NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC; Mitja Umnik
15. februar 1990 • številka 7 • leto XU¥ • cena 7 dinarjev
Prižgimo luč, ljudje!
Zagonetno je odkrivati plasti, ki so v neštetih slojih in odtenkih položene
pod kožo igralca. Pričujoča reportaža na strani 13 je zgolj poskus pred-
stavitve igralca SLG Celje Bogomira Verasa, ki ima ob gledališču najraje
gledališče, ki ga nemirna ptica ustvarjanja žene še k delu v ljubiteljske
vrste, pa k radijskemu mediju, k prepevanju šansonov, k adaptiranju
tekstov za gledališče in radio... Pa bi se nekoč skoraj primerilo, da bi
vrtal ljudem po zobeh. Morda bi bilo bolj donosno, a tudi nad igralstvom
se Veras ne pritožuje.
Kam po najcenejše
sadje in zelenjavo
Nevarno
skladišče
sredi Vrbja
Pred dnevi smo si sku-
paj z žalskimi milični-
ki ugledali skladišče
zaščitnih sredstev za
kmetijstvo v Vrbju,
last Hmezada Agrine.
Na neustrezne prosto-
re za takšno skladišče
opozaijajo miličniki in
inšpektorji že nekaj
let. V Asrrini oa ves čas
obljubljajo novo skladišče, ki pa je zaradi lokacije v Novem Celju prav
tako problematično. Kdaj ga bodo začeli graditi, ni znano, naša akcija
pa je botrovala takojšnjim ukrepom v Agrini, ki te dni pospešeno prazni
skladišče v Vrbju. Več o tem na 5. strani.
Stran 6
Sto kmečkih žensk na morje
Grožnje »za nos
potegnjenih«
Dvajset let ingorance republiških
vlad do že zdavnaj dogovorjene
gradnje avtoceste med Šentiljem
oziroma Mursko Soboto in Ko-
prom je prejšnjo sredo v Celju
povzročilo plaz zahtev in groženj
regijskih funkcionarjev. Ker so
ugotavljali, da je celjsko območje
že desetletje zanemarjano tudi pri
vzdrževanju obstoječih cest, so
nekateri obljubili protestne zapo-
re, drugi pa, da bodo zahtevali od-
stop republiške vlade in cestne
uprave. Stran 5.
Pravna
država,
kje si?
v vasi Topanica na
Kosovu je bil ubit Al-
banec Islam Morina,
katerega truplo je
kakšnih pet tisoč sona-
rodnjakov popeljalo
pred stavbo občinske
skupščine, da bi tam
izvedeli resnico o nje-
govem uboju. O ko-
sovskem balkanskem
pokru piše Novi ted-
nik na strani 12, o vti-
sih štirih celjskih mi-
ličnikov, ki so bili v se-
stavi združenega odre-
da milice na Kosovu
pa Novi tednik piše na
24. strani.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
2. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
DOGODKI
Učitelji bodo stavkali, če ne
bodo izpolnjene njihove zahteve
Na redni skupščini celjskega občinskega od-
bora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževa-
nju in znanosti so zbrani ocenili svoje delo
v preteklem štiriletnem obdobju, razpravljali
o programskih usmertivah in ustanovili nov
občinski odbor sindikata dejavnosti ter njegov
izvršni odbor. V občinskem odboru bodo delo-
vali vsi predsedniki osnovnih organizacij sin-
dikata (v Celju jih je 32, povezujejo pa nekaj
več kot 1.800 delavcev), sedemčlanskemu izvrš-
nemu odboru bo predsedovala Smilja Rotar,
sekretarska dela pa bo opravljal Franc Klepej.
Največ pozornosti so na ponedeljkovi skupšči-
ni namenili oceni materialnega položaja v vzgoji
in izobraževanju v začetku leta. Prav tako v po-
nedeljek je namreč v Ljubljani zasedal izvršni
odbor republiškega odbora sindikata delavcev
v vzgoji, izobraževanju in znanosti, kije od repu-
bliškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter
telesno kulturo zahteval konkretne odgovore na
to, kaj je komite storil za boljši materialni položaj
dejavnosti in osebne dohodke zaposlenih. Z od-
govori niso bili zadovoljni, zato so za 26. februar
napovedali splošno stavko v slovenskem šol-
stvu. Stavka mora biti splošna, zanjo pa se bodo
odločali v posameznih delovnih kolektivih od
osnovnih do visokih šol. Veljala naj bi do izpolni-
tve vseh zahtev delavcev v vzgoji, izobraževanju
in znanosti, ki jih seveda podpira sindikat, izvrš-
ni odbor pa se bo pred napovedano stavko še
enkrat sestal. Na tej seji, predvidena je za 22.
februar, bodo preučili izpolnjevanje svojih zah-
tev in upravičenost sklica splošne stavke sloven-
skih učiteljev.
Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in
znanosti zahteva ureditev zakonodaje s področja
dejavnosti, spremenjen sistem financiranja in iz-
enačitev učiteljskih plač. Za enako delo mora
učitelj prejeti enako visok osebni dohodek, ne pa
daje le-ta odvisen od materialnega položaja obči-
ne, v kateri je zaposlen. Učitelji začetniki
- z opravljenim strokovnim izpitom in 20 urno
učno obveznostjo na teden - v osnovnih šolah
naj od 1. januarja zaslužijo 5 tisoč, v srednjih
šolah pa 6.300 dinarjev. Republiški izvršni svet
mora rešitve oziroma možnosti za takšna izplači-
la zagotoviti do 22. februarja, ko se bo izvršni
odbor ponovno sestal, drugače bodo 26. februar-
ja učitelji začeli stavkati. Sindikati pa delavce
v vseh šolah pozivajo, da dotlej ne stavkajo.
IVANA STAMEJČIČ
Na celjski Srednji družboslovni šoli oziroma
Gimnaziji so učitelji sprejeli še nekaj dopolni-
tev k tem zahtevam. Menijo, da je najprej treba
pojasniti, kaj je 20 urna tedenska učna obvez-
nost, saj le-te skoraj ni več. Razčistiti je treba
z organizacijo učnih priprav, obveznostmi raz-
redništva, vodenja krožkov in podobnim, ob
tem pa omejiti število nadur na največ 3 teden-
sko. Menijo tudi, da je vsota, ki jo dobivajo iz
republiškega proračuna za vsakega učitelja ob-
čutno prenizka, v njej pa ni zajetega minulega
dela. Tudi znesek 6.300 dinarjev za učitelja-
začetnika je prenizek, po izračunih naj bi bil
7 tisoč dinarjev.
Izvršni odbor sindikata OŠ I. celjske čete spo-
roča javnosti, ki je zadnje čase seznanjena z vi-
šino zahtevanih osebnih dohodkov ljubljan-
skih učiteljev, da osebni dohodki njihovih de-
lavcev niso primerljivi. Učitelj začetnik
z opravljenim strokovnim izpitom dobi na OŠ
I. celjske čete za polno delovno obveznost na
mesec 575 DEM ali 4.025 dinarjev.
Nad ustavo po volitvah
Regijski Demos s kandidati In kritikami
v ponedeljek so v Celju
na koordinacijskem odboru
območnega Demosa pred-
stavili svoje kandidate za
republiška zbora občin in
združenega dela, pojasnili
pa so tudi svoja stališča do
spreminjanja slovenske
ustave, uvoženih mitingov
v Sloveniji ter o nedavnem
sestanku predsednikov iz-
vršnih svetov Slovenije in
Srbije.
Po njihovem mnenju je
ustava republike akt, ki mo-
ra preživeti vse politične in
ideološke spremembe, spre-
minja pa se lahko le v skladu
z interesi naroda. Sedanje
spreminjanje v času predvo-
lilnih aktivnosti je po svoje
tudi nevarno, saj naj bi usta-
vo spreminjala stara skupš-
čina sestavljena v časih vo-
dilne vloge partije. Vprašali
so se tudi, če Šinigojev pod-
pis nekakšnega dokumenta
o prostem pretoku ljudi ni
vzpodbudil kosovopoljski
Božur, da ponovno napove-
duje miting resnice v Slove-
niji in zato zahtevali od izvrš-
nega sveta Slovenije natanč-
nejšo informacijo o pogovo-
rih v Beogradu. Dogovorili
so se, da v kratkem bolj po-
drobno predstavijo svoje
kandidate z njihovimi življe-
njepisi.
EP
Žakelj v Celju
v ponedeljek bo celjska
Socialistična zveza v Narod-
nem domu pripravila javno
tribuno z naslovom Sloven-
ski socialisti za materialno in
duhovno bogatejše življenje.
Gosta bosta Viktor Žakelj in
Peter Novak, tribuna pa se
bo pričela ob sedemnajstih
v veliki dvorani.	EP
Območni Demos predlaga
v zbor združenega dela
Skupščine SRS Jožeta Puč-
nika, Jožeta Koželnika,
Alojza Kolarja, Ivana Gro-
blerja, Elimirja Bohorja,
Dimitrija Dolfa in Jožeta
Vogo. Za zbor občin pa Ja-
neza Černeja, Antona Roj-
ca, Janka Deželaka, Marja-
na Adamiča, Franca Kova-
ča in Mitjo Cimperška.
Komunisti na konvencijo
Celjska ZKS-SDP je pred časom že izdala sklep, s katerim
so ukinili svoje osnovne organizacije v državnih organih,
v teh dneh pa so opozorili komuniste v podjetjih, da lahko
svoje organizacije ukinejo le s sklepom občinske organiza-
cije. Koncem februarja naj bi na občinski konvenciji
dokončno določili svoj občinski vohlni program in kandi-
date za občinski družbenopolitični zbor.
Komite celjske ZKS-SDP se zd^ sestaja že tedensko.
Prejšnji teden, ko naj bi razpravljali o prvi konferenci ZKS-
SDP in njenih zaključkh ter o lastnih pripravah na volitve
pa žal ni bil sklepčen. Kljub temu je bilo slišati nekaj pri-
pomb na dejstvo, da Kučan ob prvi predstavitvi kandidatov
ZKS-SDP v Ljubljani ni omenil nikogar iz Celja in da bo
morala slovenska partija še pred volitvami kaj narediti tudi
za demokratizacijo dela znotraj organizacije. Včeraj popol-
dan seje celjski komite ponovno sestal in oblikoval predlog
lokalnega volilnega programa.	BP
KOMENTIRAMO
Učitelj - ali kdo
drug - na preskusu
Grozi nam splošna stavka
učiteljev, nanjo se priprav-
ljajo tudi zdravstveni delavci
- kaj pa počno pravniki, in-
ženirji, novinarji in kar je še
delavcev z visoko izobrazbo?
Organizirano zaenkrat še
nič, le bolj ali manj zaprepa-
deno obračajo v rokah janu-
arske plačilne liste.
Osnovnošolski učitelj-za-
četnik zahteva 5.000 dinar-
jev, srednješolski 6.300 di-
narjev osnove. Glede na iz-
kušnje iz Ljubljane jima je
prav vseeno od kod vzeti ta
denar. Lahko tudi iz sklada
za amortizacijo ah pa od kod
drugod, ni pomembno. Po-
membno pa je, kaj bodo v šo-
lah storili konec junija. Bodo
takrat razglasili splošno
stavko zato, ker ne bo denar-
ja za redna vzdrževalna dela
in nakup opreme? Res je, da
jih bomo takrat jemah veliko
manj resno, saj bo konec
pouka.
Da učiteljske plače v Slo-
veniji niso izenačene, sliši-
mo na vsakem koraku in gle-
de na stanje v posameznih
občinah temu tudi verjame-
mo, čeprav nam učitelji ne
postrežejo s konkretnimi po-
datki. Dokler ne bodo oprav-
ljeni vsi zaključni računi (čas
je do 20. marca) tudi ne bo
mogoče primerjave med lan-
skimi plačami učitelja - reci-
mo v Šentjurju ah Šmarju in
ljubljanskih občinah.
Primerjamo pa lahko pla-
čilne liste za januar. Učitelj-
začetnik na eni celjskih os-
novnih šol dobi za redno de-
lo 4.025 dinarjev, osnova no-
vinarja s polno obveznostjo
in visoko izobrazbo v našem
uredništvu pa je 2.947 dinar-
jev. Učitelju se skoraj pribli-
ža odgovorni urednik s 3.830
dinaiji osnove. Ampak, bolj
kot razlika v osnovi so spor-
ni naši bruto osebni dohod-
ki. Iz BOD-a se v največji
meri zagotavlja denar za šol-
stvo (če seštejemo prispevne
stopnje znašajo v celjski ob-
čini prispevki za izobraževa-
je, telesno kulturo in otroško
varstvo za občinsko in repu-
bliško raven le šest stotink
manj kot 14 odstotkov) in ne
samo za učiteljske plače.
Denar za višje učiteljske
osnove bi lahko zagotovili le
z višanjem prispevnih sto-
penj, ki bi napolnile prora-
čun -.ampak bojim se, da bi
se temu vsi neučitelji uprli.
Predlagam solidarnost med
učitelji - da se izenačijo uči-
teljske plače v Sloveniji zah-
teva konec koncev tudi nji-
hov republiški sindikat. Sa-
mi naj razmislijo o meduči-
teljski solidarnosti v republi-
ki in temu primerno znižajo
oziroma zvišajo plače, ostali
pa bomo zdržali vsaj do kon-
ca junija.
IVANA STAMEJČIČ
Podaljšano
predlaganje
Roki za predlaganje kandi-
datov za zbore združenega dela
so bili prejšnji teden podaljša-
ni. Tako je včeraj potekel rok
za predloge kandidatov za zbor
združenega dela Skupščine
SRS, za zbore združenega dela
občinskih skupščin pa je čas
za predloge še do 20. februarja.
Zbori volilcev bodo med 27.
februarjem in 10. marcem,
kandidiranje z zbiranjem pod-
pisov pa se mora končati do 24.
marca. Nato lahko posamezen
kandidat do 29. marca še od-
stopi od kandidature, do 5.
aprila pa morajo nato biti ob-
javljeni vsi seznami kandida-
tov. Po novem pa bodo občani
lahko kandidate predlagali tu-
di na samih zborih volilcev
pred pričetkom glasovanja,
predlagani kandidat pa bo kar
na zboru moral izpolniti obra-
zec, da soglaša s kandidaturo.
BP
Na Polzeli socialdemokrati...
Na Polzeli je bil pred dnevi ustanovni sestanek KO Social-
demokratske zveze Slovenije. Na ustanovnem zboru, ki se
ga je udeležilo več kot petdeset občanov, in to ne samo
s Polzele, temveč tudi iz drugih krajev, je o socialdemokrat-
ski zvezi govoril Silvester Drevenšek, predsednik območ-
nega odbora SDZS Celje, o novih volitvah pa Anton Roječ.
Za prvega predsednika so izbrali Marjana Brusa, izbrali pa
so tudi kandidate za družbenopolitični zbor občinske skupš-
čine in zbor KS;
V Žalcu krščanski demokrati
v dvorani gasilskega doma v Žalcu so se v petek na
ustanovnem sestanku zbrali krščanski demokrati. Po kraj-
šem kulturnem programu je spregovoril član iniciativnega
odbora za ustanovitev krščanskih demokratov Franc Žolnir,
ki je postal tudi prvi predsednik. Na ustanovnem sestanku
so ugotovili, da je njihov program zelo podoben programu
vseh strank v Demosu. Razprava je bila zelo živahna, saj je
v njej sodelovalo več kot deset razpravljalcev. Za družbeno-
politični zbor občinske skupščine so izbraU šest kandidatov.
Ustanovnega sestanka sta se udeležila tudi Matjaž Puc
v imenu Krščanskih demokratov Slovenije in Janez Lam-
pret, predsednik krščanskih demokratov za celjsko ob-
močje.	T. TAVČAR
SOCIALISTIČNA ZVEZA
SLOVENIJE-SZDL
OBČINSKA KONFERENCA
CELJE
VABI
svoje člane in simpatizerje
NA JAVNO TRIBUNO
SLOVENSKI SOCIALISTI ZA
MATERIALNO
IN DUHOVNO BOGATEJŠE
ŽIVLJENJE
Tribuna bo
v ponedeljek, 19. februarja 1990, ob 17. uri
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Gosta tribune bosta;
mag. VIKTOR ŽAKELJ, podpredsednik RK SZDL Slo-
venije
univ. prof. dr. PETER NOVAK, predsednik sveta za
varstvo okolja pri P RK SZDL Slovenije, kandidat
Predsedstva RK SZDL Slovenije za člana Predsed-
stva SR Slovenije
Vljudno vabljeni!
TRAČI
nfce ■
Na posvetu o razvoju
kabelske televizije v To-
polšici je Gorenje pred-
stavilo tudi novo satelit-
sko anteno poslikano
z mojstrsko roko Jožeta
Horvata-Jakija. Prednost
te parabole pred običajni-
mi belimi je, kot je pri^
pomnil eden od obisko-
valcev, da ja zaradi svoje
zastrašljivosti varna pred
ptičjimi kakci. Gorenje
lahko pričakuje zdaj oster
protest društva za varstvo
živali, ki se s takšnim te-
rorjem nad ptiči ne
strinja.
Končno se je razvede-
lo, zakaj fotografiranje
celjskega pajka za obja-
vo v NT ni zaželeno:
s pajkom bo (kot izvaja-
lec) avtomobile odvažal
celjski ZŠAM. Vozniki
torej pri njih plačajo čla-
narino, oni pa jim avto
odpeljejo s pajkom.
Celjski Merxje NT-hRC
za pokroviteljstvo izleta
100 kmečkih žensk na
morje ponudil en tisoč di-
narjev (staro milijardo).
V redakciji so najprej me-
nili, da gre za dopis, ki je
potoval do naslovnika
kakšna tri leta.
Predsednik lokalnih
demokratov, pravnik in
gospod Miro Gradič je
vse bolj navdušen nad
Argumentovim ugiba-
njem, da utegne Gradič
postati celjski župan. Iz
zaupnih virov pa smo iz-
vedeli, da se Argument
zeza.
Po podelitvi kulturnih
priznanj v Žalcu so nagra-
jencem zaigrali Partljiče-
vo Pesnikova žena priha-
ja, v kateri je ponujenih
kup idej kako se do priz-
nanj pride s podkupova-
njem in kurbarijo.
Ivan Kramberger ja na
Radiu Šmarje izjavil, da
ga na celjski radio ne pu-
sti partija. Ko je nasled-
nji dan nastopil na Ra-
diu Celje se je pozabil
pritožiti, da na Radio
Šmarje partija ni spusti-
la njegove Ančke.
Herman Rigelnik je do-
bil ob kulturnem prazni-
ku Cankarjev kipec, ker
ob skrbi za koncem Gore-
nje in kulturo v občini še
skodelice kave nima časa
spiti. Čestitkam se pri-
družujejo tudi vsi Gore-
njevci, ki že ah pa še bodo
delali tedensko po dve uri
dlje kot lani.
Če se Sloveniji obeta
druga cestna afera, se
Celju prva ulična. Nad
projekti in izdelavo »mo-
derniziranih« celjskih
ulic najbolj bentijo mi-
ličniki, občinarji in ob-
čani, saj vsaka izboljša-
va takoj pobere svoj krv-
ni davek. Sicer pa poča-
kajte vsaj do aprila, ko si
bomo o bratih upali po-
vedati še kaj več.
