Politični ogled. DRŽAVA SHS. Rešitev krize. Dne 27. marca je Pašič v zvezi s Pribičevičem sestavil novo vlado, katera je bila od prve svoje ure mrtvorojeno dete, ker ji ni bilo usojeno parlamentarno življenje. Brez parlamenta pa v ustavni in parlamentarni državi, kakoršna bi morala biti naša država, vlada ne more živeti in izvrševati upravnih poslov. Pašič je to uvidel ter je zato od kralja zahteval volilno vlado, to je, vlado, ki ima dovoljenje razpustiti parlament, razpisati in voditi nove volitve. Pašič je volitve nameraval voditi tako, da bi v zvezi s Pribičevičem in njegovimi «značajnimi« demokrati z uporabo podkupljevanja in nasilja dosegel večino. To je bila njegova srčna želja in zahteva. Kralj je to zahtevo odbil. Vladini listi, zlasti še slovenski demokratski listi so od 27. marca do 6. maja lagali, da imata Pašič—Pribičevič od kralja dovoljenje razpustiti parlament in voditi nove.volitve. Dne 6. maja pa so demokratski lisli morali priznati to laž, ko so poročali, da je Pašič že svojčas zahteval razpust skupščine, krona pa je to odklonila. Zakaj so torej demokratski listi lagali od 27. marca do 6. maja? Liberalec ne laže zastonj. Ako so liberalci širili med svet lažnjive vesti, da imajo v žepu dovoljenje za razpust narodne skupščine, so boteli na ta način pridobiti javno mnenje, ter po njem vplivati na vladarja. Pa se jim ni posrečilo. Vladar je ostal dosledno na svojem stališču, da se parlament sedaj še ne sme razpustiti, ker ni zato razloga. Hrvatski poslaniški mandati se morajo verificirati, sestaviti se mora viada, ki ima zaupanje parlamentarne večine ter labko v parlamentu predloži in reži nekaj zakonov, ki so nujno potrebni. To je Pašič zopet zvedel na dvoru 6. maja, ko se mu je naročilo, naj sestavi delovno vlado, torej tako, ki more delati v parlamentu s pomočjo parlamentarne vcčine. Pašič sedaj gladi svojo dolgo belo brado v brigi, ali se mu to bo posrečilo. JKer se mu to gotovo ne bo posrečilo, bo prišla, tako se ¦sme pričakovati, vrsta na Davidoviča in opozicijonalni blok, da sestavi delovno vlado. Ako to iz raznih, zlasti sedaj neprevidenih razlogov ne bi bilo mogoče, bi se napravil poizkus nekake nepristranske vlade, ki bi se potrudila v parlamentu dobiti večino za neko, bolj kratko dobo poslovanja. Potem bi še le sledil razpust parlamenta in nove volitve. VOLITVE V NEMCIJI. V nedeljo so se v Nemčiji izvršile volitve v državni zbor. Volitve so potekle rnirno in volilna udeležba ni bila najboljša. Pred volilce ni slopilo nič manj kot 75 strank. Toliko slrank je nastalo vsled tega, ker so se tudi velike stranke razcepile v majhne skupine. PostavIjenih je skupno 5300 kandidatov napram 3200 leta 1920. Berlin je poplavljen z volilnimi oklici in plakati. Najzanimivejši dogodek zadnjih dni je bil preokret neniško nacionalne stranke, ki se je po svojih glavnih voditeljih izjavila za politiko izpolnjevanja mirovnih •obveznosti. Voditelji so v volilirih govorih poudarjali, da nikakor niso za vojno, temveč da se prevzamejo pravična bremena, kolikor jih bo mogla prenesti Nemčija. Proti mirovnim pogodbam in obvezam so pa silno agitirali skrajni nacijonalisti, ki so si nadeli naziv »nemško-ljudski-blok« — »Deutsch-volkisehe-FreiheitsPartei« ter so dobili 30 mandatov. Potem pridejo nacionalisti s 96, nemška ljudska stranka s 47, bavarska liudska stranka s 16, demokrati s 28, katoliški centrum s 64, socijalisti s 103 in komunisti s 60 mandati. Oslali mandali odpadcjo na manjše pokrajinske slranke, ki pa niso važne. Bodoči Reicbstag bo imel zelo težko stališče, ker so proti nacionalistom preslabi republikanci. če republikanske stranke: demokrati, centrum in socialisti ne bodo delali skupaj, je državni zbor in tudi republika v nevarnosti. Od teb strank je samo katoliški centrum popolnoma obdržal svoj položaj ia še pridobil, demokrati in ljudska stranka so izgubili na račun nacijonalistov, socialisti pa v korist komunistov. MED RUMUNIJO IX BOLGARIJO so se vršila pogajanja glede raznih gospodarskih, Irgovskih in mogoče tudi političnih pogodb. Ta pogajanja so se pa razbila, ker so Rumuni po svoji navadi preveč zahtevali. VOJNA POLITIKA POLJSKE. Povodom otvoritve velesejma v Poznanju, je govoril predsednik poljske republike v zelo osvojevalnem duhu. Naglašal je: Poljska republika mora biti velesila in more samo kot laka eksistirati v Evropi. Mnogo smo dosegli od tega, kar nam je pripadalo, a še ne vsega. Se vedno niso poljsko območje vsi oni deli zemlje, ki so potrebni za našo popolno eksistenco ter bi morali biti združeni z materinsko državo. Naši državi je s finančno akcijo še omogočeno, da postavi svojo armado na tako višino, da se nibče ne bo drznil stegniti svoje roke po poljski zemlji. — Pri tem je gotovo mislil na vprašanje poljskih manjšin, ki