DELEGACIJA. LITOSTROJA NA OBISKU V LENINGRAJSKI TOVARNI XXII. KONGRESA KP SZ
Čudovit sprejem v ZSSR
Na povabilo Leningrajske tovarne XXII. kongresa KP SZ je odpotovala na 11-dnevni obisk v Sovjetsko zvezo litostrojska delegacija, v kateri so bili glavni direktor Ivan Kogovšek, predsednik delavskega sveta Milan Vidmar, sekretar TK ZK inž. Anton Kovič, predsednik sindikata Vinko Kožuh in predsednik upravnega odbora Rudi Jesenšek.
Kamorkoli so Litostrojčani stopili, povsod so bili deležni burnih in dolgotrajnih aplavzov. Tako ploskanje kar ni moglo ponehati tudi v sejni dvorani Leningrajske tovarne, kjer so si Sovjeti in naši izmenjali prisrčne čestitke
Predstavniki sovjetske tovarne in naši delegati so se fotografirali tudi v eni izmed tovarniških sprejemnic
10.500 ljudi in kjer poleg Kaplanovih in Francisovih turbin izdelujejo tudi številne parne turbine v raznih velikostih. Z velikim veseljem so nam pokazali njihov napredek v kvaliteti in kvantiteti. Razgovarjali pa smo se tudi s člani kolektiva, ki so glavni pobudniki in gonilo takega napredka.
POVSOD SO NAS SPREJELI Z BURNIM PLOSKANJEM
Ni bilo oddelka ali predela ogromne tovarne, kjer ne bi z napisi pozdravljali delegacije Litostroja in bratstva med narodi SZ in Jugoslavije. Vsak pogled in stisk roke delavca ali inženirja v tovarni z nami je bil prisrčen in iskren ter je izražal željo po sodelovanju med SZ in Jugoslavijo.
Naslednji dan po ogledu podjetja so nam priredili časten sprejem v tovarniški dvorani, kjer je bilo zbranih okoli 200 članov njihovega podjetja, predvsem sindikalnih, partijskih in strokovnih funkcionarjev, ki so z viharnim ploskanjem pozdravili naš prihod. Sledili so nagovori njihovega predsednika sindikata, glavnega direktorja, sekretarja komiteja ZK in še nekaterih tovarišev in tovarišic, Vse besede, ki so nam bile namenjene, so izražale veliko zadovoljstvo ob našem prihodu ir iskreno željo po sodelovanju med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Prisrčno vzdušje se je še posebej stopnjevalo spričo obiska predsednika SZ Nikita Sergej evi-ča Hruščeva v Jugoslaviji.
Po izmenjavah daril in svečanih nagovorih so podarili našemu podjetju tekalno kolo Kaplanovega tekača in velik album podjetja, v katerem so številne slike iz njihovega dela in življenja. Posameznikom so dali v spomin lopatico parne turbine.
TpyAfliiiHMCfl JleHHHrpaflCKoro MeTajiJinneCKoro 3aBO£a UM6HH XXII Ceajia KIICC
TpjflfUiiuecR 3aBO£a JlHTOCTpoii hm6hh Tuto cep^etiHO npHBeTCT By e m Tpy£Hir[HxCfl JleHHHrpa^CKOro MeTajiJiHneCKOro saso^a hmc— hh XXII C"e3na KIICC.
CoodKjaeM BaM, mto mh cjre,n,yeM c dojib— in o it CHMnaTneit sa nepenncKoft Me»my Banieit n Hameit npo<$>coK)3HHMH opran«aaiizflMH. Mu TaK&e c o,n;ymeBJieHneM npHHfljiH coodmemie o tom, n to npurjiamaeTe b JIeHHHrpa.ii, HaHBHC — uihx npeACTaBHTejieit namero npe,n,npHflTHfl. BMecie c humh mu djiaro,n,apHM Bac aa ny— flecnyto dpaTCKyro BCTpeny h npnrmaraaeM Bac, HTOdu Bamn npeji,CTaBHTejiH noceTHJiH nac KaK MOJKHO CKOpee.
JKe;iaeM, hto6h Hamu dpaTCnne cbh3h eiije dojibme yrjiydJiHJincb h pacurapRJincb pas— mchom cnennajinctbmh , .nejierapHRMH hjih ^pyrnMH cnocodaMH.
TpyjijiiflHecfl 3aBon,a JIhtoctpoA hmohm Tkto panyeMCH rpoMajinuMH ycnexaMn pado— nero KOJiJieKTHBa JIennnrpa^CKoro MeiajuiK— neCKoro 3aBo.ua HMenu XXII Cea^a KIICC b , dopbde aa nocrpoenne K0MMynn3Ma n acejiaeM eMy Bce hobux h hobux ycnexOB na nyTn k nameit BejiHKOfi odnjeil pejin.
Kojijicktub aasojia JlHTOCTpoii HM6HH Thto
V imenu naše delegacije sta spregovorila glavni direktor Ivan Kogovšek in Vinko Kožuh, darilo podjetja — litostrojski miniaturni regulator — ki ga je v našem podjetju izdelal Rudi Finžgar iz turbinske skupine, ter tovarniški
Miniaturni regulator, ki so ga naši delegati podarili sovjetskim delavcem
album pa je izročil predsednik delavskega sveta Milan Vidmar.
Ves čas bivanja v Leningradu je bil prekrasen, saj so nam nudili vso udobnost in izkazali vso pozornost, niso nam pozabili tudi razkazati njihovih prelepih pokrajin in umetnostnih spomenikov in številnih drugih znamenitosti.
Po sporazumu s CK sindikatov v Moskvi bo delegacija Leningrajske tovarne obiskala naše podjetje spomladi prihodnjega leta in s tem vrnila obisk.
MILAN VIDMAR
Lep delovni uspeh v Gvineji
Priprave za spustitev v preizkusni pogon naših turbin v IIE tirandes Chutes v Gvineji (Afrika)
Posredno smo prej'eli od Marjana Trobca, ki sodeluje pri montaži naših turbin v hidroelektrarni Grandes Chutes v Gvineji, nekaj podatkokv o poteku montažnih del, ki jih je imenovani sporočil 13. avgusta t. 1. Iz njegovega pisma povzemamo:
Dne 15. avgusta t. 1. bomo gotovi z vsemi cevovodi na turbini A. S preizkusi bomo začeli jutri. Kaže, da se bo turbina A zavrtela prihodnji teden. Kmalu bo za preizkusno vrtenje pripravljena tudi turbina B. Vsi cevovodi so zelo kvalitetno izdelani. Tudi na vodostanu je že precej pripravljeno. Upamo, da nam bo pogon kar v redu uspel.
PS:	Ob zaključku redakcije
smo dobili vest, da se je turbina A uspešno zavrtela.
Pobudnika medsebojnih izmenjav delegacij sta bila sindikata obeh tovarn, ki sta v stikih skozi vse obdobje od leta 1956. Pismeno se obveščamo o dosežkih pri izpolnjevanju planskih in drugih obveznosti, razen tega pa pošilja naše podjetje Leningrajski tovarni tudi svoj časopis, ki ga redno prejema in se nam zanj zahvaljuje.
NEPOPISNO TOPEL SPREJEM
Našo delegacijo so v Moskvi predstavniki CK sindikata industrije sprejeli nepopisno toplo in bratsko. Po trodnevnem obisku v glavnem mestu Sovjetske zveze smo odpotovali v 600 km oddaljeni Leningrad, kjer nas je v zgodnjih jutranjih urah na kolodvoru nadvse prisrčno sprejela skupina iz Leningrajske tovarne XXII. kongresa KP SZ.
Po kratkem sprejemnem nagovoru generalnega direktorja njihove tovarne in potem ko so nas njihove delavke in funkcionarji obdarili s šopki cvetja, smo ob brnenju filmskih kamer in bliskih fotografskih aparatov ter po prisrčnih stiskih rok in toplih objemih zapustili kolodvor in se napotili v hotel, kjer smo odložili svojo prtljago. Nato smo odšli na ogled tovarne, ki zaposluje
SINDIKAT POBUDNIK PRIJATELJSKIH STIKOV
Prva poznanstva med Litostrojem in Leningrajsko tovarno segajo že v leto 1956, ko je bila naša delegacija gost v njihovem podjetju, ter v leto 1957, ko je njihova delegacija vrnila obisk.
Med ogledovanjem mestnih znamenitosti
Naj živi sovjetsko-jugoslovanska družba, je pisalo na transparentu, ki so ga obesili Leningrajčani nad častno tribuno, kjer so sedeli naši delegati. Podobna gesla so bila izobešena tudi po vsej tovarni
mu, da je 37 milijonov dinarjev, kolikor imamo zagotovljenih, precej malo, bomo še letos jeseni pričeli graditi. Industriji so potrebni strokovnjaki naše stroke, zanimanje med študenti za študij strojništva je veliko in novo fakultetno poslopje je nujno potrebno. Graditi pravzaprav moramo.«
E. Jurič
TISOČ OBISKOVALCEV
V nedeljo, dne 1. septembra, so si ogledali Litostroj svojci .naših delavcev. V spremstvu članov kolektiva si je ogledalo naše podjetje več tisoč obiskovalcev. Zlasti veliko zanimanje za tovarno je pokazala mladina.
Ogled podjetja je bil možen od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne po vseh ključnih obratih ot modelne mizarne, livarn do plo-čevinarne. Med ogledom so številni obiskovalci izrazili priznanje in začudenje nad rastjo našega podjetja in pestrostjo proizvodov.
Nova fakulteta za strojništvo
Na strojniški fakulteti v Ljubljani je v preteklem študijskem letu (1962-63) študiralo 1.181 rednih in izrednih študentov. Marsikomu se zdi ta številka ogromna, vendar ni tako velika zaradi študentov te stroke (industrija bi jih potrebovala mnogo več), ogromna je zaradi majhnih in precej neustreznih prostorov, v katerih ta fakulteta vzgaja bodoče strokovnjake. Pred časom se je izvedelo, da na fakulteti za strojništvo razmišljajo o gradnji novega fakultetnega poslopja. Tudi naša tovarna bo ta njihova prizadevanja podprla. Nudili jim bomo vso moralno in materialno podporo (500,000 dinarjev), saj bomo s tem posredno pomagali tudi sami sebi, saj prav s te fakultete potrebujemo mnogo strokovnjakov. Pa tudi v okviru našega Izobraževalnega centra imamo oddelek fakultete za strojništvo, ki ga obiskuje precej Litostrojčanov.
Kako daleč so na fakuleti za Na vrhu stavbe, poleg velikih strojništvo? Inž. Peter Novak, predavalnic, bodo prostori študen-redni asištent strojniške fakul- tovske organizacije, saj so sedaj tete v Ljubljani, nam je o načr- praktično brez njih. Proračunski
Stara strojniška fakulteta
tih in o tem, kaj so za gradnjo že storili, povedal takole:
»Stavba, v kateri bo nova fakulteta za strojništvo, bo ležala med Aškerčevo in Rimsko cesto in bo torej neposredno poleg poslopja sedanje fakultete. Sedanjega poslopja seveda ne bomo opustili, temveč še naprej uporabljali in bo skupaj z novimi objekti funkcionalna enota. Vhod v novo fakulteto bo z Rimske ceste. Stavba bo imela štiri visoke in šest nizkih etaž, razen tega pa bosta prav na vrhu stavbe dve veliki predavalnici. Na vrh stavbe bomo predavalnici postavili zato, ker je tam pajmanj hrupa in bodo študentje tam lahko najlaže sledili predavanjem. V prvi izmed vrhnjih predavalnic bo prostora za 240 študentov, v drugi pa za 120. Poslopje bo 51 metrov dolgo in 22 metrov široko. Izdelano bo sodobno in bo imelo velike površine zasteklene. V novem objektu bo našlo študijsko mesto 900 študentov, verjetno pa tudi več. Za 800 študentov bo mest samo v risalnicah. Ker bo zgradba precej visoka, bo imela razen stopnišč tudi štiri dvigala. Z dvema dvigaloma se bodo vozili študentje, eno bo za predavatelje in ostalo osebje fakultete, četrto pa bo rezervno 'in ga bodo vključili, če bi bila ostala pokvarjena.