Jože Zupančič (povsem
resno): »V Celju imamo
samo tretjerazredne ka-
dre in mednje seveda pri-
števam tudi sebe.« Silve-
ster Drevenšek (presenet-
ljivo): »Ne cenim vseh ko-
munistov, spoštujem pa
poštene komuniste.«
DOGODKI
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 3
Posvet o kabelski televiziji
Potreben je kratek in jasen predpis,
ki bi opredelil pravice in obveznosti
lastnikov, vzdrževalcev in uporabni-
kov kabelskih razdelilnih sistemov.
To je ena osnovnih ugotovitev in tu-
di pobud, danih ustreznim organom in
organizacijam na jugoslovanskem po-
svetu o kabelsko razdelilnih sistemih,
ki ga je ob izdatni finančni podpori
Gorenja prejšnji teden organiziral
v Topolšici Republiški komite za in-
formiranje.
Ko govorimo o t,em, kdo bi moral
prispevati svoje pri razvoju sistema,
ne bi smeli postavljati ločnic med ra-
diodifuznimi organizacijami, kabelski-
mi sistemi in ptt-jem. Za hitrejši razvoj
pa so udeleženci trodnevnega simpozi-
ja predlagali tudi čimprejšnjo ureditev
statuta JRT napram tujim producen-
tom kabelskih televizijskih progra-
mov. Sedanji zakon o sistemu zvez je
namreč slab, saj le načelno zadolžuje
radiotelevizijo za razvoj kabelskih
omrežij, zato so v Topolšici zahtevali,
da se zakon v najkrajšem času do-
polni.
Med tridnevnim posvetovanjem
o odprtih vprašanjih kabelske distri-
bucije RTV programov in kabelske te-
levizije je bilo posebej odmevno tudi
poročilo Marjana Žuraja in Bojana Vi-
voda o izgradnji kabelsko razdelilnega
sistema v Celju. Kot smo tudi izvedeli,
bodo prvi naročniki v celjski Novi vasi
priključeni na sistem konec tega me-
seca.
RP
Za Svetovni
slovenski
Icongres
Pobuda za sklic Sve-
tovnega slovenskega
kongresa je stara že dve
leti, a kaže, da so jo po-
novno oživili prav v teh
dneh. V ponedeljek so
namreč na celjski Gimna-
ziji pripravili iniciativni
sestanek za ustanovitev
mladinskega odbora, ki
bo prvi v Sloveniji.
Več kot 50 učencem, ki
so se zbrali na sestanku,
je spregovoril Vlado Hab-
jan, predsednik odbora
za sklic Kongresa, ki je to
pobudo tudi predstavil
na Plenumu kulturnih
delavcev v Cankarjevem
domu leta 1988. »Gre za
to,« je poudaril Habjan,
»da bi možgansko mobili-
zirali vse Slovence za last-
no prihodnost. Svetovni
slovenski kongres naj bi
postal stalna institucija,
ki bi združevala idejno in
moralno neoporečne Slo-
vence, v osnovi pa bi bila
to nadstrankarska organi-
zacija.« Habjan je zbra-
nim učencem predstavil
zgodovinski oris sloven-
ske državotvornosti ter
povedal, da je za sklic
Svetovnega slovenskega
kongresa precej zanima-
nja tudi v zamejstvu in
v Kanadi. Vendar pa mo-
ramo v Sloveniji najprej
zagotoviti varnost vsem,
ki bi si želeli udeležiti
Kongresa. V pripravljal-
nem odboru za Kongres
bodo namreč razposlali
vabila vsem neobtoženim
emigrantom slovenskega
naroda, vendar potrebu-
jejo za korektno delo spi-
sek vojnih zločincev, da
ne bi prišlo do zapletov.
IS
KOMENTIRAMO
Naglica se ne lii obrestovala
če hočemo z razvojem ka-
belsko razdelilnih sistemov
slediti razvoju v svetu, je tre-
ba najprej poenostaviti stva-
ri, pripraviti jasne in eno-
stavne zakone ter opredeliti
pristojnosti. To velja enako
za vso državo, četudi so do-
sedanje izkušnje po republi-
kah različne, so ugotavljali
na posvetu v Topolšici.
Vsekakor smo lahko, če se
omejimo zgolj na regijo,
z razvojem na tem področju
bolj zadovoljni, saj je projekt
Gorenja in občin Velenje,
Celje, Žalec in Mozirje tre-
nutno pred ostalimi v Jugo-
slaviji. Še posebej to velja za
celjski sistem, ki je bil pred-
vsem s strani bodočih porab-
nikov zaradi dolgotrajne, ne-
kajletne gradnje sicer dele-
žen marsikater kritike.
Glede na izkušnje, ki so jih
imeli pri uvajanju kabelskih
sistemov tisti, ki so izgrad-
njo zaključili že pred leti ah
pa so se zadeve lotih hitreje
(oz. takorekoč ilegalno) kot
Celjani, lahko ugotavljamo,
da naglica ni vedno dobra.
Res je sicer, da bi se tudi
Celjani, če bi vedeli, da bo
pridobitev okoli tridesetih
soglasij tako zavlekla ves po-
stopek, lotih izgradnje tako
kot drugi, mimo zakona,
a vprašanje je, če bi bil rezul-
tat tak kot je.
Tisti, ki so bih prvi, so
namreč danes že nezadovolj-
ni z zmožnostjo svojih siste-
mov, medtem ko je celjski
sistem s frekventnim ob-
močjem 450 megaherzov
projektiran za bodočnost in
je trenutno tudi najsodob-
nejši v državi. Sistem je
namreč mogoče razširiti
z dodatnimi uslugami, kot so
odčitavanje elektrike, vode,
plina, za klice v sili, alarmne
naprave itn. Primerjalno
z drugimi so se v Celju izka-
zali tudi z večjo mero profe-
sionalnosti in organizirano-
sti, k čemur je dosti prispe-
vala tudi pozitivna vloga
upravnih organov in zgledno
sodelovanje ptt-ja. Vse iz-
kušnje bodo v veliko pomoč
drugim, pri čemer pa seveda
tudi Celje ne ostaja praznih
rok. Bistveno pri vsem sku-
paj je namreč, da uporabniki
ne bodo izigrani.
R. PANTELIČ
ZSMS ie za svobodo izbire
v petek je v ljubljanskem
Cankarjevem domu Repu-
bliška konferenca ZSMS
pripravila predvolilno kon-
vencijo, na kateri so pred-
stavili svoj volilni program
in se označili za liberalce,
predstavili pa so tudi štiri
možne kandidate za člane
predsedstva SRS ter kandi-
date za Zbor občin in Zbor
združenega dela. V začetku
marca bodo predvolilno
konvencijo pripravili še en-
krat.
Takrat bodo javno pred-
stavili svoje kandidate za
družbenopolitični in za
Zvezni zbor ter morebiti tudi
že kandidata za predsednika
predsedstva republike Slo-
venije.
V svojem programu je
ZSMS-liberalna stranka na
prvo mesto postavila člove-
ka-posameznika, za katerega
zahteva svobodo izbire
v vsakdanjem življenju, na
področju gospodarstva in
politike. Dr. Slavoj Žižek,
ZSMS-jevski kandidat za
člana predsedstva SRS, je
o liberalizmu med drugim
dejal: »Pravi heroizem za li-
beralca ni povleči za sabo
čimveč ljudi s svojo vredno-
to, ampak priznavati druge-
mu lasten svet, spoštovati
drugega v njegovi drugačno-
sti. Največji greh je za libe-
ralca nasilno poseganje
v svet drugih, poniževanje
drugega.«
ZSMS-liberalna stranka je
v petek napovedala politični
show v slogu zahodnoevrop-
ske predvolilne prakse. Ce
upoštevamo, da je predvolil-
no konvencijo v pasaži Maxi-
marketa spremljal koncert
skupine Lačni Franz, da so
Školčev govor prevajali v go-
vorico gluhonemih in da je
politično dogajanje v Okro-
gli dvorani, popestril čarov-
nik Miran Čanak, so ZSMS-
jevci naredili droben korak
naprej. Začetna spotikanja
pa bi jim lahko očitali zaradi
njihove slabe retorične spo-
sobnosti ter zaradi izbire
okrogle dvorane za osrednje
prizorišče, na katero novi-
narji v glavnem nismo imeli
dostopa in smo dogajanje,
skupaj z večino, spremljali
na monitorjih. Po uradnem
delu so ZSMS-jevci pripravi-
li še predstavitev kandida-
tov, pa nekaj minutno ti-
skovno konferenco.
Na tiskovni konferenci je
dr. Slavoj Žižek odločno za-
vrnil podtikanja, daje ZSMS
vmesni blok med ZKS in
Demosom. »Mi nismo na sre-
di! V takšni situaciji je moj
cilj delovati demokratično-
rovarsko in razbiti oba
bloka!«
Na predvolilni konvenciji
so med drugim predstavili
tudi kandidate ZSMS za
zbor združenega dela in za
zbor občin. S Celjskega so
kandidati Oto Pungartnik
-	Železarna Štore, Darka Ra-
deljak - Zlatarna Celje, Dra-
gan Matijašič - Gozdno go-
spodarstvo Celje, Franc Re-
zar - Agrina, Jože Zimšek
-	SO Celje. Za zbor občin pa
so kandidati: za Celje Firdrih
posedla in Robert Polnar, za
Žalec Gregor Vovk, za Slo-
venske Konjice Mitja Hla-
stec in za Mozirje Zdravka
Hriberšek-Ladinek.
NATAŠA GERKEŠ
Predvolilni golaž
Vitanjčani so se odločili
bojkotirati pomladanske
volitve, pa očitno ne samo
zavoljo nedokončane ceste,
ki da je najbližja pot
v Evropo. V predvolilnem
kotlu vre še zaradi drugih
tegob, ki kar po vrsti izvira-
jo iz občutka, da je ta, sicer
največja krajevna skupnost
v občini, najbolj zapostav-
ljena.
To je vrh Vitanjčanov dal
vedeti tudi na ponedeljkovi
seji, - kamor so zbobnali no-
vinarje in župana in na dan
so ob doliški cesti privlekli
še nedokončano šolo, pro-
blem tajnika krajevne skup-
nosti, ki ga zdaj nimajo in še
kup komunalnih problemov
se je nabralo v malhi nezado-
voljstva. Volitve pa kanijo
bojkotirati tudi zato, ker bi
po novem razrezu imeli v ob-
činskem zboru samo dva de-
legata, češ, pa krajevna
skupnost, ki zavzema tretji-
no cele občine. »Bomo pa iz
te naredili sedem krajevnih
skupnosti,« so modrovali,
»pa bomo imeli sedem dele-
gatov.« Spomnili so se ča-
sov, ko so imeli štiri odborni-
ke, ki so se potegovali za
kraj. Zdaj pa na lepem samo
dva delegata!
V občinskem zboru KS je
25-delegatskih mest, v obči-
ni je 22 krajevnih skupnosti,
sklep zbora je bil, da le-ta ne
sme biti prevelik, pač pa naj
v njem sedi delegat, ki bo
znal dobro in objektivno za-
stopati svojo bazo. Volitve in
cesto so, kot kaže, Vitanjčani
vrgli v en koš, cesto proti Ve-
lenju pa bi res že kazalo do-
končati. Če je samo v planu,
je premalo, pa volitve gor ali
dol.
Kako je že bilo z volitvami
v Clochmerlu?
MATEJA PODJED
Avtocesta spet
v skupščini
Prejšnjo sredo je Duško
Kos v slovenski skupščini
ob koncu zasedanja ponov-
no sprožil vprašanje grad-
nje avtoceste med Arjo vas-
jo in Ljubljano, nobeno iz-
med sredstev obveščanja
pa tega ni zabeležilo. Ker je
Kos nastopil prav ob koncu
zasedanja in so delegati
skupščino že zapuščali, je
razpravo oddal tudi pisme-
no. V najboljšem primeru
bo skupščina do naslednje-
ga zasedanja v zvezi s tem
ponovno dobila odgovor iz-
vršnega sveta ali uprave za
ceste, vse pa kaže, da bodo
o omenjeni gradnji
v skupščini govorili šele ja-
nuarja 1991, ko naj bi priče-
li oblikovati republiški
srednjeročni načrt za leta
1996 do 2000.
BP
Danes o lokalni samoupravi
Danes popoldan ob sedemnajstih se bo v veliki dvorani
celjskega Narodnega doma pričel posvet z naslovom Kra-
jevna skupnost in lokalna samouprava v novi ustavi, ki ga
bo vodil sociolog Stane Vlaj. Vlaj se že več kot poldrugo
desetletje ukvarja prav s proučevanjem omenjene tematike.
B.P.
S¥ET MED TEDNOM
Piše Darifan Košir
Do združitve le še liorak?
Glede na to, da so se v minulem tednu prav vročično
razvnele razprave o mednemški monetarni uniji, kot
tudi razprave o statusu (bodoče?) združene Nemčije,
kar so obravnavah skorajda na slehernem sestanku tu
ali tam, je mogoče soditi, da do dne združitve nemške
države res ni več daleč. To nenazadnje potrjuje tudi
sestanek obeh kanclerjev (Kohla in Modrowa)
v Bonnu, kjer sta sklenila, da je konec vztrajanja pri
dvodržavju in da je politični cilj obeh držav poslej
združitev Nemčije.
Prvi korak v tej smeri naj bi bil gospodarske narave
in sicer monetarna unija, pri čemer je slišati najbolj
nore in fantastične predloge, kot je denimo predlog
zahodnonemških socialdemokratov, da bi ZRN
»odkupila« vso denarno maso, kije trenutno v obtoku
v NDR (po njihovih izračunih 34 milijard DEM),
s čimer bi svojo denarno maso (1,2 bilijona mark)
povečali le za 3 odstotke. Po drugi strani je zahodno-
nemški minister za gospodarstvo Hausmann že naredil
načrt monetarne združitve v treh fazah, v katerem je
do podrobnosti opredelil posamezne korake k uniji.
O političnih vidikih združevanja pa je bilo govora
tako v Moskvi, kamor je h kolegu Ševardnadzeju in
k Mihailu Gorbačovu prišel ameriški zunanji minister
Baker, kot tudi v Ottawi, kjer so se prvič po vojni
sestali zunanji ministri držav Varšavske zveze in zveze
NATO.
Medtem ko glede bodoče politične ureditve Nemčij
(bržčas federacija, in to takoj, ne pa konfederacija, kot
so se sprva zavzemali na obeh straneh) ni več nikakrš-
nih sporov, pa je še naprej odprto vprašanje vojaškega
statusa Nemčije, ki naj bi bila po enih predlogih nev-
tralna, po drugih (Kohl) pa naj bi bila članica zveze
NATO, s čimer bi meje med blokoma prestavili na
Odro in Niso. Združevanje Nemčij bo povzročalo še
veliko hude krvi, čeprav se mu bržčas ni več mogoče
izogniti.
Po Azerbajtlžanu - Azerbaidžan
Dovolj je bilo, da je resnično počilo v Azerbajdžanu,
kjer je večinsko prebivalstvo islamske vere azijskega
izvora (blizu Irancem; v tej državi živi ogromno Azer-
bajdžancev) dvignilo glavo, in val upora musliman-
skega prebivalstva v ZSSR seje začel na vseh koncih.
V tem tednu je počilo najprej v Tadžikistanu oziroma
glavnem mestu Dušanbeju (bivšemu Stalinabadu), pa
tudi v glavnem mestu Kirgiške SSR Frunzeju.
V Dušanbeju je prišlo do prelivanja krvi med domo-
rodci Tadžiki islamske vere in iranskega etničnega
porekla ter Armenci, ki so se po pogromu nad njimi
v Azerbajdžanu (Armenci so krščanske vere in evrop-
skega etničnega porekla) priselili k sorodnikom v Tad-
žikistan. Ta republika je bila doslej povsem mirna, če
odštejemo denimo lanskoletno odstranitev uradnega
ruskega jezika, tako da je danes Tadžiška SSR edina
republika v Sovjetski zvezi, kjer je uradni jezik iranski.
Sovjetska država je tokrat posredovala takoj, saj je
vrhovni sovjet Tadžikistana sprejel odlok o izrednem
stanju in policijski uri, s čimer pa so revolt Tadžikov
nad priseljenci (med te ne sodijo samo začasno dose-
Ijeni Armenci, ampak tudi številni Rusi in Ukrajinci,
kamor jih je stalinska oblast doseljevala v želji po
rusifikaciji celotnega azijskega pasu SZ) le še podžgali.
Gre tako za medverske, medetnične in medrepubliške
spopade, kot je bilo tudi v primeru Azerbajdžana.
Sovjetska oblast zna zaenkrat stvari reševati le s silo,
kar ne bo ravno dolgo trajalo: najbrž je edina rešitev
(pa še to je vprašljivo) popolna avtonomija sestavnih
delov ZSSR. Ta problem bo treba nemudoma rešiti, ne
samo zaradi nadaljnjega obstoja ZSSR (ta je v vsakem
primeru vprašljiv, saj bo ob dosedanjem prirastku pre-
bivalstva muslimanskega prebivalstva čez 20 let več
kot slovanskega), ampak tudi zato, ker bi morah s temi
azijskimi republikami tudi po morebitni odcepitvi
živeti drug ob drugem: držav namreč ni mogoče »pre-
stavljati«.
Jugoslavila preti sotllščem?
Naj se jugoslovanski zvezni organi in vodstva neka-
terih republik še tako trudijo dopovedati svetu, da je
njihova politika do Kosova pravilna in edina mogoča,
dobiva svet o tem povsem drugačno podobo. Te dni je
mednarodna helsinška federacija za človekove pravice
(IHF) naslovila na vlado avtonomne pokrajine Kosovo,
republike Srbije in SFRJ resolucijo - poziv, ki ga je
sprejela na svojem zasedanju v Bratislavi. Resolucija
med drugim ugotavlja, da je angažiranje vojaških sil na
Kosovu še povečalo prepad med narodi, ki tam živijo,
in poziva, naj se odpravi izredno stanje, omogoči dia-
log med uradnimi in neuradnimi predstavniki vseh
prizadetih skupin, naj se ustavijo vsi politični procesi,
zagotovi pravica do svobodnih volitev itd. Še več, kot
je na tiskovni konferenci na Dunaju sporočil predsed-
nik IHF Kari von Schwarzenberg, je IHF poslala poziv
članicam Konference o evropski varnosti in sodelova-
nju (KVSE). Ker ima vsaka članica KVSE pravico, da
od druge članice zahteva pojasnila v zvezi s spoštova-
njem človekovih pravic in v končni fazi tudi postavi
drugo državo pred nekakšen tribunal držav članic
KVSE, se lahko zgodi, da se bo Jugoslavija zaradi
Kosova znašla pred takšnim mednarodnim sodiščem.
Na novinarska vprašanja so odgovarjali tudi gostje iz
Jugoslavije, med njimi kosovski pisatelj in soustanovi-
telj Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova ter
članica beograjske skupine helsinške federacije Sonja
Licht. O položaju na Kosovu so obvestili tudi največje
avstrijske stranke in zunanje ministrstvo. Je treba
posebej ugotavljati, da jugoslovanski »sod smodnika«
vse bolj skrbi Evropo.
4. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
GOSPODARSTVO
Sip znova razpenja jadra
Šempeirsko podjeije, ki so mu napovedali stečaj, se uspešno postavlja na noge
Kratkoročni	ukrepi
v šempetrskem Sipu so bili
dobri. To dokazuje trenutno
stanje v tej organizaciji. Ži-
ro račun že nekaj časa ni
več blokiran, zaloge kmetij-
skih strojev, razstavljene
po bližnji in daljni okolici
Šempetra so našle svoje
kupce.
