ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO V. ŠT. 5 — 6 JUNIJ 1981 pex*utxiixxa.x* Ob III. kongresu samoupravijalcev Jugoslavije Bolj ko se je bližal pričetek lil. kongresa samoupra-vljalcev Jugoslavije, močneje je bilo čutiti aktivnosti in razprave v vseh samoupravnih sredinah. Priprave na kongres so sicer tekle že vse leto, o čemer je bilo doslej veliko napisano in tudi povedano. Pred kratkim pa je izšel še osnutek resolucije k lil. kongresu ter je bilo okrog te in sploh samoupravne organiziranosti potrebno spregovoriti še več, še obširneje. V naši DO je sindikat dal pobudo za širše razprave v Delavskih svetih posameznih TOZD, kamor so bile vključene tudi vse DPO in predstavniki delegacij. Prav te sredine iso odgovorne, da se samoupravna organiziranost spoštuje in uveljavlja na vsakem koraku. Ob oceni dosedanjih dosežkov v samoupravljanju je očitno, da je bilo storjeno premalo. Namreč samoupravna organiziranost, ki jo vodi naša družba je specifična samo za našo ureditev in nima vzora nikjer v svetu. Prav zaradi tega jo moramo po svojih izkušnjah dopolnjevati in dograjevati. Samoupravna organiziranost daje sicer široke možnosti vključevanja in odločanja vseh delovnih ljudi, vendar je velikokrat ta možnost ljudem nepravilno predočena ali celo onemogočena, velikokrat pa je delavci sami ne znajo izkoristiti. Predvsem je značilno to za delovanje delegacij SIS, napram samim skupnostim, ko te pripravljajo za širok krog upravljalcev velikokrat nerazumjiva gra- diva in je zaradi tega odziv baze negativen. Takšen način jasno kaže, da je potrebno ljudem samoupravni proces približati, da se bodo ti sami z lastno voljo vanj vključevali in se samoupravno odločali. Vpliv delavcev bi se moral bolj čutiti pri samem planiranju, pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pri oblikovanju cen in rasti stroškov, kar vse v končni fazi vpliva na dohodek. Znane so nedavne težave v cenovnih odnosih, ko je zaradi stagniranja cene mesu ob prostem oblikovanju cen surovinam, bil veliki izpad dohodka, na kar delavci niso imeli možnosti vplivati in kaže to na kratenje pravic delavcev, da bi razpravljali o rezultatih svojega dela. Tudi tokrat je sicer pozneje priskočila v pomoč širša družbena skupnost z določenimi kompenzacijami, vendar je ta ukrep močno kasnih Sprotno reševanje takšnih pojavov ne bi oviralo rednega procesa poslovanja ter bi se lažje uveljavljalo nagrajevanje po delu, ki je bilo v tem času zaradi cenovnih odnosov okrnjeno. Nagrajevanje po delu je eden važnih faktorjev na samoupravni poti, kar bo potrebno sprejeti tudi z vidika realnega ocenjevanja posamez- Poglobljene razprave ob pripravah na III. kongres samoupravi]alcev Jugoslavije so tudi naj lepši prispevek k praznovanju dneva samoupravljalcev, ki bo 27. junija Ob prazniku iskreno čestitamo! III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE 1981 nikov. Namreč ugotavljalo se je, da sedanji stimulativni način nagrajevanja ni bil najbolje zastavljen ter bo potrebno v tej smeri samoupravne akte dopolniti in prilagoditi našim ter družbenim normativom in času v katerem živimo. To je čas, ko nas stabilizacijski ukrepi vedno bolj omejujejo, zato bo samoupravno pot potrebno dosledno spoštovati in jo upoštevati, ker le z samoupravnim vključevanjem in odločanjem vseh delovnih ljudi, se bo lahko obvladoval zastavljen sistem celotne družbe. Ko se bo v delu in odločanju dejansko odrazil vsak posameznik kot enakovreden samoupravljalec, takrat bo možno reči, da je storjen velik korak naprej ter, da so spoštovane ideje našega velikega vzornika tov. Tita. Vendar delo v tej smeri se mora še nadaljevati, ker le tako bo nadaljevana pot, ki nam jo je začrtal prav tako tov. Tito. Če bomo združeni spoštovali napotke iti usmeritve tako, kot smo spoštovali njega in spoštujemo tudi njegov lik še sedaj, bomo dosegli to, kar vsi želimo. M. PEŠEC OSKRBA HLEVOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO OB IZPADU NIZKONAPETOSTNEGA OMREŽJA Razprave v vseh sredinah od TOZD do federacije Koordinacijski odbor za pripravo 3, kongresa Samoupravljalcev Jugoslavije občine Ptuj je v organiziranju razprav o osnutku resolucije za 3. kongres Samoupravljalcev Jugoslavije to razpravo usmeril in povezal z oceno lastne samoupravne organiziranosti in razvitosti samoupravnih odnosov. Razprave so tudi stekle v vseh sredinah, od federacije, republike, občine, krajevne skupnosti, do temeljne organizacije združenega dela. Številne pripombe, predlogi in nerešena vprašanja dajejo delegatom obširno gradivo za razpravo na samem kongresu. Tretji kongres Samoupravljalcev Jugoslavije bo tokrat potekal brez njegovega pobudnika, vodje naše revolucije, ustvarjalca našega socialističnega samoupravljanja Josipa Broza Tita. Prav tako bo kongres brez tvorca teoretičnega in praktičnega ustvarjalca sistema samoupravljanja Edvarda Kardelja. Kongres samoupravljalcev izraža enotno odločnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, v imenu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da nadaljujemo delo tovariša Tita in Edvarda Kardelja ter Zveze, komunistov Jugoslavije. Kongres bo tako ocenil dosedanje uspehe in probleme v razvoju socialističnega samoupravljanja ter z odločnimi ukrepi spodbudil proces nadaljnega razvoja ter uresničevanje samoupravljanja na vseh področjih dela in življenja. Drugi kongres samoupravljalcev je opozoril na nekatere negativne pojave v našem samoupravnem sistemu. Samoupravne oblike odločanja in povezovanja so dobile po kongresu nove oblike in vsebino. Dvajsetletne izkušnje v samoupravljanju so dale nove smeri in perspektive graditve socialistične samoupravne družbe. Ti novi družbeno ekonomski odnosi, podružbljeno delo in življenje na vseh področjih našega dela in življenja so dobili tudi pravno podlago s sprejetjem nove ustave praktično izvajanje pa s sprejetjem zakona o združenem delu. Po tem Zakonu odpiramo proces samoupravnega konstituiranja združenega dela od temeljne organizacije združenega dela do sestavljene organizacije in drugih oblik združevanja dela in sredstev. Delavski razred je tako postal vladajoča ekonomska in politična sila v naši družbi. Tako smo postavili idejno politične, ustavne in institucionalne temelje za dolgoročni razvoj samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter materialni in kulturni razvoj države. V času od drugega kongresa samoupravljalcev do danes, smo dosegli na področju samoupravljanja velik napredek. Prav tako se je povečal družbeni proizvod, zaposlilo veliko število novih delavcev, povečala so se znatno vlaganja v osnovna sredstva, prav tako se je povečal osebni standard in družbeni standard delovnih ljudi. Osebna poraba in življenjski standard sta se povečala, k čemer je še znatno pripomogla izgradnja novih stanovanj. Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo v izredno neugodnih političnih razmerah v svetu, ekonomskih težavah, v času odpiranja novih žarišč vojnih in oboroženih spopadov in drugimi težavami, zlasti še energetske krize. Taka situacija tudi vpliva na gibanja v našem gospodarstvu predvsem v visoki stopnji inflacije in primanjkljaju v plačilni bilanci. K takemu stanju so v veliki meri prispevali nerazviti socialistični samoupravni odnosi, neugodna struktura gospodarstva, odvisnost od uvoza, nepripravljena usmeritev v izvoz, prepočasna rast produktivnosti dela, zapostavljanje nekaterih ekonomskih zakonitosti, nepovezovanje in neenotno nastopanje na jugoslovanskem trgu ter nesamou-pravno odločanje v gospodarskih poslih. Kljub temu je kongres odločen spremeniti sedanje odnose z obvladanjem celotnih odnosov v družbeni reprodukciji, zlasti še v delitvi skupnega dohodka, predvsem akumulacije, v korist združenega dela. Vse te neugodne ekonomske in politične razmere v svetu, nestabilnost našega gospodarstva, inflacija in druge težave, nam ravno narekujejo, da moramo uresničiti program stabilizacije in zajeziti inflacijo. To bomo pa dosegli le z vztrajno borbo nas vseh v naših samoupravnih organizacijah in skupnostih. Seveda pa stvari, ki v družbi niso razčiščene, kot je dejal Mika Špi-Ijak, tudi kongres ne bo mogel razrešiti. Tudi resolucija 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, ki je sedaj v osnutku v javni obravnavi, sama ne bo rešila vseh družbenih protislovij. Kljub