Gospodarske skušnje.
{Moja reja telet.') Po tem nadpisom beremo v časniku češke kmetijske družbe od gosp. fajmo-štra Fišer-ja sledeči navod: „Veliko sini vidil in bral, kako kmetovavci teleta rede, al nič mi ni bilo prav všeč. Živinorejic mora dober kup in hitro svoj namen doseči, scer mu ne kaže, se z rejo telet ukvarjati. Mesca rožnika lanjskega leta sim kupil 3 telice navadnega domačega plemena in enake starosti, 4 tedne po tem, ko so odstavljene bile. Po malem sim jih začel vaditi frišne klaje, trave in detelje iz travnikov, kmalo so dobivale samo to deteljo noter do jeseni. Smele so jesti podnevi kolikorkrat in kar se jim je poljubilo. Na dvorišu je bil bajer s studenčnico; tudi piti so smele, kar se jim je poljubilo. Nikdar jih ni napenjalo. Na dvorišu so proste okoli hodile, še ponoči so ostale večidel pod milim nebom noter do zime. Cela družina je bila ž njimi prav prijazna. Včasih se jim je dalo za poboljšek enmalo kruha s soljo vriba-nega. Tako so postale krotke in so se privadile domačih tako , da so berž k vratam priskakljale, kadar je kdo dvoriše odperl. Hitro so rasle in lepo so bile rejene. Ko so bile leto dorasle, so se skor ob enem času začele pojati. Pustil sim jih po plemenu iti. O devet mescih so storile lepe teličke. Mleka so toliko dajale, da sim bil zadovoljin, in molsti so se pustile krotke kakor jagneta. Po per-vim teletu so bile vse tri lepe in velike krave.
Iz te skušnje sodim:
1.  Da prijazno ravnanje z mlado živinico veliko pripomore, da se dobro redi. Pri mlečni živini je prijaznost celo potrebna, ker krava, s ktero se lepo ravna, gotovo lože več mleka daje, kakor v strahu deržana. Kjer koli se najde lepa dobra živina, se najde tudi, da so ljudje ž njo prijazno ravnali. Naj si zapomnijo dobro to vsi živinorejci !
2.  Pri reji mladih goved se priporoča sploh suha in tečna klaja. Rad verjamem, da je to pri reji tacih telet potrebno, ki bojo kadajvoliza vprego; pri izreji telic pa, ki imajo kadaj molzne krave biti, tega treba ni. Naj se živina že v mladosti tiste klaje navadi, ktera jeza molžo naj bolji. Da se sme teletom brez škode frišna klaja pokladati, so moje skušnje učile.
3.  Frišna klaja je tudi dober kup, in vsak j o lahko ima.
4.  Pod milim nebom in prosti biti, tekne mladini prav dobro.
5.  Z obilno klajo se v enem letu toliko in morebiti še več doseže, kakor s pičlo v dveh letih. Trojni dobiček se na to vižo doseže: per-vič se prihrani klaje, drugič se izredi lepši živina, in tretjič ima kmetovavec veliko pred dobro molzno kravo.
6.  Ni treba čakati, da bi telica že 2 leti ali 3 leta stara bila, preden se pusti po plemenu. Take telice postanejo scer prav lepe, pa so tudi drage, včasih pa tudi jalove ostanejo. Dosti je, da so popolnoma leto ali poldrugo leto stare.
Če se molzni kravi še dalje obilo klaje poklada in se pridno glešta, bo v 4. ali 5. letu krava, da bo kaj!
( Cmu je pivnica porabljiva ?J P i r n i c a (Que-kengras, Triticum repensj je trava, kmetam poznana kot malopridno bilje, ki poljem nadlegva,ter zemlji mnogo redivnega soka odvzema. Torej menijo , daje le škodljiv plevel, kterega ni terpeti, timveč se mora pokončati in na gnojiše vreči.
Tudi v 53. listu letašnjih „Novi'c" je bilo povedano, da pirnica, kakor plevel in zelenjava sploh, se more v dober gnoj oberniti in porabiti. Temu izreku jez naslednje opazke dostavim.
Ker po božji modrosti ni stvarine brez namena, je gotovo, da tudi pirnica ni le zato na zemlji, da bi jo ljudje zametovali, ali da bi na gnojišu strohnela, temoč da je vendar tudi za kaj druzega namenjena in porabljiva.   In taka je res.
Pirnica je scer prav nadležna trava in skorej neiztrebljivo zeliše na njivah, pašnikih, ob cestah in po vertih; prezimuje in se da le teško odpraviti, vendar pa ima mnogo dobrih lastnost.
Pravijo, da je ovcam hasnjiva, in da ondi, kjer pirnice obilno raste, tako imenovana verto-glavnica ovac skorej nikolj ne nahaja.
Koreninje pirnično je prav koristno v tečno klajo za konje in krave.
lzrasliki koreninski pirnice — tega tako zani-čevanega in zatiranega bilja — se dajo posušiti, zmleti in v kruh porabiti: ker imajo nekoliko žleza, sladkorja, močica in nektere soli v sebi.
Clo pivo se utegne iz pirničnih korenin napraviti.
Čaj in sok iz pirnice hasnita kot zdravilo v mnogih boleznih.
Poglavitna koristnost obstoji pa v tem, da, če jo na take kraje vseješ ali vsadiš, ktere sviž CPe-sek leteči) pokriva, ona tiste o kratkem prevleče, vterdi, sčasoma poboljša in v zdravo pašo f)re-oberne.                                              J. Š.