Po devetih mesecih lan-
skega leta so v Sipu beležili
12 tisoč starih milijard lik-
vidnostnega primanjkljaja,
po sprejetih kratkoročnih
ukrepih imajo v Sipu zdaj
dva do tri tisoč milijard več
priliva kot odliva. Zaključni
račun bo sicer še vedno pri-
kazal rdeče številke, kajti
v nekaj mesecih je nemogo-
če nadoknaditi izgubljeno in
poravnati vse obveznosti. Pa
vendar je v. d. direktor Ra-
fael Končina prepričan, da
Sip začenja svoj ponoven
vzpon.
Končina: »Res smo bili
pred tremi, štirimi meseci
v strahoviti zagati. Obseg
proizvodnje je bil pretirano
velik, izdelkov nismo uspeli
prodati ne na domačem ne
na tujem tržišču. Zato smo
sprejeli program kratkoroč-
nih ukrepov in po nekaj me-
secih ocenjujem, da smo
z zmanjšanjem proizvodnje
uspeli zaustaviti rast stro-
škov. Zaloge so zdaj proda-
ne, ker so bili ljudje prisilje-
ni odhajati na dopuste, smo
s tem zmanjšali tudi indi-
rektne stroške. Če ne bi spre-
jeli in tudi izvajali kratkoroč-
nih ukrepov, bi likvidnostni
primanjkljaj konec leta zna-
šal 30 tisoč starih milijard,
zmanjšali smo ga na 6 do 7 ti-
soč starih milijard. Po no-
vem letu smo začeli z redno
proizvodnjo. Planirana pro-
izvodnja je prodana na tuja,
predvsem zahodna tržišča.
Tako bomo februarja in mar-
ca proizvajali v glavnem za
tujino, proizvodnja od marca
do prvega polletja bo name-
njena domačemu tržišču.
Delavci delajo in bodo še de-
lali februarja ter marca vse
sobote, tako da bomo nado-
knadili mrtvo letno sezono,
ko se po naših izkušnjah me-
hanizacija nekoliko slabše
prodaja. Glede cen vztraja-
mo na stališču, da so cene
izdelkov konkurenčne, z ra-
cionalizacijo znotraj hiše ra-
čunamo, da se bodo naše ce-
ne ujele s cenami v tujini in
da bo Sipu ostal manjši pro-
fit, s katerim moramo porav-
nati stare račune. Pri izdel-
kih so sprejete operativne
akcije, s pomočjo katerih bo-
mo dosegli višjo kvaliteto.
Ob tem seveda ne pozablja-
mo na kadre. Odšli so dobri
strokovnjaki, zdaj se opira-
mo na tiste, ki so ostali, ki so
tukaj. Smo pa prepričani, da
bodo strokovni kadri zdaj,
ko Sip postaja zdravo jedro,
našli svoje mesto v naši hiši.
Obenem ostajamo nekom-
promisni: za lenobo, nezna-
nje ali nehotenje prostora
v Sipu ne bo več.«
Na zasedanju slovenske
skupščine je bilo slišati, da
izvozniki samo tarnate, da
pa številke vseeno dokazu-
jejo povečevanje izvoza.
Kako ocenjujete trenutne
izvozne pogoje?
Končina: »Po tistem, ko
smo se umaknili s klirinške-
ga tržišča, nam izvoz naraš-
ča. Ubadamo se s cenovnimi
razlikami, ki pa bi jih lahko
obvladali, če bi surovine lah-
ko dobivali z evropskega tr-
žišča. Tam so namreč bistve-
no cenejše in računamo na
določeno liberalizacijo uvo-
za. Če bi se popravil tečaj di-
narja, ki je še vedno prece-
njen, potem bi tudi izvoz
imel večji smisel.«
Lahko s konkretnimi šte-
vilkami primerjate cene su-
rovin na domačem in tujem
tržišču?
Končina: »Če vzamem za
primer samo ležaje. Doma so
dvakrat dražji kot v tujini.
Drug primer je pločevina.
Kilogram pločevine stane
doma od 20 do 60 odstotkov
več kot v tujini, odvisno od
kakovosti. In takšnih prime-
rov je še cel kup.«
Med kratkoročnimi ukre-
pi ste predvideli odpušča-
nje okrog 200 delavcev in
odprodajo stanovanj. So ti
ukrepi še vedno aktualni?
Končina: »Razmišljamo
povsem enako kot pred ne-
kaj meseci. V Sipu ni prosto-
ra za neracionalno delo. Ni in
ga ne bo. Na vsakem delov-
nem mestu se bo opravljalo
delo, ki bo prispevalo
h končnemu profitu. Nima-
mo pa tega namena, da de-
lavci, ki prihajajo skozi ta
vrata, naenkrat ostanejo brez
dela, temveč bomo to reševa-
li s prekvalifikacijo in iska-
njem zaposlitve zunaj Sipa.
Pri odprodaji stanovanj smo
tam, kjer smo bili. Zadnja
skupščina je sprejela še bolj
restriktivne ukrepe, odpro-
daja ni možna, če bo, pa bo-
mo o tem ponovno razmi-
šljali.«
V zadnjem času je iz Sipa
odšlo precej strokovnega
kadra. Kako nameravate re-
ševati ta problem?
Končina: »Po tistem, ko je
ožja in širša okolica pričako-
vala, da se bo Sip potopil,
zdaj pa postaja jasno, da se
to ne bo zgodilo, se odzivajo
prvi ljudje, ki se zanimajo za
delo v našem podjetju. Vrnili
se bodo, ko jih bomo prepri-
čali, da zdravo jedro obstaja.
Podjetje je v ponovnem
vzponu in to trdim s polno
odgovornostjo.«
Govorite o vzponu, pozi-
tivnih kazalcih. Lahko to
ponazorite s številkami?
Končina: »Prej sem govo-
ril o rasti proizvodnje. Zalo-
ge so prodane, dolgove do
dobaviteljev poravnavamo.
Nismo poravnali vsega, ker
je čas za to le prekratek. Os-
nutek dolgoročnega progra-
ma pa je sestavljen tako, da
bomo po nekaj mesecih
končno imeli tudi ostanek
dohodka oziroma dobiček.«
Kako ocenjujete pomoč
širše družbene skupnosti
pri reševanju Sipa?
Končina: »Razmere v Sipu
so gotovo odjeknile po okoli-
ci. Lahko rečem, da je izvrš-
ni svet žalske občine odigral
svojo vlogo, spremljal raz-
mere, kakšne večje material-
ne pomoči pa ni bilo občuti-
ti, tudi pri odprodaji stano-
vanj ni bil tako učinkovit kot
npr. izvršni sveti v drugih
občinah. Izpostavil pa bi od-
ziv Ljubljanske banke Celje
in pa dobaviteljev, ki so nam
pomagali, da do stečaja ni
prišlo.«
V tem času se mnoge orga-
nizacije, tudi Sip, priprav-
ljajo na uvedbo evropskega
delovnega časa. Kako so de-
lavci sprejeli ta ukrep?
Končina: »Delavci v stro-
kovnih službah že delajo po
novem od prvega februarja.
Na dan delamo osem ur in
pol, naš delavnik traja od
6.30 oziroma 7.30 do 15 oziro-
ma 15.30 ure. Jasno je, da
vsem to ne odgovarja, ima-
mo okrog 30 vlog, kjer naj bi
z delavci reševali konkretno
stanje. Treba pa je vedeti ne-
kaj: ne bo se svet prilagajal
nam, temveč se bomo morali
mi prilagajati svetu.«
Pripravljen imate osnu-
tek dolgoročnega načrta.
Kakšen je?
Končina: »V bistvu gre za
naš program dela do prvega
polletja. Prednost smo dali
predvsem agresivnosti na
področju agrotehničnega
razvoja, v to vlagamo vse na-
pore. Prav tako načrtujemo
novosti v našem B progra-
mu, torej proizvodnji indu-
strijske tehnike. So pa to
stvari, ki terjajo čas in rezul-
tati v nekaj mesecih ne bodo
pokazali vsega, kar si v Sipu
zamišljamo.«
IRENA BAŠA
Franc Pinter, 30 let zaposlen v Sipu: »V tej tovarni sem
doživljal vzpon in padeCj zdaj sem prepričan, da se razmere
spet obračajo na bolje. Se vedno sem ponosen na to organi-
zacijo, vse pa je po moje odvisno od dobrega vodilnega
štaba. Delavci smo pripravljeni delati. Zdaj delamo tisto, kar
prodamo in bistveno se mi zdi to, da so ljudje spet dobili
voljo, zaupanje. Vsaj ob dogovorjenem roku dobimo plače,
prej še tistega ni bilo. Jasno pa je, da nas skrbi. Mislim, da si
večina delavcev želi ambicioznega vodstva, takšnega, ki bo
spravil v red vse službe in pridobil strokovne kadre. Ni pa
nas več strah, kaj bo s Sipom, zaupanje seje vrnilo in zato
večino delavcev jezijo članki prejšnjega direktorja. Človek
seje razpisal o tistem, kar bi moral sam reševati, čeprav tega
ni storil.«
Anton Sovine, v. d. gospodarskega sektorja: »Vzačetku
leta 89 je naš likvidnostni primanjkljaj znašal 200 starih
milijard. Ta številka se je vse leto povečevala, po devetih
mesecih smo imeli 12 tisoč starih milijard primanjkljaja. Po
sprejetih ukrepih pa smo beležili vsak mesec več prilivov
kot odlivov. Tako smo decembra že imeli dva do tri tisoč
milijard več priliva kot odliva, ta trend bomo letos nadalje-
vali in postopno sanirali likvidnostni problem.«
Niko Rak, predsednik sindikata: »Razmere v Sipu so se
v nekaj mesecih bistveno spremenile. Delavci imamo zago-
tovljeno delo in osebne dohodke. Sedanje vodstvo ima dru-
gačen pristop k delu, o stvareh odloča več ljudi, prej je
odločal en sam človek. Mislim, da bi kolektiv moral sproti
biti še bolj informiran o vseh stvareh. Problemi sicer še
vedno ostajajo. Ni strokovnih kadrov, nihče se, na primer, ni
javil na razpis za direktorja. Tudi osebni dohodki niso
takšni, kot bi sijih ljudje, glede na to, da delajo vse sobote,
zaslužili. Vendar tu nas obvezuje masa in preko tega pač ne
gre. Sicer pa so naši osebni dohodki še vedno 20 odstotkov
pod republiškim povprečjem. Problem je tudi pri tistih
delavcih, ki delajo po novem, ni prevozov, pa tudi ostale
stvari niso prilagojene. Nasploh pa menim in tako meni
večina delavcev, da so se stvari bistveno obrnile na bolje.
Pred časom namreč še za papir v straniščih ni bilo denarja.«
Rafael Končina: »Sip je naj-
hujše prebrodil in prepri-
čan sem, da se začenja pono-
ven vzpon.«
Z evropskim delovnim časom
nad iil€vidnostne težave Bora
Februarja so v podjetju
Bor Laško uvedli evropski
delovni čas. Delavci priče-
njajo po novem delovni dan
ob 8., domov pa odhajajo ob
16. uri. Opoldne imajo kosi-
lo v podjetju, ukinili pa so
jim nadomestila za prevoze
na delovno mesto in za pre-
hrano. Na evropski delovni
čas so prešli skoraj vsi de-
lavci Bora razen tistih, ki
delajo v izmenah.
S temi ukrepi naj bi v Boru
zagotovili večjo produktiv-
nost in boljše delo ter zmanj-
šali število zaposlenih za
skoraj polovico, saj ugotav-
ljajo, da bi s 100 zaposlenimi
lahko opravili enak obseg
dela kot doslej. Trenutno je
v Boru zaposlenih okoli 240
delavcev.
Novosti, ki so jih uvedli
v Boru, koreninijo v likvid-
nostnih težavah tega podjet-
ja, ki jih skušajo premostiti.
Bor je namreč decembra lani
stopil izpod okrilja Lesnine
in postal samostojno podjet-
je, s tem pa je čez noč izgubil
priložnost kreditiranja preko
interne banke. Slabi finanč-
ni rezultati v Boru so tudi
odraz nizke produktivnosti,
precejšnjega števila rekla-
macij, nediscipline, izostaja-
nja z dela in zaposlitve le za-
radi socialne varnosti, posle-
dica vsega tega pa je tudi to,
da Bor zapuščajo vodilni de-
lavci. Tako so delo že odpo-
vedali računovodje, komer-
cialisti in tehnični vodja.
Težavam navkljub so v Bo-
ru januarja povečali osebne
dohodke za šestdeset odstot-
kov. Poseben problem pred-
stavljajo zanje likvidnostna
sredstva, saj morajo pokriti
okoli deset milijonov dinar-
jev kreditov. Polovico jih bo-
do uspeli pokriti na podlagi
prometa z Lesnino ter
s kompenzacijo iz naslova
premoženja v Ljubljani in iz
naslova obveznosti za pokri-
vanje izgub v Lesnini. Za po-
slovanje z ostalimi upniki pa
bi kljub temu potrebovali še
okoli štiri milijone dinarjev.
V laškem izvršnem svetu
ocenjujejo, da uvedba evrop-
skega delovnega časa ter
ukinitev nadomestil za pre-
voz na delo in prehrano vodi
do boljšega poslovanja Bora.
Izvršni svet pa bo proučil tu-
di možnosti za pomoč pri po-
krivanju izgub s sredstvi re-
zervnega sklada občine
Laško. NATAŠA GERKEŠ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Delegatska odločitev: teror
Skupščina SFRJ se je za zadnjem spornem (o tem kas-
neje) zasedanju odločila: »Najnovejši dogodki na Kosovu,
ki so posledica nepretrganega delovanja albanskih separa-
tistov in teroristov, usmerjenega na ločitev Kosova od SR
Srbije in Jugoslavije, neposredno ogrožajo ozemeljsko
celovitost in ustavno ureditev države, svobodo in pravice
človeka in državljana in ovirajo uresničevanje gospodar-
ske reforme v državi«. Tako je najvišji organ oblasti
v državi izglasoval, kar so ves čas želeli v Močni Srbiji - da
na Kosovu delujejo samo separatisti in teroristi.
Zd^ je odprt lov na »teroriste«, teh pa je še približno 1,5
milijona, kolikor je Albancev na Kosovu (600.000 kosov-
skih Albancev živi v tujini).
»To, kar delajo albanski separatisti na Kosovu, so dele-
gati poimenovali,teror'«, komentira Tanjug in dodaja: »Da
smo se prebili do te besedne resnice (tisto pravo menda
pozn^o vsi), je bilo potrebnih deset let. Do nje smo prišli
prek »iredentizma,« »separatizma« in »šovinizma«, prek
besed, od katerih le malokatera ustreza vsemu tistemu,
kar se dogaja na Kosovu. Samo nepoučenim se zdi, da gre
pri oznaki terorizem za dogodke na Kosovu samo za jezi-
kovno tančino. O tem priča tudi razprava delegata Kurtes-
hija Salihuja s Kosova, ki je predlagal, da bi v sklepih
»teroriste« zameryali z »nacionalisti«. Ta amandma ni bil
izglasovan, ker je - po Tanjugu - dobro, sicer bi se v delu
države v praksi uveljavil terorizem.
»Prešpricano« nočno zasedanje
Poleg teh sklepov - ti sicer posredno napovedujejo tudi
dialog »z vsemi prebivalci Kosova, ki želijo mirno reševa-
nje problemov in skupno življenje«, bo zasedanje zvez-
nega zbora skupščine SFRJ prišlo v letopis tudi zaradi
tega, ker v četrtek pozno zvečer ni bil sklepčen. Ker je
manjkalo 27 Slovencev od 30 (ne glede na to, da so v zvez-
nem zboru delegati posamezniki, ki odgovarjajo svoji
delegatski osnovi za svoja dejanja, ne pa republiki, iz
katere so) - poleg njih še 10 Srbov, 4 Vojvodinci, 14 Črno-
gorcev, 17 iz BiH, 20 Hrvatov, 9 Kosovčanov in 23 Make-
doncev - so v srbskem tistku, pa delno tudi na ljubljan-
skih radijskih valovih, zagnali vik in krik, češ da delegati
zanemarjajo svoje dolžnosti, Slovenci pa da so samo nada-
ljevali prakso s 14. kongresa ZKJ. Tudi trije preostali
slovenski delegati, ki so ostali na nočnem zasedanju, so
izgubili živce in v petek gutraj po vsej Sloveniji na vse
možne načine lovile svoje kolege, da bi le na vrat na nos
prišli opoldne v Beograd in izglasovali sklepe o reformi,
predvsem pa o Kosovu.
Pa se ni nikamor mudilo. Sklepi, takšni, kot so, ki jih je
izglasoval srbsko-črnogorski glasovdni stroj, podprt
z »nevtralci«, bi lahko mirno počakali še kak teden, morda
bi iz njih lahko izginili celo »teroristi«. Skupščinski mara-
toni pač zahtevno dobro telesno kondicijo, slonovsko
kožo (kakšnih očitkov in žalitev sta bili deležni spet Slove-
nija in Hrvatska kot glavni grešnici za vse, kar se dogaja na
Kosovu!) in mirne živce. Morda jih bodo imeli delegati iz
Slovenije v naslednjem mandatnem obdobju, ki se bo
začelo aprila...
30.000 Albancev v Slovenijo?
Medtem pa »separatisti in teroristi« na Kosovu neustra-
šeno delujejo naprej. Deklaracijo za demokracijo in proti
nasilju je podpisalo že 400.000 državljanov na Kosovu.
Zato verjetno tudi v zadnjih dneh ni bilo demonstracij,
razmere se počasi normalizirajo - tudi po zaslugi dejstva,
da na tri prebivalce kosovskih večjih mest pride en milič-
nik ali vojak - v tovarnah so spet začeli delati. Prištinski
odbor za človekove pravice je javnosti v soboto predstavil
spisek 32 mrtvih (uradni viri na Kosovu; 26) in 142 ranjen-
cev s strelnimi ranami. Odbor celo trdi, da je »določeno
število ljudi« spet izginilo neznano kam (podobno je bilo
lani, ko so Albance čez noč odpeljali v izolacijo in niti
najbližji sorodniki po en mesec in več niso vedeli, ali so
sploh še živi). Podatki so tudi o tem, kako so policaji
trpinčih Albance, jih tepli, žalili, vdirali v njihove hiše,
metali solzivec, ki vsebuje strupene snovi, vlamljali
v albanske trgovine in odvzemali blago in izdelke.
Hkrati so postali dejavni spet kosovski potoničarji - dru-
štvo Božur v Kosovem polju. V soboto so se zbrali tudi
zato, da bi spet pripravili »miting resnice« v Ljubljani. Pri
tem vztrajajo, hočejo pa, da o tem pove svoje slovenski
narod in ne njegovo vodstvo, za katerega »zahtevajo odgo-
vornost zaradi njegovega odnosa do Kosova.« Predlagajo
celo, da bi v Sloveniji zaposlili 30.000 Albancev s Kosova
in tako pomagali rešiti velikansko nezaposlenost v pokra-
jini. Takoj naj bi se v vas Mušutište v občini Suva Reka
naselilo 45 Srbov, ker je izpraznjenih 45 srbskih hiš.
Pri 700 zelo čustvenih ljudeh seje zapletlo že na začetku,
ko so hoteli z zbora nagnati ekipo TV Ljubljana. V bran
»separatistični« televiziji so se, začuda, postavih vsi drugi
poročevalci in tako so tudi Ljubljančani lahko ostali.
Nova praznika
Božur je 10. februar tudi razglasil za »dan prenehanja
izseljevanja in začetka naseljevanja Srbov in Črnogorcev
in vseh drugih, ki bi želeli živeti in delati v tej pokr^ini«.