številnim dopolnitvam bo torej kažipot in opozorilo na odstopanja v našem samoupravnem sistemu in usmeritev k poglobljenim oblikam samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Razprave v naših temeljnih organizacijah in drugih organih in skupnostih so tudi pokazale, v kakšni meri smo samoupravno organizirani in v kakšni meri imamo razvite samoupravne odnose, da bomo lahko v celoti sledili in v praksi tudi izpeljali vse usmeritve iz kongresa. Franc Potočnik V preteklih letih so nekatere kooperante prizadele manjše ali večje zadušitve piščancev, ker je v hlevih zmanjkal tok. Posledica izpada toka ni le prekinitev razsvetljave, temveč predvsem ustavitev ventilatorjev, krmilnega traku in preskrbe z vodo (če je hlev vezan na lastni studenec). Gre torej za celo paleto tehničnih motenj. Če je kooperant odsoten z doma, so posledice še toliko večje. Zaradi bojazni pred škodo, so si nekateri rejci že omislili elektroagregate, ki jim ob izpadu električnega toka nadomeščajo v hlevu preskrbo naprav s tokom. Agregati, ki so doslej bili na tržišču, pa so žal manjše moči, to je 1,5 — 3 KW, kar je dovolj le za manjše hleve — do 5.000 kom enkratne vhlevitve. Za večje hleve, to je za 10.000 — 15.000 kom. v turnusu, pa so odslej na razpolago domači elek-troagregati, ki jih izdeluje Rade Končar v Zagrebu. Nekoliko tehničnih podatkov: — moč — tok — napetost — frekvenca — faze — izmere — teža — rezervoar — brzina obračanja — vrsta — prostornina motorja — mazivo — gorivo — vžig — hlajenje — potrošnja goriva Na komandni plošči na fotografiji se vidijo inštrumenti, ki služijo opravljanju in kontroli delovanja, ti so: — voltmeter — ampermeter — pokazatelj frekvence — časovni števec — avtomatska varovalka — priključek za potrošnike Agregat je enofazen (Rade Končar izdeluje tudi trofazne). Ob nakupu pa kupec prejme še orodje za upravljanje in najvažnejše rezervne dele. Priključek agregata mora izvršiti elektro-strokovnjak. Agregat je možno vgraditi tudi s pomočjo zaganja-ča in akumulatorja na gumb, kar je potrebno posebej montirati. In cena? Interesent, ki bi se zanj odločil, ga lahko nabavi brez plačila prometnega davka in trgovske marže preko TOK Hajdina za vrednost 78.400 din, žal pa proizvajalec ne nudi kredita in tudi delovna organizacija nima zaenkrat te možnosti. Ing. Jože REISMAN 5 KWA 21.8 A 230 V 50 Hz 1 770 x 500 x 610 mm 160 kg za 4,4 ure delovanja brez polnj. 3000 O/min 4-taktni, dizel 454 cm3 motorno olje plinsko olje (nafta) ročni s startno vrvico zračno 1.8 l/h Gradnja kartonažne tovarne lepo napreduje V bližini Servisnih delavnic na Zagrebški cesti so delavci Gradisa, TOZD Gradnje Ptuj v začetku letošnjega leta pričeli z gradnjo kartonažne tovarne in povečanih zmogljivosti tiskarne. Že takrat, ko je bila še huda zima so pokazali, da so na delo dobro pripravljeni in jim je delo od vsega začetka nemoteno potekalo. Sedaj po 6 mesecih gradnje so gradbena dela praktično že končana. Celotna hala z upravnim delom je že pod streho, postavljene so tudi že vse notranje stene, potekajo le še manjša gradbena dela v notranjosti zgradbe. Hkrati delajo krovci na zaključnih delih na strehi proizvodne hale in upravne zgradbe. Montažna dela so bila opravljena s pomočjo sodobne mehanizacije zelo hitro in so potekala v celoti v skladu z planirano dinamiko gradnje. Doslej pri gradnji ni prišlo do nobenih zamud, gradbeniki sami pravijo, da so z deli celo nekoliko hitreje napredovali, kot so predvidevali in obljubljajo, da bo objekt zgrajen v postavljenem roku, morda pa celo nekoliko pred njim. To je zelo razveseljivo, saj vsaka zamuda povečuje stroške gradnje, podražitev pa si nikakor ne želimo. Do zaključka del je še približno 3 do 4 mesece, opraviti pa je potrebno še nekatera notranja gradbena dela, električne in vodovodne inštalacije, medtem ko prav sedaj poteka montaža grelnih naprav in notranje hidrantne mreže. Ostane še zunanja ureditev in objekt bo končan ter pripravljen za tehnični prevzem. S tem pa se približuje dan, ki si ga delavci Ptujske tiskarne močno želimo. Do takrat, ko bo kar-tonažna tovarna končana pa bomo morali rešiti še številne probleme, ki nikakor niso lahki. Gre namreč za nabavo opreme za proizvodnjo kartonske embalaže in nabavo valovite lepenke, kot surovino za proizvodnjo embalaže. Iz uvoza bo potrebno dobiti vsaj dva izsekovalna stroja velikega formata, kar prav gotovo ne bo istočasno kot bo kartonažna tovarna zgrajena in tudi lahko ne bo. Naša plačilna bilanca je namreč obremenjena s tolikšnim primanjkljajem, da so izgledi za uvoz opreme zelo skromni. Na tržišču tudi vse bolj primanjkuje valovite lepenke, ker za njeno proizvodnjo ni dovolj niti domačih surovin, niti uvoznih surovin, povpraševanje po kartonski embalaži pa se še vedno povečuje, kar nam dela dodatne skrbi. Problemov torej še ne bo zmanjkalo, vendar smo prepričani, da jih bomo s požrtvovalnim delom rešili. S tem pa bodo za Ptujsko tiskarno nastopili novi, sicer za začetek verjetno težki časi, vendar dani bodo pogoji za nadaljnji razvoj in doseganje še boljših rezultatov. V nove prostore se bo preselila tudi celotna sedanja tiskarska dejavnost, ki bo imela približno 2/5 proizvodnega prostora, kar bo zadoščalo. Omogočena bo sodobnejša organizacija in delitev dela, izkoristiti pa bo možno tudi znatne rezerve v produktivnosti dela, povečanju varnosti pri delu in večji varnosti sredstev, s katerimi naša temeljna organizacija razpolaga. Evgen CAFUTA Gradnja nove kartonaže od temeljev (prva fotografija) do strehe (spodnja fotografija) Vse foto L. C. Zahvala Osnovni organizaciji sindikata Ptujske tiskarne se zahvaljujem za venec ter izrečeno sožalje ob smrti drage sestre Ruže Majer in vsem, ki so jo spremljali na njen zadnji počitek. Zinka Bohinc IZ VSEBINE • Signalna naprava »Jernej« • Priznanje v prave roke • Slama žitaric, stelja za rejo piščancev • Gorivo ni poceni • Prioritetne liste Signalna naprava „Jernej“ Intenzivni razvoj perutninarstva in vedno večja doslednost v tehnologiji vzreje ima za posledico nenehno spreminjanje okolja in pogojev v katerih vzrejamo piščance. Skladen razvoj genetike, prehrane .tehnike, tehnologije, organizacije in lastnega znanja o-mogoča doseganje optimalnih proizvodnih rezultatov, ki je osnova za doseganje dohodka. Vzreja piščancev — pohancev je le manjša faza proizvodnje v reprodukcijski verigi perutnine. Kljub temu, da so vzrejališča o-premljena s sodobno tehniko še človek nadalje ostane pomemben faktor pri uravnavanju tehnike. Že mala napaka človeka ali tehnike lahko povzroči v vzrejališču škodo, ki je ni mogoče več popraviti. Opraviti imamo z izredno občutljivo proizvodnjo, ki poleg ostalih vrlin človeka zahteva marljivost in pedantnost. V preteklosti je preveč primerov zadušitve piščancev pri kooperantih, kjer je strokovna komisija ugotovila vzrok — človek. V tem času nameravam kot izdelovalec in serviser opisati delovanje signalne naprave »Jernej«, ki nas opozarja na napake v vzrejališču. Večina kooperantov ima vgrajeno signalno napravo »Jernej«, katero delovanje že poznajo vendar je potrebno nenehno znanje obnavljati, predvsem v teh dneh, ko so vse tehnične naprave maksimalno obremenjene in možnost zadušitve največja. Signalna naprava Jernej je izdelana posebej za signalizacijo v objektih za vzrejo piščancev pohancev. Naprava sama nas opozori z zvočnim signalom, če zmanjka elektrike ali pa izpade posamezna faza, prav tako pa, če temperatura pade ali zraste čez nastavljeno temperaturo. KAKO DELUJE Za nastavitev temperature nam služijo gumbi, ki so na čelni strani ohišja. Na levi strani je gumb kjer piše spodnji nivo — s tem gumbom nastavimo temperaturo pod katero nam ne sme pasti temperatura v objektu. Na desni strani pa je gumb kjer piše zgornji nivo — s tem gumbom pa nastavimo temperaturo, ki je ne smemo prekoračiti. Primer: v hlevu moramo imeti temperaturo 26° C. V tem primeru nastavimo levi gumb torej spodnji nivo na 24° C in desni gumb torej zgornji nivo na 28° C. V kolikor bo temperatura v farmi med 24 in 28° C bo signalna naprava mirovala, če pa bo temperatura pod 24 ali pa narasla preko 28° C pa nas bo naprava z zvočnim sagnalom opozorila da nekaj ni v redu. Pogledali bomo kaj je v farmi narobe in po potrebi ukrepali. Če bo prevroče bomo farmo prezračili, če pa bo prehladno pa bomo farmo ogrevali — torej