Tudi notranjost poslopja bo urejena sodobno in funkcionalno. Stavba bo predeljena s tankimi predelnimi stenami, vanje pa bodo vdelane zidne omare. V glavnem, velikem preddverju bo imel vsak študent svojo omarico, v kateri bo imel garderobo in seveda knjige in druge pripomočke, ki jih pri študiju potrebuje. Predavalnice bodo opremljene s klimatskimi napravami, medtem ko bo v ostali stavbi centralna kurjava. Načrti za zgradbo so v glavnem že izdelani. Naredili so jih v projektivnem ateljeju v Ljubljani. Projektant stavbe je inž. arhitekt Mušič, pri projektiranju pa je z njim sodeloval še inž. arhitekt Berce. Glavni statik nove hiše je dr. Prelog, za instalacijo pa bo poskrbel prof. Likar. Povsem blizu glavne stavbe bodo sezidali tudi dva nekoliko manjša stranska objekta, v katerih bodo laboratoriji. Prvi laboratorij bo ob Aškerčevi cesti (nekoliko umaknjen) med Metalurško in Strojniško fakulteto, drugi pa na mestu sedanjega oddelka za geodezijo.
znesek za vse objekte je približno ena milijarda sto milijonov dinarjev.«
Kako pa je s sredstvi?
»Univerza nam je obljubila, da bomo dobili iz posebnega sklada, ki ga imajo prav v te namene, za začetek sto milijonov dinarjev. Iz neznanih vzrokov do sedaj nismo dobili nič. S tem denarjem bi dogradili poslopje do temeljne plošče. Lani smo iz lastnih sredstev prihranili 3,774.000 dinarjev. S pomočjo gospodarske zbornice smo organizirali posebno akcijo, s katero pri gospodarskih organizacijah zbiramo sredstva za gradnjo. Gospodarske organizacije so nam obljubile, da nam bodo nakazale 34 milijonov dinarjev. Kljub te-
DOSLEDNO IZVAJATI SPREJETE SKLEPE
Sredi septembra so komunisti livarne jeklene litine kritično spregovorili o delu OO. Poudarili so, da člani Zveze komunistov niso bili vselej nosilci naprednih stališč ob pojavih, ki bi lahko imeli negativne posledice za obrat in podjetje. Zato bo takšnim pojavom potrebno v bodoče posvetiti vso pozornost.
Komunisti niso spremljali življenja v obratu pasivno, saj žele postati nosilci družbene aktivnosti. Bolj kakor doslej pa bodo morali skrbeti za dobre notranje odnose.
Med poglavitnimi problemi, ki so jih obravnavali, so bili proizvodni problemi, samoupravljanje in notranja delitev dohodka. EE je dobro zaživela in so mnenja, da bo novi statut podjetja dal precej pravic za smotrnejše gospodarjenje.
Komunisti livarne jeklene litine bodo morali v prihodnje mnogo odločneje nastopati proti raznim nepravilnostim in dosledneje izvajati sprejete sklepe. Za učinkovitejše delo bodo 'morali sprejemati dosedanjo vsebino in metode dela, pri vsem pa je nujna sistematičnost.
Časopis Litostroj je tvoj, zato redno dopisuj vanj o vseh zanimivostih iz svojega obrata ali pisarne.
Kolumbijci o naših proizvodih
V letošnjem letu smo se že ali se še bomo udeležili večjega števila mednarodnih sejmov v tujini kakor kdaj koli doslej. Tako razstavljamo tudi na IV. sejmu v glavnem mestu republike Kolumbije v Južni Ameriki, Bogoti, kjer se bomo predstavili južnoameriškim
kupcem s svojimi viličarji.
Jugoslovanski (in še posebej litostrojski) eksponati so vzbudili tamkajšnjo pozornost še pred odprtjem velesejma. Tako sta dva velika dnevnika iz Bogote objavila o tem poročilo in fotografije. Dnevnik »El Especta-dor« je dne 4. avgusta 1963 pod trikolonsko sliko, ki prikazuje zaboje z jugoslovanskim blagom ob dospetju (na sliki je dobro videti tudi naš viličar), in pod naslovom »Prispelo je jugoslovansko blago za vzorčni sejem« poudaril med drugim, da je bila Jugoslavija »prva država, ki je poslala svoje vzorce«.
Dnevnik »El Tiempo« z dne 4. avgusta t. 1. pa je prav tako objavil trikolonsko sliko, na kateri je v sredini naš 5-tonski viličar, daljši članek pa ima naslov: »Prispelo je prvih 180 ton za IV. vzorčni sejem« in podnaslov: »Prva država, ki je poslala svoje vzorce, je Jugoslavija — Poljedelski stroji in talna pre-
vozna sredstva — Za prodajo bodo izkoristili kompenzacijo s kavo«. Časnik omenja, da so v jugoslovanski pošiljki razni proizvodi eksponati, od poljedelskih strojev do šumečih vin v skupni vrednosti okoli dveh milijonov pezet. Jugoslavija je na sejmu v Bogoti najela 1000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, na katerem bo postavljen tudi tipičen jugoslovanski paviljon, kjer bodo gostom tudi postregli z našimi specialitetami. Dnevnik nato navaja posamezne eksponate in omenja, da jih bo razstavljalo 60 jugoslovanskih podjetij. Vsi razstavljeni predmeti bodo naprodaj po kompenzacijskem sporazumu, sklenjenem za to priložnost med SFRJ in Kolumbijo.
Iz prikazov obeh bogotskih dnevnikov lahko povzamemo, da je za proizvode jugoslovanske industrije v Kolumbiji in drugih južnoameriških državah veliko zanimanje.
Spoštujmo delovno disciplino
V statutu delovne organizacije bo potrebno paziti tudi na tista določila, ki bodo urejevala delovno disciplino. Kaj nam bodo pomagali še tako lepo napisani predpisi, kako mora delavec ravnati med delom in v zvezi z delom, da bo delovna organizacija res uspešno delovala, če ne bo pokazal sam dovolj trdne volje za pravilen potek delovnega proce-
Zahvala najstarejšim Litostrojčanom
Prvega septembra je minilo 16 let od ustanovitve Litostroja. Letošnje obletnice sicer nismo proslavili tako svečano kot lani, toda kljub temu podjetje ni pozabilo vseh tistih, ki pridno sodelujejo v našem podjetju že več kot deset oziroma petnajst let.
Zato je prejelo tudi letos 191 desetletnikov lepe zapestne ure in
zahvale, vsi tisti pa, ki so zaposleni v podjetju že petnajst let, teh'je 108, so prejeli pismene zahvale.
Nagrade in zahvale so nagrajencem razdelili šefi proizvodnih enot v petek, dne 30. avgusta. Uprava podjetja pa je s sodelovanjem sindikalne organizacije pogostila vse jubilante.
Dva posnetka s svečanosti, ki so jih imeli 15-letniki in 10-letniki
v naši tovarni
sa in s tem pomagal podjetju do čimboljših uspehov. Vsi predpisi torej, ki bodo zapisani v tej mali ustavi podjetja, bodo morali res veljati za vsakogar kot najvišji in najvažnejši odlok podjetja, ki je bil zapisan ne samo v interesu skupnosti ampak tudi v interesu delavca samega. In to velja ne samo za izvrševalce, ampak tudi za vse organe upravljanja in organe vodenja. Cc ne bo tisti, ki odgovarja za pravilnost dela svojih sodelavcev, znal pravilno oceniti skupnega dela, potem bo težko govoriti v taki delovni organizaciji o delovni disciplini.
V statutu manjše delovne organizacije bo laže določiti predpise o delovni organizaciji, številne predpise glede delovnih dolžnosti in obveznosti vseh organov v podjetju in seveda posameznih članov kolektiva. Se večja pestrost teh predpisov pa bo, kot že rečeno, v večjih podjetjih, kjer bodo predpisi o delovni disciplini in disciplini odgovornosti delavcev zajeti v posebnem disciplinskem pravilniku delovne organizacije.
Prav posebno pa bo treba v bodoče skrbeti, da bodo vsi člani kolektiva, zlasti odgovorni za pravilno izvedbo disciplinskega postopka, res vsestransko seznanjeni z vsemi predpisi.
Vsaka mlačnost, nezainteresiranost, nedoslednost in površnost ustvarja neresnost pri delu in s tem povzroča škodo delovni organizaciji in s tem seveda tudi vsem tistim članom kolektiva, ki so voljni delati vestno in pošteno. Doslej smo ugotovili nekaj primerov, ko disciplinski organi v disciplinskem postopku niso ravnali pravilno ali kršilec delovne discipline sploh ni bil klican na odgovornost z neresno utemeljitvijo, da disciplinsko kaznovanje nima vedno pozitivnega uspeha. Res so morda taki posamezni primeri odvisni od presoje disciplinskega organa, vendar je treba vedeti, da vsakdo, ki prekrši delovno disciplino z naklepom ali iz malomarnosti in še posebej, če je povzročena podjetju materialna škoda, mora disciplinsko odgovarjati.
Pri zamujanju dela, pri nepotrebnih zasebnih razgovorih med delovnim časom, zapuščanju delovnega mesta, predčasnem zapuščanju delovnega mesta in pri zasebnih opravkih med delovnim časom, ki se lahko brez škode urede v prostem času itd., bi morali biti bolj dosledni in energični. Pri tem pa prihajamo do zanimivih ugotovitev. Število disciplinskih prestopkov se je v našem podjetju precej zmanjšalo od leta 1961, ko je bila izvedena decentralizacija disciplinskega postopka. Vprašujemo se, ali so postali člani našega kolektiva bolj disciplinirani ali pa disciplinski organi ravnajo dosledno v smislu določil disciplinskega pravilnika podjetja.
Železarna Skopje;
milijon ton železa in jekla
NOVA ŽELEZARNA BO ZAVZEMALA POVRŠINO 400 HEKTAROV — V NJENEM SESTAVU BODO TUDI TRIJE RUDNIKI ŽELEZNE RUDE IN KAMNOLOM — INVESTICIJA V TA GIGANTSKI OBJEKT, PRI KATEREM SODELUJE TUDI NAŠE PODJETJE, ZNAŠA 250 MILIJARD DINARJEV — BRUTO PRODUKT ŽELEZARNE BO ZNAŠAL LETNO 100 MILIJARD DINARJEV — LETNO BO PORABILA 2 MILIJARDI KILOVATOV ELEKTRIČNE ENERGIJE — TEHNOLOŠKI POSTOPEK BO TEMELJIL NA NAJSODOBNEJŠIH PROIZVODNIH POSTOPKIH —- ZAPOSLILI BODO 7.500 DELAVCEV, OD KATERIH JIH BO IMELO 70 ODSTOTKOV VISOKO STROKOVNO IZOBRAZBO.
Šele po katastrofalnem julijskem potresu, ki je porušil glavno mesto Makedonije, smo iz časopisnih stolpcev izvedeli nekaj več podrobnosti o jeklarsko-že-lezarskem velikaiiu, ki ga grade v tej republiki.
Kljub temu, da železarna ni bila pomembno oddaljena od epicentra potresa, poslopja niso bila tako poškodovana, da bi zaradi tega trpela izgradnja.
Skopska železarna je posebej zanimiva tudi za naše podjetje, saj delamo za njo več kot 30 žerjavov, pripravljamo pa še druge ponudbe.
Železarniški objekti bodo zavzemali površino, ki bo večja od 400 hektarov. Za bežen ogled vseh gradbišč z avtomobilom sta potrebni najmanj dve uri. Pri njeni graditvi, ki jo financirajo večinoma iz sredstev splošnega investicijskega sklada in iz inozemskih komercialnih kreditov, sodelujejo naša najvažnejša industrijska podjetja iz vseh krajev Jugoslavije. Opremo za železarno bodo dobavila tudi podjetja iz Anglije, Danske in Avstrije. Na gradbiščih je videti skladovnice zabojev z opremo, ki je prispela tja čez pristanišče Solun, predvsem iz Danske in Avstrije.