In še en nov praznik bomo dobili letos v Jugoslaviji. Na
predlog srbskega izvršnega sveta se bodo 20. februarja
delegati skupščine SR Srbije odločali o tem, da bi bil že
letos 28. marec državni praznik Močne Srbije. O tem, da
predlog predsedstva SR Srbije - državni praznik naj bi
slavili vsako leto na dan, ko se je z ustavnimi spremem-
bami Srbija uveljavila kot »suverena republika na vsem
svojem ozemlju« - ne bi bil sprejet, sploh ne gre dvomiti.
Vse to se dogaja v času, ko je bila inflacija v januarju
uradno 17,3 odstotka (po izjavi našega finančnega ministra
Branka Zekana), ko so se jugoslovanske devizne rezerve
povečale na več kot 7 milijard dolarjev, ko pričakujemo od
Mednarodnega denarnega sklada nadaljnjih 600 milijonov
dolarjev pomoči, ko se je izvoz na konvertibilno območje
povečal (januarja) za 73,6%. Ob vseh razprtijah, »tero-
rizmu«, povečanemu številu policije in vojske na Kosovu
so torej še državljani, ki delajo, ustvarjajo. Samo na ta
način se bomo približali Evropi, ...
DOGODKI
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 5
Grožnje »za nos potegnjenih«
Po načrtih republiške uprave za ceste spet nI ilovoU denarja za Celjske. Krl¥l so drugI. O avtocesti konec februarja
Direktor republiške Uprave za ceste,
Andrej Levičnik, se je prejšnjo sredo v Ce-
lju sestal s predstavniki občin celjskega
območja, pogovorili pa naj bi se o letoš-
njem finančnem načrtu gospodarjenja
s cestami in o načrtih do leta 95. Čeprav je
Levičnik že na začetku pojasnil, da naj bi
se o avtocesti proti Ljubljani posebej po-
govarjali konec tega meseca, pa se je raz-
prava večinoma vrtela prav okoli tega.
Predstavniki regijskih občin so v začetku
sicer opozorili na nekatere nujne gradnje in
popravila cest na Celjskem. Tako so Koz-
janci zagrozili, da bodo zaprli takoimenova-
no cesto Maršala Tita, če se že letos ne bodo
pričela in prihodnje leto končala dela na
kozjanskem cestnem križu. Laščani so opo-
zorili na maratonsko dolge priprave za re-
konstrukcijo ceste okoli podvoza v Tremar-
jih, ki vsako leto nekajkrat odreže občino
od sveta. Ostali pa so govorili predvsem
o neizvršenih cestnih delih iz minulih let, ki
so bila označena kot prednostna, letos pa
niti v načrtih niso vsa. Andrej Kamenšek,
direktor regijskega Cestnega podjetja, je
s številkami ilustriral zapostavljenost celj-
skega območja v republiških načrtih. Tako
naj bi, kot je razvidno iz načrtov, letos v re-
giji na novo preplastili z asfaltom le 2,7
kilometra magistralnih in regionalnih cest.
Ludvik Mastnak je to dopolnil s trditvijo,
daje celjsko območje v republiki zapostav-
ljeno že desetletje, od neustreznega cestne-
ga omrežja pa je seveda neposredno odvis-
na tudi uspešnost tukajšnjega gospodar-
stva.
S tem pa so se razpravljale! že lotili teme,
o kateri gostje z republike prejšnjo sredo še
niso hoteli govoriti. Željko Cigler je opozo-
rjl na dejstvo, da je gradnja avtoceste med
Šentiljem oziroma Mursko Soboto in Ko-
prom v Sloveniji dogovorjena že 20 let, pa
še niti načrtov nimamo. Marko Brezigar je
pojasnil, da se je omenjena trasa pričela
graditi etapno, nato pa so se očitno na repu-
bliki odločili za drugačno cestno politiko.
Mitja Hlastec je nato pojasnil ultimat regij-
ske mladine: če v Sloveniji do 15. marca
letos ne bo sprejeta dokončna odločitev, da
se kar najhitreje prične z gradnjo avtocest-
nega odseka med Arjo vasjo in Ljubljano,
bodo člani ZSMS s Celjskega zahtevali od-
stop republiškega izvršnega sveta in stro-
kovnih služb republiške uprave za ceste.
Andrej Levičnik je sicer poudaril, da se
tudi na Upravi za ceste zavzemajo za pred-
nostno vzdrževanje obstoječih cest, repu-
bliška vlada pa pospešeno gradi le avtoce-
ste, za katere je zainteresiran tuji kapital.
Nenazadnje, je dejal, povzroča siromašenje
obstoječih cest tudi sprejet zakon, ki od
zbranega cestnega denarja za obnavljanje
in vzdrževanje obstoječe cestne mreže do-
voljuje le 37 odstotkov sredstev; ob tem
Levičnik ni povedal, da je takšno deljenje
cestnega denaija v korist avtocest pred leti
sam zagovarjal.
BRANE PIANO
Finančni načrt Uprave za ceste Sloveni-
je predvideva letos predvsem cestna dela
in vzdrževanja, ki so bila v minulih letih
zanemarjena. Večina tujih posojil bi bila
porabljena na avtocestnih odsekih, ves
program rekonstrukcij, modernizacij in
vzdrževanja magistralnih regionalnih in
delno lokalnih cest pa bi bil izvedljiv le
v primeru, če bi najkasneje z mesecem
julijem delež cestnega dinarja v ceni ben-
cina povečali s 24 na 34 odstotkov.
Iz bencinskega dinarja, cestnin, regi-
stracij vozil, taks na tuja vozila, tujih po-
sojil, domačih posojil in še nekaterih vi-
rov naj bi letos v Sloveniji zbrali 3 mili-
jarde 285 milijonov konvertibilnih dinar-
jev. Od tega naj bi bila za avtocestne odse-
ke namenjena milijarda in 495 milijonov
dinarjev, za čisto vzdrževanje avtocest,
magistralnih in regionalnih cest ter delno
lokalnih cest pa le 336 milijonov dinarjev.
Čeprav naj bi šele v teh dneh bilo znano
ali strokovnjaki kot ugodnejšo rešitev
predlagajo grad^o tretjega pasu preko
Trojan ali gradnjo avtoceste, je v predlo-
gu finančnega načrta republiške uprave
za ceste že predvidenih 59 milijonov di-
narjev za rekonstrukcijo magistralke na
relaciji Ločica-Trojane-Želodnik.
Predlog
stečaja
za EKO
Ker je bil žiro račun
Gorenja EKO predolgo
blokiran, je prejšnji te-
den podružnica SDK Ve-
lenje pri pristojnem so-
dišču v Celju vložila
predlog za uvedbo ste-
čajnega postopka za to
delovno organizacijo.
Tudi na vseh posvetih,
ki so jih imeli pred tem
v podjetju in občini niso
našli rešitve za Elektro-
kovinarsko opremo.
Ugotovili so le, da bo
mogoče ohraniti del pro-
izvodnje, ki je vezana na
podjetje Gorenje, odprto
pa ostaja vprašanje, kako
zaposliti zlasti režijske in
administrativne delavce,
ki jih je v Gorenju Eko
približno polovica od
skupno okoli 700 zapo-
slenih.
Kot so poudarjali na
več sestankih, med dru-
gim v poslovodnem od-
boru koncema Gorenje,
v pogovoru s predstavni-
ki občinske skupščine,
savinjsko šaleške gospo-
darske zbornice ter ob-
činskih vodstev družbe-
nopolitičnih organizacij,
ne gre prezreti dejstva, da
je bila Elektrokovinarska
oprema podkapitalizira-
na že od samega začetka
v okviru Rudarskega šol-
skega centra. Na zaostri-
tev likvidnostnih razmer
je konec lanskega leta zla-
sti vplival zmanjšan ob-
seg prodaje pohištvenega
okovja v Srbijo zaradi
bojkota tamkajšnjih ku-
pcev, ostali vzroki pa so
v nenormalno visoki in-
flaciji ter visokih obre-
stih, ki jih je bilo treba
plačevati za najeta posoji-
la. Ker Gorenje Eko ni
mogel več plačevati ob-
veznosti, je prišlo do blo-
kade žiro računa.
O stečaju Gorenja EKO
so razpravljali tudi dele-
gati velenjske občinske
skupščine, ki sicer ne od-
ločajo o uvedbi stečaja.
Pač pa so na skupščini
sprejeli sklep, da je po-
trebno najti čimboljše re-
šitve za delavce, ki se bo-
do ob stečaju znašli na ce-
sti. Skupnost za zaposlo-
vanje in druge socialne
službe naj bi skupščini tu-
di sproti poročale, kako
uresničujejo ta sklep.
Nevarno skladišče sredi Vrbja
Je Novo Celje primerno za gradnjo novega skladišča?
Skladiščenje okolju nevar-
nih snovi je bilo doslej pre-
puščeno predvsem dobri volji
organizacij, njihovi osvešče-
nosti in materialnim možno-
stim. Razmišljanja o možnih
posledicah in nevarnostih so
se pričela po navadi takrat,
ko je bilo že prepozno. V na-
šem primeru na srečo doslej
še ni prišlo do zapletov, kakš-
ne posledice bi prinesli, pa ne
zna nihče povedati.
Hmezadova Agrina je pred
leti uredila svoje centralno
skladišče zaščitnih snovi za
kmetijstvo v Vrbju pri Žalcu.
V starem mlinu, tik ob potoku
Struga so se začele kopičiti
najprej manjše, nato pa vse
večje količine zaščitnih sred-
stev, ki so škodljiva za okolje
in človeka, če gre za neustrez-
no uporabo ali nesrečo. Da ob-
jekt ni primeren za tovrstno
skladišče, je jasno že na prvi
pogled. Lesene vmesne stene,
možnost požara, bližina vode
in s tem nevarnost onesnaže-
nja podtalnice, bližina vrtca...
Že leta 1985 so na ta problem
opozorili delavci žalske posta-
je milice, vendar so bili njihovi
pozivi skupaj z zahtevami in-
špektorjev bolj govorjenje glu-
him. Stane Veniger, komandir
postaje milice v Žalcu pravi:
»Vsako leto opravljamo pre-
glede skladišč, da bi zagotovili
varnost in tako smo večkrat
pregledali tudi skladišče
v Vrbju, skupaj s požarnim in-
špektorjem občine Žalec. Opo-
zorila in dopise smo nato po-
slali na občinske organe in re-
publiški inšpektorat, vendar
se do danes situacija ni spre-
menila.« Miličnik Marjan Vo-
deb pa je dodal: »Pri pregledih
smo ugotavljali predvsem to,
da obstaja nevarnost požara in
da je zaradi bližine vode ogro-
ženo širše območje.«
Eno zadnjih opozoril o ne-
varnosti so prejeli tudi s komi-
teja za, SLO pri krajevni skup-
nosti Žalec. Odločili so se, da
opravijo ponovni pregled skla-
dišča v skladu s svojimi po-
oblastili, ko lahko ugotavljajo,
kako je z dokumentacijo, zava-
rovanjem in usposobljenostjo
vodilnih v skladišču. Sprem-
ljali smo jih pri tem ogledu in
že prvi vtis ob vhodu v skladiš-
če ni bil nič spodbuden. Na
stežaj odprta vrata so kar vabi-
la, da si nepoklican gost vza-
me, kar želi. Preden smo našli
koga od zaposlenih, smo si lah-
ko nemoteno ogledali skladiš-
če. Novo presenečenje smo do-
živeli, ko smo ugotovili, da
imajo v prostoru poleg zaščit-
nih sredstev spravljeno koru-
zo, ki jo polnijo v vreče. Očitno
se takšna kombinacija ne zdi
nikomur nenavadna.
Jože Derča, pomočnik direk-
torja skladiščenja in transpor-
ta v Agrini je nato pojasnil, da
se zavedajo, da skladišče ni
primerno, vendar zaenkrat ni-
majo druge možnosti. Menil pa
je, da pri skladiščenju večje
nevarnosti ni in da bi bilo
v primeru požara najbolje, da
skladišče pogori, namesto da
bi gasili in strupe sprali v vo-
do. Podatka, kolikšne so koli-
čine zaščitnih snovi v skladiš-
ču, ni vedel.
Zanimalo nas je, zakaj in-
špektorji v občini ne ukrepajo
in kako je možno, da skladišče
dela nemoteno že vrsto let.
Franc Verdel, žalski požarni
inšpektor je pojasnil, da sami
opravljajo reden nadzor, med-
tem ko je odločbo o preselitvi
skladišča že pred leti izdal re-
publiški inšpektor. Vendar so
inšpektorji očitno verjeli ob-
ljubam odgovornih v Agrini,
da bodo v kratkem zgradili no-
vo skladišče. Potrpežljivo so
čakali, čeprav je rok republi-
škega inšpektorja o preselitvi
že zdavnaj potekel, medtem pa
so v starem skladišču uredili
vsaj najnujnejše za zavarova-
nje pred požarom (nova elek-
trična napeljava, njena avto-
matična prekinitev v primeru
požara).
Kdo ovira
novogradnjo?
Novega skladišča v Novem
Celju, ki ga Agrina načrtuje že
nekaj let, pa še vedno ni in nič
ne kaže, da bi problem v krat-
kem rešiU. Najprej seje zaplet-
lo, ker občina ni imela ustrez-
nega ureditvenega načrta in je
sodišče razveljavilo odločbo,
ki so jo že imeli. Sledil je nov
postopek in priprava zazidal-
nega načrta, pridobivanje vseh
soglasij. Postopek vodi repu-
bliški upravni organ zaradi ve-
likih količin, kijih nameravajo
skladiščiti, očitno pa se je za-
pletlo, ko so za mnenje zapro-
sih tudi sosednjo celjsko obči-
no. Skladišče zaščitnih sred-
stev za kmetijstvo bi namreč
stalo v bližini vodovarstvenega
območja celjske podtalnice in
komite za urejanje prostora
v Celju je menil, da takšno
skladišče na omenjeni lokaciji
ni primerno. Od lani tako vsa
zadeva stoji in v Agrini pravijo,
da bi morali ta problem še le-
tos razrešiti.
»Ko bi dobili soglasje, bi lah-
ko začeli z gradnjo novega
skladišča,« pravi direktor
Agrine Ivan Debelak. Infor-
macija, ki jo ima požarni in-
špektor Franc Verdel, pa je ne-
koliko drugačna: »Pravijo, da
je sedaj osnovni problem zago-
tovitev finančnih sredstev za
gradnjo, ker prihaja do takšnih
zamikov.« Kakorkoli, problem
očitno še nekaj časa ne bo re-
šen, verjetno pa bi bilo precej
manj _zapletov, če Agrina ne bi
vztrajala na lokaciji v Novem
Celju. »Na tem območju pred-
videvamo cel kompleks skla-
dišč in zato je za nas najbolj
racionalno, da je zraven tudi
skladišče zaščitnih snovi.
Zgrajeno bi bilo po sodobnih
evropskih predpisih in pri
skladiščenju ne bi moglo priti
do onesnaženja podtalnice,«
zagotavlja Ivan Debelak. Var-
stveniki okolja pa še vedno ne
verjamejo, čeprav slišijo očit-
ke, da so si izbrali napačno žr-
tev. V Savinjski dolini je nam-
reč glavni problem uporaba
zaščitnih sredstev, ne pa skla-
diščenje, menijo nekateri. Vse-
kakor trditev drži, kar pa ne
pomeni, da so nevarne snovi
lahko spravljene kjerkoli.
Pa še podatek, ki smo ga do-
bili tri dni po naši akciji skupaj
z miličniki: skladišče v Vrbju
bo v naslednjih dneh prazno,
saj zaščitne snovi že prevažajo
kmetijskim organizacijam, ki
jih bodo imele v svojih priroč-
nih skladiščih do uporabe. Ne-
kaj teh snovi pa naj bi šlo v jav-
na skladišča. Brez komentarja.
TATJANA CVIRN
KOMENTIRAMO
Kisanje smetane
Noben politik ne bi soglašal
s trditvijo, da je povsem vse-
eno, koga bomo aprila izvolili
v skupščine regijskih občin in
nato za županske mize in
v centre izvršnega poveljeva-
nja. Pa vendar. Bolj bistveno
od tega, da eno vladajočo elito
zamenjamo za tri ali štiri je
namreč, da ohranimo v pol-
nem zaletu razraščanje demo-
kracije, svobodo trga in javne
besede. Vse ostalo se bo nato
vzpostavilo kot posledica: od
spodobnih minimumov social-
ne varnosti prek konkurenčno
višje in kakovostnejše proiz-
vodnje do vsakodnevnega kri-
tičnega in javnega preverjanja
oblasti. V kolikšni meri je to
odvisno od Slovenije same in
ne od razmer v Jugoslaviji, je
seveda že drugo vprašanje,
v zvezi z njim pa si ta čas prav
vse politike kujejo predvolilne
politične dobičke.
Volilci se bodo spomladi od-
ločali za to ali ono stranko, to-
rej predvsem na osnovi varlji-
ve ocene gornjega, drugo bi-
stveno merilo za oddajo držav-
ljanskega glasu tej ah oni
stranki pa bo. v kolikšni meri
je kakšen lokalni. volilni pro-
gram konkreten. Zato lahko na
Celjskem vsi, ki bodo skušali
simpatije žeti z zavzemanjem
za »lepši jutri, moderno indu-
strijo, kulturno bivanje« na ti-
soče glasov odpišejo kar vna-
prej. Enako oni, ki bodo brez
ponujenih rešitev za posledice
zagovarjali zaprtje te ah one
svinjske tovarne ki, roko na sr-
ce, žal še vedno preživlja kup
ljudi ...Za boljše življenje smo
tako vsi in nam ga nobena ob-
ljuba ne more vnaprej zagoto-
viti, v umazanih ah preštevil-
nih kolektivih smo skoraj vsi
in kdo bo potlej volil politika,
ki ti hoče vzeti zaposlitev? Pa
zdravje otrok in drevje zeleno
sem ah tja, ljudje smo pač
takšni.
Je pa še nekaj. Tisti, ki bodo
v Celju, Velenju, Žalcu, Mozir-
ju, Slovenskih Konjicah,
Šmarju pri Jelšah, Šentjurju
ah Laškem jutri prevzeh
oblast, se bodo morali spopri-
jeti z istimi tegobami kot dose-
danji veljaki. Po L. J. Petero-
vem načelu, da se smetana dvi-
guje, dokler se ne skisa, se bo-
do z njimi spoprijeli enako
»uspešno« kot njihovi pred-
hodniki. Glede na število in
naravo lokalnih težav od Rin-
ke do Sotle je naš nivo skisanja
kar osem regijskih izvršnih
svetov BRANE PIANO
KOZERIJA
Dialog
Novi konvertibilni dinarji
so nam, čas bo to še pokazal,
v marsičem olajšali življenje.