tako, da se bo temperatura vrnila v nastavljene meje. Dokler bo temperatura višja ali nižja bo naprava tulila zato jo izklsopimo s pritiskom na tipko 0 in tako nas tuljenje ne bo motilo pri opravilu. V kolikor bomo v približno desetih minutah temperaturo spravili v nastavljene meje se naprava ne bo oglasila, če nam pa to v desetih minutah ni uspelo pa bo ponovno neusmiljeno zatulila in to vse tako dolgo dokler ne bo temperatura v nastavljenih mejah. Če se bo naprava zopet oglasila si pomagamo s tipko s katero izklopimo tuljenje in nadaljujemo s prezračevanjem ali ogrevanjem farme vse tako dolgo, dokler ni v objektu normalna temperatura. CE ZMANJKA ELEKTRIČNI TOK Seveda pa lahko pride tudi do tega, da zmanjka električnega toka ali pa da izpade samo kakšna faza. V tem primeru se nam bo naprava takoj oglasila s tuljenjem. Prepričati se moramo, če ni pregorela katera od varovalk, ki varuje elektriko v farmi. Če se je to zgodilo bomo seveda varovalko takoj zamenjali z ustrezno varovalko. Da nas pa tuljenje signalne naprave ne bi pri opravilu motilo pa stisnemo tipko 0. V kolikor smo okvaro popravili se naprava ne bo več oglasila, če pa tega nismo mogli pa se bo naprava ponovno oglasila čez približno 2 uri. V primeru, da ni električnega toka in se nam oglasi prej, pa moramo takoj v farmo, ker se je spremenila temperatura. Seveda takoj temu primerno ukrepamo. To pomeni, da tudi, ko ni električnega toka, signalna naprava nemoteno tipa temperaturo v objektu in nam takoj signalizira, če s temperaturo ni kaj v redu. Za to skrbijo 4 akumulatorji, ki so vgrajeni v samo napravo in omogočajo, da naprava deluje brez električnega toka še približno 12 ur. Ko pa električni tok spet pride se akumulatorji sami spet napolnijo. Videli smo, da se naprava oglasi, če s temperaturo nekaj ni v redu približno vsakih 10 minut, če ni električnega toka pa približno vsaki 2 uri. Če pa se temperatura v času ko ni električnega toka spremeni čez nastavljeno temperaturo pa se naprava oglasi spet vsakih 10 minut. Vse tako dolgo dokler nismo temperaturo normalizirali. VELIK SOVRAŽNIK JE STRELA Za kooperanta je torej važno, da s pomočjo gumbov nastavi temperature v kateri se lahko giblje temperatura v farmi in da primerno ukrepa v kolikor prične naprava tuliti. Jasno je, da v primeru če naprava tuli, ne bomo premikali gumbov na napravi, temveč bomo farmo ogreli ali prezračili kakor je pač potrebno. V primeru, da bo pa okvara na električni instalaciji pa bomo poskrbeli, da bo čim- prej odpravljena. Tako nam bo naprava lahko dobro in zvesto služila. V tem času, kar signalne naprave za vas izdelujemo pa smo videli, da'imamo sovražnika, ki mu pravimo strela. Zato vas prosimo, da v primeru nevihte ali pa tudi bolj oddaljenega gr-mljenja takoj preizkusiti delovanje naprave in to enostavno tako: Najprej se prepričamo, da imamo vse tri faze električnega toka nato pa, da je temperatura v farmi v mejah nastavljene temperature (če ni tako, naprave ne moremo preizkusiti). Najprej s pomočjo FID stikala izključimo omrežje — naprava mora takoj zatuliti — nato vrnemo FID stikalo v prejšnji položaj. Če FID stikala nimamo lahko preizkusimo delovanje signalne naprave tako, da odvijemo varovalko prve faze — naprava se mora takoj oglasiti, nato va- rovalko zopet privijemo. Nato odvijemo varovalko druge fazo — naprava se mora zopet takoj oglasiti —- nato varovalko zopet privijemo. Prav tako napravimo tudi preizkus tretje faze. Preizkus temperature opravimo tako da poizkusimo zavrteti gumb za spodnji nivo na desno — naprava se mora oglasiti — nato vrnemo gumb v prejšnji položaj, nato zavrtimo gumb za zgornji nivo na levo stran — naprava se mora takoj oglasiti, nato vrnemo gumb v prejšnji položaj. Tako ste napravo preizkusili, in ugotovili da v redu deluje. Če pa ni tako pa vas prosimo, da takoj obvestite našo servisno službo, ki bo okvaro odpravila in poskrbela da vam bo naprava še dalje zopet pomočnik pri vzreji piščancev. Valter VAUPOTIČ Kar prijeten kraj bi rekli. Res je, toda tod vsak dan vozijo naši šoferji krmila za piščance v kooperacijski reji, ter odvažajo piščance v zakol. Vse lepo in prav, dokler kakšna poplava mostu ne »razmaje«. Po tem je najlažje na most pritrditi tablo z omejitvijo in stvar je urejena. Toda, naj pustimo piščance dalje lačne ali naj šofer krši predpis. Več o težavah z mostovi v Halozah pa tudi drugod, boste lahko prečitali v naslednji številki. (Foto L. C.) Priznanje v prave roke Marica Pešec sprejema srebrni znak sindikatov Slovenije (Foto L. C.) Na letošnji občinski prvomajski proslavi, ki je bila v Majšperku, je prejela naša sodelavka Marica Pešec, za vzorno delo in družbenopolitično aktivnost visoko sindikalno priznanje — srebrni znak sindikatov Slovenije. Marico Pešec poznamo kot marljavo in vzorno delavko, ki pa je tudi prizadevna družbena aktivistka. Ni torej čudno, da je že opravljala različna dela in več pomembnih funkcij, še posebno v sindikatu. V upravi naše delovne organizacije, je začela delati leta 1967, kot tajnica takratnega komercialnega sektorja. Po tem, ko se je delovna organizacija reorganizirala v TOZD je postala vodja hranilno kreditne službe v TOK Hajdina. Z letošnjim letom pa je spet v DSSS kot referent za kreditiranje kooperantov pri posebni finančni službi. Ves ta čas pa je opravljala različne funkcije. Dvakrat je bila tajnica 00 sindikata, predsednica nadzornega odbora konference OOS, članica delavskega sveta TOZD, predsednica delegacije v zboru združenega dela občine Ptuj za TOK. Vse te funkcije je opravljala s polno mero odgovornosti, zato tudi uspeh ni izostal. Posebno uspešna pa je bila kot predsednica komisije za evidentiranje. Prav njena prizadevnost je vplivala na to, da je bila za tekoče mandatno obdobje izbrana za tajnico konference OOS in za članico uredniškega odbora Ptujskega perutni-narja. Srebrni znak sindikatov Slovenije, ki ga je prav tako skromno sprejela, kot je vedno skromna, je le družbeno priznanje za njeno družbeno-politično in strokovno delo, istočasno pa tudi spodbuda za nadaljnje prizadevno delo. Za prejeto visoko priznanje ji iskreno čestitamo. Uredništvo V kulturnem programu na prvomajski proslavi je sodelovala tudi folklorna skupina s tamburaškim orkestrom iz Koprivnice (Foto L. C.) PREDSTAVLJAMO VAM PERUTNINARJA PRI KZ SLOVENSKA BISTRICA Na hribu nad Poljčanami leži velika kmetija, last Milana RING-LERJA, našega dolgoletnega kooperanta. Kmetija obsega 17 ha zemlje, od tega 10 ha njiv in travnikov ter 7 ha gozda. Ringler živi skupaj z ženo in dvema sinovoma (2 in 5 let) ter mamo. Gospodar je star 31 let in je pričel gospodariti na kmetiji že zelo zgodaj, kajti oče je težko zbolel, ko je obiskoval Milan še osnovno šolo. Leta 1974 se je navdušil za vzrejo piščancev in istega leta v ta namen zgradil nov nadstropni hlev za vzrejo 14.000 piščancev v enem turnusu. Gradil je predvsem s svojimi sredstvi, tako je rabil zelo malo kredita. Ker je skromen in priden gospodar, je z vzrejo piščancev ustvaril toliko dohodka, da je v letu 1976 že pričel graditi goveji hlev s 30 stojišči. V ta namen je dobil pri KZ Slovenska Bistrica okrog 30 starih milijonov kredita, kasneje si je nabavil še vso mehanizacijo, ki je na kmetiji še kako potrebna. Tudi za nabavo mehanizacije je izkoristil kredit pri KZ Slovenska Bistrica. Mladi gospodar ima danes razen hleva za vzrejo piščancev in govejega hleva ter dveh silosov še dva traktorja, pobiralno prikolico, trosilec, za hlevski gnoj, sadilec za koruzo, silokombanj In vse ostale manjše priključke, vsi so potrebni pri obdelavi zemljišča. Ker so kmetijski stroji zelo dragi in na majhnih površinah niso izkoriščeni, ima nekaj strojev v strojni skupnosti s sosednjimi kmeti. Na kmetijskih površinah prideluje v glavnem koruzo in travo, katero silira ter nekaj sena. Razen hlevskega in kokošjega gnoja, ki ga ima v izobilju, potroši tudi cca 500 kg umetnega gnojila na ha letno. Letno vzredi okoli 80.000 piščancev — broj-lerjev in okrog 20 glav goveje živine, vse pa vroči preko KZ Slovenska Bistrica. Lani je pričel z gradnjo nove stanovanjske hiše, s katero je precej časa odlašal. Tako ima danes njegova družina že urejene stanovanjske pogoje. Seveda pa ne gre hvala za takšno hitro modernizacijo kmetije samo Milanu, ampak tudi njegovi ženi, ki večinoma sama oskrbuje piščance, in