Književnost
„Zur Reform der juristischen Studien, eine padagogische Studie- von Dr. Burckhard — Vfien 1887, Manz, 88 str., cena GO kr.— To delo je interesantno ne le zaradi predmeta samega, temveč tudi zaradi tega, ker nam oznanuje. da se namerava na merodajnem mc^tu preroditi pravniško učenje na avstrijskih vseučiliščih. Misel, ki jo razpravlja pisatelj, je ta, da starinski značaj naših vseučilišč ne ugaja več modernim potrebam in da posebno pravniške fakultete državi ne odgojujejo tak inaterijal, kakor
— 62 —
bi ga potrebovala. Pri pouku se dandanes popolnoma zanemarja vedno bolj razcvitajoče se javno in upravno pravo in nasledek tega je na eni strani: da stopi pravnik v življenje, brez pravega pojma o tako važni stroki, kakor je upravno pravo, na drugi strani, da se toliko imenitno upravno pravo ne more dovolj znanstveno razvijati. Zaradi tega in zaradi drugih pomankljivostij treba bode prestrojiti starodavno pravniško učenje.
Pisatelj govori v prvo o nekaterih lahko izpeljivih prenaredbah v študijah na gimnaziji, ki so bistvena podlaga za prospeh na vseučiliščih. Dijak se mora že tu privaditi racijonalnemu učenju, da se vsaj nauči, kako se je treba učiti.
V drugem delu razpravlja pisatelj vprašanje, kako naj bi se izvršila potrebna reforma glede pravniškega učenja. Avstrijsko državno in upravno pravo dobiti mora vse drugo stališče na vseučiliščih, kakor ga ima sedaj. Težava je le. pridobiti zanj i)otrebni l)rostor.
Politični predmeti predavajo se dandanes v drugem bijeniji. Nerodnost te lazdelitve je jasna. Pravnik, kateremu preti judicijelni izpit, so noče in ne more dovolj pečati s političnimi predavanji, srajca mu je l)ližu, kakor suknja: uajprvo se zanima le za judicijelne predmete, ostalo se bode že naSlo'
Zatoraj se mora političnim predmetom dovoliti posel)no loto — ta namen se pa da z najmanjšimi žrtvami doseči edino le s tem, da se učno gradivo za vse tri državne izpite v okviru kvadrijenija drugače razdeli.
Novi nači-t. katerega pi-edlaga pisatelj, bi bil potem sledeči:
I. semester:
enciklopedija prava......po   3 ure.
rimsko pravo (predavanje) .         .    .   po 10 ur. rimsko pravo (čitanje virov)   ...   po   2 uri, nemško pravo.......po      ur na teden.
II. semester :
rimsko pravo.......po lo ur.
čitanje virov      ......^  .   po   2 uri.
nemško pravo    .....        .   po   .t nr na teden.
Že po prvem letu ima slediti pravno-zgodovinski državni izpit. Opazimo tu takoj, da je kanonično pravo popolnoma skopnelo. Pisatelj je mnenja, da tenui predmetu ne gre posebni obligatni kolegij, temveč naj bi se kanonično pravo in njegov pomen za razvoj prava, vpletalo deloma v predavanja o splošnem pravu (gemeines Recht), deloma spravilo v zvezo s predavanji o sorodnih oddelkih avstrijskega zasebnega prava, in staro cerkveno pravo zjedinilo z učenjem modernega cerkvenega prava.
Sledeči štirje semestri posvečeni bi bili predmetom judicijelnega izpita, kakor dosedaj, in končali bi z judicijelnim državnim izpitom.
Po tem takem bi preostajalo četrto leto političnim predmetom in sicer bi f e predavalo :
— 63 —
v VII. semestru: občno avstrijsko državno pravo I«) .'> ur,
zgodovina avstr. državnega prava .        po 2 uri,
avstr, upravno pravo.....po 5 ur,
narodno gospodarstvo.....po 4 ure,
avstr. cerkveno pravo.....po 4 ure na teden.
V VIII. semestru: občno avstr. državno pravo .    .   po 5 ur,
avstr. upravno pravo.....po 5 ur,
finančna veda........po 4 ure,
zgodovina pravne filozofije (posebno teorije državnegk pravai.....po 4 ure na teden.
Po končanem četrtem letu napravil bi se politični državni izpit. Pisatelj dokazuje, da se s to preustrojo ne bi ponižal znastveni značaj vseučilišč, država pa bi pridobila na ta način praktično in splošno omikanih pravnikov, ki bi v istini ugajali modernim potrebam in odpravilo bi se dovolj neplodnega potratnega učenja. — Država namreč ne potrebuje le nepraktičnih učenjakov, učenjaštvo podpira naj se drugače, s tem da se omeji in povzdigne doktorat.
Advokatura ))i se imela oprostiti doktorata, in akademično to dostojanstvo podeliti le kandidatom, ki so si pridobili globokcje znanje, za kar bi jih odškodoval bogato večji pomen doktorskega naslova.
Ni naš namen, kritikovati naznanjeno to knjižico, pripoznati pa lio-čemo, da jc v njej razvita ideja zdrava in njen namen dober. Zategadelj omenili smo to delo bolj obširno in ga priporočamo čast. gg. čitateljem.
Lo toliko naj dostavimo, da se vprašanje o predrugačenju pravnih študij ne razpravlja samo pri nas, temveč se tudi v soscdnej Nemčiji močno ventilira. O tem se nahaja poučljiv članek v , Jurist. Blatter- 1.188 7. št. 45 .Deber das Rechtsstudium der modernen Zeit von Dr. Pann.^ Pri nas je že 1. 188(;. naučno ministerstvo pozvalo pravne fakultete, naj razmotravajo revizijo pravnih študij iu stavijo vtcmeljencpiedlogo. kar se je tudi zgodilo se-ve v jako različnem smislu.
Zatoraj se tudi ni bati prenagljenUi prememb in gotovo bode cvetela še nekaj let na naših pravnih fttkultetah stara in vendar tako lepa poezija.— «