdarovani mali in veliki s primernimi oblačili. Ce upoštevamo, kakor že rečeno, da ima ljubljansko trgovstvo vedno odprte i