njegovi mami, ki vodi gospodinjstvo. Čeprav mu delo na kmetiji vzame ogromno časa, ije vedno tudi družbeno-politično aktiven, saj je član organov upravljanja v KZ, član odbora HKS pri KZ, član kmetijske delegacije v SO Slovenska Bistrica ter član raznih odborov v KS Poljčane. Ne nazadnje je tudi prizadeven gasilec, saj pomaga skoraj pri vsakem gašenju požara. S sedanjim stanjem je v glavnem zadovoljen, meni pa, da bi se morala družba bolj posvetiti kmetu. Biti bi morala bolj dovzetna za njegove težave ter bi ga morala pripeljati v enakopraven položaj z delavcem v združenem delu. Vse premalo se družba zaveda pomena hrane v današnjem času In vloge kmeta pri pridelovanju le-te. Milanu in njegovi družini želimo še mnogo uspeha In zdravja pri nadaljnjem delu na kmetiji. Martini Prejeli smo zlato plaketo CENTROPROMA Poštovani drugovi Prošlo je 35 godina rada, razvoja in stva-ranja Složene organizacije udruženog rada CENTROPROM. Ocenjujoči dosadašnji razvoj SOUR CENTROPROM, svesni smo činjenice da su postugnuti uspesi rezultat našeg zajednič-kog rada i saradnje, što je rukovodilo Radnički savet in poslovodne organe SOUR CENTROPROM da vam povodom ovog jubileja dodeli plaketu, kao znak priznanja za dugogodišnju uspešnu saradnju. Dostavljajuči plaketu uz drugarske pozdrave radnih ljudi SOUR CENTROPROM, želimo da naša saradnja i dalje bude uspešna. Maši upokojenci Drago Čater se je poslovil 15. maja. Ob tej priliki je o njegovem delu in življenju spregovoril direktor splošnega sektorja Jakob Butolen Številna navzočnost na tem poslovilnem srečanju, na katerega nas je povabil, tov. Drago Čater nam že sama po sebi pove, da se poslavlja od nas človek, ki je imel veliko prijateljev in ki je v svoji delovni sredini nekaj pomenil. Kako naj bi sicer bilo drugače, ko pa so dolga leta našega skupnega dela rodila obilne sadove, med njimi tudi tiste, ki jim poenostavljeno rečemo — prijateljstvo. Skoraj 20 let bo od tega, ko je tov. Čater Drago prišel v Perutnino Ptuj. To je dolga doba, ki žal sicer hitro mine, če jo pogledaš nazaj, toda dnevi in tedni so včasih dolgi, posebej še, ko se srečuješ s težkimi in odgovornimi nalogami. Teh pa je bilo v tako dinamičnem razvoju, kot ga je doživljala naša delovna organizacija, vedno dovolj in delavci na odgovornih mestih so jih še posebej občutili. Tovariš Drago je v Perutnini opravljal ves čas zelo pomembne naloge. Ko je leta 1962 prišel v to firmo, je prvo prevzel dolžnost sekretarja. Bogate delovne izkušnje, ki jih je prinesel s seboj iz renomiranih podjetij, so zelo koristile razvijajoči se organizaciji, ki je ravno takrat zakoračila po novi poti raz-voja intenzivne perutninarske proizvodnje. Hitro za tem so se potrebe pokazale na komercialnem področju in prevzel je mesto direktorja komerciale. Leta 1965 je Perutnina storila veliko, lahko bi rekli zgodovinsko dejanje, ko je sprejela odločitev o kooperacijski proizvodnji piščancev. Spet se je pojavilo vprašanje koga dati na to neobdelano področje in zopet je padla odločitev, to naj bo Čater. Tako je Drago takrat prevzel mesto šefa kooperacijske proizvodnje, ki je takorekoč začela rasti iz nič. Toda rezultati so se hitro pokazali in poznejši razvoj je pokazal pravilnost te odločitve. Sposobnost tov. Čater-ja je na tem delu prišla do polnega izraza, saj so začetki pridobivanja kooperantov bili zelo težki in le močan sugestivni značaj človeka, ki je doživljat zau- panje pri ljudeh, je bil lahko kos tem nalogam. Opravičeno lahko danes Čater-jevo delo v kooperaciji, ki je trajalo polnih trinajst let, štejemo med tista pionirska dela, ki so delovni organizaciji prinesla ne-sluten rezultat. Zasluge za to, kar danes imamo so v veliki meri rezultat njegovega dela in delavci Perutnine kakor tudi kooperanti bodo znali ceniti tudi v bodoče njegov prispevek. Konec svoje aktivne in uspešne delovne kariere je tov. Drago preživel v službi na razvoju samouprave, kateri je bil privržen od vsega začetka. Kot posebno vrlino Čaterjeve osebnosti moramo poudariti njegovo družbenopolitično aktivnost. Zraven odgovornih delovnih nalog je vedno našel dovolj časa za bogato samoupravno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji in izven nje. V Perutnini Ptuj je bil več mandatov predsednik delavskega sveta delovne organizacije, predsednik sindikata in sekretar partije oz. Zveze komunistov ter nosilec neštetih drugih funkcij. Vse prevzete samoupravne in politične naloge je izvrševal z največjo odgovornostjo in prijetno je bilo sodelovati v organih, ki jih je on vodil. Ves čas je bil v organizaciji najbolj obremenjen človek v pogledu političnega delovanja in ni mu bilo žal svojega prostega časa za te namene. Njegova aktivnost je segala tudi daleč iz delovne organizacije, vse do federacije. Močno pa je bil in je še angažiran v občini in krajevni samoupravi. V tem pogledu nam je lahko za vzor, kako se naj človek v družbi ponaša. Še sedaj, ko so mu leta zarisala skoraj šest križev, se ni odpovedal svoje družbene dejavnosti in najbrž se je tudi ne bo, dokler bo lahko delal. To je sigurno velika odlika človeka današnjega dne, ki bi ji morali mladi bolj slediti. Za svoje neumorno delo na političnem in samoupravnem področju je tov. Čater prejel številna priznanja in odlikovanja, med drugimi tudi zlati znak sindikata Jugoslavije, ki se podeljuje redkim posameznikom. Drago je bil tudi prijeten sodelavec in dober tovariš. Njegova brezkompromisnost v borbi za boljši jutri ga je še bolj zbližala z delavci, ki so ga imeli vedno radi. Tak odhaja sedaj od nas, od svojih sodelavcev, od Perutnine, ki ji je dal vse kar je mogel, sigurno ponosen na svojo zapuščino, ki bo ostala trajna vrednota. Zato se mu iz srca ob tem slovesu zahvaljujejmo za \/se in mu želimo trdnega zdravja in dolgo življenje v zasluženem pokoju. Vsi, ki Čaterja poznamo verno, da se tudi sedaj v pokoju ne bo dolgočasil. Večino dosedanjih funkcij bo opravljal še naprej, dokler mu bo zdravje to dopuščalo. Sedaj, ko ne bo več prihajal na »šiht«, bo lahko vložil še več dela in skrbi v razvoj KS »Jože Potrč«, za katero že sedaj skrbi kot predsednik skupščine. Prosti čas pa bo, kot je sam dejal, preživljal v glavnem v skromni počitniški hišici, katero si je v Halozah uspel zgraditi. Tudi za lov, katerega je zadnje čase, zaradi drugih obremenitev zanemarjal, bo ostalo več časa. Ob odhodu mu želimo trdnega zdravja in osebnega zadovolj-stva- Sodelavci Ivan lljevec se je poslovil 30. maja Kdor pridno in vestno opravlja svoje delo in vse druge naloge, ki mu jih postavlja to okolje in družba, si brez dvoma želi in zasluži, da v miru preživi jesen življenja. 30. maja 1981 smo se v TOZD-u Mesna industrija poslovili od tov. Ivana ILJEVCA, rojenega 28. 5. 1921, stanujočega v Ptuju, Aškerčeva 8. Član našega kolektiva je postal 19. februarja 1975. Čeprav že v letih in kot človek, ki ga je življenje vodilo skozi težke dni vojne vihre, ko je kot vojak prehodil dobršen del Evrope, je bil dober in vesten delavec. Mladi rodovi bi se lahko učili ob ljudeh, kot je bil tov. ILJEVEC, kako je treba delati in kljub mnogim težavam ostati dober delavec. Težave je tov. ILJEVEC vedno premagoval s polno mero strpnosti. Ob njegovem odhodu v zaslužen pokoj mu želimo zdravja in veliko sreče v osebnem življenju. Sodelavci Tudi Jože Gobar iz Murske Sobote se je upokojil 15. maja Jožeta Gobarja naši delavci manj poznajo dosiravno je po letih najstarejši Perutninar, pa tudi delal je več kot 30 let v naši delovni organizaciji. Lani smo ga med drugimi »veterani« predstavili v Perutninarju in mnogi so takrat prvič spoznali tega skromnega tihega sodelavca iz Morske Sobote. V Murski Soboti smo po osvoboditvi imeli precej močan obrat, ki se je ukvarjal z odkupom in dodelavo jajc, piščancev in druge perjadi ter divjadi. Dvajset zaposlenih je v tistih časih ubiralo začetno pot perutninarstva. Delo je bilo zahtevno, brez posebne opreme in strojev. Jože Gobar je opravljal različna dela, največ opravka pa je imel z odkupom, prevzemom in skladiščenjem divjadi. Prav zato je Jože to delo opravljal tudi potem, ko se je obrat reorganiziral zaradi preusmeritve delovne organizacije v intenzivno rejo piščancev — brojlerjev. V tej dolgi delovni dobi si je nabral bogatih delovnih izkušenj in zato mu je uspelo, skupno z referentom za odkup divjadi v TOZD Commerce, organizirati