Tema Avtor* 123 Glasnik SED 59|1 2019 * Izr . pr of. dr . Našk o Križnar , univ . dipl. etnolog in arheolog, upok ojeni znans tv eni sv etnik Inštitut a za slo v ensk o nar odopisje ZR C S AZU , No vi trg 2, 1 000 Ljubljana; nask o@zr c-sazu.si. Okoli sv. treh kraljev je med vizualnimi antropologi zakro- žila vest, da je 4. januarja 2019 v Sofiji umrl Asen Balikci, starosta vizualne antropologije in etnografskega filma. V Sloveniji ga bomo ohranili v lepem spominu, saj je tudi pri nas pripomogel k razvoju vizualne antropologije in etno- grafskega filma. Kot predsednik mednarodne Komisije za vizualno antropologijo pri IUAES je ustvaril planetarno skupnost vizualnih antropologov, prej omejeno samo na zahodni svet. Z organizacijo rednih mednarodnih srečanj in ustanovitvijo CVA Review ter pozneje Visual Anthropo- logy je omogočil, da smo se mlajši vizualni antropologi lahko učili od uveljavljenih starejših. Takrat je vizualna antropologija postala priznana akademska disciplina. Asen Balikci se je leta 1929 rodil v Istanbulu, s starši, bol- garskimi Turki, živel v frankofonski Švici in pozneje v Ka- nadi, kjer je na Univerzi Kolumbija leta 1957 doktoriral iz antropologije. Med raznimi akademskimi zadolžitvami je bil Balikci profesor antropologije na Univerzi v Montrealu, kjer se je leta 1994 tudi upokojil. Do leta 1965 je vodil te- rensko delo pri Eskimih Netsilik na kanadski arktični obali. Rezultat tega raziskovanja in snemanja je bila znamenita serija 12 filmov (1968) o tradicionalnem eskimskem živ- ljenjskem slogu, ki so jo predvajale številne mednarodne te- levizijske postaje in je od leta 1970 dostopna pri DER (Do- cumentary Educational Resources). Med letoma 1963 in 1966 je bil znanstveni svetnik in zvest podpornik programa MACOS (Man: a Course of Study) v ZDA. S tem progra- mom so želeli nosilci projekta otrokom v ameriških osnov- nih šolah kulturo tretjega sveta (tudi s pomočjo etnografskih filmov) predstaviti v pozitivni luči in jim tako privzgojili temelje tolerantnega sprejemanja »drugega«. S serijo o Eskimih je Balikci odpiral področje 'ekologi- je človeka' (human ecology), kar je v sodelovanju s Ti- mothyjem Aschem nadaljeval v filmu The Sons of Haji Omar (1978), študiji nomadstva in podeželskega življenja med pastirskimi Paštuni v Afganistanu. Balikci je med letoma 1989 in 1991 opravljal terenske poti po Sibiriji, kjer je posnel Chronicle of Sereniki (1989) in začel program učenja vizualne antropologije s središčem pri Ostjakih ob reki Kazim v zahodni Sibiriji. Pri tem uče- nju pridobljene izkušnje so eden od temeljev t. i. domorod- ske vizualne etnografije. Številne publikacije Asena Balikcija v angleškem, franco- skem in bolgarskem jeziku se osredotočajo na etnografijo ljudstev arktičnega kroga in pastoralizma ter na splošno in vizualno antropologijo. Pri nas je objavil članek v pr- vi mednarodni številki Glasnika SED. 1 Med letoma 1966 in 1968 je bil sopredsednik Programa za etnografski film (PIEF), med letoma 1983 in 1993 pa predsednik Komi- sije za vizualno antropologijo, pridruženi urednik revije Visual Anthropology (1986–1993) in urednik CVA Review (1986–1993). 1 Asen Balikci: Some new Trends in Visual Anthropology. Glasnik SED 1988/1–4, 12–19. ASEN B ALIK CI (1 929–20 1 9) Nekr olog N ašk o Kr ižnar* Asen Balikci med pr eda v anjem na P ole tni šoli vizualneg a. F o t o: N ašk o Kr ižnar , No v a Gor ica, 200 4. Asen Balikci in N ašk o Kr ižnar na P ole tni šoli vizualneg a. F o t o: Ir is, No v a Gor ica, 200 4. Glasnik SED 59|1 2019 124 Nekr olog N ašk o Kr ižnar Ko je zapustil akademski položaj, se je skupaj z ženo in s hčerko, obe sta antropologinji, preselil v svojo domovi- no Bolgarijo. Tam je med letoma 1992 in 1998 raziskoval medetnične odnose v jugozahodni Bolgariji in kulturo rev- ščine v postsocialistični Bolgariji. Ob tem pa je imel tudi vlogo povezovalca med vizualnimi antropologi v regiji. Spominjam se, da je bil prvi, ki me je opozoril na razvoj beograjskega festivala etnološkega filma in na svežo pro- dukcijo etnografskega filma v Makedoniji. Na svetovnem spletu je o Asenu Balikciju veliko podat- kov, najlepše pa je prikazan v filmu Rolfa Husmanna in Manfreda Kruegerja Poklicni tujec (2009). Vidimo ga v Sikkimu (Indija), kjer hčerka Ana živi in opravlja antro- pološke raziskave, vidimo ga v rodnem Istanbulu, v četrti, kjer se je rodil, in v nekaterih krajih, kjer je opravljal te- rensko delo. Asen Balikci je bil večkrat v Sloveniji. Leta 2004 je pre- daval na Poletni šoli vizualne etnografije v Novi Gorici in tam predstavil tudi svoje filme; posneto predavanje je dostopno v arhivu A VL ZRC SAZU. Ko je bil leta 2008 s specialnim programom svojih filmov gost na Dnevih etno- grafskega filma, sta bila z Allison Jablonko prva prejemni- ka Plakete Nika Kureta, ki jo Slovensko etnološko društvo podeljuje za zasluge pri razvoju slovenskega etnografske- ga filma. Asen ni bil filmski praktik, vendar je skušal z ekipo vedno doseči tisto, kar je odlikovalo njegovo metodologijo etno- grafskega filma. Ta pa je, na kratko, približanje človeku in spuščanje kamere na njegovo kulturno raven. Dragi Asen, pogrešal bom tvoj grleni bariton in tvojo teht- no razlago osnovnih pojmov etnografskega filma, ki danes veljajo za klasiko. Asen Balikci med uv odno pr eds t a vitvi jo f ilmo v na Dne vih e tnog r af sk eg a f ilma. F o t o: N ašk o Kr ižnar , Ljubljana, 2008. Asen Balikci in Allison Jablonk o po sv ečani podelitvi Plak e t Nik a K ur e t a na Dne vih e tnog r af sk eg a f ilma. F o t o: Mar k o Zaplatil, Ljubljana, 2008.