Železarna Skopje ne bo imela samo svojega železarskega obrata v Skopju, marveč bodo pod njenim okriljem obratovali kot njeni obrati tudi trije makedonski rudniki železne rude v Taj-mištvu, Demir Hisarju in Damjanu. Investicijska dela v teh rudnikih so v zaključni fazi. Prav tako bo v sklopu železarne zelo velik kamnolom iBanjane v bližini Skopja. Da bodo lahko izkoriščali rudnik v Demir Hisarju in kamnolom Banjane, so morali zgraditi posebne železniške proge. Razumljivo je, da so vsi trije novi rudniki in kamnolom terjali tudi investicije v družbeni standard pri teh objektih. Za sam objekt železarne v Skopju in druge omenjene objekte, ki naj omogočijo železarni proizvodnjo, znaša investicijska predračunska vsota 250 milijonov dinarjev, kar je približno toliko, kolikor je investirala Makedonija v svoje gospodarstvo od leta 1945. pa do 1960. leta.
Po dograditvi železarne, ki bo začela obratovati postopoma, bo njen bruto produkt moral znašati nad 100 milijard dinarjev na leto. Računajo, da bo del železarne začel poizkusno obratovati že leta 1965 in da bo takrat proizvedla približno 260.000 ton jekla. Do leta 1967 naj bi se le-ta povečala za približno 600.000 ton na leto. Ko pa bo železarna v celoti dokončana, bo proizvajala najmanj 940.000 ton na leto. Da bo lahko dosegla to proizvodnjo, bo potrebovala več kakor 2 milijona ton železne rude iz rudnikov v Tajmištvu, Demir Hisarju in Damjanu ter več kakor 600 tisoč ton apnenca iz kamnoloma Banjane. Razen tega bo železarna porabila kakih 270.000 ton suše-
nega lignita iz rudnikov lignita kosovskometohijske pokrajine ter sltoro 2 milijardi kWh električne energije. To naj bi dobivala predvsem iz mavrovskih hidrocentral.
Tehnološki postopek v železarni Skopje bo temeljil na najsodobnejših proizvodnih postopkih topljenja železne rude in proizvodnje surovega železa ter jekla. Namesto klasičnih visokih peči bodo v visokih pečeh skopske železarne uporabljali električno energijo za topljenje železne rude in oplemeniteni lignit kot redukcijsko sredstvo. Prav zaradi tega je odstotek tuje opreme relativno velik. V ilustracijo naj navedemo, da dosežejo rotacijske peči višino 110 metrov. Obsežnost železarne in njene proizvodnje nam lahko predoči tudi podatek o površini proizvodne dvorane tople valjarne. Njena površina znaša več kakor 140.000 kvadratnih metrov.
Ko bo železarna delala s polno zmogljivostjo, bo zaposlovala več kakor 7.500 delavcev, od katerih bo moralo imeti kakih 70 odstotkov visoko in srednjo strokovno kvalifikacijo. Že danes usposabljajo druge naše železarne zanjo tisoče delavcev, več sto njenih štipendistov pa se šola na naših fakultetah, višjih in sred-
njih strokovnih šolah; razen tega je poslala nekaj svojih delavcev na usposobitev v tujino.
Želimo, da julijska potresna katastrofa, ki je tako hudo prizadela ne samo Skopje in republiko Makedonijo, temveč vso našo socialistično družbeno skupnost, ne bi zavrla graditve železarne Skopje in njenih stranskih objektov.
V začetku septembra nas je obiskala etiopska delegacija, z zanimanjem ogledala naše podjetje
PREVEC POŠKODB
V primerjavi z mesecem junijem se je julija število obiskov v ambulanti nekoliko znižalo. Junija je prišlo v ambulanto 969, v juliju pa 887 bolnikov in poškodovancev; torej 82 manj kot prejšnji mesec.
Prav tako je padlo število nesposobnih za delo, in sicer od 467 junija na 418 julija, kar je za 49 manj.
Junija se je zmanjšalo tudi število izgubljenih delovnih dni. Meseca junija smo izgubili 4.292, julija pa 3.189 delovnih dni, kar je 1.103 delovnih dni manj kot v mesecu juliju.
Zaradi bolezni je junija prišlo v ambulanto 771, julija pa 674, kar je za 97 bolnikov manj kot
Prihranjena klobasa je več vredna kot sneden vol
Na seji plenuma Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila v Beogradu 3. julija 1963, so bila sprejeta načela za poslovanje Blagajne vzajemne pomoči. Za izvajanje poslovanja po teh načelih je določen datum 1. januar 1964. leta.
Pri naši sindikalni podružnici že imamo to blagajno, ki bo morala svoje poslovanje prilagoditi tem načelom. Tovarniški odbor sindikalne podružnice je - že pripravil osnutek za nov pravilnik.
Ta med drugim navaja člene o namenu vzajemne pomoči, dolžnostih in pravicah članov, pridobitvi in prenehanju članstva, o kratkoročnih in dolgoročnih posojilih, rokih vračanja in dolžnosti odbora. Navajamo nekaj posameznih najvažnejših določil iz pravilnika:
Članstvo pri Blagajni vzajemne pomoči si pridobi vsak s pristopno izjavo in vplačilom prve članske vloge vsak član katerekoli sindikalne podružnice v tovarni. Na temelju pismene izjave se novemu članu avtomatično odtegujejo od mesečnih prejemkov članske vloge.
Ko član vplača 10.000 dinarjev, lahko preneha z vplačilom, s tem pa še vedno ostane član.
Pravice članov blagajne:
1. da sprejema posojila, 2. da se udeležuje sestankov, posluša poročila in o njih razpravlja, 3. da voli in je lahko voljen v upravni ali nadzorni odbor blagajne.
Dolžnosti članov:
1. da redno plačuje članske vloge, 2. da v določenih rokih vrača posojila, 3. da dela za krepitev blagajne.
ČASOPISNI ODMEVI
na skrajšani delovni čas
Tisti, ki mu je prenehalo članstvo bodisi z izstopom ali z izključitvijo, ima pravico do povračila vseh vplačanih vlog. Ob izplačilu se odbije samo morebitni dolg.
Za umrle člane se vloge izplačajo najbližjim svojcem ali pa osebi, ki jo je določil v pismeni pristopni prijavi.
Posojila so kratkoročna in dolgoročna. Najnižji vračilni znesek je šestina zneska posojila. V izjemnih primerih upravni odbor Blagajne vzajemne pomoči lahko podaljša dobo vračanja posojila največ do enega leta._
Kratkoročno posojilo lahko dobi član, če ima vloženo 50% vlogo.
Viri dohodkov Blagajne vzajemne pomoči:
1.	obvezne in neobvezne vloge
članov,	„
2.	dotacije sindikalnih podružnic ali druge vrste dotacij,
3.	obresti od hranilnih vlog pri Narodni banki,
4.	morebitne zapadle članske vloge.
Članske vloge se ne obrestujejo.
Organi vzajemne pomoči so:
Občni zbor članov, upravni odbor,- ki ima pet članov in nadzorni, ki ima tri člane.
VJESNIK
v preteklem mesecu. Junija je dobilo stalež 343 bolnikov, julija pa 303. Zaradi bolezni je bilo junija izgubljenih 3073, julija pa 2.341 delovnih dni, torej 732 izgubljenih delovnih dni manj kot junija.
Glede ponesrečencev se je stanje poslabšalo. Tako je n. pr. junija iskalo pomoč v obratni ambulanti 198 ponesrečencev, julija 213 ali 15 več kot v preteklem mesecu.
Zaradi nesreč pri delu je bilo nezmožnih za delo v juniju 129 naših delavcev, julija pa 115 ali 14 manj kot mesec dni poprej.
Zaradi nezgod smo sicer izgubili 1.219, julija pa 848 dni, torej 371 manj kot junija.
Zanimivo je razmerje med obratnimi in izvenobratnimi poškodbami, n. pr. v mesecu juliju:
— obratnih 130 — 61 odstotkov, — izvenobratnih .83 — 39 odstotkov.
To se pravi, da na 3 obratne nezgode prideta 2 izvenobratni, kar pomeni, da je število izvenobratnih nezgod, na katere nimamo skoraj nobenega vpliva, zelo veliko breme za naše podjetje. Ravno zaradi tega je naša naloga v zmanjševanju obratnih nezgod še večja in pomembnejša.
Največ izvenobratnih poškodb pride v ponedeljek pa tudi v torek, slednje pa večinoma v soboto ali nedeljo.
Da je temu vzrok čezmerno uživanje | alkohola, ostane brez vsakega dvoma.
Največji odstotek obolelosti ima PK 22,6 odstotka, sledijo splošni sektor 21,2 odstotka, MO 19,5 odstotka, OO in SN 18,1 odstotka, najmanjši odstotek pa ima M'S 16,3 odstotka.
Naj večji odstotek obolelosti PK 12 odstotkov, zatem so MO 8 odstotkov, DT 7,5 odstotka, SN 6 odstotkov itd. Najmanj poškodb je razen v splošnem sektorju 3,4 odstotka še v HS in OO po 5 od-stokov.
Največ izgubljenih delovnih dni je bilo v PK 1,5 dneva na zaposlenega, nato v HS in OO 0,9 dneva, najmanj pa v SN pol dneva na zaposlenega.
V mesecu juliju beležimo v primerjavi z junijem padec obiskov v obratni ambulanti, število nesposobnih za delo ter število izgubljenih delovnih dni.
Čeprav se je število izgubljenih delovnih dni zmanjšalo v primerjavi z mesecem junijem, se je število poškodb povečalo.
Dr. Ljubimko Mijatovič
NESREČE Z »MEGLENIM« OZADJEM
Kaj vse se lahko skriva za kolesarsko nesrečo.
V letošnjem polletju je bilo 36 takih nesreč, ki so se pripetile na poti v službo in nazaj, kar pomeni 6 nesreč na mesec.
Če jih podrobneje analiziramo, ugotovimo, da je nekaj takih, ki imajo precej »megleno« ozadje. Precej nesreč se ni pripetilo tako, kot jih delavci kasneje prikažejo. Naši socialni skladi so prav zaradi takih primerov hudo obremenjeni,	r
Delavec N. J., doma nekje z Dolenjskega, je neko soboto zapuščal podjetje kot vsi ostali. Se preden je vstopil v avtobus, se je hotel odžejati. Stopil je v Delavsko restavracijo in popil mimogrede dve steklenici piva. Nato se je odpeljal...
Ta dan pa za :N. J. ni bil tak kot drugi dnevi. Doma ga je čakal brat, ki je prišel po daljšem službovanju v Zahodni Nemčiji na dopust z novim Rekordom. Seveda, po starem običaju se mora takšen dogodek »zaliti«.
In res. Kam drugam bi šla kot v domačo zidanico. Saj tu je najprijetneje in tudi za »merco« se ne gleda; lahko brez skrbi pogledaš globoko v kozarec.
Pripeljala sta se prav do cilja. V prijetnem bratovskem pogovoru sta pričela obujati spomine in pri tem pridno praznila kozarec za kozarcem. Vzdušje med njima je bilo vse bolj živahno in se je spreminjalo v petje in vriskanje.
Sporazumno sta zaključila veselo popivanje in se odpeljala proti domu. Ta vožnja bo seveda ostala za njiju v trajnem spominu. Pa ne zaradi lepe vožnje, temveč zato, ker sta postala oba trajna invalida. Tako se je zaključila vožnja...
Epilog: Ko bi moral N. J. priti v ponedeljek na redno izmeno, ga seveda ni bilo. Po svojem prijatelju je poslal pošto, da se je zjutraj, ko je šel v službo, prevrnil s kolesom.
Zato, da bi prejel 100 odstotno' nadomestilo za svoj zaslužek, se je poslužil najbolj nepoštenega načina.
»mmi
__	l	SŠGtiHffisastssBHBaati
wm KOMUNIST
Skrajšani delovni čas v Litostroju-da

# v:	custio ivm trot
; arsavsrz-eeiivssl v »Anrocrpojy«*p
Ih
f Rezultati skrajšanega Moraega časa v mapi in juniju
El!