odkup tako, da redna zaposlitev ne bo več potrebna. K temu je pripomogla tudi zamenjava stare hladilnice, za katero je bilo potrebno nenehno popravilo in nadzor, z novo sodobno hladilno opremo. Jože Gobar bo zato še naprej — sedaj honorarno v sezonskem času — vršil prevzem divjadi v Murski Soboti. Ker pa bo imel sedaj več prostega časa, pravi, da bo tega preživljal na prijazni rodni domačiji, kjer ima tudi nekaj zemlje za Slama žitaric odlično nadomestilo klasične stelje za rejo piščancev ' Domačija in farma Slavka Belšaka se lepo vključujeta v haloško pokrajino (Foto L. C.) Preskrba s steljo za nastilj v hlevih za rejo piščancev že vrsto let povzroča marsikateremu rejcu glavobol. Isto lahko trdimo, da se dogaja vodjem proizvodnih okolišev TOK, saj v obdobju pomanjkanja stelje vhlevljenje nemalokrat spreminjajo in skupno s kooperanti prilagajajo program vhlevljenja novim možnostim. Da bi se v najkritičnejšem času tem težavam izognili smo se povezovali z raznimi lesnopredelovalnimi obrati, kjer kot stranski izdelek proizvajajo lesne oblance in žagovino. Delavci komerciale delovne organizacije pa so nam včasih manj, včasih uspešneje uspeli nabaviti steljo sončnic, ki je seveda idealna. Eno in drugo pa postaja iz leta v leto kot surovina težje dosegljivo in vprašljivo. Zaradi tega so delavci in nekateri kooperanti resno pristopili k iskanju nadomestila oziroma k zamenjavi klasičnih vrst stelje z novimi, o katerih bo danes nekaj vrstic namenjenih vsem tistim rejcem, ki že imajo ali pa bodo imeli težave z nabavo stelje — predvsem v hladnejšem obdobju, ko oblancev, žagovine in luščinja ni dobiti. Uspešne rešitve so lahko dvojne in sicer: 1. Večkratno vhlevljanje na staro steljo, ki je izven naše domovine že v vsakdanji rabi. Ker ti poizkusi, pri nekaj kooperantih še tečejo ali se ponekod še niso začeli, trenutno še o njih nimamo na voljo podatkov. Takoj pa jih bomo objavili, čim bo testiranje končano. Že sedaj lahko ocenjujemo, da bodo rejci na ta način potrošili od 30—50 % manj stelje, zmanjšali pa se bodo tudi stroški. To bo veljalo za tiste rejce, ki bodo imeli interes in izpolnjevali tudi ostale pogoje za večkratno uporabo iste stelje. Podrobnosti o tem bodo sle- dile v eni izmed prihodnjih številk. 2. Uporaba slame žitaric (pšenica, rž in oves) namesto lesnih odpadkov. Bliža se obdobje, ko bo možno pri zasebnih kmetih in kmetijskih kombinatih nabaviti steljo žitaric. Na nabavo se je treba že zdaj pripraviti. Katere priprave so potrebne? Nič posebnega, osnova je, da se je potrebno že sedaj z dobaviteljem dogovoriti o količini in ceni odvzema, doma pa določiti prostor za vskladiščenje. Pri določanju skladiščnega prostora pa bo treba upoštevati požarnovarnostne predpise. Priporočilo je vsekakor utemeljeno in ga bo treba dosledno upoštevati. Stelja — slama ne sme biti vskla-diščena v gospodarskih prostorih v sklopu dvorišča domačije, temveč vstran od zgradb oziroma kurišč. Slama je še posebej primerna za vskladiščenje v »kopice«, kar je stara navada na naših kmetijah, vendar pa tako delajo tudi kmetijski kombinati. Slama se lahko čez določen čas pokrije s tanko plastično folijo zaradi dežja ali pozimi zaradi snežnih padavin. Praktična uporaba v hlevih Tudi pri tem ne bo večjih težav. Da bo imela slama večjo vpojno moč, jo je pred uporabo potrebno s slamoreznico zrezati na dolžino cca 4—6 cm in že je pripravljena za v hlev. Kolikor bi zaradi vlažnosti bila morebiti plesniva, pa mora biti razkužena z bakrenimi pripravki kot je raztopina čiste modre galice — 1 % ali 0,5 % cuprablau, ki je na razpolago v trgovinah, sicer je velika verjetnost, da piščanci obolijo na dihalnih organih. Rejci, ki so bili letos februarja navzoči na zboru kooperantov v Ptuju, pa so lahko slišali izjavo kooperanta Slavka BELŠAKA z Gorenjskega vrha pri Zavrču, češ, da uporablja na omenjeni način še slabšo vrsto stelje zaradi tega nima nobenih problemov. Nasprotno zanj preskrba s steljo ne predstavlja nobene posebne skrbi več. Njegova stelja je tudi mnogo cenejša kot druge vrste. Že dve leti uporablja namreč suho krmo manj kvalitetnih travnikov, ki jo zreže na dolžino, kot je bilo prej navedeno. Letos spomladi je dodal še zdrobljeno suho koruzno slabo, ki bi jo sicer zažgal. Ali ne bi kazalo njegove izkušnje uporabiti v praksi in se rešiti težav pri preskrbi s steljo? In še nekaj! Suho steljo preseje in jo meša s koruznim Šrotom ter mešanico krmi goveji živini. Gre torej za vsestranski in stabilizacijski izkoristek. Kdorkoli bo od njega želel podrobnejše podatke, mu jih bo z veseljem posredoval. Da je poslovni rezultat v njegovem hlevu ustrezen (7200 m! vzrejne površine), dokazujejo rezultati, ki jih navajam iz njegovih, skoraj dveletnih obračunov: Datum vh levitve Starost dni Povprečna teža v kg Konverzija v kg Bruto zaslužek v din na kg 3.12. 1980 50 1,92 2,17 3,06 6. 3. 1980 50 1,80 2,26 2,41 5. 5. 1980 49 1,71 2,20 2,65 7. 7.1980 48 1,69 2,15 3,29 3. 9. 1980 47 1,89 2,13 3,40 4. 11. 1980 44 1,64 2,05 3,42 5. 11. 1981 48 1,84 2,14 3,71 7. 3.1981 47 1,77 2,11 3,73 Komentar k rezultatom nf potreben, saj številke dovolj povedo. Takih rezultatov se lahko skupaj z njim samo veselimo, saj vemo, da izkazuje njegova »farma« kljub vsem drugim težavam rentabilno poslovanje, res pa je, da je celotna družina že po svoji naravi skromna in zato tudi gospodarna. Svetujemo lahko, da se ga splača posnemati, tako pri gospodarjenju kot pri ostalem vsakdanjem življenju. Kljub obilici dela je tudi družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti in še pri KZ Ptuj. Takih kmetov si naša družba prav gotovo želi, vendar jih imamo še premalo. ing. Jože Reisman (Nadaljevanje s 6. strani) kmetovanje. Pravi namreč, da ga edino delo »gor drži« in si zato vedno in povsod najde kaki opravek. Ob poslovitvi pa je najožje sodelavce presenetil z zelo okusno domačo prekmursko zakusko in doma pridelano kapljico. Res presenečenje. Ob odhodu v pokoj mu vsi iz srca želimo, da še naprej ostane vdan perutninar ter veliko zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju na svoji domačiji v Pomurju. Sodelavci TOZD Commerce Gorivo ni poceni zato varčno vozimo Varčevanje z gorivom naj bi postala množična akcija, v katero bi se vključil vsak voznik, ki naj bi zavestno spoznal, da z varčevanjem koristi predvsem sebi in seveda tudi vsej naši družbeni skupnosti. Najpomembnejša dejavnika sta pri tem — preudarna vožnja in dobro vzdrževanje vozila. To pa je povezano z voznikovo samodisciplino in z njegovim občutkom odgovornosti. Varčevanje z gorivom — in s tem seveda z vozilom — bi lahko razdelili na: — vzdrževanje vozila in — način vožnje. VZDRŽEVANJE VOZILA Vsak lastnik vozila oziroma njegov voznik — je dolžan skrbeti za svoje vozilo po navodilih proizvajalca. Le-ta so kot obvezen dokument priložena vsakemu vozilu že pri nakupu. Žal, jih vsakdo podrobno niti ne prebere, kaj šele, da bi se dosledno po njih ravnal. Mnogi vozniki — še posebno v družbenem sektorju — imajo ta priročnik kar doma, namesto da bi bil vedno pri roki v vozilu, kjer se ga lahko vsak hip tudi uporabi. 1. Pri motorju je treba po navodilih proizvajalca redno kontrolirati in po potrebi tudi zamenjati vžigalne svečice in platin-ske kontakte. Izrabljene elektrode na vžigalnih svečicah ali izrabljeni platinski kontakti na prekinjevalcu zmanjšujejo moč motorja; s tem se seveda poveča poraba pogonskega goriva. 2. Uplinjač je le redkokdaj vzrok prevelike porabe goriva. Čim dlje ga pustimo v miru, tem bolje bo. Važno je, da je čist in dobro zatesnjen ter pravilno naravnan prosti tek. Le-ta je namreč tudi pogosto vzrok za prekomerni CO2. 3. Čistilec zraka — bodisi pri bencinskih al!i dizel motorjih mora biti pravočasno očiščen ali zamenjan. To je odvisno od uporabe vozila (sodobno ali prašno makadamsko vozišče ipd.]. Pri nezadostnem dotoku zraka se poruši razmerje goriva in zraka, s tem pade moč motorja in tako se spet poveča poraba goriva. Tudi na pravočasne usmeritve vsrkavanega zraka pred uplinja-čem ne smemo pozabiti. Temperatura potrebnega zraka za zgorevanje je še kako pomembna! 4. Na porabo goriva vplivajo tudi pnevmatike. Pritisk v njih mora biti v skladu z navodili proizvajalca. Ta pa je lahko različen za krajše in manj obremenjene vožnje ter daljše po avtocestah in s polno obremenjenim vozilom. Meritve pritiska se opravijo praviloma na neogrevanih pnevmatikah. Tudi dimenzije in razni profili (letni in zimski] lahko spremenijo porabo goriva. 