Zaenkrat nam povzročajo še
precej težav. Nazorno me je
v to prepričal prijatelj, ki me
je pred dnevi presenetil z na-
slednjo prošnjo:
»Čuj, pomagaj mi razvozla-
ti, koliko dinarjev je sedem-
' deset tisoč konvertibilnih di-
narjev.«
»Ja sedemdeset tisoč, ne?«
»To ja, ampak koliko je to
starih dinarjev.«
»Misliš starih starih ah sta-
rih novih?«
» ?«
»Če misliš starih starih,
potem je to sedemsto milijo-
nov dinarjev, če pa misliš
starih novih, potem je to se-
demstotisoč dinarjev.«
»Zdaj pa nič več ne ra-
zumem.«
»Pa saj je preprosto, daj
konvertibilnim dinarjem
zraven štiri nule in dobiš se-
demsto tisočakov, oziroma
sedemsto starih novih dinar-
jev, tem pa dodaš še dve nuli
in dobiš stare stare dinarje,
tiste, ki te zanimajo. Saj veš,
tudi prej, ko smo že imeli no-
ve, to je stare nove dinarje,
smo še vedno uporabljah
stare, to je stare stare di-
narje.«
»V redu, ampak jaz še ved-
no ne vem, koliko je to de-
narja. «
»Deset tisoč mark.«
»Zdaj pa že razumem.«
RADO PANTELIČ
6. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
INTERVJU - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Kam po najcenejše sadje in zelenjavo?
Pred tednom dni smo pri-
merjali cene nekaterih os-
novnih živil v naših trgovi-
nah in sosednji Avstriji, to-
krat pa smo se lotili sadja
in zelenjave. Tako kot pred
tednom dni so tudi tokrat
ugotovitve podobne. Cene
so zelo različne, tako med
trgovinami v družbenem
sektorju kot v primerjavi
s tržnico, zasebniki in Av-
strijo. V trgovinah družbe-
nega sektorja so razlike
manjše, vse večje pa posta-
jajo, če cene primerjamo
s ponudbo na tržnici ali pa
v Fructusu, ki deluje v pro-
storih Hmezadove hladilni-
ce v Trnovljah. Prodajajo
sicer le večje količine, na-
kup pa se vsekakor izplača.
Primerjava s sosednjo Av-
strijo pa tokrat pokaže, da
se tam najbolj izplača na-
kup južnega sadja.
Med živili smo tokrat spra-
ševali po cenah jabolk, po-
maranč, banan in mandarin
ter solate (endivije), čebule,
česna, kislega zelja in jajc.
Primerjava cen med trgovi-
nami v družbenem sektorju
pokaže, da razlike sicer niso
velike, pri večjih nakupih pa
se prihranki že poznajo. Naj-
večje razlike smo ugotovili
pri cenah pomaranč, kjer je
bilo med najdražjimi in naj-
cenejšimi več kot 8 dinarjev
razlike, pa tudi pri česnu.
kjer je bila ta razlika več kot
4 dinarje. Med posameznimi
trgovinami pa v negativnem
smislu ponovno izstopa Mer-
cator, saj so njegove cene sa-
dja in zelenjave šestkrat pre-
segle povprečno ceno živila,
sledita pa mu Savinjka v Žal-
cu in Zelenjava Lava v Sta-
netovi ulici v Ce^u. V bla-
govnici Nova vas je bilo raz-
merje med realnimi in pov-
prečnimi cenami najugod-
nejše, saj pri sedmih živilih
cena ni dosegla povprečno
izračunane. Nekoliko slabše
je bilo v Centrovi samopo-
strežbi v Trubarjevi ulici in
zelenjavni trgovini Hruška
na Tomšičevem trgu.
Primerjava z zasebno trgo-
vino Ulaga v Žalcu pokaže,
da je tudi ta teden nakup pri
njih med najugodnejšimi.
Cenejša sta zlasti česen in
jajca, medtem ko so cene
drugih živil podobne nekate-
rim v družbenih prodajal-
nah. Še vedno pa velja, da
v sedmih primerih cene pri
zasebniku ne dosegajo pov-
prečno izračunanih v drugih
trgovinah.
Posebej zanimiva je pri-
merjava s cenami, po katerih
prodajajo sadje in zelenjavo
v Fructusu. Gre za poslovno
enoto v Celju, ki oskrbuje ta-
ko trgovske organizacije kot
zasebnike, svoje prostore pa
ima v Hmezadovi hladilnici
v Trnovljah. Višje cene pri
njih veljajo za trgovine, nižje
pa za posamezne kupce in
torej tudi za zasebnike, ki
lahko nato isto sadje in zele-
njavo prodajo precej dražje
na celjski tržnici ali kje drug-
je. Teh primerov je precej,
saj so cene zelo ugodne, ku-
piti je treba le večje količine,
vsaj en zaboj. Primer: poma-
ranče so v Fructusu po 11,20,
na tržnici od 15 do 25 in v tr-
govinah v povprečju več kot
19 dinarjev. Banane so
v Fructusu po 15,50, v trgovi-
nah in na tržnici pa po 30
dinarjev ali več. Računica je
torej preprosta in hitro so jo
naštudirali številni zasebni
prodajalci sadja in zelenjave.
Ceni v Fructusu dodajo še
davek in svoj zaslužek, zato
ni čudno, da so lahko na trž-
nici cene tudi dvakrat višje.
Res je izbira velika in ni nuj-
no kupiti najdražjega sadja
ali zelenjave, očitno pa je, da
lahko prodajalci na ta način
kar lepo zaslužijo. Za kupce
pa velja, da lahko prihranijo
le, če natančno pregledajo
vse stojnice in nazadnje ku-
pijo tam, kjer je najceneje.
sicer bodo na istem, kot če bi
šli v katerokoli drugo trgo-
vino.
In kako je s sadjem in zele-
njavo v Avstriji? Jabolka so
dražja kot v naših trgovinah,
tudi cena česna je tokrat pre-
cej zasoljena. Pri jajcih in ze-
lju ni bistvenih razlik, splača
pa se kupiti južno sadje, saj
so bistveno cenejše poma-
ranče, ki jih prodajajo že od
7 šilingov naprej, banane, ki
niso dražje od 16 šilingov, in
mandarine, ki so po 19,90.
Ugodna pa je tudi cena če-
bule.
T. CVIRN
Filmsko gledališče
odpira vrata
s nimom Moja mačeha je
z drugega planeta se prav
danes pričela ciklus fil-
mov v okviru Filmskega
gledališča, ki ga pripravlja
celjsko Kinopodjetje. Osem
četrtkov zapored bodo lju-
bitelji nimske umetnosti ob
20. uri v dvorani kina Union
spoznavali novejše izdelke
nimske proizvodnje. Med
njimi bodo štirje filmi pre-
mierni.
Cena abonmaja je šestde-
set dinarjev, kupiti pa ga je
mogoče, pri blagajni kina
Union. Že prvi film, ki priha-
ja na filmsko platno kina
Union danes, je premierni.
Prihodnji teden bo na ogled
prav tako premierni film
Upanje in slava iz zvrsti voj-
nih dram. Režiral gaje angle-
ški režiser John Boorman,
v glavnih vlogah pa nastopa-
jo Sarah Miles, David Ha-
yman in Sebastian Rice-Da-
vis. Gre za sentimentalno
obarvano podobo Anglije
v 2. svetovni vojni, glavno
vlogo pa ima Billy, otrok, ki
vojno dojema kot igro.
Prvi četrtek v marcu bodo
zavrteli francosko politično
dramo Nasvidenje, otroci
Louisa Mallea. Film, ki je
najprej romantično obarva-
na zgodba o umirjenem živ-
ljenju v katoliškem samosta-
nu, se spreobrne v dramo, ko
vanj poseže gestapo, ki areti-
ra duhovnika in tri židovske
otroke, ki jih je le-ta skrival.
Nato se obeta nekaj zabav-
nih filmov. Najprej gre za
western Mož, imenovan po-
gum, v katerem v glavnih
vlogah nastopata John Wa-
yne in Glen Campbell. Gre
za enega izmed zadnjih fil-
mov Johna Wayna. Kavbojki
bo sredi marca sledila angle-
ška komedija Preštevanje
številk Petra Greenawaya.
O priljubljenosti angleškega
humorja tudi tokrat ne gre
dvomiti. Tudi naslednji film
Delovno dekle je komedija,
tokrat ameriška. V njej na-
stopajo znani igralci: Harri-
son Ford (videli smo ga
v vlogi inšpektorja v filmu
Priča), pa Sigourney Weaver,
Melanie Griffith in drugi.
Film je iz predlanskoletne
filmske bere, povsod, kjer so
ga predvajali, pa je naletel na
dober odziv občinstva.
Zadnji četrtek v marcu bo-
do na sporedu Nevarne igre
in kot zadnji še film Vojna,
zvezd, znanstveno fantastič-
no delo Georgea Lucasa, z iz-
vrstnimi igralci Markom Ha-
millom, Alecom Guinessom
in drugimi.
Čeprav filmsko gledališče
odpira svoja vrata že petič
zapored, obisk še vedno ni
takšen, da bi gledalci napol-
nili dvorano. Res število obi-
skovalcev postopoma raste,
vendar se Celjani ne more-
mo primerjati s Kranjčani, ki
filmske abonmaje s skoraj
enakim filmskim progra-
mom razprodajo. Letos so se
v celjskem Kinopodjetju od-
ločih in program Filmskega
gledališča ponudili tudi
vsem podjetjem. Jeseni pa
bodo ponovno pripravili ci-
klus osmih filmov v okviru
Filmskega gledališča.
Filmski abonmaji posto-
poma oživljajo med odrasli-
mi, po besedah direktorja
Kinopodjetja Francija Hor-
vata pa zanje že nekaj let ni
več zanimanja na celjskih
srednjih in osnovnih šolah.
Usmerjeno izobraževanje
v prenatlačenih urnikih ni
našlo ure ali dveh mesečno
za filmsko vzgojo, zato dija-
ke in šolarje vodijo v kine-
matografe le ob Tednu do-
mačega filma in morebiti,še
ob kulturnem prazniku. Če-
prav so se v Kinopodjetju
trudili, da bi filmske pred-
stave prilagodili urniku šol,
pravega odziva niso dosegU.
Zakaj največ zanimanja pri
mladih vzbudijo akcijski in
podobni, pamet poneumlja-
joči filmi, torej ni več skriv-
nost.
NATAŠA GERKEŠ
REKLI SO:
Darinka Šuc-Lah, sekretarka
občinskega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije, Šmarje pri
jelšah, o financiranju sindi-
kata:
»V šmarski občini porabimo
celotno sindikalno članarino
za pokrivanje osebnih dohod-
kov profesionalnih delavcev
na občinskem sindikalnem
svetu. Kako zagotoviti denar
za izobraževanje sindikalnih
aktivistov, kar naj bi bila ena
naših osnovnih nalog, nam že
dolgo ni več jasno. Prav zaradi
tega ne morem mimo novega
načina financiranja sindika-
tov, čeprav smo v republiki
sprejeli dogovor, da o tem do
začetka aprila, torej do kongre-
sa, ne bomo govorili. Če bomo
financirani po programu, ki ga
bomo sprejeli v občinskem
sindikalnem svetu, potem mo-
ramo to pravočasno izvedeti,
ne pa, da dobivamo iz republi-
škega sindikalnega sveta le
priporočila za racionalizacijo
poslovanja in zmanjševanje
števila profesionalnih delav-
cev. Še bolj pa me boli to, da
niti v republiki niti v sindikatu
ne poznamo solidarnosti.«
Zakaj so se Celjani opekli
Obžalovanje, in tudi še
kaj več od tega, zaradi uki-
nitve celjskega oddelka vi-
soke ekonomsko komercial-
ne šole je še vedno prisotno,
najnovejši prispevek k te-
mu pa je tudi komentar, ki
ga je v Gospodarskih infor-
macijah Društva ekonomi-
stov občine Celje objavil
magister Ludvik Rebeušek.
Kot enemu od pobudni-
kov za ustanovitev rednega
oddelka mariborskega Vek-
ša v Celju mu namreč ni vse-
eno, da so se Mariborčani od-
ločili za ukinitev te visoko-
šolske ustanove v Celju. Po-
udarja, da so dali v času usta-
novitve prednost Mariboru
predvsem zato, ker je bil za
razliko od programa Eko-
nomske fakultete v Ljublja-
ni mariborski učni program
zastavljen v poslovno po-
djetniški smeri. S tem je Ce-
lje na izobraževalnem po-
dročju vsaj delno zmanjšalo
zaostanek za nekaterimi dru-
gimi manjšimi slovenskimi
središči, denimo za Kranjem
in Koprom. Sedaj bo zaosta-
nek večji, kar po besedah
Ludvika Rebeuška vsekakor
ne more biti pohvalno za od-
govorne v celjski, pa tudi
v ostalih občinah območja.
Ni namreč mogoče sprejeti
argumenta, da ni mogoče za-
gotoviti dovolj visokoizobra-
ženih ekonomistov v celj-
skih šolah in podjetjih. Bole-
če pa je vse skupaj tudi zato,
ker bi lahko v Celju pred de-
setimi leti odprli Višjo šolo
za trgovske delavce. Odobri-
tev je bila že dana, vendar se
je Celje na koncu tej šoli
odreklo zaradi enega samega
razloga - da ne bi konkurira-
la rednemu oddelku Vekša,
ki se je dobro razvijal. Rezul-
tat takšne politike pa je znan
- Celje je ostalo tudi brez viš-
ješolske ustanove ekonom-
ske smeri.
RP
Šoštanjske čistilne naprave
v Termoelektrarni Šo-
štanj je pripravljen investi-
cijski program za gradnjo
čistilne naprave za popolno
čiščenje žvepla na bloku IV.
Gre za takoimenovani suhi
postopek, za katerega naj bi
sredi tega leta začeli zbirati
ponudbe izvajalcev, konec
leta pa naj bi čistilno napra-
vo začeli delati. Predvidoma
bo začela obratovati konec
leta 1994. Vzporedno, z zami-
kom približno pol leta, naj bi
gradili takšno čistilno napra-
vo,tudi na bloku V.
Čas, dokler ne bosta zgra-
jeni čistilni napravi na suhi
postopek, bodo v termoelek-
trarni premostili s čiščenjem
dimov po takoimenovanem
aditivnem postopku, s kate-
rim lahko dim očistijo 30 do
40 odstotkov žvepla.
V Šoštanju pravijo, da je
sedaj, ko smo v republiki
uvedli plačevanje takoime-
novanega ekološkega dinar-
ja, precej lažje sfinancirati
gradnje čistilnih naprav.
Ekološki dinar predstavlja
približno tretjino potrebnih
sredstev za čistilne naprave,
tretjino bodo izločili iz
»energetskega dinarja«,
ostalo tretjino pa bodo pred-
stavljali bančni krediti (v
glavnem tuji) in komercialni
krediti izvajalcev.
NOVO!
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
ročnini.
Prva zobozdravstvena razstava na Slovenskem
v počastitev 70-letnice združevanja zobozdravnikov na Slovenskem, je pripravilo Zdru-
ženje zobozdravstvenih delavcev na Celjskem, skupaj z znanstvenim društvom za zgodo-
vino zdravstvene kulture Slovenije v Celju, razstavo zobozdravstvenih instrumentov, pri-
pomočkov in opreme ter partizanskega zobozdravstva v sliki in besedi. Razstava je v veliki
dvorani železniško transportne organizacije, v ulici XIV. divizije.
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 7
Ponovno obveznice
Zdravilišče Rogaška Slatina bo marca ponovno
izdalo obveznice. Denar bodo namenili za prenovo
Zdraviliškega doma v hotel de lux kategorije.
K naložbi bodo pritegnili tudi Avstrijce. Zdravilišče
v Rogaški Slatini je bila prva delovna organizacija pri
nas, ki je izbrala možnost izdaje obveznic. Takrat je
Rogaška prodala 1200 obveznic v vrednosti 4 milijone
DEM.
Smuka za pokušino
Žičničarji (in seveda tudi
smučarji) letos spet nimajo
prave sreče s snegom. Na
Golteh so doslej v tej zimi
spravili skupaj le štirinajst
smučarskih dni, ko so
z umetnim snegom pokrili
progo ob sedežnici Medve-
djak.
Zadnje, sicer bolj pičlo
sneženje (zapadlo je komaj
kaj več kot deset centime-
trov snega), predvsem pa
nižje temperature, so turi-
stičnim delavcem na Golteh
spet omogočile, da usposobi-
jo progo ob Medvedjaku. Ta-
ko so v noči s petka na sobo-
to delali vsi snežni topovi,
v soboto pa so potem urejali
progo in jo v nedeljo odprli
za smučarje. Ce bo vreme
ugodno, bodo na Golteh
usposobili tudi progo ob
vlečnici Poljane.
Prave smuke tudi na Rogli
ni, uspeli pa so usposobiti pro-
go ob vlečnicah Uniorček 1 in
2. Sicer pa je na Rogli to zimo
večja gneča v športni dvorani,
v bazenu in savni, kot na smu-
čišču.
Še ena, s snegom skopa zima
je dokazala, da si večjega smu-
čarskega središča ni mogoče
več zamisliti brez snežnih to-
pov in bogate izvenpenzionske
ponudbe, da gostom, ki ne mo-
rejo smučati, ni dolgčas. Ume-
ten sneg je sicer drag, je pa
vseeno boljša rešitev kot pa
vlečnice, ki se ne vrtijo.
S. S.
Kruh na deset načinov
Na tečaju, ki ga je minuli teden pripravila velenjska
Delavska univerza, seje osemnajst občank iz Titovega Vele-
nja učilo peke kruha. K sodelovanju so povabili Jožico
Štruk, učiteljico gospodinjstva na celjski gostinski šoli.
Tečajnice so spekle deset vrst kruha. Zanimanje za tečaj je
bilo zelo veliko, ker pa je bilo število tečajnikov omejeno,
vseh niso mogli sprejeti. Zato so se na Delavski univerzi
odločili, da bodo podobne tečaje še pripravljali.
J. M.
NI hila muha enodnevnica
Konjeniški klub GotovUe Je tJobU hlev, bo zdaj še zemljišče.
čeprav so se mnogi na-
smihali, kadar je beseda
stekla o Konjeniškem klubu
v Gotovljah, in mu preroko-
vali usodo muhe enodnev-
nice, pa so Gotoveljčani le
dosegli svoj cilj: prejši^i te-
den so vseh sedem konj pre-
stavili v nov hlev.
Hlev je na svojem zemljiš-
ču zgradila gostilna Novak,
pa tudi člani kluba niso drža-
li križem rok. Pomagali so
predvsem z udarniškim de-
lom. Prostori, kamor lahko
spravijo 11 konj, so bili na-
red v treh mesecih. Kot je
povedal predsednik tehnič-
ne komisije in pravzaprav
tudi lastnik tega hleva Miro
Novak, člani kluba ne bodo
plačevali nobene najemnine
za hlev, krili bodo le stroške
vode in elektrike, končni cilj
pa je doseči, da bi se klub
preživljal sam. Tako ne bo
treba prosjačiti za denar.
S tem, ko so pridobili pro-
store, so po Novakovem
mnenju zagotovljeni najnuj-
nejši pogoji za razvoj športne
in turistične dejavnosti. Že
doslej so s štirimi konji pobi-
rali lovorike na številnih tek-
movanjih, zadnjih pet let pa
so tekmovalci iz tega kluba
dosegali najmanj tretja me-
sta. V prihodnje bodo prido-
bili še enega konja, saj v vr-
ste kluba prihaja tekmovalec
iz Maribora Tomaž Laufer.
Obenem nameravajo kupiti
še dva šolska konja, ki bosta
namenjena predvsem mladi-
ni. Največji up tega kluba pa
je prav gotovo Aleš Pevec, ki
je med petimi kandidati za
jugoslovansko reprezentan-
co na olimpijskih igrah
v Barceloni. »Prepričani
smo, da bo Aleš eden od
dveh tekmovalcev, ki bosta
zastopala Jugoslavijo. Pro-
blem je denar, kajti stroške
moramo kriti sami, to pa po-
meni, da moramo zbrati 15
tisoč mark. Ampak, vztrajali
bomo« pravi Novak.