SiliSi sl«
1’EDKN IMA
uy£
DELAVSKA
ENOTNOST
Samski domovi - naš pastorek
»Retour a la nature!« (Nazaj k naravi!), je pred več kot četrt tisočletja vzkliknil mož z imenom Jean Jacques Rousseau, mislec in filozof. Res, treba bi se bila
vrniti k naravi. Današnji čas ni kaj prida . . .
PRED TISOČLETJI SO LJUDJE ŽIVELI V HORDAH. STANO VANJ NISO POZNALI IN SEVEDA TUDI STANOVANJSKIH PROBLEMOV NE. STANOVALI SO PAČ, KJER JE NANESLO, V KAK SNI JAMI, V OGROMNIH DREVESNIH DUPLIH, POD PREVISNIMI SKALAMI... MNOGO KASNEJE SO PRIČELI GRADITI HIŠE IN STANOVANJA IN... POJAVIL SE JE STANOVANJSKI PRO BLEM. ŠE ZDAJ GA POZNAMO. V VEČINI PRIMEROV RES LE »POZNAMO«, MEDTEM KO ZDRAVILA, KI BI GA OZDRAVILO IN ODPRAVILO, NE POZNAMO ALI TOČNEJE, NIMAMO DOVOLJ.
Samski dom v Vižmarjih
Vseh niš je premalo, saj niše zdaj niso le hiše: to so poslovne zgradbe, tovarne, skladišča, garaže, šole, bolnice, ustanove, hoteli, počitniški domovi, stolpnice, vrstne hiše, domovi za mladino, domovi za starčke, samski domovi...
Samski domovi. Hm, kaj pa je to samski dom? Morda je odgovor tole. Samski dom je hiša, v kateri stanujejo ljudje enega ali drugega spola, ki imajo v osebni izkaznici v rubriki »stan« zapisano: samski. Poročeni pravijo, da so zavidanja vredni. Ne vem, zakaj pravijo tako, saj so bili včasih vendar tudi oni samski...
Postanimo resnejši! Da je v današnjih časih težko dobiti stanovanje, je znano. Naši časopisi so polni oglasov: »Iščem sobo ...« in »Grem tudi za sostanovalca«. Ljudje vseh starosti, poklicev in spolov iščejo stanovanje. Redki so, ki ga najdejo. Pri iskanju jim pomagajo podjetja, ki so pripravljena stanovanja kar kupili, podjetja zidajo sama, kajti tisti, ki ponudi razen službe tudi stanovanje, bo imel delavcev dovolj. Kako pa je s tem pri nas, v naši tovarni?
SPANJE PRAVIČNEGA Naša tovarna je velika, moderna in celo lepa. Imamo še kar dobro strojno opremo, delavci v njej so zaščiteni, delamo 42 ur na teden, v razpisih cesto nudimo tudi stanovanja ali vsaj prostor v samskih domovih. Delavcev, ki žele delati pri nas, nikoli ne zmanjka. Vse bi bilo lepo in prav, če ...
... ne bi v samskem domu v Vižmarjih v enem samem precej provizorično pregrajenem hodniku stanovalo 12 družin, če ne bi v istem domu bilo več kot 80 otrok, ki zanje ni nikjer prostora, če bi bil ženski samski dom nekoliko drugače urejen in bi kdo skrbel za red v njem, če bi svet stanovalcev v samskem domu na Djakovičevi št. 10 kdaj imel sestanek in na njem razmišljal o problemih, ki jih ima in jih skušal odpraviti, če bi bili fantje v lesenem provizoriju na Djakovičevi 57 bolj disciplinirani, če ... Še mnogokrat lahko zapišem če... MisHm, da jih je že toliko dovolj.
ZA INTERNAT NEUSTREZNO, ZA DELAVCE DOBRO
Pred leti je bil v Vižmrajih, kjer je zdaj samski dom, internat, v katerem so stanovali vajenci industrijske kovinarske šole. Ker zanje prostori niso bili ustrezni, so učence preselili. Zdaj je dom popolnoma dober. Isto
velja za barake, v katerin so samci v Drobošnjakovi ulici. Za internat neustrezno, za delavce dobro. Tudi v domu na Djakovičevi 57 so bili gojenci šole in so se izselili v boljše prostore. Prav je, da so v lepem, modernem internatu, barake so bile res neustrezne. Ali pa je prav, da stanujejo njihovi nekoliko starejši tovariši, ki so šolo končali in se zaposlili v tovarni, v barakah? Ali je prav, da se bodo — ko končajo šolo — tudi oni preselili vanje?
OBISKAL SEM STANOVANJSKEGA REFERENTA
Preden sem začel obiskovati litostrojske samske domove, sem obiskal referenta za stanovanjske zadeve Staneta Troho.
»Imamo štiri samske domove in nekaj ležišč v bloku XVII ter nekaj V Drobošnjakovi ulici. Vsak dom ima hišnika in svet stanovalcev. Žal so v mnogih samskih domovih sveti stanovalcev le na papirju, saj ne delajo ničesar. Tudi s hišniki imamo precej slabe izkušnje. Mislim, da bi bilo najbolje, če bi uvedli v domove upravnike, ki bi skrbeli, da bi bilo v njih vse v redu. Zdaj je marsikje porazno ...«
Skupaj sva si ogledala nekaj samskih domov. Ostale sem si ogledal sam. Tik preden sva odšla, je prišel v pisarno mladenič.
»Ne morem več ...« je rekel.
»Česa ne morete?«
»Stanujem v Drobošnjakovi, v baraki. To je grozno. Nisem navajen. Prosim, dajte mi drugo stanovanje.«
»Koliko časa ste že v tovarni?«
»Nekaj mesecev.«
»V tovarni je mnogo fantov kot vi, ki že več let stanujejo tako. Niti njim ne moremo pomagati. Počakajte, potrpite malo, saj bo...«
SAMSKI DOM IV, DJAKOVIČEVA 57
Čistilke so čistile stopnice in se nasmehnile, ko sem spraševal, če imajo mnogo dela. V sobi na koncu hodnika si je nekdo kuhal stročji fižol.
»Kuhinjo, ki služi tudi kot prostor za likanje, smo uredili zato, da bi si imeli fantje kje skuhati čaj. Zdaj je to včasih prava kuhinja.«
V	tem domu je 147 ležišč. V sobah, ki so kljub temu, da so precej tesne, opremljene zadovoljivo, spijo po štirje ali celo po osem fantov. Čeprav res niso lepe, bi bil v njih kljub temu lahko precej večji red. Morda bi bile potem lepše? Poizkusite, fantje iz Djakovičeve 57!
»Vsi, ki stanujejo tu, žele priti v samski dom na Djakovičevi 10, ki je res lep. če. so disciplinirani, in če je v onem domu kakšno prazno mesto, jih res preselimo,« je povedal tovariš Troha.
V	barako na Drobošnjakovi 9 sploh nisem šel. Ko sva se s Stanetom Troho peljala mimo, mi je rekel:
»Tu imamo v nekaj velikih sobah 64 ležišč. Lagal bi, če bi dejal, da so stanovalci zadovoljni. Vsi se žele preseliti.«
SAMSKI DOM II, DJAKOVIČEVA 10
Na lepo, rdeče poslopje je sijalo jesensko sonce in bilo je še
lepše. Sobe, ki so mi jih pokazali, so take, da sem takoj razumel, zakaj se vsi žele preseliti sem. Janez Šuštarič, ki je že pet let vratar v tem domu, opravlja v zadnjem času tudi hišniška dela.
»V našem domu ie 265 samcev in 4 družine. Sobe (vseh je 94) imajo kopalnice, v katerih je vedno topla voda, pozimi centralna kurjava, novo pohištvo... V vsaki sobi spe po trije. Za čistočo v domu skrbi deset čistilk. Perilo v sobah menjamo vsakih 14 dni.
Težave imam z obiski, ki smejo ostati v sobah le do devetih zvečer, marsikdo pa tega noče upoštevati. Svet stanovalcev je do vsega precej brezbrižen, saj se mu niti zbrati ne ljubi, če bi bila disciplina večja ...«
Besedo je povzel Stane Troha:
»V spodnjih prostorih, kjer je bilo prej skladišče, ki ni bilo ta-
ko nujno potrebno, urejamo zdaj še tri sobe. Devet ljudi bo spet pod streho ...«
SAMSKI DOM I, VIŽMARJE 206
Samski dom v Vižmarjih nikakor ne zasluži imena dom. Velika zgradba že na zunaj ni prijetna, dvorišče okoli nje je neurejeno, notranjost pa je strašna. V njem živi (bolje: životari in čaka na boljše stanovanje) 56 družin in 43 samcev. V takih pogojih je vzdrževanje resda skoraj nemogoče. Prebivalci pa so razen tega še popolnoma brezbrižni in otopeli in jim je red deveta briga. Prostori so majhni in neustrezni, v sobah ni vode, sanitarije so zanemarjene, okna so razbita, pohištvo je staro in slabo . . Samci žive (oziroma večidel le spe) v dveh sobah: v prvi jih je 26, v drugi 17. Ker nekateri v sobah tudi kuhajo (menza je daleč), si zračnost take sobe lahko predstavljate.
Milan Milanič, ki je tu hišnik že pet let, je dejal:
»Prostori so premajhni. Reda ni. Letos smo nameravali vsaj prebeliti, vendar nismo mogli
dobiti obrtnikov. Treba bo kaj ukreniti.«
Smail Gazič, predsednik sveta stanovalcev, pa je dejal:
»V domu je več kot 80 otrok vseh starosti. Ali je tako okolje: primerno zanje?«
SAMSKI DOM III (ŽENSKI), MILČINSKEGA 73
Na kupu sežaganih drv pred domom je sedela skupina žensk-
»Kje bi lahko dobil hišnika?« jih vprašam.
»Odpotoval je,« pravi ena. »Jaz. sem njegova žena. Kaj bi radi?«
Povem ji. Nezaupna je. Ostale se muzajo. Sedel sem na polena k njim in pogovor je stekel,
»Ali veste, kako pravijo našemu domu? Ne? Povem vam: kobilarna. Najbrž zato, ker je neurejen kakor hlev. Kakor hlev, vam rečem.«
»Kako to?«
»Nobena nič ne pazi. V pralnici pomivajo posodo. Korito je tako mastno, da se ne da v njem umivati. Kradejo. Ponoči prihajajo v dom miši. Vse je narobe.«
»Zakaj ne izvolite sveta stanovalcev? Ta bi lahko marsikaj spremenil in uredil.«
»Ja, to bi morala .zrihtat’ tovarna __«
Še sem se pogovarjal in izvedel marsikaj. Tovarišicam, ki stanujejo v domu na Milčinskega 57, bi rad dal majhen nasvet. Dokler bodo tako neprizadeto gledale na to, kako je v njihovem domu, jim tudi tovarna ne more nič »zrihtat«.
V domu je 15 samk in 9 družin. Ali se res ne bi mogli kako sporazumeti?
Ražen v samskih domovih, ki sem jih naštel in opisal, živi nekaj Litostrojčanov, ki imajo oznako samski, še v XVII. bloku na Djakovičevi cesti. Obiskal jih nisem, ker je pri njih verjetno vse v redu, saj ima vseh 27 res lepih in primernih sob, kakršno-si želi marsikdo.
KAKO DOLGO ŠE? (Op. ur.)
Razumljivo je, da se čez noč ne da storiti nič. Vsako stvar je treba prej razmisliti, se seznaniti z možnostmi itd. še je čas, da bi začeli razmišljati tudi o samskih domovih.
Tako res ne bo šlo naprej. Stanje je v mnogih primerih res nevzdržno. Ponekod so tega krivi stanovalci sami, saj so preveč brezbrižni, drugje pa bo potrebno storiti kaj več. (Kako gledajo« organi delavskega samoupravljanja na ta gotovo ne majhen problem? Ali so tudi oni brezbrižni? Prav gotovo ne.)