5. Za racionalno porabo goriva ne smemo pozabiti na pravilno uravnan krmilni mehanizem in seveda na zavore. Poleg lahkega teka vozila, ki ga omogočajo ravno urejene zavore, so tudi ti sklopi — glede na varno vožnjo —- najvažnejši na vozilu. 6. Prtljažnik — in tovor na njem — sta izpostavljena močnemu zračnemu toku, ki teče med vožnjo ob vozilu. Ob prtljažniku se tok močno skvari; zmanjša se hitrost in raste poraba goriva, tudi vozilo postane bolj nestabilno. Zato naj se prtljažnik po uporabi odstrani, saj je ravno zato pritrjen zelo enostavno. 7. Tovorne in stanovanjske prikolice na osebnih avtomobilih povečajo potrošnjo goriva s svojo dodatno težo; le-to mora premagati motor vozila s kotalnim uporom koles in tudi z zračnim uporom, kar je mogoče opaziti predvsem pri stanovanjskih prikolicah. Zračni upor se lahko zmanjša s postavitvijo usmerjevalca zraka na zadnjem delu strehe avtomobila; teže in kotalnega upora pa ne moremo odstraniti. Seveda pa je zato poraba goriva znatno večja! 8. Usmerjevalec zraka (deflek-tor], pritrjen na kabine tovornih avtomobilov, omogoča tudi manjšo porabo goriva. Z montažo te naprave zvečamo aerodinamič-nost vozila. 9. Dodatni žarometi, okraski in drugi obeski tudi vplivajo na večji zračni upor. Tudi dolge antene niso primerne. Proizvajalci avtomobilov so preverili zračni upor vozila v vetrovniku in mu dali najprimernejšo obliko. Vse spremembe na vozilu lahko povečajo upor in s tem seveda potrošnjo goriva. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL: bodite previdni do otrok, invalidov, starih in slabotnih! • ali se res ne znamo obvladati pri hitrostni vožnji, pri prehitevanju in upoštevanju prometnih znakov! — ne vozite pod vplivom alkohola - mislite? na nn^iprtir-ol f Le 48 let je bil star Alojz HERCA, ko ga je kruta bolezen iztrgala družini in nam. Alojz Herga se je rodil 2. 3. 1933 kmečkim staršem v Gaber-niku. Kljub številni družini je ostal na domači kmetiji prav on. Jeseni leta 1957 si je začel ustvarjati družino. Pet otrok se jima je rodilo z ženo Marijo. Za družino je bilo potrebno precej sredstev, za kmetijstvo pa tisti čas ni bil ravno ugoden, zato je šel iskat dopolnilni zaslužek v Avstrijo. Nabavil si je nekaj kmetijske mehanizacije. Po nekaj letih se je vrnil in začel razmišljati, kako gospodarno naložiti prihranke. Odločil se je, da postane naš kooperant, saj je pri nas dobil k prihrankom še izdaten kredit. Z granjo objekta je začel v letu 1978 in ga kar hitro zgradil, tako, da je prve piščance vhlevil že v maju naslednjega leta. Komaj pa si je uspel ustvariti lepše življenje ga je napadla zahrbtna bolezen. Breme kmetovanja/ in reje piščancev je začela prevzemati žena, pomagali pa so ji še otroci. Tudi na bodočnost družine in kmetije je mislil, zato je poslal sina v srednjo kmetijsko šolo, katero ravno v tem času končuje. Kljub temu, da je za bodočnost družine poskrbljeno bo v njej osta ostra bolečina mnogo prerane izgube očeta in moža, za nas pa dobrega sodelavca — kooperanta. Radi se ga bomo vedno spominjali. Sodelavci NAČIN VOŽNJE Poraba goriva je v veliki meri odvisna od voznikovih navad pri vožnji. Zlato pravilo, ki mora prevladati, je vsekakor varna vožnja. S pametjo in z vsaj delnim poznavanjem tehnike se da marsikaj prihraniti, pa naj bo to gorivo, vozilo, zavore, pnevmatike in ne nazadnje — tudi živce. Da voznik ve, kolikšna je poraba goriva, maziva in kolikšni so tudi ostali stroški z vozilom, je treba nujno o vsem tem voditi evidenco. Pri polnjenju goriva si beležimo poleg litrov tudi kilometre. Večina vozil ima tudi dnevne števce za prevožene kilometre. Te namreč nastavimo na ničlo, ko polnimo gorivo. Z enostavno formulo lahko ugotovimo, koliko goriva smo potrošili na 100 km: I x 100 -------- = I na 100 km km 25 I x 100 N. pr. -------- = 8,33 1/100 km 300 km Za pravilno izmero — koliko goriva poprečno porabi naše vozilo je treba upoštevati daljše obdobje (vsaj mesečno, če ne letno). Meritev porabe goriva za eno polnjenje nam običajno ne pokaže prave slike porabe. Pa tudi prikaz drugih stroškov za naše vozilo je realnejši na daljša obdobja. 1. Pri urejenem stroju mora voznik pri zagonu upoštevati proizvajalčeva navodila. Le-ta so navadno natisnjena z debelimi črkami ali pa so podčrtana. Že to nam da vedeti, da ni vseeno, kako to naredimo (razlika za hladen ali ogret stroj). Ogrevanje stroja — pri kakršnikoli zunanji temperaturi in pri današnjih oljih — ni potrebno. Seveda pa moramo speljati zmerno in stroja ne smemo na UJUl TEKMOVANJA V POČASTITEV 10. DNEVA PERUTNINARJEV Tekmovanja med TOZD Mesokombina-ta Perutnina Ptuj so vsakoletna in se ob 10. dnevu perutninarjev odvijajo v naslednjih panogah: 1. Pikado — ekipno in posamezno 2. Namizni tenis — ekipno in posamezno 3. Streljanje m in ž — ekipno in pos. 4. Mali nogomet — ekipno 5. Šah — ekipno in posamezno 6. Mini golf — ekipno in posamezno 7. Kegljanje m in ž — ekipno in posam. Tekmovanja so končana v pikadu, namiznem tenisu in ekipno v šahu. Tekmovanja v ostalih panogah so v teku in do 19. 6. 1981 bodo končana. PIKADO — ŽENSKE III. kolo TOK Hajdina — Transservis 0:4 DSSS — Commerce 0:4 IV. kolo TOK Hajdina — DSSS 0:4 Mesna industrija — Transservis 0:4 V. kolo DSSS — Mesna industrija 3:1 Commerce — TOK Hajdina 3:1 Vrstni red je: 1. TOZD Transservis 13 točk 2. TOZD Commerce 12točk 3. DSSS 9 točk 4. TOK Hajdina 4 točke 5. TOZD Mesna industrija 2 točki NAMIZNI TENIS Ekipno 1. TOZD Commerce 2. TOZD Perutninske farme 3. DSSS 4. TOZD Transservis 5. TOZD Mesna industrija 6. TOK Hajdina 243 krogov 223 krogov 173 krogov 170 krogov 72 krogov 48 krogov V pikadu je tekmovalo 29 tekmovalk. Najboljše rezultate so dosegle: 1. Jauk Marija, Commerce 81 krogov 2. Beranič Frančka, Per. farme 61 krogov 3. Tement Marjanca, Transser. 54 krogov 4. Gojkošek Jožica, Per. farme 48 krogov 5. Korenjak Slava, Commerce 48 krogov V namiznem tenisu se je tekmovalo ekipno, do 35 let in nad 35 let. Rezultati so naslednji: Ekipno: 1. DSSS I. 2. DSSS II. 3. TOZD Commerce 4. TOZD Transservis I. 5. TOZD Transservis II. 6. TOZD Transservis III. 7. TOK Hajdina 8. TOZD Ptujska tiskarna I. Posamezno: ŠAH — EKIPNO V šahu je tekmovalo 5 ekip iz TOZD. Največje presenečenje je naredila ekipa TOZD Transservis, ki je nepričakovano osvojila I. mesto. Rezultati tekmovanja so naslednji: I. kolo Mesna industrija — Commerce 0:4 Transservis — DSSS 2:2 H. kolo Commerce — Transservis 1:3 TOK Hajdina — Mesna industrija 3:1 Do 35 let je bilo prijavljenih 32 tekmovalcev. Uvrstitev je naslednja: 1. Jurkovič Peter 2. Rojic Boris 3. Stajnko Anton Nad 35 let je bilo 16 prijavljenih. Uvrstitev je naslednja: 1. Krajnc Jakob 2. Marinkovič Živorad 3. Zupanič Franc Ostala tekmovanja so v toku in vas bomo v naslednji številki bolj podrobno obvestili. m. ž. Do kdaj kampanjski šport? Športne igre ob 10. dnevu perutninarjev so v polnem razmahu, sodelovanje na njih pa kot vsako leto zelo slabo, posebej še sodelovanje žensk. Leto za letom srečujemo iste obraze, kot da v Perutnini sploh nimamo podmladka. Čudi me nezainteresiranost naših mladink, saj so športna srečanja namenjena tudi temu, da se med seboj bolje spoznamo, da se srečujemo izven svojih delovnih mest, kjer smo obremenjeni z delom in nimamo časa za sproščen pogovor. Kot, da si tega ne bi želeli se večina delavcev, tudi mladih po končanem delu razbeži vsak na svojo stran. Čudi me, da mnogih ni mogoče prepričati, da bi sodelovali še kje izven delovnega časa. Tudi v športni rekreaciji ne žele sodelovati, čeprav pomembno pripomore k boljšemu počutju in zdravstvenemu stanju. Zato je tudi vedno problem sestaviti ekipe za športna tekmovanja. Menim tudi, da je zelo napak to, da vedno začnemo zadnji trenutek pred dnevom perutninarjev na vrat na nos organizirati tekmo- vanja. Tisti, ki se uspejo bolje uvrstiti še gredo tekmovat na občinske delavske igre in na srečanje Perutnina—Podravka—Koka, drugi pa ostanejo na »stranskem tiru«. Prepričana sem, da je tak način zgrešen, kajti vse to je daleč od redne športno rekreativne aktivnosti, in našega gesla: »Ni važno zmagati, važno je sodelovati.