Razen teh, že uveljavljenih
imajo Gotovljani še nekaj
obetavnih mladih tekmoval-
cev, problem pa seveda osta-
ja strokovni kader. »Nima-
mo trenerja in nekateri celo
menijo, da smo fenomen, saj
dosegamo uspehe brez stro-
kovnega vodstva,« je dejal
Novak. Težave jim povzroča
tudi dejstvo, da klub nima
primernega zemljišča za vad-
bo in tekme. »S kombinatom
smo se dogovorili, da nam
bo odstopil zemljišče, in če
bo to držalo, potem se bomo
prihodnje leto potegovali za
organizacijo državnega pr-
venstva. Še naprej bomo da-
jali prednost preskakovanju
ovir, drugih panog pa ne na-
meravamo razvijati.«
Več pozornosti bodo na-
menili tudi turizmu. »Kupili
bomo dve kočiji in ob sobo-
tah prirejali prave slovenske
ohceti, s tem pa bomo krili
stroške kluba,« je razlagal
načrte Novak, ki ima sam
v hlevu štiri konje. Skratka,
konjeništvo očitno, v tem
kraju ne bo zamrlo. Že zaradi
tega, ker se stvari lotevajo
zasebniki, tistih, ki živijo za
klub, predvsem mladih, pa
je tudi več kot dovolj.
IRENA BAŠA
V novem hlevu je trenutno sedem konj, prostora pa je za enajst. Foto: EDI MASNEC
Sto kmečkih žensk na morje
Danes objavljamo drugi
kupon za žrebanje udele-
ženk našega izleta »100
Kmečkih žensk na morje«.
Naj ponovimo: zbrati mora-
te štiri kupone, jih oprem-
ljene s podatki, nalepiti na
dopisnico in poslati na naš
naslov.
Vsakega od objavljenih
kuponov od 1 do 4 lahko na-
domestite z »žolijem«, ki ga
borno v Novem tedniku ob-
javili 6. marca.
Sicer pa priprave dobro
potekajo. Pretekli teden smo
obiskali Lipico in Portorož
ter se dogovorili o podrobno-
stih. Naši gostitelji nas torej
pričakujejo, pa tudi s cenami
niso pretiravah.
Seveda pa tudi 18. izlet
»100 kmečkih žensk na mor-
je« ne bi mogli pripraviti
brez pokroviteljev. Nekateri
med njimi so že znani. To so:
Hmezad - Agrina Žalec; Pi-
vovarna Laško; Temeljna or-
ganizacija kooperantov
Šentjur; Alpos Šentjur; Me-
sarstvo Jurij, Šentjur; Hme-
zad - Hram, Šmarje; Izletnik
Celje.
Nekaj želez pa imamo še
v ognju. O tem v prihodnji
številki več. Tudi darila prid-
no nabiramo, saj bomo tudi
letos poskrbeli, da bo vsaki
udeleženki z izleta ostal kak
skromen, a trajen spominek.
Ob čisto organizacijskih
nalogah pa vemo tudi že,
kdo bo skrbel za prijetno po-
čutje na poti in v večernem
programu. Toda to naj osta-
ne,še nekaj časa skrivnost.
Čisto na koncu pa še to.
Izlet je namenjen ženskam,
ki se resnično ukvarjajo iz-
ključno s kmetovanjem, zato
prosimo tiste, ki obdelujejo
gredico ali dve ali imajo celo
»grunt v teglcu«, naj nam
kuponov ne pošiljajo.
Pot je znana - iz Celja
v Portorož, v gostoljubno go-
stišče Tomi, zatem v hotel,
ogled Pirana, večerna zaba-
va in drugi dan izleta še
ogled kobilarne Lipica in
programa dresurnega ja-
hanja.
Ker pa smo polni skrivno-
sti, vam vseh imen udeležen-
cev izleta, ki bodo skrbeli za
dobro počutje in še boljšo
voljo, ne izdamo. Poglejte
v naslednje številko Novega
tednika, ko bomo zapisali še
kaj več.
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
V SPOMIN
Marica
Hribernik
Na braslovškem poko-
paUšču smo se pred nekaj
tedni poslovih od upoko-
jene prosvetne delavke
Marice Hribernik. Kot
mlada učiteljica je služ-
bovala v večjih krajih
Slovenije, kar 35 let pa je
poučevala na braslovški
šoli. Bila je izredno pre-
dana svojemu delu,
opravljala ga je vestno in
z vso ljubeznijo. Tudi to-
krat so jo na njeni zadnji
poti spremljan učenci
osmega razreda iz leta
1965. Marica Hribernik je
vsako delo sprejemala
z razumevanjem, bila je
zavedna Slovenka in do-
bra mati svojemu sinu.
Z njenim odhodom smo
izgubili vzorno in priljub-
ljeno pedagoško delavko
in prijateljico, ki seje bo-
mo vedno radi spomi-
njali.	p. p.
Afrika - spomin na
leto dni življenja
¥ Celju danes predavanje svetovnega
popotnika Zvoneta Šeruge
Pred dobrimi tremi meseci
sta se s svoje zadnje poti vr-
nila novinarja in svetovna
popotnika Romana in Zvone
Seruga. Pot ju je tokrat, se-
veda spet na motorju, vodila
leto dni in 47 tisoč kilome-
trov daleč preko afriške celi-
ne. Prevozila sta ogromna
prostranstva Afrike, brez-
potja centralne Afrike v de-
ževni dobi, spala pri nomad-
skih plemenih in Bušmanih
globoko v puščavi ter živela
pri Pigmejcih sredi central-
noafriških pragozdov. Dose-
gla sta svoj cilj - najjužnejšo
točko celine, na poti proti
domu pa ju je dokončno
ustavila šele zaprta meja in
državljanska vojna na jugu
Sudana. S tem sta zaključila
svoj štiriletni ciklus poto-
vanj, v katerem sta kot edina
Jugoslovana in ena redkih
v svetu z motorjem prevozila
več kot 150 tisoč kilometrov
in obkrožila vseh pet celin
našega planeta.
Zvone je kot novinar pri-
nesel s te poti seveda tudi
ogromno količino filmskih
in fotografskih materialov.
Izbor teh spominov na leto
dni afriškega življenja bodo
lahko videli tudi Celjani.
Srečanje z Zvonetom Šerugo
bo nocoj ob osemnajstih
v dvorani kina Union. Ob tej
priložnosti se bodo obisko-
valci srečali tudi s tako ime-
novano multivizijo, računal-
niško vodeno diaprojekcijo.
18. izlet 100 kmečkih žensk
na morje v organizaciji
Ime in priimek_
Točen domač naslov_
Občina_ Velikost kmetije_
Ste zaposleni? DA NE (ustrezno obkroži)
Razstavljalo osem amaterjev
V mah dvorani doma Svobode na Polzeli je bila ves teden odprta razstava slik in grafik osmih
amaterjev s Polzele. Svoja dela so razstavljah Arxja Maček, Anica Tamše, Regina Martinkovič
Angela Pinter, Irena Pevnik, Peter Bizjak, Jože Vaš in Marjan Dečman. Na otvoritvi je spregovo-
ril predsednik Svobode Polzela Marko Slokar, v kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ
Vere Slander m polzelskega oddelka Glasbene šole Rista Savina Žalec. Razstava je bila zanimiva
zato si jo je ogledalo veliko število krajanov.	rj, t^VČAR
8. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
INTERVJU - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
»Ne počutim se kot apostol socializma«
Pogovor z vodjem TOK-a Šoštanj Marjanom Jakottom
v času, ko se kmetijci iščejo
med kladivom in nakovalom pol
državnega pol tržnega gospodar-
stva, bi rekla, da so jo Soštanjča-
ni odnesli brez večjih težav. Vsaj
zaenkrat in do takrat, ko bodo
načenjali vprašanja reorganiza-
cije, torej usode doslej uspešnega
partnerstva zadružnega in druž-
benega sektorja. In kar je najpo-
membnejše - številke o njihovi
proizvodnji in dosežkih v zadnjih
letih so vsaj na našem območju
takšne, da velja sneti klobuk
z glave. Marjan Jakob jih pripi-
suje predvsem trem dejavnikom:
kmetu, posluhu družbene skup-
nosti in pospeševalni službi.
Jakob: »Če ne bi bilo ljudi, ki so
pripravljeni delati, posluha širše
družbene skupnosti in pospeše-
valcev, ki sklenjajo krog, potem
najbrž proizvodnja na našem ob-
močju, ki se za kmetijstvo vsak
dan zožuje, ne bi naraščala. Števil-
ke govorijo same zase: leta 80 smo
oddali dva milijona litrov mleka,
lani so ga rejci oddali štiri milijone
279 tisoč litrov. Ob povečeV&nju
mlečne proizvodnje pa nismo
zmanjševali reje mladopitanega
goveda, pred dvema letoma smo
dodatno začeli razvijati še prašič-
jerejo. Lahko rečem, da potrebe
po mleku občina pokriva sama,
pri govejem mesu pokrivamo 90
odstotkov potreb in 25 do 30 od-
stotkov potreb po svinjskem
mesu.«
Mlečna proizvodnja je za šale-
ško območje vendarle najpo-
membnejša. Kako ocenjujete tre-
nutne razmere v mlečni proiz-
vodnji, zakonodajo, uvedbo od-
bora za mleko ter sodelovanje
z Mlekarno v Arji vasi?
Jakob: »Silno sem razočaran
nad tem, da se trije členi znotraj
reproverige niso uspeli dogovoriti
o pravilih igre in da je morala dr-
žava dodehti vsakemu njegov kos
pogače. To so po moje zelo nepri-
jetne stvari. Po drugi strani pa me-
nim, da nova zakonodaja vendarle
omogoča prihodnost, zlasti še na
našem območju, kjer je proizvod-
nja silno koncentrirana. Lani smo
dosegli številko 3100 litrov odda-
nega mleka na kravo, 19 tisoč li-
trov na kmetijo. Preko 80 odstot-
kov mleka oddajo domačije, kjer
beležijo 20 tisoč htrov oddanega
mleka. Pet rejcev je prebilo za nas
magično mejo stotisoč litrov od-
danega mleka, dva sta dosegla ce-
lo 163 tisoč in 138 tisoč litrov mle-
ka. Poleg tega pa smo število pro-
izvajalcev zmanjšali z 238 na 220.«
Vprašala sem vas še to, kako
ste zadovoljni s sodelovanjem
med rejci in Mlekarno?
Jakob: »Preveč zadovoljni ne
moremo biti. Mlekarji se v Slove-
niji obnašajo monopolno, malo jih
je in se med seboj dogovarjajo za
pravila igre. Konec leta je bil mle-
karski odbor in takrat sem izpo-
stavil delo tega odbora, ki se lani
kljub silno pereči problematiki ni
sestajal. Pa bi se moral vsaj enkrat
mesečno, vsaj v takšnih razmerah,
kakršnim smo bili priča lani. Kje
so vzroki, ne vem, jasno mi je le to,
da izgovorov ne sme biti. Pohva-
lim lahko servisno službo Mlekar-
ne, saj smo lani pregledali vse
kmetije na našem območju.«
Ste zaradi tega skupaj s Šent-
jurčani in Šmarčani zahtevali
večji del kolača, namesto sedmih
odstotkov za svoje delo zahteva-
te 12 odstotkov denarja?
Jakob: »Tako je. Če hočeš dose-
či dobre rezultate, potem je treba
delati, s tem pa so jasno povezani
stroški. Trdim, da nas mlekarne
krepko zapostavljajo in nam reže-
jo pretanek kos kruha. Teh sedem
odstotkov seje vedno nanašalo na
zaščitno ceno, ne pa na ceno, ki jo
je imel kmet dejansko priznano.
Prizadevali si bomo, da bo naš de-
lež vsaj deset odstotkov od pov-
prečne prodajne cene kmetov do
mlekarne.«
Mlečni proizvodnji napovedu-
jejo zaostrovanje razmer, viške
mleka, iz Vojvodine prihajajo go-
vorice o zniževa^u odkupnih
cen mleka. Kako si vi zamišljate
razvoj dejavnosti?«
Jakob: »Mislim, da bo tudi
v mlečni proizvodnji prišlo do se-
lekcije. Odpadli bodo tisti, ki
kljub našim nasvetom in pomoči
v nekaj letih niso izboljšali kvali-
tete. V globalu je kvaliteta na na-
šem območju dobra, je pa nekaj
rejcev, kjer se stvari ne premakne-
jo. Te kmetije bodo prve, ki bodo
napovedujočo krizo občutile. Dru-
ge bodo na udaru kmetije, kjer
imajo po eno ali dve kravi. Te do-
mačije se bodo morale drugače or-
ganizirati. Kot alternativo bomo
verjetno ponudih rejo telet. Teh
na našem območju silno primanj-
kuje in ta dejavnost bo po moje
tista, o kateri bo treba razmišljati.«
Kmetje v Šaleški dolini zahte-
vajo močno zadrugo, takšno, ki
bo po volji kmeta. Ce vprašam
v stilu partije - koliko ste na se-
stopanje oblasti pripravljeni
v Toku Šoštanj?
Jakob: »Precej govora o reorga-
nizaciji je že bilo, vsekakor nas to
delo še čaka v prihodnje. Pričaku-
jem, da bo prišlo do zapletov, zla-
sti ker smo povezani med seboj
družbeni in zadružni sektor, če-
prav, je bila ta povezava doslej
uspešna. Že večkrat pa sem dejal,
da bo o članstvu v zadrugi verjet-
no odločal ustanovitveni delež, ki
ga bo treba doreči skupaj
s kmeti.«
Kmetje tudi na tem območju
zahtevajo vrnitev zadružne last-
nine.
Jakob: »Tu je treba ločiti nekaj
področij. Mislim da pri zemljiščih,
stvari niso ravno problematične.
Problem so gozdovi, zlasti v hri-
bovskih območjih. Kolikor vem,
je zadruga včasih imela tudi svoje
trgovine. Ko je prišlo do združitve
z Ero, so trgovine prešle v last Ma-
loprodaje.«
Na ustanovnem zboru Šaleške
kmečke zveze so kmetje postavili
precej vprašanj, med drugim so
negodovali nad tem, da bi se se-
dež Toka prenesel iz Šoštanja
v Titovo Velenje.
Jakob: »To vprašanje je bilo res
aktualno. Sedež Toka naj bi pre-
nesli v novo stavbo Ere v Titovem
Velenju. Kmetje so menili, da bi to
pomenilo pretrganje stikov s po-
speševalno službo in vodstvom
Toka. Sedež tako zaenkrat ostaja
v Šoštanju, kar je po moji oceni
tudi logično. Šoštanj je vendarle
središče kmetijske proizvodnje in
zlasti starejši kmetje bi drugačno
odločitev odklanjali.«
Kot sem razumela stališča
kmetov, nasprotujejo tudi temu,
da bi Tok postal nekakšna profit-
na enota. Po njihovem bi se s tem
bistveno zmajšalo odločanje
kmetovalcev.
Jakob: »Delovna organizacija se
je pred novim letom reorganizira-
la v podjetje. Ni bilo jasno, kakšna
bo usoda Toka, zato so ljudje me-
nili, da se nima smisla dvakrat or-
ganizirati. Čakamo torej na to, da
bodo stvari jasne, potem pa bomo
postavljali temelje.«
Kljub vsem ste si nakopali oči-
tek podpredsednice kmečke zve-
ze, da ste apostoli socializma, ki
usodo kmetijstva krojite s svinč-
nikom v rokah.
Jakob: »S tem očitkom se ne
obremenjujem, ker sem prepri-
čan, da me pri teh apostolih ni
zraven.«
Težava kmetijstva na vašem ob-
močju je ekologija. Kmetje zahte-
vajo sanacijo onesnaževalcev in
povrnitev škode ter nadomesti-
tev zemljišč, ki so jih izgubili za-
radi rudnika. Se bo Tok vključe-
val v reševanje teh problemov?
Jakob: »Težava je v tem, da na
našem območju niso narejene
analize. Po informacijah, ki jih
imam, je po^ raziskovanju Celja
zdaj na vrsti Šaleška dolina. Razi-
skali naj bi posledice onesnaževa-
nja in ko bomo imeli v rokah re-
zultate, bomo lahko postavljali
zahteve. Zagotavljam, da se bo
Tok vključil, zahteve kmetov pa
so jasne: do leta 92 mora elektrar-
na namestiti čistilne naprave.«
Konkretnih analiz torej nima-
te, pa ste morda kot kmetijec
opazili stvari, na osnovi katerih
bi lahko dejali, da okolje vpliva
na kmetovanje v tej občini?
Jakob: »Kar bom povedal, ni ar-
gumentirano. Ugotavljamo na-
mreč, da se zemljišča zakisujejo.
Na določenih površinah smo po-
navljali analize tal, ugotavljali smo
vsebnost kalija, fosforja in merili
PH. Pokazalo se je, da se kljub
uporabi fosfata PH bistveno ne
spreminja, ponekod je celo slabši.
Iz tega sklepam, da nekaj je naro-
be in da je vpliv onesnaževalcev
zelo velik.«
Ekologija bo torej sestavni del
vaših načrtov dela. Čemu name-
ravate še posvečati pozornost!
Jakob: »Letos bomo naselili pr-
ve novozgrajene objekte pri nekaj
rejcih. Tudi v prihodnje se investi-
cijam ne bomo odrekli. Pred dve-
ma letoma smo dobili prve mleko-
vode, s tem bomo nadaljevali, za-
čeli smo vzpodbujati tudi dosuše-
vanje na topli zrak. Tu so potem še
posegi za izboljšanje zemljišč,
skratka, mrtvila pri investiranju ni
bilo, kar smo uspeli doseči z repu-
bliškimi in občinskimi sredstvi.
Z njimi smo pokrivali tudi del
obresti za kredite.«
Torej ste zadovoljni z deležem
širše družbene skupnosti za raz-
voj kmetijstva in proizvodnjo
hrane?
Jakob: »Ne bi mogel reči, da ni-
ma posluha. Pomembno pa se mi
zdi, kakšni so programi. Pri nas so
šla sredstva v tržno proizvodnjo in
tako bo tudi v prihodnje.«
V tem času se odvijajo tudi šte-
vilne razprave o vlogi pospeše-
valne službe. Kako si jo zamišlja-
te v vašem Toku?
Jakob: Ne trdim, da smo naredi-
li vse, kar je bilo možno, mislim
pa, da imamo s kmeti dobre odno-
se, vsaj z večino. Nikakor pa si ne
morem predstavljati nove organi-
ziranosti, ki prihaja na dan, tega,
da bi imeli nekakšne občinske po-
speševalce, ki ne bi odgovarjali za
nič in ki bi hodili naokrog ter deli-
li nasvete. Naredili bomo vse, da
bo pospeševalna služba ostala
v zadrugi. Prav tako se ne stri-
njam, da bi selekcijska služba pre-
šla pod zavod ali pa v republiko.
Kot odgovorna oseba v Toku mo-
ram vedeti, kaj se na terenu doga-
ja. Bojim se, da bomo z reorgani-
zacijo kmete samo zbegali in na
hitro zapravili rezultate dela. Pre-
pričan sem, da ni treba rušiti vse-
ga obstoječega in pri vsaki stvari
postavljati novih temeljev. Včasih
je treba dograjevati tudi tisto, kar
je bilo dobrega v stari obliki.«
Trenutno je aktualno vse, kar
je v zvezi s pocenitvami. Ste pre-
pričani, da je tudi kmetovanje
- in s tem hrana - lahko cenejša?
Jakob: »Če vzamemo delež, ki
ga surovina predstavlja pri končni
ceni, potem je bolj malo možnosti.