»Če bi imeli še en tak dom, kot je ta,« mi je dejal stanovanjski referent pred rdečim blokom, »bi bile vse skrbi mimo. Seveda bi morali v obeh imeti sposobne upravnike.«
EVGEN JURIČ
Samski dom za IC
Samski dom na Milčinskega
S potovanja po naših počitniških domovih
Umag je naša velika perspektiva
PREDEN ZAPIŠEM BESEDO O ODNOSIH, KI SO SE SKOVALI MED OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM V UMAGU IN LITOSTROJEM IN O TEŽAVAH, KI BI JIH MORALI PREMOSTITI, ČE BI SE V TEM KRAJU LOTILI GRADNJE NOVEGA POČITNIŠKEGA DOMA, NAJ NOVEMU DOMU SPLOH DOLOČIM LOKACIJO IN Z DVEMA, TREMI BESEDAMI OPIŠEM KRAJ.
Umag leži nekaj deset kilometrov od Fiese ob istrski obali. Breg kopališča je posajen z borovim gozdičem, v morje vodi položen breg, voda pa seže čez glavo šele kakih 150 metrov od obale. Na dnu ni ježkov ali ostrih skal, le proti globini poganjajo tu in tam iz morskega dna različne vodne rastline, ki pa kopalca ne motijo.
Ker ima v Umagu že 520 Slovencev svoje vveekende, ker imajo tam svoje velike počitniške domove slovenska podjetja, kot Induplati-Jarše, poklicni gasilci, Ljubljana-Transport in številni drugi, rečejo domačini svojemu kraju kar — Slovenski Umag. In res,- kamorkoli stopiš, povsod Slovenci, če rečemo, da je naša Pokljuka hrvatska, potem lahko povsem upravičeno rečejo Hrvati, da je Umag slovenski (če že ne kar ljubljanski).
Kar se tiče prometnih zvez, je treba povedati, da je po morski poti redna ladijska zveza s Koprom in ostalimi kraji, po cesti je pa večkrat dnevno redna avtobusna zveza. Del poti od asfaltirane ceste pri Umagu do morja še ni primerno urejen.
Dom, katerega izgradnjo zahteva že večina našega kolektiva, bi lahko gradili v etapah. Končna zmogljivost bi bila 150 ležišč.
Zdaj dajemo iz Sklada skupne porabe približno letno 17 milijonov dinarjev drugim počitniškim organizacijam za ležišča in penzione. Precej primerneje pa bi bilo. če bi ta denar porabili raje za dokončanje del v Fiesi in pričetek gradnje v Umagu.
V Umagu imamo vse možnosti, da se širimo. Umag ima še dovolj prostora, Umag je naša velika počitniška perspektiva.
Trpanj — panorama
V Selcah kosilo ob 16. uri
pred hrupom, pred prometom, pred okolico, ne pa zvečer. Takrat se radi zabavajo, zaplešejo in se v urejenem okolju pogovore. V Selcah poskrbi za drago zabavo samo hotel Slovcn. Če se želiš v njem zabavati in plesati, moraš odšteti za kokto kar 132 dinarjev (v Počitniški skupnosti šiška stanc le 40 dinarjev), pa tudi druga jedača in pijača je precej dražja kot v menzi Počitniške skupnosti.
Na svoje pridejo le ljubitelji televizijskih oddaj. V kulturnem domu lahko za 20 dinarjev sedijo pred televizijskim ekranom ves večer in se tako po svoje zabavajo.
Povprašal sem, kako je z raznimi kulturnimi ali zabavnimi skupinami, ki v sezoni često obiskujejo obmorske kraje. Povedali so mi, da jih letos do sredine poletja ni obiskala niti ena taka skupina. Selcam, ki goje bolj socialni turizem, se raje izognejo in se ustavijo v bližnji Crikve-nici, kjer dobe tudi več cvenka in penka.
Seveda našim dopustnikom ne kaže, da bi se hodili zabavat vsak dan v Crikvenico. Prvič stane, drugič pa tudi zveze niso najboljše.
In ko smo že pri zabavnem življenju v naši počitniški skupnosti, naj spregovorim še besedo o čudnem pojmovanju turizma nekaterih občanov Selc. V letošnji sezoni so vaščani Selc v večernih urah že dvakrat vrgli kamen v okensko steklo tistih sob, kjer so bili naši ljudje resda morda malo preveč hrupni, a saj so na dopustu. Vaščani so se raz-
V bližini našega bodočega doma namerava občina Umag zgraditi nekaj športnih objektov na mednarodni ravni. Seveda se bomo proti primerni odškodnini verjetno lahko teh športnih objektov posluževali tudi mi.
burjali, da so delovni ljudje in hočejo mir. Res, če vstajajo ob petih zjutraj, hočejo mir. Ne razumemo pa, zakaj se lotevajo potem tako široko zasnovanega turizma. Ob žvenketanju okenskih stekel ga prav gotovo ne bodo mogli zgraditi...
Občina Selce bo morala do naslednje turistične sezone rešiti tudi vprašanje parkirnih prostorov. Zdaj naši ljudje parkirajo kar na cestah, na pločnikih ali na trgu. Nezavarovana pred sončno pripeko se vozila kvarijo in stroški, ki nastajajo zaradi popravil, povečujejo že tako velike dopustniške izdatke.
V razgovoru z dopustniki pa tudi z upravnikom Počitniške skupnosti Rudolfom Možinom sem izvedel, da v vseh Selcah ni dobiti za goste toliko prh, kolikor je prstov na obeh rokah. Celo na kopališču je prha odprta samo do 11. ure in od 16. ure dalje.
Izmed vseh naših dopustniških krajev so letos Selce najbolj zaostale. Prepričani smo, da bodo do prihodnje sezone uredili številne pomanjkljivosti v naše in njihovo zadovoljstvo.
Trpanj-predaleč!
Žal z našim Fiatom nismo mogli na dolgo potovanje do Trpanja. Dejstvo pa je, da vsi, ki so kdaj obiskali to letovišče, na vso moč hvalijo prekrasno plažo, dobro hrano in poceni vino. To so menda tri kvalitete, ki »vlečejo«.
Če bo naše podjetje tudi naslednje leto obdržalo v tem kraju sobe, se bomo, upamo, oglasili s Trpnja z daljšim sestavkom. Ker ne moremo o tem letovišču pisati več, objavljamo zato tri-kolonsko fotografijo.
vedno solidne
»ČE POČITNIŠKA SKUPNOST ŠIŠKA NE BO DO PRIHODNJEGA LETA UREDILA JEDILNICE V SELCAH, JIM NAŠE POD JETJE NE BO PRISPEVALO NITI DINARJA VEČ,« JE OGORČENO VZKLIKNIL VODILNI USLUŽBENEC NEKEGA ŠIŠENSKEGA PODJETJA. MOŽ SE JE RAZBURJAL POVSEM UPRAVIČENO.
NA KOSILO JE NAMREČ ČAKAL DO 16. URE.
Predstavniki naših najvišjih samoupravnih organov in uprave podjetja so že pred nekai leti imeii stike z občino Umag, ki je bila . Litostroju pripravljena odstopiti primerno zemljišče za izgradnjo počitniškega doma. Ko so se razgovori razširili in poglobili, so nam to zemljišče tudi odstopili s pogojem, da začnemo graditi do 1965. leta.
Iz razgovora, ki sem ga imel s predsednikom občine v > Umagu, se je dalo razumeti, da so oni še vedno zelo zainteresirani za graditev našega doma, a so začudeni, da z delom še nismo pričeli. če do leta 1965 ne bomo pričeli graditi, bodo zemljišče odstopili drugemu, saj je prav za nam namenjen košček obale ogromno zanimanje.
V kolikor bi se lotili gradnje, bi morali v sodelovanju s tovarno Induplati postopno urediti obalo. Zgraditi bi bilo potrebno valobran, ki bi ob valovanju morja preprečeval kalitev vode. Dno je namreč mivkasto.
Neprijetno čakanje na kosilo v Selcah. Pravijo, da se za stole kar pulijo in dopustniki sploh ne morejo v miru použiti svojega obroka
Moščenice so
TISTI, KI REČEJO, DA SO MOŠČENICE »DRUŽINSKE«, SE NAJBRŽ NI DOSTI ZMOTIL. V TEM NAŠEM DOMU SO ZARES NAMEŠČENE NAJVEČ DRUŽINE. MOREBITI JE PRAV ZARADI TEGA V TEM DOMU NAJMANJ VZNEMIRJENJ IN NAJMANJ ZAHTEV, ČEPRAV BI BILE VČASIH NA PRAVEM MESTU.
Tako na primer bi lahko kritizirali, da se je občina šele letos lotila gradnje sanitarnih objektov v bližini obale. Upravnica Nina pa bi se lahko pritožila, da ima že precej časa pokvarjen hladilnik, ki ga kljub večkratnim opozorilom še niso prišli popraviti.
Druga večja težava v tem sicer vedno solidnem počitniškem domu je v tem, da nimajo pralnega stroja. V drugih domovih pošljejo perilo na pranje v Ljubljano, Moščenice pa so predaleč. Največja sitnost pa je v tem, da ne dobe vedno perice.
Moščenička Draga je naš edini
dom, za katerega smo kupili čoln in je stal 150.000 dinarjev. Nekateri Litostrojčani pa delajo z njim kot mačka z mladimi. Vlečejo ga iz vode, »vozijo« ga po pesku in skačejo po njem. Od štirih vesel, kolikor jih je bilo kupljenih s čolnom, so tri uničena. Marsikdo pa ne dela drugače tudi z ležalniki.
V Moščenice najbrže ne bomo več pomembneje investirali. Prav pa bi bilo, da bi uredili vikende ali pa jih sploh zamenjali z boljšimi, novimi. Ti ki stoje zdaj, so namreč dotrajani in nesolidni. Podnevi je v njih vročina, ponoči pa so redni gostje komarji, pa tudi rdečeoki kuščarji niso redki.
Upravnica Nina (v sredini) in prijazni kuharici poskrbijo za dobro hrano in prijetno razpoloženje
Takole je videti obalo v Umagu, kjer naj bi gradili tudi mi. Res da bi bilo treba odstraniti še marsikakšno skalo in urediti plitvine, vendar so ostali pogoji tako čudoviti, da bi bilo vredno pošteno zagrabiti in pričeti graditi
Naš dom bi stal v slikovitem zalivčku poleg počitniškega doma Induplati-Jarše. Samo mimogrede naj povem, da so v tem podjetju zaposlene večjnoma ženske in bi se lahko zato marsikdaj organizirale zabavne prireditve, ki bi izpolnile naš prosti čas.	'
In ne samo on. Do sredine popoldneva so čakali vsi tisti, ki se jim je zdelo poniževalno, da bi petnajst minut držali za sosedov stol in čakali, da bi pojedel. Nekdo je celo z velikimi črkami napisal na list papirja in ga obesil na stol: »Stol je za naslednji obrok rezerviran« in se šel za petnajst minut hladit v senco.
Odkar se je preselila menza v nove prostore, ki so precej manjši od prejšnjih, je zares nevzdržno.
Menda je v gradnji kuhinja, v kateri bodo lahko postregli kar 200 ljudi. Če bodo ta objekt do naslednje sezone dogradili, bo v Selcah postalo prijetneje.
V Selce naših ljudi menza gotovo ne vleče. Najbrž bo držalo, da jim je všeč plaža, okusna hrana, ugodna cena in predvsem mir. Seveda je tudi mir relativen pojem. Dopustniki si želijo mir
Dve občinski sliki
Ob naši občinski palači grade pritlično poslopje, v katerem bo našla prostor sodobna trgovina
Zunanja podoba šišenske kavarne in novega sodobnega hotela
Umetniški jubilej Maria Vilharja
VI. tradicionalni troboj v Trbovljah
Dež in blatno igrišče sta onemogočila, da bi se tekmovanje zaključilo — Balinarji se bodo srečali pred 15. septembrom in znan bo zmagovalec troboja — Litostrojčani so osvojili prva mesta v odbojki, streljanju in namiznem tenisu — Nogometaši so bili drugi.
BALINARJI BODO ODLOČILI, KOMU PRVO MESTO
7. in 8. septembra smo bili priče zanimivim športnim tekmovanjem na VI. tradicionalnem troboju med Metalno, Litostrojem in Strojno tovarno Trbovlje. To pot je bila prireditelj tekmovanja ST Trbovlje. Tekmovanja so bila v športnem parku ŠD Rudarja. Čeprav si tekmovalci niso bili v vseh panogah enakovredni, so bila tekmovanja izredno zanimiva. Od naših tekmovalcev v šahu in kegljanju smo pričakovali več. Opravičilo za neuspeh je le nepopoln sestav obeh ekip.