« Športna srečanja torej naj bi ne bila tekmovanja, temveč mesto, kjer bi se srečevali in v sproščenih aktivnostih, brez hlastanja za uvrstitvami, skrbeli za boljše zdravje in s tem za večjo storilnost na delovnem mestu in izven njega. Pričakujem, da bo tudi naša športna komisija to uvidela in poskrbela za celoletni program aktivnosti ter, da bo uvedla tudi druge športno rekreacijske aktivnosti. Prepričana sem, da bo v tem primeru tudi udeležba boljša, čeprav ne smemo takoj pričakovati blestečih sprememb. mb Zakaj p a ne ribiči? V Perutnini je zaposlenih veliko delavcev, ki kot športni ribiči del svojega prostega časa preživijo ob vodi. To nas je spodbudilo, da v počastite 10. dneva perutninarjev organiziramo tekmovanje v ribolovu. Tekmovanje bo ekipno med posameznimi TOZD in hkrati za posameznike. Zato vabimo ribiče iz vseh TOZD, da sestavijo po eno tričlansko ekipo, katera se bo udeležila tekmovanja. Najuspešnejša ekipa bo prejela pokal, najuspešnejšega posameznika bomo proglasili za »prvaka Perutnine v ribolovu za leto 1981«. Najboljši posameznik bo prejel tudi praktično darilo. Pri tekmovanju se bomo posluževali pravilnika o ribiško-športnih tekmovanjih. Kraj tekmovanja bomo sporazumno in pravočasno določili. Tekmovanje bo v četrtek 25. junija 1981. Zbor vseh ekip bo navedenega dne ob 15. uri v parku ob Dravi pred Ptujsko tiskarno. Pričetek tekmovanja bo ob 16. uri, tekmovanje bo trajalo eno uro. V kolikor bo ugoden vodni nivo bo tekmovanje v stari strugi Drave pod streliščem, če pa bo Drava visoka ali kako drugače neprimerna, je lahko tekmovanje v bazenu v Orešju ali v gramoznici v Tržcu. Če bo slabo vreme bo prireditev naslednji dan po enakem razporedu. Po razglasitvi rezultatov in proglasitvi zmagovalcev bo manjši ribiški piknik, na kateremo bomo ulovljene ribe naučili plavati v olju in ... (prinesite s seboj). Na tekmovanje vabimo naše ribiče, da sestavijo najmočnejše ekipe in ostale člane kolektiva, saj bo ulovljenih in pečenih rib toliko, da jih bomo le s skupnimi močmi uspeli pojesti. Ekipe naj se poimensko — pismeno ali po telefonu ,(772-101 in 773-901) — prijavijo v temeljni organizaciji Ptujska tiskarna, pri Evgenu Cafuti, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Rok prijave je do četrtka 25. junija do 12. ure. Vabimo k sodelovanju in dobri udeležbi. E. C. Kdaj nas bo več? Kolesarjenje ni le prijetno marveč tudi zdravo. Pri nas se s to zvrstjo rekreacije ukvarja vse več delavcev, predvsem šoferjev, (Foto L. C.) Planinsko društvo Ptuj je v nedeljo, dne 31. maja 1981, priredilo trim akcijo z geslom »Vsi na kolo za zdravo telo«. Ta akcija je omogočila vsem občanom Ptuja, iz vseh KS in TOZD rekreacijo na kolesu. Tako smo se zbrali kolesarji v nedeljo zjutraj ob 8. uri pred osnovno šolo Brane Osojnik. Zbralo se nas je okrog 120. Od tega smo bili trije iz TOZD Transservis, in to Franc Polanec, Vlado Šeruga ter Marjan Vrtič. Škoda, da nas ni bilo iz našega podjetja več, saj so bile vse sindikalne organizacije seznanjene z akcijo. Po kratkem pozdravnem nagovoru smo se odpravili na pot najprej do Mostja, kjer je bila prva kontrola,, potem do Gomile, kjer smo dobili tudi okrepčilo. Tukaj je bila tudi druga kontrola. Nato nas je vodila pot po zelo slabi cesti preko Save do Polen-šaka, do tretje kontrole. Nato smo se preko Dornave vrnili v Ptuj, kjer je vsak udeleženec prejel nalepko in značko s simbo-lom »trimčka«. Na koncu naj še pripišem, da bi se takšnih akcij lahko udeležilo več naših delavcev, saj bi jim to prej koristilo kot škodovalo. Marjan Vrtič Prioritetne liste za stanovanjske kredite h najemna stanovanja Na osnovi razpisa in v skladu s pravilnikom si je komisija odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve ogledala stanovanja ter ugotovila stanovanjske razmere vseh prosilcev. Na osnovi ugotovitev in določil pravilnika je odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve posamezne elemente ovrednotil in pripravil predloge prioritetnih list, katere v celoti objavljamo. PRIORITETNA LISTA 1981 ZA NOVOGRADNJE sprejeta dne 2. junija 1981 na seji Odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard Priimek in ime, naslov i N N O a > S Čn> Dr. č o Prem raz. S k u 1 i i H- I e CO «2 1. HOSTNIK Anica, Tržeč 20/a Ml 8 21 10 20 15 74 12 3 89 2. MUZEK Elizabeta, Šturmovci 26 Ml 8 19 8 15 20 70 12 4 3 89 3. VIDOVIČ Justina, Skorišnjak 34 Ml 8 13 12 11 20 64 12 3 8 87 4. BRATEC Angela, Žabjak 18 Ml 8 13 6 37 5 69 12 3 2 86 5. BEDRAČ Franc, Šturmovci 20 b Ml 8 19 12 25 20 84 84 6. TOPOLOVEC Blaž, Ljubstva 39 SE 8 21 8 21 10 68 12 3 83 7. SITAR Ana, Lancova vas 26 PF 8 19 6 14 20 67 12 4 83 8. KRAJNC Bruno, Nova vas 75 TK 8 9 10 30 10 67 12 79 9. SELINŠEK Jožica, Sela 31 PF 3 21 8 21 10 63 12 — — — — 75 10. EMERŠIČ Andrej, Cankarjeva 16 SE 1 17 8 21 5 52 20 3 75 11. BRAČIČ Janez, Soviče 24 PF 3 15 8 31 15 72 3 75 12. FRIDAUER Olga, Sp. Leskovec 130 Ml 8 16 10 10 15 59 12 3 74 13. ROJKO Marija, Nova vas 77 DSSS 8 15 10 9 20 62 12 74 14. SELINŠEK Ignac, Sela 31 TK 3 21 8 19 10 61 12 73 15. PODLESNIK Janko, Trubarjeva 11 DSSS 1 — 10 32 10 53 20 73 16. MASTNAK Albert, Rošnja 5/a Ml 8 17 6 15 5 51 12 8 71 17. VIDOVIČ Manija, Sedlašek št. 8 Ml 8 15 8 10 15 56 12 3 71 18. OSTERC Anton, Ormoška c. 9 Ml 3 14 8 30 15 70 70 19. VIDOVIČ Marija, Hajdoše 71 Ml 8 21 8 10 10 57 12 — — — — 69 20. ZEMLJAK Francka, Pobrežje 169 Ml 6 13 8 14 15 56 3 8 67 21. HRŽENJAK Alojz, Bukovci 181 Ml 8 10 10 12 15 64 — — 64 22. MERTUK Hedvika, Kukova 60 Ml 8 11 10 10 10 49 12 3 64 23. REPEC Rudi, Gorca 49 Ml 8 15 6 14 5 48 12 3 63 24. ŽUMER Janez, Hajdoše 66, Ptuj Ml 8 15 10 10 15 58 — — 4 62 25. RIBIČ Franc, CMD 8, Ptuj TK 1 — 8 28 5 42 20 — — — — 62 26. PODPADEC Martin, Gregorčičev dr. CO 1 — 6 28 5 40 20 — 2 62 27, MALINGER Lojzka, Kidričevo 41 PF 3 13 10 23 15 64 — — — — 61 28. ŠIREC Štefan, Zagrebška c. 39 SE 1 11 8 23 15 58 — — 3 — — 61 29. GOLOB Franc, Brstje 9, Ptuj SE 8 15 6 15 5 49 — — 3 — 8 60 30. REPEC Ema, Gorca 49 Ml 8 15 6 10 5 44 12 3 59 31. RIBIČ Magda, CMD 8, Ptuj MI 1 — 8 25 5 39 20 — 59 32. ŠUMAN Marija. Miklošičeva 6 DSSS 6 4 4 20 5 39 20 — 59 33. MALINGER Silva, Gerečja vas 87 PF 8 19 6 8 5 46 12 — 58 34. PLOHL Zdenka, Zamušani 25 PE 8 13 8 19 10 58 — — 58 35. ZAJŠEK Anica, Stanošina 9 Ml 6 21 6 4 5 42 12 — 3 57 36. PLOHL Franc, Grlinci 3 Ml 8 7 8 17 5 45 — — 3 8 56 37. SPEVAN Danica, Jurovci 11 Ml 8 13 8 14 10 53 — — 3 56 38. OSTERC Jožica, Ormoška c. 9 DSSS 3 14 8 16 15 56 — — — 56 39. FUREK Marija, Dražene! 87 TK 3 15 8 19 10 55 12 — — — — 55 40, TRAVNIKAR Milan, Kajuhova 3 Ml 3 14 6 12 5 40 12 3 _ 55 41. CAFUTA Ana, Vareja 24 Ml 1 9 8 19 15 52 — — 3 55 42. ČREŠNIK ELIZABETA, Spuhlja 119/a Ml 6 10 10 10 15 51 — — 3 — — 54 43. PONGRAC Olga, Dubrava 27 DSSS 8 3 10 14 15 50 — 4 — — 54 44. MATJAŠIČ Francka, Hlaponci 1 DSSS 6 21 8 7 10 52 — — — 52 45. CAFUTA Albin, Gorca 70 TK 8 19 6 11 5 49 — 3 52 46. ČERČEK Drago, Prešernova 21 SE 3 13 8 20 5 49 — — 3 — — 52 47. VISENJAK Darinka, Slov. trg 11 Ml 1 13 8 17 10 49 — — — — 52 48. HENTAK Metka, Zakl 37/a DSSS 8 13 10 12 5 48 — — — — 48 49. BRAČIČ Jožica, Soviče 24 PF 3 15 8 7 15 48 — — — — — 48 50. CAFUTA Franc, Vareja 24 Ml 1 9 8 15 15 48 _ _ 48 51. GODEC Štefka, Kidričevo 31/a PF 3 4 10 18 10 45 — — 3 — — 48 52. KOJC Martin, Dežno 1/b SE 3 — 8 17 20 48 — — — — 48 53. ŠIBILA Katica, Pobrežje 45 Ml 8 7 6 4 10 35 — — 3 — 8 46 54. ČEH Franc, Anželova 13 Ml 1 3 8 19 15 46 — — — — — 46 55. SLANA Mirko, Prvenci 23 Ml 8 9 10 10 5 42 — — 3 — — 45 56. TOPOLOVEC Jože, Videm 36 SE 8 6 8 15 5 42 — — 3 — — 45 57. FUREK Alojz, Trubarjeva 13 SE 1 — 8 28 5 42 — — 3 — — 45 58. HLIŠ Marija, Čarmanova Ml 1 — 8 23 10 42 — — 3 — — 45 59. TEŽAK Ivan, Derbetinci 30 Ml 8 9 6 8 5 36 — — 9 — — 45 60. KRAMBERGER Marija, Locki vrh PF 8 15 8 3 10 44 — 44 61. BELA Angela, Spuhlja 92 CO 8 3 14 6 5 36 — — — — 8 44 62. RIJAVEC Marija, Žgečeva 8 DSSS 1 4 8 25 5 43 — — — — — 43 63. SOK Drago, Nova vas 6 DSSS 6 9 10 12 5 42 — — — — — 42 64. PLOHL Vlado, Sobetinci 31 CO 6 5 10 16 5 42 — — — — — 42 65. REPIČ Branko, Tržeč 48 Ml 6 3 6 8 5 29 — — 3 — 8 40 66. KUPČIČ Julijana, Apače 2 PF 1 11 8 4 15 39 — — — — — 39 67. FRAS Majda, Vrazov trg 2 Stran 10 ■ Ptujski perutninar DSSS 3 15 6 9 5 38 — 38 Junij 1981 68. ZORKO Srečko, Janežovski vrh 21 Ml 1 9 8 12 5 35 3 38 69. KUHARIČ Marija, Zagrebška 17 CO 1 13 6 12 5 37 — 37 70. STRELEC Vladimir, Ptujska c. 49 TK 8 9 