Dokler se bodo vhodni materiali
dražili, tako dolgo cenejše hrane
ne moremo zahtevati. Na kmetijah
je po moje malo rezerv, morda so
še v organizaciji dela na domači-
jah, odločilne rezerve pa so v pre-
delovalni industriji, strojni indu-
striji, kjer proizvajajo kmetijsko
mehanizacijo, tudi cen elektrike
in goriv pri hrani ne gre zanemar-
jati. Če pa sem čisto praktičen: ve-
liko je govora o pocenitvi mineral-
nih gnojil, vendar ravno v času, ko
jih nabavljamo, to bolj malo obču-
timo in tisto, kar prebiramo po ča-
sopisih, ne drži povsem.«
IRENA BAŠA
Marjan Jakob: »Ni treba rušiti
vsega obstoječega in pri vsaki
stvari postavljati novih teme-
ljev. Včasih je treba dograjevati
tudi tisto, kar je bilo dobro. Bo-
jim se, da bomo z reorganizacija-
mi kmete samo zbegali in na hi-
tro zapravili rezultate.«
Na Kalobju in
v Loifi
najdejavnejši
v šentjurski občini ugotav-
ljajo, da so krajevne organiza-
cije Rdečega križa na obrobju
občine dejavnejše. Najpriza-
devnejši so na Kalobju in
v Loki pri Žusmu.
Več aktivistov bi potrebovali
v občinskem središču, kjer ena
sama krajevna organizacija po-
kriva krajevne skupnosti Cen-
ter, Okolica in Blagovna. V ob-
činskem središču menijo, da
so premalo učinkoviti zaradi
preobsežnosti območja, ki ga
pokrivajo, in da zato nimajo
potrebnega pregleda nad pro-
blematiko. Spomladi se name-
ravajo približati občanom
z ustanovitvijo treh krajevnih
organizacij - za vsako od teh
treh krajevnih skupnosti pose-
bej. V organizacijah je čutiti
tudi potrebo po pomlajevanju.
Pred kratkim so v Šentjurju
uredili tudi skladišče za oblači-
la, obutev in posteljnino. Do
konca marca bodo pobirali čla-
narino in prostovoljne prispev-
ke v vseh krajevnih organizaci-
jah. Letošnja članarina je 20
din, socialno šibki občani pa
so plačevanja oproščeni. No-
vost je pridobivanje podpor-
nih članov med obrtniki in
v delovnih organizacijah.
BJ
Zibica za starše v spremsvu otroic
v Titovem Velenju so po zaslugi trgovske DO Era dobili eno največjih specializiranih prodajaln
za najmlajše - Zibko. Zagotovo pa je Zibka tudi ena najprivlačnejših in najlepše urejenih trgovin,
saj so v Eri za prenovo prostorov, v katerih sta bili pred nedavnim trgovini Šport in Dekor
(preselili sta se drugam), namenili kar 1,800.000 dinarjev. Večino pohištva so izdelali v celjskem
TAMI-ju, nekaj tudi v Alposu, prostore pa so popestrili s starimi zibelkami, ki so nekdaj
simbolizirale slovenstvo. Prispevah so jih zbiratelji, najizvirnejše in najstarejše zibelke pa so tudi
nagradili. Lastniki Zvone Čebu, Franc Vidmajer in Franc Drofenik so tako ob otvoritvi proda-
jalne minuU konec tedna prejeli simbolična darila, v Eri pa so obljubili tudi »pokroviteljstvo« nad
tistim novorojenčkom na našem območju, ki sije za čas rojstva izbral uro, ko seje rodila Zibka.
EDI MASNEC
»Kozarica« se bliža Šentjurju
Na gradbišču šentjurskega vodovoda Kozarica opravljajo
izkope cevovoda od klorirnice do Jakoba, hkrati pa šentjurski
KOP polaga vodovodne cevi. Z deli do Jakoba naj bi zaključili
do marca, vrednost del pa ocenjujejo na 600 tisoč dinarjev.
Pripravljajo tudi predračune za odsek od Jakoba do Ferleževega
mlina. Med Ferleževim mlinom in Šentjurjem je vodovodni
priključek že zgrajen.
BJ
Planinski pohod v Šmartnem
Planinci iz Šmartnega
v Rožni dolini pripravljajo
v nedeljo, 18. februarja 6. tra-
dicionalni planinski pohod
po poteh partizanov-kurirjev
in terencev Šmartnega.
Pohodniki se bodo ob 8. uri
odpravili izpred kulturnega
doma Šmartno do Jezerc, na
grad Lanšperg, v dolino Pepel-
nega in na vrh Kunigunda. Pr-
vi počitek pohodnikov, ki bo-
do na poti obiskali tudi parti-
zanska spominska obeležja, bo
na gradu Lanšpergu. zaključek
pa pripravljajo v obnovljeni
koči na Kunigundi. Pohod bo-
do planinci iz Šmartnega pri-
pravili tudi ob slabem vreme-
nu, saj pot ni težka in jo bodo
udeleženci zlahka zmogli.
O prizadevnosti planincev iz
Šmartnega pa priča tudi lan-
skih šest množičnih pohodov,
dva z manjšo udeležbo planin-
cev in dva pohoda v tuja gor-
stva ter zaključno srečanje, na
katerem so podelili tudi prva
planinska priznanja v Šmart-
nem. Za večletno tvorno orga-
nizacijo planinstva je Milan Je-
zernik prejel priznanje Planin-
skega društva Celje, sekcijska
priznanja pa so podelili osnov-
ni organizaciji ZSMS ter Zaliki
Rančigaj in Ivanu Dolerju.
IS
Voda za cono V
v Šentjurju so začeli v tem
tednu končno reševati deset-
letni problem oskrbe s pitno
vodo v coni V. V ulici I. celjske
čete in njeni okolici, kljub pri-
zadevanjem težavam niso mo-
gli priti na konec. V soseski je
komunalna skupnost že zgra-
dila vodovodni zbiralnik. Iz te-
ga se bodo po priključitvi oskr-
bovali z vodo v 30 gospodinj-
stvih, kjer so težave. Dela naj
bi opravili v celoti še februarja,
vrednost naložbe pa znaša 150
tisoč dinarjev.
BJ
ŠPORT
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 9
Perčeva in Šoljar
republiška prvaka
Na republiškem prvenstvu
v umetnostnem drsanju, ki je
bilo v ljubljanski dvorani Ti-
voli, je za presenečenje poskr-
bela Celjanka Špela Pere, ki
je prvo mesto osvojila med
članicami.
Odlično se je pri najmlajših
pioniijih uvrstil tudi Janez
Spoljar iz celjskega kluba Tka-
nina. Celjani so imeli v svojih
vrstah tudi najml^šo tekmo-
valko prvenstva, šestletno
Anjo Bratec, ki je v svoji kate-
goriji med 27 tekmovalkami
zasedla deseto mesto.
Ostali Celjani so se uvrstili
takole: skupina C Maša Štefa-
nec na osemnajsto mesto, Anja
Kolar na devetn^sto in Tama-
ra Tešnjak na petindvajseto
mesto. V skupini B je bila Nu-
ša Kovačič sedma, Tanja Ru-
tinski osma in Maša Pfeifer
enajsta. V skupini A pa je bila
Nataša Jevšenak sedma. Pri
mladinkah je bila prav tako
sedma Mateja Planine, Klara
Bukovnik pa osma.
Mladinska in članska vrsta
se bo v prihodnjih dneh podala
na državno prvenstvo, ki bo
v Beogradu. Tam bo konku-
renca močnejša, zato Celjani
uvrstitev nočejo napovedati
vnaprej. Pionirke pa bodo na
državnem prvenstvu nastopile
čez štirinajst dni, v Sarajevu.
METKA HLADIN
Predsednik komisiie za šport in rekreacijo pri Občinskem
sindikalnem svetu Žalec Vinko Banovšek in Forto Turk, pred-
stavnik sindikata podeljujeta pokal Bojanu Račniku iz SIP-a
Šempeter kot najboljšim športnikom na lanskih sindikalnih
športnih igrah v žalski občini.
Foto: TONE TAVČAR
Celjani zmagali v Zagrebu
Celjski rokometaši Aera so takoj po prvih resnih pri-
pravah za drugi del prvenstva v II. zvezni ligi in po
prihodu trenerja Zdenka Zorka odigrali dve zanimivi
prijateljski tekmi proti prvoligašu Medveščaku iz Za-
greba.
V Celju so Celjani zelo dobro igrali in vso tekmo vodili,
ob polčasu celo 15:11, pozneje pa so le izgubili 22:24.
N^večji »krivec« za poraz je bil gostujoči vratar Fola, ki je
branil izredno.
Celjani so Zagrebčanom vrnili poraz le dva dni pozneje
v Zagrebu. Zmagali so 22:19, junak srečanja pa je bil
celjski vratar Strašek. Dosežena rezultata niti nista toliko
pomembna kot dejstvo, da so Celjani pokazali tehnično
odlično igro in znova znano celjsko obrambo 3-2-1, ki daje
možnosti moštvu za še boljše rezultate. Ob odhodu
Tomaža Kleča, ki ne bo več igral, je svojo priložnost izkori-
stil Menih in na obeh srečanjih dosegel 7 zadetkov. Ostale
pa so v srečanjih proti Medveščaku dosegli: Razgor 5,
Selčan 3, Krka 11, Ivandija 12, Jašarevič 3, Pungartnik 2 in
Šeško 1.
J. KUZMA
Rekordna udeiežba
člani komisije za izvedbo
sindikalnih športnih iger pri
občinskem sindikalnem svetu
Žalec so minulo soboto pri-
pravili zaključek 26. sindikal-
nih športnih iger.
Po besedah predsednika ko-
misije Vinka Banovška je lani
na teh igrah sodelovalo okrog
3 tisoč udeležencev iz 41 podje-
tij. Po njegovih ocenah je to
rekordna udeležba, za podob-
no organizacijo kot letos pa si
bodo prizadevali tudi v prihod-
nje, saj rekreacije delavcev ne
gre zapostavljati.
Pokrovitelj letošnjega sreča-
i\)a v Nami je bilo Obrtno zdru-
ženje iz Žalca. Za dosežene
tekmovalne rezultate so poka-
le podehli naslednjim ekipam:
starejše članice: Prvo mesto
delijo tekmovalke Juteksa in
TT Prebold, 3. mesto Sip Šem-
peter. Mlajše članice: 1. TN
Polzela, 2. Sip Šempeter, 3.
VIO Žalec. Veterani: 1. Sindi-
kata delavcev pri obrtnikih, 2.
Sigma Zabukovica, 3. Juteks
Žalec. Starejši člani: 1. SIP
Šempeter, 2. Juteks Žalec, 3.
Aero Šempeter. Mlajši člani:
1. Sindikat delavcev pri obrtni-
kih, 2. Sip Šempeter, 3. Juteks
Žalec.
Vrstni red za množičost: Pr-
va skupina: 1. Liko Liboje,
drugo mesto delita DPO Zalec
in Komunala. Druga skupina:
prvo mesto delita SO Žalec in
Sigma Zabukovica, 3. Gradnja
Žalec, Tretja skupina: 1. Ju-
teks Žalec, 2. Aero Šempeter,
3. Garant Polzela. Četrta sku-
pina: 1. Sip Šempeter, 2. TN
Polzela Prebold.
Tokrat so podelili tudi priz-
nanja za vzpodbujanje športne
rekreacije. Prejeli so jih: Tatja-
na Krnjak za razvoj športne de-
javnosti v Sipu, Franc Kosu,
Aero Šernpeter in Obrtno
združenje Žalec. Prehodni po-
kal pa so tokrat v tr^no last
dobili tekmovalci in tekmoval-
ke Sipa.
Kulturni program so pripra-
vih mladi iz osnovne šole Peter
Šprajc Jur iz Žalca pod vod-
stvom Zdenke Markovič in Li-
dije Koceh.
IB
Za točko prekratki
DrugI poraz ceUskIh košarkarjev
Košarkarji Celja so v Ljub-
ljani izgubili z ekipo Mineral
Slovan z rezultatom
96:95(49:47). Nastopili so brez
kaznovanih Aničiča in Urba-
nije in doživeli drugi poraz.
Na začetku so povedli s 7:0,
Ljubljančani pa so kmalu
prevzeli pobudo. V 33. minuti
je po preobratu Celje že vodilo
s 73:66, a so Moščani kmalu
zbrali moči za novo vodstvo.
V zadnji minuti so bili domači
pri rezultatu 96:90 že blizu
zmage. Celjani so uspeli razli-
ko znižati le za točko, bilo je
končnih 96:95 (zadnji koš Ce-
ljanov je bila trojka razpolože-
nega centra Buntiča, 33). Slo-
vanovci so imeli možnost drža-
ti žogo do konca srečanja, ven-
dar so šest sekund pred kon-
cem napravili prekršek na sre-
dini igrišča. Pipan 18 seje dve
sekundi pred zaključkom tek-
me odločil za met z velike raz-
dalje in zgrešil. Ostali strelci za
Celje: Medved 20, Gole 16, Ce-
rar 6 in Sušin 2.
Celje še vedno vodi na lestvi-
ci pred Slovanom, ki ima zma-
go manj, preostali klubi pa ni-
majo več možnosti za uspeh
v play-offu. Medsebojna razli-
ka v koših, ki odloča o vrstnem
redu v primeru enakega števila
zmag, je na strani Celja, ki je
prvo tekmo na domačem igriš-
ču dobilo za dve točki (97:95).
Celje bo naslednji dve soboti
igralo v domači dvorani, kjer
bo pojutrišnjem gostovala eki-
pa Novolesa na čelu z Brodni-
kom, najboljšim strelcem re-
publiške lige. Naslednji teden
se bodo Celjani pomerili s tr-
boveljskim Rudarjem, ki je na
repu razpredelnice. Obe gostu-
joči ekpi pa bosta skušali čim
dražje »prodati kožo,« saj se iz-
pada iz lige še lahko rešita.
V	lokalnem derbiju v Slo-
venskih Konjicah je Rogaška
presenetljivo visoko nadigrala
domači Comet 92:74 (47:38). To
je četrti zaporedni poraz Konji-
čanov. Rogaška pa po povrat-
ku Trobiša v ekipo zna poskr-
beti še za kakšno preseneče-
rije. Za Comet so koše dosegli:
Šešerko 5, Miran Šrot 5, Šmid
16, Pučnik 2, Mlakar 9, Stanko
Šrot 1, Železnikar 26 in Pokom
10, za Rogaško pa Trobiš 23,
Virant 15, Kidrič 10, Čovič 18,
Tabak 11 in Volarič 15. V na-
slednjem kolu bo Comet (9.)
gostoval pri Colorju v Medvo-
dah (6.), Rogaška (8.) pa bo go-
stila ljubljansko Mavrico Ilirijo
(5.) - to bo poleg srečanja Tri-
glav: Slovan derbi kola.
V	2. lokalnerri derbiju zadnje
sobote sta se v Šoštanju sestala
domača Elektra in moštvo
Šentjurja. To je bila tekma pr-
vega kola razigravanja v dru-
gih ligah za vstop v 1. SKL.
Šoštanj čani so premočno pre-
magali goste s 106:76 (62:30).
Trener Elektre Bukovič se je
z Bogatajem, 2, Lipnikom, 18,
Maličevičem, 2, Ševškom, 17,
Mrzelom, 13, Kitakom, 8, Pe-
čovnikom, 2, Tumbuyo, 22,
Brešarjem, 6, in Tomičem, 17,
odočil za posamični presing,
kar je bilo usodno za očitno
slabo pripravljene Šentjurča-
ne, pri katerih je še največ po-
kazal Kahvedžič, 22. Največja
razlika je bila celo 40 točk.
Šentjur je tako ostal pri dveh
zmagah, toliko jih je »prinesel«
v mini ligo šestih ekip, Elektra
pa je prvi dodala še ,drugo.
V naslednjem kolu bo Šentjur
gostil Bistrico, ki je s porazom
v tem kolu ostala pri eni zmagi,
Elektra pa bo gostovala v Idriji
pri Iskri, kije ob Šentjurju edi-
na začela play-off z maksimal-
nim izkupičkom.
Tudi košarkarice se potegu-
jejo za vstop v 1. SKL. Metka je
v prvi tekmi v Celju premagala
ekipo Cerknice z rezultatom
69:57 (37:26). Celjanke so zai-
grale nekoliko manj zbrano in
odločno, saj se jim je poznalo
nekaj treme zaradi zahteve po
zmagi, tako da so na koš meta-
le le s 35-odstotno uspešnostjo.
Čretnik 4, Jug 2, Hrusti 2, An-
dreja Vodopivec 18, Hajdinjak
7, Cuješ 23, Helena Podgoršek
4 in Jurak 9 so bile strelke za
Metko, ki bo povrato tekmo
v Cerknici odigrala drugo so-
boto.
V 1. B ZKL-zahod to soboto
ni bilo rednega kola. V zaostali
tekmi je Bosna premagala vo-
dečo Splitsko trgovino, kar
Slatinčankam ob idealnem
razpletu še daje upanje na
uspeh.
Dean ŠUSTER
Dare Krofiič
presenetil
Na strelišču Ingrada v Celju
je bilo minuli vikend občinsko
prvenstvo v streljanju z zračno
puško.
Za presenečenje je poskrbel
z zmago pri članih Dare Krofiič iz
strelske družine Franc Šteklič iz
ŠkoQe vasi. Tekmovanje je bilo
za vse starostne kategorije, naj-
boljše pa so se uvrstili: pionirke
-	Nina Selič 149 krogov - Avto
Celje, mladinke - Albina Rezar
359 krogov - Kovinar, mladinci
-	Marko Dobovičnik 349 krogov
-	Celje, članice - Zofija Vole 337
krogov - Avto Celje, člani - Dare
Krofiič 372 krogov - Franc Šte-
klič.
Jutri in v soboto bo na streliš-
ču Ingrada še regijsko prvenstvo
za vse kategorije, ki se ga bodo
udeležili strelci iz občin Celje,
Laško in Žalec, tekmovanje pa
bo štelo kot kvalifikacijsko za na-
stop na republiškem prvenstvu,
ki bo v Hrastniku.
T. J.
Strelci Rečice drugi
v Trzinu je bilo 14. flnale re-
publiške lige s standardnim
orožjem. Nastopile so tudi člani-
ce strelske družine Drušan Pože-
nel iz Rečice pri Laškem in se
ekipno uvrstile na drugo mesto,
s 1081 krogi. Med posameznica-
mi je bila Ksenija Maček s 362
krogi tretja, Helena Lavrinc s 360
peta in Valerija Kufner s 359 kro-
gi šesta. Med pionirji je nastopil
Dejan Matek s standardno zrač-
no puško in s 330 krogi zasedel
četrto mesto.
Uspeh Velenjčanov v Kopru
V	Kopru je bilo v soboto re-
publiško prvenstvo v krosu.
Udeležili so se ga tudi atleti iz
Titovega Velenja in Celja.
V	vseekipnem vrstnem redu
so bili Velenjčani prvi, atleti
Kladivarja pa so zasedli peto
mesto. Velenjčani so osvojili
tudi šest posamičnih ekipnih
zmag. Pri pionirkah je v teku
na tisoč m zmagala Velenjčan-
ka Bizjakova, Šolarjeva iz celj-
skega Kladivarja je bila peta.
