206
NENAVADNA ŽIVLJENJSKA POT
Kam vse je življenje zaneslo naše ljudi in kako nenavadno se je odigravalo, nam kaže primer duhovna Jožefa Jerama iz Smoleve pri Železnikih, ki je proti koncu prejšnjega stoletja misijonaril v ZDA in ustanovil v hribih Kalilomije posebno kolonijo žalostnega spomina.
Slovenski biografski leksikon piše v prvi knjigi na 404. strani o Jcramu, da se je rodil »okoli 1865 nekje v kamniškem ali loškem okraju, se šolal v domovini In na zavodu St. Francis Semina,ry v mestu Milwaukee \' državi Wisconsin, misijonaril v bližini Carta v Kaliforniji, severno od San Frančiška, in se spustil v drzno kolonizacijsko špekulacijo z ustanovitvijo slovenske naselbine, ki se je nesrečno končala za mnoge slovenske izseljence in zanj.«
Rojstni podatki so zdaj ugotovljeni. V krstni knjigi selške fare je vpisano, da se je 7. marca 1844 rodil v Smoljevi št. 38 Jožef Jeram kmetu Lovrencu Jera-mu in Mariji, rojeni Demšar, iz Javorij, Da je ta Jožef poznejši ameriški misijonar Peter Josip Jeram, je razvidno iz dej-Sitva, da je imel dve leti mlajšega brata Lovrenca, ki je po njegovi smrti pisal Jožefu F. Buhu, uredniku Amerikan-skega Slovenca.
O Jeramu in njegovem ponesre-^enem podvigu povzemam podatke iz članka »Rajska dolina«, ki ga je napisal izseljenec Ivan Molek v Ameriškem družinsl^em koledarju za leto 1931 (str. 32—42) po pripovedov-aniu udeležencev in po Jera-movih pismih ter objavah v časopisih. Predstavlja ga kot zelo inteligentnega, sposobnega in delavnega moža. Posebej poudarja, da je pisal dobro slovenščino, imel smisla za jezikoslovje in je priredil slovensko-angleško slovnico ter pripravljal slovar za slovenske izseljence. »Njegova pisma pa pričajo.« tako piše »da je zgrešil pKjklic: bil je boljši trgovec kot dušni pastir in se je vedno bolj brigal za business kot za vse drugo.« To njegovo nagnjenje je bilo gotovo eden od nagibov za njegovo velikopotezno akcijo, ki meji že kar na pustolovščino.
Leta 1895 se je Jeram lotil zanesenja-škega načrta, da »spravi Slovence ven na
deželo, ker v mestu duševno propadajo«. Ustanovil je veliko katoliško naselbino v Eden Valley — Rajski dolini v sevei-nem delu Kalifornije, kakih sto milj (približno 160 km) od San Frančiška. Kraj je bil hribovit in precej divji. Najbližja železniška postaja je bila okoli 80 km oddaljena (približna razdalja Kranjslce gore od Ljubljane). Po posredovanju zemljišč-nega agenta .je kupil od lokalno banke v mestecu Ukiahu 10.000 akrov (nekaj nad 4000 ha) sveta z živino in orodjem na ranču, ki je bil na tistem posest^vu. Od tega je bila le kaka dvajsetina zemlje za polje, vse drugo so bili hribi z gozdovi. Kupčijo je Jeram sklenil na svojo roko. Kupnina je bila 75.000 dolarjev, od tega se je zavezal plačati 25.000 ob prevzemu, 50.000 dolarjev pa so knjižili kot dolg na posest\Ta. Jeram je začel piT;da-jati delnice slovenskim delavcem za »Slovensko katoliško kolonijo Rajska dolina^'. Z reklamo mu je pomagal list Amerikan-ski Slovenec. Denar je prihajal kakor toča. Od jeseni 1895 do februarja 1896 je zbral 90 delničarjev, ki so vplačali skupno 25.000 dolarjev, da je bila kupčija veljavna. Ze konec istega meseca so začeli prihajati prvi naseljenci v Rajsko dolino. Sredi marca so se selile družine iz vseh delov ZDA v Kalifornijo. Jeram je pričakoval, da bo na posestvu živelo dvesto družin.
List Chronicle je pisal, da so slovenski katoličani, ki so prišli v Eden Valley, nevarni ljudje, kajti že ob prihodu v ZDA so imeli bodala in dinamitne patrone. To divje ljudstvo da je slepo vdano duhovščini in lahko sčasoma postane politično nevarno. Obenem je list poročal, da naseljenci v Rajski dolini trpijo lakoto in stisko in je že izbruhnil upor.
Tajnik naselbine Anton Murnik je že sredi junija 1896 pisal uredniku Ameri-kanskega Slovenca, da so bili vsi skupaj zapeljani in se naseljenci ne dajo več slepariti. Kakih 30 mož je že zapustilo kolonijo. Nezadovoljstvo je prikipelo do obupnosti, stanovanja so slabša kakor hlevi, hrana je sila borna, treba je urediti denarne in gospodarske zadeve, za zdavnaj vloženi denar ne dobijo delnic in za naselbino še ni nikakih pravil, absolutni gospodar kolonije porablja kn-a-vo zaslužene novce, nekaj priliznjencev pa bi rado živelo od žuljev drugih itd. Iz dopisa se vidi, da je morala biti v Rajski dolini prava diktatura. Jeram jim je vsilil fx>godbo, da ostane vloženi kapital nedotaknjen celih 50 let. Naselbina je naglo propadala. Tisti, ki so imeli še kaj denarja, so takoj odšli; reveži so pa
garali še vse leto. Jeram je purodal živino in drugo imetje, kar je smatral za svoje. Dne 3. maja 1897 pa je utonil, ko je hotel na konju prebresti narasli Eel River (Jeguljasta reka), njegovo truplo so našli čez dva meseca. Takrat so zadnji naseljenci zapustili Rajsko dolino. Naselbino je pi^evzel državni administrator in jo prodal na javni dražbi za kritje dolga, ki ga je banka v Ukiahu vknjižila na posestvu v višini 47.500 dolarjev.
F. P.
207