je zadnji čas prišlo zopet na površje in pa na Litvo, ki ima že dolgo vedno bolj zapletene obmejne spore s Poljsko. Okrajni sestanki naše stranke 18., 25. in 29. maja (dve nedeiji in praznik Vnebohoda Gospodovega, se vršijo po vsem Štajerskem in Koroškein okrajni sestanki SLS. Udelcžijo se jih vsi okraj ni odl>orniki in zastopniki SLS ter župani in občinski od borniki, ki so pristaši SLS. Predmet, o katerem bo govor na okrajnih sestankih, je zelo važen! Poročali bodo naši poslanci in govorniki iz Maribora in Celja. Dne 18. maja (nedelja) se vršijo okrajni sestanki v naslednjih krajih: 1. Maribor, v Lekarniški ulici 6; ob 9. uri dopoldne; za krajevne organizacije in k njim spadajoče občine: Maribor mesto (vseh 5 okrajev), Dolgoše—Zerkovci, Kamnica, Krčevina, Lajtersberg, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter pri Mariboru, Pobrežje, Radvanje, Selnica ob Dravi, Spodnja Sv. Kungota, Studenci, Tezno. 2. Slivnica pri Mariboru, v Društvenem domu po ranem sv. opravilu; za krajevne organizacije in njih občine: Slivnica pri Mariboru, Fram, Hoče, Sv. Miklavž —Rogoza, Razvanje, Pivola—Pohorje, Račje—Podova— Gorica. 3. Celje pri Belem volu (v vrtni dvorani) ob 9. uri dopoldne, za krajevne organizacije SLS in njih občine: Celje mesto, Celje okolica, Dobrna, Frankolovo, Galicija, Gornja Ponikva, Gotovlje, Griže, Novacerkev, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini, Petrovče, Šmartno v Rož. dolini, Teharje, Vojnik, Žalec. 4. Sv. Jurij ob juž. železnioi, v Kaloliškem domu, po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Jurij ob juž. žel., Dramlje, Kalobje, Slivnica pri Celju, Ponikva ob juž. žel. 5. Ptuj v minoritskem samoslanu ob 9. uri dopoldne za krajevne ogranizacije SLS in njiho bčine: Ptuj mesto, Ptuj okolica, Sv. Andraž v Leskovcu, Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Barbara v Halozah, Hajdina, št. Janž na Dravskem polju, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Urban pri Ptuju, Sv. Vid pri Ptuju, Vurberg. 6. Ormož v Katoliškem domu, po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Ormož, Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi, Svetinje, Sv. Tomaž pri Ormožu in Velika nedelja. 7. Sv. jLenart v Slov. gor. vdvorani g. Arnuša po ranem sv. opravilu, za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Ana na Krembergu, Sv. Anton v Slov. gor., Sv, Barbara v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Bolfenk v Slov. gor., Sv. Jurij v Slov. gor., Marija Snežna, Sv. Rupert v Slov. gor., Sv. Trojica v Slov. gor. 8. Slovenska Bistrica v okrajni hranilnici po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Slovenska Bistrica, črešnjevec, Gornja Polskava, Laporje, Sv. Martin na Pohorju, Spodnja Polskava, Tin je, Sv. Venčesl. 9. Laško v društveni dvorani po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije in njih občine: Laško, Dol pri Hrastniku, Sv. Jedert nad Laškini, Jurklošter, Sv. Lenart nad Laškim, Loka pri Zidanem mostu, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, Sv. Miklavž nad Laškim, Razbor, Sv. Rupert nad Laškim, Širje, Trbovlje. 10. Ljutomer v Okrajni hranilnici, ob 9. uri, poioča poslanec dr. Hohnjec za krajevne organizacije SLS in njih občine: Ljutomer, Št. Jurij ob Ščavnici in Mala Nedelja. 11. Sv. Križ pri Ljutomeru v Društvenem domu ob pol 5. uri popoldne, poroča poslanec dr. Hohnjec, za krajevne organizacije SLS in k njim spadajoče občine: Sv. Križ. Veržej in del Kapele. Naši poslanci med narodoa Sv. Barbara v Slov. gor. V nedeljo, dne 11. maja po rani sv. maši priredi pri nas poslanec Žebot politično zborovanje. Isti dan popoldne ob 3. uri bo shod Slovenske ljudske stranke v Dupleku. Poslanec dr. Hohnjec ima v nedeljo, dne 11. majnika shod pri Sv. Jeineju pri Ločah. Shod bo po predpoldanskem cerkvenem opravilu. Sv. Primož nad Muto. V nedeljo, 18. t. m. po maši shod. Poroča poslanec Vladimir Pušenjak. Tibonje. V nedeljo, dne 11. t. m. se vrši po maši pH podružnici sv. Danijela shod, na katerem poroča Vlad. Pušenjak. V Št. Rupertu nad Laškim ima g. poslanec Kugovnik prihodnjo nedeljo, dne 11. maja po ranem sv. opravilu sbod pri cerkvi. V brežiškem okraju so se vršili zadnjo nedeljo, dne 4. maja lepi shodi SLS v Sromljah in Artičah. Na obeh shodih, na katerih je poročal tajnik Krajnc, so zborovalci izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in zahvalo za njegovo delo. Isti dan se je vršil zaupni sestanek SLS v Brežicah. Shodi v ptujskem okiaju. V nedeljo, dne II. maja, priredi Slov. ljudska stranka v ptujskem okraju shod v M a j š p e r g u po rani sv. maši in v Stopercah pr> poldne po večernicah. Vabimo somišljenike, da se zanesljivo udeleže. Poroča g. poslanec Vesenjak o državnem gospodarstvu in o političnem položaju.