6 9 5 37 — — — — — 37 71. DEČKO Marija, Prečna S CO 8 5 6 12 5 36 — — — — — 36 72. PERNAT Stanko, Cirkovce 20 DSSS 1 15 2 12 5 35 — — — — — 35 73. VUK Ljubica, Miklošičeva 8 DSSS 1 — 6 22 5 34 — 34 74. NAHBERGER Jožica, Kvedrova 3 CO 6 6 16 5 33 33 75. BOŽIČ Andrej, Osojnikova 5 CO 3 — 6 17 5 31 — — — — 31 76. JAKOPEC Sonja, Sp. Duplek 92 CO 3 6 6 10 5 30 — — — — — 30 77. SAGADIN Martin, Ziherlova pl. 13 SE 3 — 4 15 5 27 — — 3 — — 30 PRIORITETNA LISTA 1981 ZA ADAPTACIJO sprejeta dne 2. junija 1981 na seji Odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard >« Priimek in ime, naslov §• N TOZD Vel. st. Stan. raz. Dr. čl. Del. dob. Prem raz. Skupaj Pos. okol. I Ter. izm. Bol. inv. SKUPAJ točk 1. GLASER Marija, Bolečka vas 4 PF 8 19 10 31 20 88 4 92 2. SVENŠEK Jože, Lancova vas 80 SE 6 19 10 27 20 82 — — 8 — 90 3. ČEH Berta, Krčevina 72 Ml 8 19 8 32 10 77 — — 3 80 4. BRAČIČ Ignac, Ul. 1. maja 8 Ml 3 3 8 41 10 65 — — 9 6 80 5. LAZAR Ivan, Podvinci 98/b PF 8 17 8 25 20 78 — — — — 78 6. LAH Franc, Nova vas 14 Ml 8 15 12 23 20 78 78 7. KOCIPER Kristina, Dornava 56 Ml 1 4 6 39 20 70 — 4 3 77 8. MEDVED Ivan, Drakšl 31 CO 6 15 10 24 20 75 — — — 75 9. JAKOB Franc, Destrnik 26 Ml 6 11 12 22 20 71 3 74 10. ZELENKO Miroslav, Budina 151 PF 6 13 6 25 5 55 12 67 11. VUJIČ Milica, Podvinci 103 PF 1 5 2 41 10 59 — 4 — — 63 12. MEDVED Alojzija, Drakšl 31 CO 6 15 10 7 20 58 — — 3 — 61 13. FERČEC Zvonko, Destrnik 27 Ml 8 9 6 12 10 45 12 — 3 — 60 14. ZORKO Janko, Vintarovci 70 Ml 6 13 10 10 20 59 — — — — 59 15. FERČEC Kristina, Destrnik 27 Ml 8 9 6 10 10 43 12 — 3 58 16. TURKUŠ Anica, Pristava 23/a PF 1 9 10 14 20 54 — — — 4 58 17. BEDRAČ Hilda, Zagrebška 96 PF 3 — 8 37 10 58 — — — — 58 18. VIDOVIČ Anica, Dravinjski vrh 53 Ml 3 10 10 15 10 48 — — 3 4 55 19. ZELENKO Marjeta, Budina 51 PF 6 13 6 11 5 41 12 — — — 53 20. SELINŠEK Helena. Dravinjski vrh 47 Ml 3 7 8 21 10 49 — — 3 — 52 21. VAJDA Veronika, Tibolci 16, Moš. Ml 3 7 6 14 15 45 — — — 2 47 22. PLOHL Jože, Brstje 19, Ptuj SE 1 6 6 13 20 46 — — — — 46 23. DRAŠKOVIČ Marija, Groharjeva pot 3 DSSS 1 13 8 14 5 41 — — — — 41 24. KOVŠE Anton, Štuki 40, Ptuj SE 1 4 6 16 5 32 — — 3 — 35 25. LAH Franc, Mihovci 100 Ml 1 — 6 12 10 29 — — — — 29 PRIORITETNA LISTA ZA NAJEMNA STANOVANJA, sprejeta dne 2. junija 1981 na seji Odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard ko' Priimek in ime, naslov š rsi TOZD Vel. st. Stan. raz. Dr. 61. Del. dob. Prem. raz. Skupaj Pos. okol. Sam. Ter. izm. Bol. inv. Brez st. Zak. v PP Def. pok. SKUPAJ točk želi 1. ZAJŠEK Franc, Majski vrh 5 Ml 8 15 20 8 20 71 __ - . 8 79 dvosobno 2. KMETEC Milica, Slovenskog. 1 Ml 1 15 8 20 15 59 — — 3 6 — 10 — 78 dvos. ali 2'/2 3. ŽIHER Elizabeta, Carkarjeva 4 PE 3 15 8 15 20 61 12 4 — — — — — 77 dvosobno 4. VOGRINEC Milena, Strelci 7, Ml 8 19 6 8 5 46 12 — 3 6 8 — — 75 dvosobno 5. PETEK Ignac, Krempljeva 3, Ml 6 15 6 23 5 55 12 — 3 — — — — 70 dvos. 2'/2 6. FERČEC Marjan, Stanošina 2, DSSS 8 19 12 5 5 49 12 — — — 8 — — 69 enosobno 7. BEJUK Ljubica, Črtomirova 22 CO 8 11 4 11 15 49 — 4 3 4 8 — — 68 enosobno 8. DUKARiČ Milica, Budina 11 Ml 8 19 8 10 10 55 — — 3 — 8 — — 66 dvosobno 9. ZAJŠEK Alojz, Taborska 8 CO 3 15 6 20 10 54 12 — — — — — 66 dvosobno 10. TESKAČ Danica, Cankarjeva 7 Ml 8 19 4 7 15 53 — 4 — — 8 — — 65 enosobno 11. MURKO Štefka, Trnovci 12 PF 8 9 10 12 10 49 — 4 — — 8 — — 61 enosobno 12. MERC Minka, Gregorčičev dr. 13 DSSS 1 — 4 28 10 43 — 4 — 4 — — — 51 1 nad. ali dva eno lin pol 13. MOLNAR Stanko, Krčevina 93, Ml 1 19 4 10 5 39 — — 2 8 — — — 49 dvosobno 14. ZAJC Justina, Belšakova 32, DSSS 6 2 12 10 5 38 — — — — 8 — — 46 tri ali večje 15. ŠKR1PAČ Janja, Gorišnica 84 Ml 6 3 10 4 5 28 — — — 2 8 — — 38 dvosobno 16. CVETKO Francka, Trstenjakova DSSS 3 3 2 25 5 38 — — — — — — — 38 enosobno s kuh 17. KIRBIŠ Jelka, Podgorci 17, DSSS 8 — 6 8 5 27 — — — — 8 — — 35 enosobno 18. BREČ Anica, Ziherlova 13, DSSS e 6 10 5 27 Odbor za — — — 27 dvosobno stanovanjske zadeve in družbeni standard začetku vožnje prekomerno obremenjevati. Na ta način dosežemo najhitreje delovno temperaturo vseh delov stroja. To nam omogoča najoptimalnejše pogoje vožnje in najmanjšo obrabo. 2. Vedeti je treba, da je poraba goriva odvisna od števila vrtljajev stroja. Zato je — praktično povedano — potrebno hitrost vozila prilagoditi čimmanjšemu številu vrtljajev v primerni prestavi. N. pr.: vožnja v »direktni« prestavi ni prav nič škodljiva tudi pri manjši hitrosti (ta je v navodilih največkrat navedena). To pa velja, seveda, le ob določenih pogojih: — ravno vozišče brez vzpetin; — neobremenjeno vozilo; — brez potreb po hitrem pospeševanju ipd. Za tako vožnjo mora imeti voznik že nekoliko izkušenj, da ve, do katere nizke hitrosti se še la- hko uporabi določena prestava. Do tresenja ali sukanja vozila seveda ne sme priti. S pretiravanjem lahko škodujemo stroju in prenosnemu mehanizmu. Dodajanje plina, t. j. pritiskanje stopal-ke za plin, je zelo delikatno opravilo. Kdor tu greši in nima občutka oz. posluha, koliko goriva stroj v tistem trenutku potrebuje, ne more prištediti niti pri gorivu niti pri stroju, zavorah in pnevmatikah. 3. Vožnja po mestu, na kratke relacije, v kolonah s pogostim ustavljanjem, pri odprtih oknih ipd. je gotovo neekonomična. Zato se bo preudaren voznik vožnjam po mestu sploh izogibal. Če pa bo taka vožnja neizogibna in ne bo natančno časovno določena, pa se bo odločil zanjo v času, ko je na cestah manj prometa, nikakor pa ne v prometnih konicah, Tekmovanja v DSI občine Ptuj za sezono 1980-81 Delavske športne igre občine Ptuj za sezono 1980/81 so za moške v 7 panogah in za ženske v 4 ipanogah. Tekmovanja niso končana v kegljanju in finale v namiznem tenisu. Rezultati ekipe Mesokombina-ta Perutnina Ptuj so naslednji: Ženske: Pikado II. mesto Streljanje 11. mesto Plavanje lil. mesto o š k i : Rokomet II. mesto Streljanje II. mesto Plavanje II. mesto Šah III. mesto Za mali nogomet še ni končne lestvice od strani NK Drave. V naslednji številki vas bomo bolj podrobno obvestili za ostale panoge. M.Ž. Vaja civilne zaščite času nenehnih poli- Nic nas ne sme presenetiti so besede, ki jih vedno bolj pogosto slišimo vsepovsod. Res živimo v času ticmh trenj. Tudi elementarne nesreče nam ne prizanašajo, zato moramo biti vsak čas pripravljeni na najhujše. Tudi v naši DO imamo razne specializirane ekipe CZ, med drugimi tudi za prvo medicinsko pomoč Od formiranja aktivno sodelujemo na tekmovanj ih. na vajah CZ in tudi ob morebitni resni potrebi prve medicinske pomoči (razne nesreče) Tako smo bili tudi 30. 5. 1981 udeleženi v vaji NNNP 81 v krajevni skupnosti Dr Jožeta Potrča, kjer je bilo potrebno ponesrečence po »potresu« pravočasno in pravilno oskrbeti. Zraven PMP so sodelovale še ekipe za red in varnost ter reševalci odstranie-valci ruševin Skupno s pripadniki CZ krajevne skupnosti je akcija uspela. Kljub pozitivni oceni pa se še pojavljajo pomanj-><1 jivosti, ki jih je potrebno v najkrajšem času odpraviti. Ob tem pa želimo, da resnično ne bi bilo potrebno uporabljati našega znanja nikoli. KT VS.IKA .sm Sestavil EDI vžprImkt od Jevi 6-Mvuo (TESTO MotveŠkE o 6oCU fTW75KA ofižene KUSIčj T£clW' POČITEIL žAPU- žčiuA- SJKM Sadeč. move vPŠA Žk-MIGA ANSi-.tr IME VOZI/O- 3iMSW ŠAUIST PEVKA tuhmeP SO&ICMA rae oseke \TAU7- SUPflfZ (6mo) ITAUJ. OTOČJE ITALEC X>EL otmA feosAgn/č VfL&A PAl-ME APoU) NOVA 56STPa 22- /a/ 25.fieb4 ^VqP OTlUJt !6fAM tzeees I&IDO fJAsrA- tJlTEV m SUM &LAA- &-ENO MFikre. OAhIKO hCDEfl N7Sk£ zmtj PEKA v S161 Kivi v 6-LMilo M hesnA Tep $>OL VOPISU? \J SlA&tLO METHOa UAt.) EtlffrAžA Delo VRAM, TeS^ia Delo MS ji U&P.H *EMCMO jamstvo TAMU.O. poenimA ŽENSKO IME LimSKC Velo tMHA '6KAIMI Mrtk/6. '|Jk7A/£M- TCMAf -a' c/Evmt fomA flUSKv JEžgzo Q4&i- VEvo dopisu? \j GlMlbo OfičiO- M-EN LEPOTNA tASTUNA vAnie PwmA DOPISU) v G(ASUo ups- m&4 •SiMEC PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureia redniški odbor Franio forint’ c'9 aI'•l90r 9ali0’ Marija Glaseo Jože llovšek, Majda Kuzma, Marica Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen Naklada ojSJLi Y°f,ov’ uredništvo m uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne Vračamo, Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, št, 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. TiskaTOZD Ptujska tiskarna, Ptuj. J « F ya ev , pumugi mnenja