KEGLJAČEM NI ŠLO
Po svečani otvoritvi troboja v kegljanju sta se srečali moštvi MM in TZL. Zmagali so igralci Metalne s 387:347 kegljev. V drugem srečanju so naši kegljači prav tako podlegli igralcem ŠTT s 348:328 kegljev. Medsebojni dvoboj MM in STT je dal zmagovalca v kegljanju. Zmago so tudi tokrat slavili kegljači MM z rezultatom 372:333 kegljev, kar je dokaz, da so bili najbolj pripravljeni. Njihovo vrsto je vodil večkratni državni reprezentant Mlakar, ki se je s svojimi lučaji predstavil gledalcem kot izvrsten igralec. Naši kegljači niso bili v polni sestavi.
NOGOMETAŠI ZADOVOLJILI
Dež in razmočeno nogometno igrišče nista ovirala nogometašev, da ne bi zaigrali do konca. V prvem srečanju troboja sta se pomerili ekipi STT in TZL. Priprave Trboveljčanov so se tudi tokrat pokazale kot dobre, saj so bili njihovi igralci kondicijsko bolje pripravljeni in so zasluženo zmagali z rezultatom 7:0 (2:0). Vsi doseženi zadetki so bili izredno lepi in naš vratar je bil brez moči.
V popoldanskem srečanju proti Metalni se je položaj na igri-
popustili, toda vsi so se borili požrtvovalno in postavili končni izid srečanja 8:3.
V	nedeljo dopoldne sta se srečali MM in STT. Slednja je zmagala 4:2 (2:2). Igralci STT so podcenjevali nasprotnika in so se morali za zmago pošteno potruditi.
Vrstni red: STT, TZL in MM.
ŠAHISTI BREZ POSEBNOSTI
V	prostorih šahovskega kluba Rudar so se v prvem srečanju pomerili šahisti Litostroja in Strojne tovarne. Rezultat 3,5 : 2,5 za STT. Naša vrsta ni igrala, kot smo pričakovali. Odsotnost Kačiča in Lorbeka se močno občuti; to nas utegne veljati prvo mesto. Z drugim mestom v šahu bi mirno lahko pričakovali pokal, tudi ne glede na izid balinarjev. V večernih urah so naši tekmovalci podlegli MM z rezultatom 4 : 2. Z istim rezultatom so igralci STT premagali MM in se tako povzpeli na prvo mesto v šahu.
ODBOJKARJI PRESENETILI
Zaradi dežja in razmočenega igrišča so odbojkarji nastopili v telovadnici. Prijetno so nas presenetili naši igralci, za katere lahko rečem, da sta zmagali mladost in požrtvovalnost. Svoja nasprotnika so premagali z rezultatom 2:1. Z istim rezultatom je moštvo STT odpravilo MM.
STRELCI — ODLIČNO
Vestne priprave strelcev so dokaz, da se le na ta način doseže zaželeni uspeh. Niso streljali sicer zares odlično, toda z 846 krogi so si le zagotovili prvo mesto pred STT (811) in MM s 792 krogi. Najboljša posameznika naše strelske vrste sta bila Bogo Pirc (175) in Jurkovič s 173 krogi; najboljši rezultat na tekmovanju je dosegel Ludvik čaz s 179 krogi.
TUDI V NAMIZNEM TENISU PRVI
V namiznem tenisu so naši tekmovalci ponovili uspeh iz prejšnjih let, kar je dokaz, da so s svojo športno igro in požrtvovalnostjo prinašali ekipi Litostroja dragocene točke za končni izid troboja. Obe srečanji so rešili v svojo korist z rezultatom 5:1. Igralci MM so premagali ekipo STT in zasedli drugo mesto. Vsa pohvala za tak uspeh gre predvsem mlademu Grintau, ki je premagal vse svoje nasprotnike.
ZMAGOVALCEM PLAKETE
Zmagovalec troboja še ni znan, ker balinarji zaradi dežja in razmočenega igrišča še niso zaključili tekmovanja. Srečanje med MM in TZL je prekinjeno pri rezultatu 10:6 za MM. želja naših balinarjev je, da premagajo ekipo STT, ker bi s tem ekipa Litostroja dobila pokal v trajno last.
Zmagovalcu, kakor tudi drugo-in tretje uvrščenim ekipam v posameznih panogah so izročili plakete v trajno last.
Vrstni red brez balinanja: Strojne tovarne Trbovlje in TZ Litostroj 13 točk, Metalna Maribor 10 točk. O končnem vrstnem redu vas bomo obvestili v naslednji številki.	-sil-
Predsednik piranske občinske skupščine Ivo Majnik in predsednik okrajnega sindikalnega sveta Koper Marjan Rožič v razgovoru z umetnikom Mariom Vilharjem
Ob 20. obletnici svojega umetniškega udejstvovanja je Mario Vilhar priredil v Piranu in Portorožu svojo 12. in 13. samostojno likovno razstavo danskih in primorskih motivov. Na obeh razstavah je razstavil 35 slikarskih in 11 kiparskih del. (Slika desno.)
šču popolnoma spremenil. Litostrojčani so si že v prvem polčasu zagotovili zmago z vodstvom 4:0. Utrujeni od dopoldanske tekme so v drugem polčasu delno
Razstava danskih motivov v Piranu je imela namen poglobiti prijateljske vezi danskega ribiškega mesteca Kerteminde s Piranom.
Zanima vas...
Umetnostni kritik Primorskih novic je v tem časopisu med drugim napisal: »Slikar in kipar Mario Vilhar spada v vrsto tistih umetniških oblikovalcev, ki sicer nimajo akademske diplome, jih pa vendar ne moremo prišteti med diletante in celo ne med amaterje. Umetnostna zgodovina pozna vrsto takih slikarjev in kiparjev, med katerimi so se mnogi dvignili do trajne veljave in se s svojimi deli vključili v zakladnico likovne kulture.
Maria Vilharja bi težko vključili v katero izmed raznih sodobnih struj ali izmov, ker si je — kot že rečeno — ustvaril svoj osebni izraz. Tehnično se omejuje kot slikar na olje, kot kipar pa na metalizirano glino. Podlaga njegovim slikam je risba, v kateri ljubi temne, črne konture, ki pa niso nikoli toge in statične. So v bistvu preproste in prav zato učinkovite. Barve so krepke, kontrastnost, ki ne pozna osladnosti in konvencionalnosti. Barve nanaša pretežno debelo ali glajše in kvadratasto, zlasti pri upodabljanju neba, nima pa ta način nobenega opravka s kubizmom. Kot slikar je izrazit krajinar, kot kipar liguralist. V obojem kaže tudi smisel In mero za kompozicijo . . .
Razlike med slikami in plastiko ni, zakaj tudi v teh zadnjih se nam razodeva isto Vilharjevo osebno bistvo, le da so plastike še bolj rustikalno elementarne. Z le Snekaj plastičnimi linijami se mu posreči podati tisti notranji izraz, ki naj posreduje gledalcu bistvo upodobljenega človeka ali celotne kompozicije.
Tudi tržaški Primorski dnevnik je Vilharjevim razstavam posvetil precej vrstic, Mario Vilhar pa je imel tudi intervju za radio Koper.
Kot članu našega uredniškega odbora, ki nam je posredoval preko našega glasila številne prispevke v besedi in risbi, čestita k njegovemu umetniškemu jubileju	uredništvo
PRIŠLI
Franc Bradač, Ivan Božič, Franc Cankar, Slavko Kokot, Ignac Ocvirk, Peter Hribernik, Martin Vuzem, Branko Glavan, Mirko Markovič, Anica Heric, Marija Zontar, Marjan Božič, Ivan Granda, Jože Baumkircher, Vladimir Snoj, Pavel Jelenc, Albin Ker-šan, Janez Drobnič, Ivan Blazinic, Franc Struna, Janez Struna, JNiko Rupar, Ivo Kužnik, Marija Marcota, Jože Melik, Franc Ocepek, Milan Kržan, Marija Zupančič, Darinka Kapš, Nada Kuhar, Leopold Mandriera, Janez Jenčič, Jože Jeršin, Cvetka Koprivec, Franc Slapnik, Teodor Be-djančič, Janez Nežič, Anton Žugelj, Franc Kastelic, Milan Rački, Stanislav Škoda, Jože Krvina, Viktor Se-balj, Alojz Lešnjak, Stanislav Vidmar, Lucijan, Šinkovec, Hilda Repar, Vera čelebič, Kadrija Fači, Janez Vovk, Franc Končina, Gabrijel Bratkovič, Alojz Trontelj, Bgidij Gostiša, Alojz Žnidaršič, Danilo 'Potokar, Roman Rašitov, Franc Taje, Igor Šemrl, Jože Medved, Stana Belehar, Darinka Sesek, Marija Tršan, Jožica Šubic, Franc Rakovnik, Miha Zotlar, Stanislav Fožun, Rafaela Horjak, Tončka Eržen, Verena Vesel, Marija Cafuta, Frančiška Dobravc, Vasja Belšak, Marjeta Slabe, Stane Smuč, Marija Zakrajšek, Valerija Brvar, Jože Gluhodedov, Marko štrukelj, Boris iSmirnov, Ivan Kladnik, Marija Plevelj, Dragan Tasič, Bore Stojanovič, Marjan Dragozet, Božidar Blatnik, Gustav Zadravec, Jože Fabiani, Viktor Candellari, Franc Zajc, Pavel Zgonc, Milan Ferme, Franjo Mojzeš, Ivan Nemec, Anton Gačnik, Darinka Logar, Jože Pišek, Mato Vincetič, Anton Grm, Miloš Gorkič, Cvetka Petančič, Mirko Papež, Martin Polanec, Alojz Heric, Stanislav Kamin, Marija Kosterov, Jože Budna, Stojan Djerdevič.
ODŠLI
Anton Friškovec, Justi Božič, Jože Lušina, Franc Tavčar, Marjan Zu-gel, Janko Bajec, Stjepan Novak, Albin Tekavec, Irena Taljat, Jože Nahtigal, Emilijan Rosistein, Sonja Po-kovec, Josipa Po d viz, Jože Grušovnik, Janez Kovač, Marjan Dovč, Niko Tesovnik, Egon Humar, Vladimir
švagelj, Mihael Kestner, Marija Do-dig Ana, Ivan Rupar, Derviš Sefič, Ferdinand Vrabec, Mihael Ozimek, Feliks Struna, Stanko Voglar, Ivan Kranjc, Jože Koželj, IMehmed Kita-nič, Francka Štrucl, Štefan Gene, Janez Babnik, Slobodan Cvetkovič, Igor Vehovec, Franc Bradač, Martin Koprivnik, Šalih Džinovac, Janez Roudl, Jože Adamič, Anton Bavčar, Jože Tekavčič, Ivan Blažinčič, Teodor Bed-njač, Franc Kastelic, Lucijan Šinkovec, Darinka Sesek, Jože Fabiani.
Ivan Horvat
SMRT
7. septembra 1963 je umrl Ivan Horvat, rojen 16. junija 1935 v Straži pri Novem mestu. Pri nas je bil od 16. septembra 1957 kot strojni ključavničar.
Svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje.
Jesenska narava vabi
Odveč bi bilo izgubljati besede, da je izletništvo ena najlepših in najcenejših oblik rekreacije. Kdor se je spoznal z njim, mu bo ostal zvest do poznih dni. Nobenih posebnih in dragih rekvizitov ni treba za to, le primerno obleko, krušno torbico za mrzel prigrizek —- in morda fotografski aparat preko rame, pa hajdi na pot! S kolesom, motorjem, avtom ali pa najbolj preprosto: kar peš!
Samo odprte oči je treba imeti in veselo srce pa užitkov na nobeni poti ne manjka. Pri tem se telo naužije zraka, kri spet zapolje v zarjavelih sklepih, tako da je tudi utrujenost prijetna. Saj ni treba za vsako tako pot sonca — v življenju je zmeraj vse pomešano: veselje in žalost, ljubezen in sovraštvo — zato je lepo hoditi včasih tudi v dežju in megli.
Najlepši čas za izlete je prav jesen. Jesenska narava s sto in sto barvnimi odtenki, meglico kot rahla pajčevina in soncem kot božajoča dlan vabi vsakogar, ki se želi pomladiti brez umetnih preparatov in dragih kozmetičnih zvarkov. Ajdove njive, travniki podleska, sanjave breze in tam kje na gozdni jasi — družinica jurčkov ... ali se je res tako težko odločiti za pot v ta privlačni svet?
Še niste slišali, kako Litostrojčanom nekateri zavidajo pridobitev prostih sobot? Ali pa jih tudi znamo izrabiti za tisto, čemur so namenjene — oddihu, sprostitvi, nabiranju moči za nov delovni dan?
Če ne greste radi na pot sami, se vključite v vrste litostrojskih planincev. Nekaj prav zanimivih krajev so že obiskali letos preko poletja in tudi za jesen imajo na programu več izletov, s katerimi boste gotovo zadovoljni. V dolgih zimskih večerih bo spomin na prehojena pota spet oživel in prav gotovo v srcu ne bo več prostora za vsakdanjo čemernost.
Vabi te polje in gozd, vabi stezica in potok, v pisanem zorenju se poslavlja narava, da nam še enkrat ponudi svoje bogato naročje lepote in zdravja.
Ne obotavljajmo se segati vanj — tudi nam bo lepo, tudi mi bomo bogatejši.	ETO
Tokrat nekaj o Mehiki
Od 17. junija do 5. julija je bila v Mehiki jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom Ljuba Fausta. Z Mehikanci je podpisala novo trgovinsko pogodbo o tehnični pomoči in sodelovanju, nove blagovne sezname, kreditni sporazum itd. Kot delegat INGRE v Mehiki sem bil vključen v delo te delegacije in sem ob tej priložnosti spoznal nekaj mehiških gospodarskih osebnosti. Tu želim opisati, kaj, vse smo videli na dveh ekskurzijah, ki ju je priredil za nas sekretariat za industrijo in trgovino mehiške vlade.
Prvi obisk je bil namenjen Monetovi. Mehiški časopisi so ga nazvali »MISTON YUGOSiLAVA VI6ITO ALTOS HORNOS DE MEXiICO«. Ker nas je bito precej (11) so nas na letališče odpeljali s celo kolono avtomobilov. Tam nas je že čakalo potniško letalo tvrdke PEMEX, ki je znotraj zelo udobno opremljeno, saj ima namesto klasičnih stotov mizice in fotelje. Pred vstopom v letalo so nas novinarji posneli z vseh plati.
Kakih 600 km od glavnega mesta ter približno 200 km od meje Združenih držav (ZDA) leži Man-clova. Pred desetimi leti še povsem neznano mestece s 4000 prebivalci ima danes najmočnejšo železarho v Mehiki, saj proizvaja letno nad milijon ton jekla, t. j.
nogomet in podobno. Seveda so tudi lepa naselja za delavce, v glavnem manjše hišice z vrtovi.
Po ogledu tovarne oziroma vsega kompleksa tovarn smo imeli v prekrasnem hotelu »Chulavi-sta« kosilo, na katerem je bil tudi generalni direktor g. inž. Pa-pe, ki je duševni oče in gonilna sila vsega razvoja v tem kraju. V zdravici je zaželel mirno sožitje z vsemi narodi, kajti le to jamči • za nadaljnji razvoj industrije, izkoriščanje in zamenjavo prirodnih bogastev držav v razvoju.
Po res prijateljskem slovesu ‘smo se po treh urah prijetnega leta ob skrbni postrežbi stewar-dese srečno vrnili v glavno mesto Mehike. Bili smo polni vtisov, sai tokrat smo se prvič sre-
Vekoslav Urbančič, pisec članka, z mehiškimi poslovnimi prijatelji
dve tretjini letne zmogljivosti vseh železarn v državi.
Ob prihodu na letališče je bila tam že zbrana vsa »elita« tovarne. Po toplem pozdravu (topel je bil kar dvakrat: zaradi prisrčnosti in zaradi temperature, ki je bila nekje med 38 in 40 stopinjami Celzija) smo se porazdelili v manjše skupine in se odpeljali na ogled objektov.
Lokacijo tovarne so diktirala ležišča premoga in železne rude, kajti oboje je v neposredni bližini. Iz premoga pridobivajo koks za visoke peči in plin za ogrevanje drugih peči, posebno še za termocentralo in tovarno umetnih gnojil.
Jeklarna »ALTOS HORNOS« S. A. ima razen dveh visokih peči tudi osem peči Siemens-Martin, kjer pridobivajo ingote za valjarno. Valjarna se deli v dve liniji za vroče valjanje (Bloo-ming mili). 'Na prvi liniji valjajo bloke do 45X100X155 cm, v teži do 4 tone, na drugi pa pločevino do širine 330 cm, ki se zaradi velikega formata uporablja zlasti za izdelavo tlačnih cevovodov, plinovodov, velikih rezervoarjev in pod. »Strokovnjakom« so bili posebno všeč plamen in pare, ki se razvijajo pri valjanju.
Dalje imajo posebno linijo za hladno valjanje, za izdelavo de-kapirane pločevine, ki se pakira v bloke do 3500 kg, ter linijo za izdelavo pocinkane pločevine s kapaciteto do 12 ton na uro.
Vsa oprema je ameriška (tvrdka UNITED). Liniji za vroče valjanje nista najmodernejše konstrukcije, pri kateri se nadzor in kontrola opravljata s pomočjo elektronskih instrumentov.
Tovarna zaposluje v delavnicah 12.000 delavcev, indirektno pa od nje živi vse mesto, ki šteje danes že nad 40.000 prebivalcev. Okolica mesta je hribovita, vendar brez drevja in' zelenja. V mestu so z mnogo truda in s pomočjo tovarne zgradili nekaj zelenic, park s plavalnim bazenom in nekaj igrišč za tenis, košarko,
čali s pravo Mehiko, ki nam je bila poznana doslej samo po lepih pesmih, ■ širokih sombrerih in pestri zgodovini. Danes pa smo videli, da zna ta narod graditi tudi industrijo, da dobro izkorišča svoja zemeljska bogastva in se bori, da zagotovi svojemu človeku več kruha in boljši prostor na soncu.
Drugi obisk je bil namenjen Ciudad Pamexu in Minatitlanu, to je krajema, kjer ima svoje obrate firma PEMEX (Petroleos Mexicanos). Odhod je bil s centralnega letališča z nam že znanim letalom. Po opravljenah »formalnostih« smo jo tokrat mahnili proti jugu. Ob lepem vremenu in nizkem letu (zaradi boljšega pregleda) smo iz letala občudovali pokrajino pod nami. Videli smo bogata polja, prepletena z rekami in kanali in bujno tropsko rastlinje v polnem razcvetu. Panorama se ni menjala vse do morja, kjer smo že od daleč zagledali znano pristaniško mesto Ve-racruz. Prav tega dne je bilo v zalivu nekaj ladij, okoli katerih so se kakor mravlje vrteli posadka in delavci. Na našo posebno željo je pilot napravil še en krog nad pristaniščem, da smo si lahko ogledali vse podrobnosti.
Od tod naprej je bito potovanje nad morjem. Nismo se dolgočasili, kajti pod nami so se kakor stražni stolpi vrstili v morju stolpi z vrtalnimi napravami za pridobivanje nafte, ki so postavljeni skoraj v dolžini 100 km.
Spet smo leteli nad celino; preleteli smo Villahermoso, ko so se v daljavi zasvetili kotli in cevi naše namembne postaje Ciudad Pemex. Že iz zraka smo videli, da bo sprejem spet topel, kajti sonce je močno sijalo, na letališču pa nas je čakala skupina Pe-meksovcev. Se nekaj poskokov po betonski »pisti« in že smo bili v krogu prijaznih Mehikancev. Takoj so nas razdelili po skupinah in popeljali na tovarne za vrtanje in pridobivanje zemeljskega plina.
Na prostranem polju so postavljene naprave, ki 2200 m izpod zemeljske skorje »vlačijo« zemeljski plin. Tega v separator-jih očistijo in gostejši del pošiljajo kot plin v rafinerijo Mi-natitlan, čistega pa delno transportirajo skozi dehidratorje po plinovodu kot »suhi plin« v Mežico D. F. in druge industrijske centre. Ostanek plina pa preko večstopenjskih kompresorjev in-jektirajo nazaj v zemljo.
Kapaciteta tega obrata je 142 milijonov kubičnih metrov plina dnevno. Čeprav je obrat še skoraj nov (vsa oprema je ameriška), pa že sedaj pripravljajo načrte za 100-odstotno povečanje, kajti potrebe po plinu dnevno rastejo in za to, kar je bito včeraj močno predimenzionirano, danes ne zadošča več. A kje je še bodočnost!
Po končanem ogledu naprav se nam je prav prilegla zakuska v modernem hotelu z zračnim hla-
jenjem. Zaradi bližine morja je bila miza obtožena z »morskim sadjem« in osvežujočimi pijačami. Spričo kratko odmerjenega časa in obsežnega programa smo se kmalu poslovili z željo na skorajšnje svidenje v Jugoslaviji.
Spet so zabrneli motorji in po kratki vožnji.1 in lepem zavoju nad Cuatzacualcom smo pristali v mestu Minatitlan. Ker je bil tedaj čas obeda, so nas takoj po sprejemu odvedli v svoj hotel. Tokrat so nam pripravili prijetno presenečenje, kajti mizo so postavili v prelepem vrtu v senci manga. Ob izbranih jedilih in prijazni postrežbi »mangov« (tako tu namreč nazivajo lepa dekleta) nas je prevzelo pravo prijateljsko vzdušje. Ko smo po kosilu šli na ogled tovarn, smo se počutili kot med starimi znanci in zares so se potrudili, da bi iz njihove sredine odnesli kar najboljše vtise.
Obiskali smo najprej rafinerijo, kjer predelujejo plinsko olje v plin propan in butan odnosno v tekoča goriva, kot so bencin, nafta in mazut. Dnevna kapaciteta znaša 56.000 kub. metrov, od tega 26d/o čistega plina, 60%> bencina ter 7% težkega olja in nafte.
Od tod smo krenili v tovarno umetnih gnojil, ki za svojo proizvodnjo tudi uporablja plin iz rafinerije. Ves proces je na bazi amonijevega nitrata. Nato so nas odpeljali še v njihovo termoelektrarno, ki ima dva obrata: v prvem so trije turboagregati s
plinskimi turbinami po 3500 kW. Vse upravljanje je daljinsko-av-tomatsko, in to centralno za obe centrali. Vendar pa je kapaciteta že sedaj mnogo premajhna in se začasno »napajajo« iz centralne mreže, ki pa je tudi prešibka. Zato se v njihovi neposredni bližini gradi nova hidrocentrala »Malpaso« s šestimi agregati po 150 MW (od tega trije v prvi fazi), ki naj bi odpravila kritično situacijo v Minatitlanu in drugih industrijskih centrih državic Ta-basco in Chiapas. (O tem gigantu bom v prihodnje še kaj več napisal, saj nudijo za ta objekt svojo opremo kar tri jugoslovanska podjetja, med njimi tudi Litostroj.)
Še stisk rok novim prijateljem in že se vračamo proti prestolnici Mehike. Prijeten hlad v letalu nas je spet malo poživil in ko je še stewardesa opravila svoje, smo bili spet pri polni moči. V razgovoru smo še enkrat obšli vse obrate in v duhu preračunavali njihovo bogastvo, ki smo jim ga kar zavidali, čeprav seveda tudi privoščili.
Ob vrnitvi so nas na letališču že čakali naši gostitelji. Zahvalili smo se jim za njihovo gostoljubnost s trdno vero, da bo naša seznanitev z njihovo domovino prav gotovo doprinesla k še boljšemu sodelovanju med obema državama, ki ju povezuje skupno geslo o miroljubni koeksistenci.
Vekoslav Urbančič
Anton Friškovec - veteran iz Škofje Loke
Ko sem čakal Antona Friškovca, da napravim z njim intervju, sem pričakoval upognjenega starca.
V sobo je stopil fant. Lahko rečem fant. Roko stisne močneje in njegov korak je odločen, krepak. Nasmehnil se je skozi osivele brke, ko sem ga vprašal, koliko let mu je.
—	[Dvainšestdeset, — je dejal. V očeh je imel tako žive plamenčke, da bi lahko dejal: Šestindvajset.
—	Koliko let ste Litostrojčan?
—	Malo računajte. Prišel sem 24. oktobra 1946, letos 31. julija pa sem bil upokojen.
Računal sem. Takole: Anton Friškovec ni v tovarni nič manj kot 16 let in 9 mesecev. To je vendar nemogoče, saj Litostroj še ni toliko star. Tu je .vmes pomota.
—	Ne, ni pomote. Preden sem prišel v Litostroj, sem delal v Škofji Loki pri zasebniku Schneiderju. Leta 1946 so nas priključili k Litostroju, ki so ga takrat še gradili. V novo tovarno sem prišel prvič X- marca 1949.
—	Konec julija ste bili upokojeni. Kako da vas še vidimo v delovni obleki?
—	Ali vam ni prav tako? — se je smejal in nadaljeval: — Upokojili so me kot višjega delovodjo regulator-ske delavnice. Ko sem odhajal v pokoj, smo se dogovorili, da bom užival
pokoj le en mesec, nato pa se vrnem v tovarno. Zdaj sem tu. Vsak dan delam po šest ur kot strokovni svetovalec. Delo mi je všeč in brez dela ne gre...
— Rojeni ste v Ljubljani in ste tu tudi preživeli otroška leta. Kako se počutite v Škofji Loki? Kako ste prišli tja? I
—	V Loki sem že od 1925. V tolikih letih sem se je seveda popolnoma privadil. Tam sem se tudi oženil in vse ostalo. Nekoliko nerodno je le zaradi vožnje v Ljubljano. Vsak dan vstanem ob štirih zjutraj in grem na avtobus, ki odpelje ob petih.
—	Kako ste delali včasih in kako delajo zdaj?
—	Včasih smo delali zelo veliko ročno, zdaj pa seveda večidel strojno. Je že tako. Zato pa danes sploh ne znajo več prijeti pile v roke in piliti. Je pa tudi prav tako. Meni je bilo vse novo vedno všeč. Kakor pravijo, je vedno treba iti z duhom časa naprej.
—	Mnogokrat se sliši, da so bili mladi včasih bolj pridni, kot so zdaj. Ali je to res? Kaj mislite?
—	Mladi so mladi. Mislim, da nismo bili bistveno drugačni. Le metode so bile takrat drugačne. Kljub temu sem z mladimi zadovoljen.
—	Kdaj ste bili v Litostroju najbolj zadovoljni?
—	Ko smo pred leti začeli izdelovati regulatorje, sem bil zelo vesel, ko je prvi v redu deloval.
—	In kaj počnete privatno?
—	Rad hodim na izlete na bližnje hribe, pozimi pa imam družbo, v kateri mečemo tarok.
(Opomba ur. Fotografijo tov. Friškovca smo objavili v prejšnji številki našega lista.)
MLADINO PRIPRAVLJATI ZA DELO IN UPRAVLJANJE
Plenum TK ZMS Litostroj je bil v celoti posvečen pripravam za letno mladinsko konferenco, ki bo 22. septembra ob 8. uri v mali kino dvorani Litostroja.
ZA MOČ — »LIZIKO«
Plakat na oglasni deski pred glavnim vhodom v podjetje je pritegnil marsikoga, da je prebral kratko obvestilo o nogometni tekmi med delavci livarne sive in jeklene litine.
Na igrišču so se zbrali simpatizerji obeh moštev, ki sta se jim predstavili pod grozečimi deževnimi oblaki in na spolzkem igrišču. Vestne priprave igralcev sive litine niso pomagale, da bi se odločneje uprli boljšemu nasprotniku.
Igralci livarne jeklene litine so poklonili svojim športnim nasprotnikom simbolično »liziko« za moč. A tudi to »poživilo« ni pomagalo igralcem sive litine; izgubili so z rezultatom 2:0
Igralci livarne jeklene litine nestrpno pričakujejo poziv na povratno srečanje.
Med razpravo je bila glavna tema vsestransko usposabljanje mladine in njeno vključevanje v mehanizem samouprave. Plenum je problematiko dela mladinske organizacije v podjetju dobro proučil in sprejeli so ustrezne napotke za bodoče delo mladinskih aktivov v podjetju.
Ugotovili so, da je bilo doslej posvečeno premalo pozornosti načrtnemu političnemu delu mladine. Tu niso izvzeti mladinski aktivi niti njihova vodstva, ki niso v zadostni meri uvajala mladine k pridobivanju znanja niti se niso zavzemala za boljšo
organizacijo dela mladine. Sklenili so, da bo mladina v podjetju morala nastopati bolj organizirano in hitreje pritegovati mlade proizvajalce v samoupravne organe, predvsem iz vrst Zveze komunistov, kajti le tako bo vloga mladih v podjetju bolj izrazita.
OGLEDALI SO SI TOVARNO HRANIL »KOLINSKA«
Konec avgusta so si člani Kluba mladih proizvajalcev ogledali Kolinsko tovarno hranil. Mladinci so se zanimali za način proizvodnje, delo mladine in sistem nagrajevanja. Po ogledu so povabili mladince Kolinske tovarne na ogled našega podjetja.
OBISKALI SO NAS MLADINCI s	»JUGOTURBINE«
Pred kratkim so obiskali našo tovarno mladinci Jugoturbine iz Karlovca. Ogledali so si vse oddelke v podjetju in se zadržali v prisrčnem razgovoru s predstavniki mladine Litostroja.
Zanimali so se za delo mladine, kluba mladih proizvajalcev, uveljavljanje mladih v samoupravnih organih in posebej za delo ob prehodu na 42-urni delovni tednik, kot tudi za sodelovanje mladine pri osnutku pravilnika naše delovne organizacije. Izmenjali so mnenja o nagrajevanju, stanovanjskem vprašanju, prehrani, težavah pri družbenem delu in drugem.
Zanimiv razgovor je potekel tudi o sodelovanju med Jugoturbine in Litostrojem.
Po končanih razgovorih so povabili mladince »Litostroja« na ogled njihovega podjetja in zaželeli večje sodelovanje med mladino.
Naša restavracija je dobila dva prepotrebna avtofurgona, s katerima lahko dostavlja potrebna živila hitreje, bolje in najbrže tudi ceneje...
ZA RAZVEDRILO
POD ZA HEC, POD ZA BES
Dve iz nekega našega počitniškega doma. »Kje je stranišče?« je vprašala v kuhinji
(PIŠE Dl TO)
Vakanc bo hmau konc, jesen bo hmau pršva pa sm se tud jest na svoja jesenska leta spomnu, de b bvo dobr en mau povedat ta mvadm predn začnejo s povnm domfam devat vsk na svojm plač. Naša fabrka je vel-ka, usak tedn jo kšna viši žvina ogleda, kima z glavo in hval kt de b bva pvačana za to, če b pa poslušou, kaj doma u špampet svoj ta-star pove, b se pa mi za gvave prjel. Sej ni čuda. Pejmo pogledat sam u nš bufet u obde-lovavnc, pa b djal: Prov ma! Prmejzeks, če stopš notr, ne veš a si u skret al na odpadu. Glih use vidš: popir na miz pa na tih, štiklci kruha usepovsod, ste-ae pa tako zaflosane, da jh pr našem sosed tud krave niso to-
ko pomalale. Če b nš rank oča vidi, de je kšn poba u skret’i razmetu popir al pa s prstam popacou lesene z apnam poma-lane stene, fikslaudon, to b toku grmeu in treskou, de b se grešnk tri dni držou za ta zadno pvat in se bau usst. Zato me je pa kr en mau zaboleu pr src, k m je en Šiptar djau: »E, bre, neču ja mnogo naučiti kod vas kad ima-ju i naši čobani više smisla za red i čistoču!«
Kaj bi pa šele djau, če b vidu skret zravn bufeta. Tm res ne veš, al so se nehter glih nauči
pisat pa malat, pa zdej svoj zna-jne razkazujejo, al so pa take reve, da ne zmorejo svoje moške sile drgač izživlat kt na stenah! Prmejzeks, mi smo učash svoje viške rajš po kamrcah oddajal ne pa po zidovh. Res čudn se svet obrača. Scer pa ta star toko nezastopmo tamvadh, ktnidoh-tarca zastopiva tistga poba z Medvod, k je zadenč, k smo pred am-bulanco hvalil frej sbote, prfrčou vn de je bvo vesele, prdušov se pa toko, de b se pr nem vohka nauču ush Šprah. Pa smo ga uprašal: »Ja kaj pa je bvo?« »Prmejduš, zažvižgou sm eno fletno domačo, k m je pisava
ceglc za rcnije. Pa me pogleda in prav: »Tle u ordinacij se ne žvižga, pejte vn žvižgat!« Fikslaudon, to je pa že od sile, de ne smem u fabrk žvižgat! Prtožu se bom, de bo vedva al je ona zarad ns ali mi zarad ne!« No ja,
Jejheta, kako je ta kuhinja praktična, še sušiš lahko v njej
_	
£	riti'
sej mam prov: če pvačujem so-cialfrziherungo, tud vohka žvižgam za tist gnar, a ne?«
No, k smo glih pr dohtrjh, pa še eno. Zadenč sm biu glih zravn, k je en poba u pleharn en zašvasan pleh čistu s pištolo. Dva metra stran je pa stau dohtar pa ga gledou. Poba je devou pa gle-dou dohtarja, ta pa nega. Pa sta se gledova skor tri ferklce ure, mene je pa firbec matrou, zakaj se gledata. No, pa se dohtar le skorajž, pa pokaže pobetu na gvavo, na špegle pa na roke. Poba je ko j kapirou pa potegnu špegle na oči. Dohtar mu pokaže še enltat na roke, pa poba skomigne z ramenm in pokaže dohtarju hrbet, ta pa ponosn odca-pla. Fikslaudon, hmau b m nekj ušvo, toko sm biu jezn. Če b jest biu dohtar, b pobetu uzeu pištolo pa ga za ušesa pruleku h ta star-mu, de b ga ta štrafou. Ja prmejzeks, če bo fabrka me tava meljo-ne za špegle, rokavice, čevle in ne vem še kej, pa naš devovci ne bojo tga votl nucat, bomo hmau tm, de bo en tal devou, druh tal pa špancirov in vleku za frder-ban glid gnar iz varžeta tisth, k devajo. U rank Jugoslavij nam je gospodar hitr dau knižco pa po-kazou vrata, če se nismo znal merkat. Ne vem, al ta mvad nč ne misijo, de so začel povsod šnofat, če išeš novo službo, al si dost marodirov al pa letou okol dohtarjov.
Mislem, de sm za dons povedou zadost. Sm pa take majenge, de je treba povedat use kr ni prou. Scer učas en mav zaskeli, ampak jest vem, de obstane le tist, k so mu klofute živlejna nauk in
cajhn dale, kje je prava pot do
Tudi ta je ob skrajšanem delovnem času povečala svojo normo: namesto ene — dve kavi
Ob prostih sobotah se nekateri tudi takole izživljajo!
RAZPIS
»MATEMATIČNEGA
PRIROČNIKA«
Založba »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6 opozarja na subskripcijo knjige
J.	N. Bronštejn —
K.	A. Semendjajev MATEMATIČNI PRIROČNIK
Za inženirje, tehnike in študente tehniških šol. Priročnik, ki bo izšel v 1.1963, stane v prednaročilu 4.200 din. S prednaročilom si boste zagotovili dobavo priročnika, ker je naklada omejena, cena v prosti prodaji pa bo znatno višja. Naročila pošiljajte na naslov Založba »Življenje in tehnika«, Lepi pot 6, Ljubljana.
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Sloveniie.
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5300 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji je 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk* v Kopru