Pri mlajših mladinkah je pre-
pričljivo zmagala Steblovniko-
va iz Titovega Velenja, njena
klubska tovarišica Rantova je
bila druga, Celjanka Kr^nčeva
pa peta. Tudi pri starejših mla-
dinkah je prvo mesto zasedla
Velenjčanka Mrazova, Djeko-
vičeva je bila četrta in Ranerje-
va šesta. Jazbinškova iz celj-
skega kluba Kladivar je bila
tretja. V vseh omenjenih kate-
gorijah so Velenjčanke ekipno
zasedle prvo mesto.
Pri pionirjih je bil prvi Ve-
lenjčan Štajner, pri mlajših
mladincih pa je bil Kožar četr-
ti. Zmago so Velenjčani slavili
tudi pri starejših mladincih,
kjer si je prvo mesto pritekel
Pohar, pri mlajših članih je bil
prvi Velenjčan Hrapič. Pri čla-
nih sta prvi mesti osvojila Živ-
ko (prej član atletskega kluba
iz Titovega Velenja) in Roz-
man (prej atlet Kladivarja), ki
nastopata za ekipo Kopra.
N. G.
NA KRATKO
Odbojkarske novice
v prvi republiški odbojkarski
ligi so odbojkarji Šempetra go-
stovali v Izoli in srečanje dobili
s 3:0, Braslovčani pa so doma
izgubili s Stavbarjem MTT
z 0:3. Tako so Braslovčani na le-
stvici zadnji z dvema točkama,
ekipa Šempetra pa šesta z deseti-
mi točkami. V prihodnjem kolu
bodo Braslovčani gostovali pri
Izoli, ekipa Šempetra pa bo do-
ma gostila prvouvrščenega Fuži-
narja.
V	drugi republiški ligi za mo-
ške so Celjani v gosteh premagali
ekipo Črnuč s 3:1, v soboto pa
bodo v telovadnici Srednje eko-
nomske šole v Celju gostili ekipo
Kočevja.
Zmagale so tudi Celjanke, ki
nastopno v prvi republiški ligi.
Doma so dobile srečanje z Rogo-
zo s 3:1 in so s 16 točkami na
drugem mestu.
Še tri kola do
zaključka
Tekmovanja v zimski ligi ma-
lega nogometa se počasi nagiba-
jo h koncu. Še tri kola ločijo
tekmovalce od zaključka tek-
movalne sezone. Po 12. kolu, ki
so ga odigrali minuli vikend, vo-
di v 1. ligi z 19 točkami ekipa
Penal Zvezdaša, za točko zaosta-
jajo Klateži Auto plus, tretja pa je
s petnajstimi točkami ekipa Ma-
rinero Miroteks.
V	II. ligi vodi ekipa Pelikanov
z 21 točkami pred Triglavom, ki
ima 16 in Izletnikom, ki ima prav
tako 16 točk.
Za presenečenje je v III. ligi
poskrbela ekipa DOK, ki vodi
z 21 točkami pred STC, kijih ima
17.
V	IV. ligi pa vodi Zgornja Reči-
ca z 18 točkami, ekipa Audio Vi-
deo Charli šport je z enakim šte-
vilom točk druga ter Juventus
s 16 točkami tretji.
B.P.
Slepi In slabovidni
v Mariboru
v soboto je bilo v Mariboru
hitropotezno prvenstvo Slove-
nije v šahu za slepe in slabovid-
ne. Nastopilo je tudi sedem Ce-
ljanov. Med njimi sta se najbolje
uvrstila Žnuderl na četrto in Vr-
tačnik na sedmo mesto. Solidno
uvrstitev so dosegli še Zvonarek,
Pungartnik in Šostarjeva.
JudolstI spet drugI
v Gorišnici so se turnirja za
mladince udeležili tudi mladin-
ci judo kluba Ivo Reya iz Celja.
Nastopilo je 41 tekmovalcev iz
osmih klubov. Celjani so se uvr-
stili tako kot lani na drugo me-
sto, za prvouvrščeno Gorišnico
in pred tretjeuvrščeno Mursko
Soboto. Za Celjane je nastopilo
osem tekmovalcev. Kačičnik in
Sadžak sta med posamezniki
osvojila prvo mesto, Zmrzlak,
Tanko in Beltram pa tretje.
cinkarna premagala
Ollmpljo
Na domačem igrišču so v so-
boto hokejisti Cinkarne visoko
premagali ljubljansko Olimpijo
s 7:1. Najprej so v srečanju po-
vedli gostje in z edinim zadet-
kom tudi dobili prvo tretjino.
V drugi pa so se Celjani zbrali in
v treh minutah kar trikrat zatre-
sli mrežo gostujoče ekipe. Tako
so zaigrali tudi v zadnji tretjini in
si s tem priborili novi točki. Za
Cinkarno so zadetke dosegli:
Grabler in Bulatovič po dva ter
Žlof, Filipovič in Koprivica po
1 zadetek. Z 20 točkami so Celja-
ni trenutno na četrtem mestu in
imajo enako število točk kot tret-
jeuvTščena Mladost. V soboto se
odpravljajo na gostovanje v Ma-
ribor.
Pionirji Cinkarne pa so v sobo-
to odigrali srečanje na domači le-
deni ploskvi z republiškimi prva-
ki, ekipo Jesenic. Kljub temu, da
so gostje zmagali s 3:1 so Celjani
prikazali kvalitetno igro.
Pavllnec zopet
uspešen
v Titovem Velenju je bilo
v soboto republiško prvenstvo
v plavanju za plavalce invalide.
Udeležil se ga je tudi Dani Pavli-
nec iz Celja, ki si prizadeva, da bi
julija nastopil na svetovnem pr-
venstvu na Nizozemskem. Pavli-
nec je v soboto dvakrat zasedel
drugo in dvakrat tretje mesto.
Drugi je bil na 50 m prsno z rezul-
tatom 1 minuta, ter 100 m kravi
z rezultatom 1:21.30. Na tretje
mesto pa seje uvrstil v kategoriji
50 m delfin, razdaljo je preplaval
v 49 sekundah, ter 50 m kravi,
kjer je razdaljo preplaval v času
35 sekund in 60 stotink. Ti rezul-
tati mu obetajo udeležbo na sve-
tovnem prvenstvu.
Žalec še vedno prvi
v drugi republiški kegljaški
ligi za moške so minuli vikend
odigrali 10. kolo. Žalčani so se
v gosteh pomerili s trboveljskim
Rudarjem in zmagali s 5093 podr-
timi keglji proti 5038 kegljem, ki
so jih podrli Trboveljčani. Za
Hmezad Žalec so nastopili:
Gmajner 875, Rotar 860, Ramšak
847, Kompan 844, Lešek 841 in
Kačič 825 podrtih kegljev. V so-
boto se bo prvouvrščeni Žalec
pomeril z zadnjeuvrščenim Pre-
boldom.
Sto let športa v Celju
To je pravilen odgovor 16. nagradne igre Partizana. Kar 67
dopisnic je prispelo v naše uredništvo, na 62 pa je bil zapisan
pravilen odgovor. O visokem jubileju celjskega športa bomo
letos še poročali tudi v naši oddaji »Iz življenja in dela društev
Partizan«. Nagrade, kijih podarja Libela Celje, pa prejmejo:
1.	Peter Vipotnik, Ulica bratov Vošnjakov 3, Celje
2.	Jože Vrvič, Tržaška 30, Celje
3.	Milan Mohorko, Mariborska 42, Celje
Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.
Prejeli smo tudi dva predloga za predstavitve v naših oddajah.
Po dogovoru z našim pokroviteljem, VIDEOTEKO PANDA,
smo za oba predlagatelja izbrali tudi nagradi, ki ju poklanja
Stanko Kasesnik, lastnik Videoteke Panda, na Mariborski 42
v Celju. Nagradi prejmeta:
1.	Lea Čmak, Vrunčeva 1, Celje
2.	Maja Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39/a, Šmartno.
NAGRADNA IGRA PARTIZAN 17
Ob jubileju celjske telesne kulture bomo tu(ji v naši nagradni
igri večkrat zastavljali vprašanja iz zgodovine slovenske
telovadbe. Danes vas sprašujemo:
Kako se je imenovalo prvo telovadno društvo na Slovenskem,
ustanovljeno leta 1863 v Ljubljani?
NARODNI DOM JUŽNI SOKOL
TD ORLI
Pravilne odgovore pričakujemo na dopisnicah v uredništvo NT
in RC najkasneje do petka, 23,februarja 1990.
Nagrade bo prispeval naš večkratni pokrovitelj, pisatelj TONE
SVETINA.
10. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Napačna
fotografija
Bil sem eden najstarejših
naročnikov vašega časopisa,
katerega smo že odpovedali
in vam zavrnili položnico
prejšnji teden. Vendar ga po-
novno zavračam, ker ne mo-
rem biti več vaš naročnik,
ker ste me ožigosali kot bor-
ca proti okupatorju in dru-
gačnim izdajalcem z etiketo
»TEHARJE«.
Opravičilo, ki ste ga prikri-
li v malem kvadratku (4 cm),
ni nobeno opravičilo. Dolžni
ste bili objaviti pravo (ali
»pravilno« - na tem mestu je
pismo nekoliko nečitljivo
- op. ur.) sliko z zborovanja
tovariša Kučana z odgovarja-
jočim komentarjem. Ta dis-
kriminacija, ki ste jo objavili
namenoma, nam je v zadoš-
čenje, ker jo obsojajo ne le
borci, ampak vsi pošteni mi-
sleči.
LUDVIK ZUPANC-IVO
Kot smo že napisali v opra-
vičilu, objavljenem na drugi
strani v prejšnji številki na-
šega časopisa, napaka (ured-
niška) ni bila storjena name-
noma. Zato smo se tudi opra-
vičili in vse skupaj spravili
v okvir, da ne bi ostalo skrito
(takšni okvirji v časopisu so
zato, da se prispevki izposta-
vijo, ne pa skrijejo). Objave
prave slike s pravim komen-
tarjem ni zahteval nihče od
prizadetih in menimo, da to
tudi ne bi imelo smisla oziro-
ma pravega učinka.
Žal nam je, da ste odpove-
dali naročniško razmerje in
si prilepili etiketo »TEHAR-
JE«. Žal, ker pisanja okrog
pobojev v Teharjih niste vze-
li kot prizadevanje za objek-
ti vizacij o naše polpretekle
zgodovine, ki je bila doslej
slikana bolj enobarvno ozi-
roma tako, kot je hotela in
dovolila oblast.
Uredništvo
Podpiramo
pobudo Zveze
borcev Siovenile
Dne 7. 2. 1990 je Zveza bor-
cev Slovenije dala pobudo,
da se zgodovinsko in znan-
stveno razišče usoda umika-
jočih se hrvaških in srbskih
beguncev, ki so se po 9. 5.
1945 z družinami umikali
proti Avstriji.
V Celju krožijo govorice,
da je nekaj kilometrov dolg
protitankovski graben, ki je
obdajal Celje s severa in za-
hoda, poln nekaj tisočev tru-
pel teh beguncev in njihovih
konjev. Protitankovski gra-
ben se nahaja v vsej svoji
dolžini nad bazenom celjske
talnice, ki jo pije več kot po-
lovica Celjanov.
za DVOC
JANEZ ČERNEJ
Kal(o bomo voiili
DPZ?
z groteskno zmešnjavo
militarističnih in klasično-fi-
loloških izrazov je član stran-
ke, ki se ne sramuje svojega
članstva v njej (ne vem, zakaj
bi se ga?), pojasnil svojo sko-
rajda nezemeljsko slo po
konkretnosti. Iz pietete do
bralcev Novega tednika pa
se ni spustil v podrobnejšo
obrazložitev. Poznavajoč
njegov slog pisanja je takšna
samokritičnost presenetljivo
umestna.
ROBERT POLNAR,
predsednik OK ZSMS Celje
»Tudi na
Ceijsicem iabico
in smo primorani
icmetovati«
Uveljavljam svojo držav-
ljansko pravico zaščite pred
objavljenimi nesresnicami.
Odločno zavračam neresnič-
no podtikanje v članku »Tu-
di na Celjskem lahko in smo
primorani kmetovati« izpod
peresa Janeza Črneja (Novi
tednik, 8. februarja 1990, št.
6). Povsem izmišljena je trdi-
tev, češ, da sem kdajkoli de-
jal: »Stvari je treba minima-
lizirati«. S to neresnico ni-
mam nič opraviti in me člo-
veško žali.
Z vso odgovornostjo izjav-
ljam, da sem se z vsemi moč-
mi boril za sanacijo stoletne-
ga onesnaženja našega oko-
lja. Dejstvo je, da so to izred-
no veliki problemi, ki se jih
ne da odpraviti preko noči.
Zato sem vedno podpiral po-
bude, da se problemi odgo-
vorno strokovno raziščejo in
najdejo realistične poti sana-
cije okolja. Povsem razu-
mem, da so bile in so nekate-
re pobude nervozne in izho-
diščno provokativne, saj gre
za naše zdravje. Vse pa ima
svoje meje. Meja je napad na
integriteto ljudi z uporablja-
njem neresnic.
TONE ZIMŠEK,
predsednik SO Celje
Neicai pojasnil
k članku Ivane
Stamejčič
»Marele nimamo
več«
v Novem tedniku z dne 8.
februarja 1990 ste na 2. strani
poročali o programski kon-
ferenci Socialistične zveze
Slovenije - SZDL v Celju
pod naslovom »Marele nima-
mo več«. Ker je v sicer izčrp-
nem in korektnem poročilu
Ivane Stamejčič nekaj for-
mulacij, ki bi lahko zavajale
bralce in izzivale nesporazu-
me, vas prosimo za objavo
naslednjih pojasnil.
L Občinska konferenca
SZDL Celje se na program-
ski seji 5. februarja ni sestala
v novem, ampak v zoženem
sestavu. Skladno s statutar-
nim sklepom RK SZDL Slo-
venije z 9. januarja 1990 na-
mreč konference samostojne
občinske organizacije Soci-
alistične zveze Slovenije ne
sestavljajo več delegati vod-
stev občinskih družbenopo-
litičnih organizacij (t. i. front-
nih delov) niti delegati
v družbenopolitičnem zboru
Skupščine občine Celje.
2.	Možnost prostovoljne-
ga vključevanja v samostoj-
no Socialistično zvezo Slove-
nije ni odprta le do kongresa,
kot je v članku zapisano, am-
pak dokler bo organizacija
veljavno registrirana.
3.	S sklepom konference
ostajajo člani organov sa-
mostojne Socialistične zve-
ze v občini le tisti dosedanji
člani organov občinske kon-
ference, ki niso bili predstav-
niki frontnih delov »po polo-
žaju« in ki podpirajo sklad-
no z zakonom o političnem
združevanju ustrezno pri-
stopno izjavo.
4.	Članstvo v samostojni
Socialistični zvezi Slovenije
je rezultat prostovoljne od-
ločitve občana ali družbene
organizacije oz. društva (ko-
lektivno članstvo), ki spreje-
ma program in statut te poli-
tične organizacije ter se ob-
veže za plačevanje članarine
(samo za posamične člane).
Nikjer nismo zapisali ali izre-
kli, da je članstvo v SZDL
Slovenije nezdružljivo
s članstvom v kateri drugi
pohtični organizaciji. Dvoj-
nega ali celo trojnega član-
stva ne onemogoča niti za-
kon o političnem združeva-
nju, niti veljavni, niti v os-
nutku pripravljeni novi sta-
tut Socialističe zveze Slove-
nije. S podpisom pristopne
izjave sprejme član program
in statut organizacije ter si
pridobi pravico aktivnega
delovanja v vseh organih ali
oblikah dela organizacije.
Svobodna volja vsakega po-
sameznika ostaja, da se poli-
tično združuje v skladu
z lastnim prepričanjem in in-
teresi ter ponudbo na plura-
lističnem političnem tržišču.
5.	Za člane vodstev repu-
bliške in občinske organiza-
cije Socialistične zveze pa
smo uveljavili sklep, da član
vodstva naše organizacije
ne more biti hkrati član
vodstva konkurenčne poli-
tične organizacije na isti
ravni organiziranja. Samo ta-
ko je mogoče zagotavljati sa-
mostojno in neodvisno obli-
kovanje političnih stališč na-
še organizacije ter enako-
pravno sodelovanje Sociali-
stične zveze na pluralistič-
nem prizorišču.
Upamo, da smo s temi po-
jasnili pomagali bralcem raz-
jasniti nekatere nejasnosti iz
omenjenega poročila. V pri-
čakovanju nadaljnjega
ustvarjalnega sodelovanja
vas lepo pozdravljamo.
SLAVKO PEZDIR,
predsednik OK SZDL Celje
PREJELI
SMO
Odprto pismo
dr. Janezu
Drnovšku,
predsedniku
SFRJ
Gospod predsednik!
Stara sem 16 let in mislim,
da je potrebno, da vi, kot
predsednik Jugoslavije, pre-
berete mnenje mlajših, ki
jim ni vseeno, kaj se bo zgo-
dilo z Jugoslavijo v prihod-
nje. Moja domovina je bila
nekoč ponosna na narode, ki
so umirali zato, da bi nam
zanamcem omogočili boljše
življenje. Umirali so v krva-
vih spopadih s sovražnikom,
trpeli zaradi svojega prizna-
nja, da bodo domovino bra-
nili, kadar bo to potrebno. In
res! Branili so jo. Mnogi so
izgubili življenje. Po več kot
petdesetih letih pa se lahko
vprašamo samo: ZAKAJ?
Zakaj so umirali? Morda za-
to, da bi se narodi in narod-
nosti sovražili med seboj.
Prav gotovo bi se vsi borci
v grobu obrnili, če bi vedeli,
za kakšno sramoto v Jugo-
slaviji so se borili.
In tovariš Tito? Ali ne bi
povzdignil svoj glas in nas
spravil k pameti, če bi še ži-
vel? Žal Tita ni več. Ostali so
le boleči spomini, da smo iz-
gubili zlatega človeka, ki je
vedno mislil tudi na prihod-
nost, ki je vedel, da smo maj-
hen narod, a ponosen.
Predsedniki so se menja-
vali po njegovi smrti, a nihče
ni in tudi ne bo prekosil
v modrosti Tita - svetovnega
velikana. Sramotna početja
niso dela narodov, temveč ti-
stih, ki nam hočejo uničiti
domovino. Ne spomnijo pa
se, da je v Jugoslaviji še ved-
no dosti mladine, ki si želi
postati »NEKDO«. Naši
spodnji sosedje (Srbi...?) si
želijo vaš odstop, gospod
predsednik Janez Drnovšek.
Odstop celotnega jugoslo-
vanskega vodstva.
Pa se ne dajte! Pokažite
jim, da smo tudi Slovenci
vendarle mogočen in pono-
sen narod, ki je ponosen na
preteklost. Pokažite jim, da
smo vredni, da nas narodi
spoštujejo. Dokažite, da smo
vredni njihovega zaupanja.
Zatorej, gospod predsed-
nik! Veseli me, da vztrajate
na »predsedniškem stolčku«
in se zavedate, kakšno odgo-
vornost prevzemate nase.
Pošiljam vam lepe pozdrave
v upanju, da boste to pismo
zagotovo prebrali in se zami-
slili ob mojem prispevku za
svetlejšo bodočnost.
Tovariški pozdrav
LIDIJA ANTLEJ
Celje
Predvolilna
pričakovanja
Od sedanje slovenske
oblasti (in od bližnje po voli-
tvah!) pričakujem, da se ne-
mudoma odpravijo vse re-
presivne in anahronistične
določbe, ki nam onemogoča-
jo, da svobodno vnašamo in
beremo tiskano besedo na-
ših rojakov po svetu. Že več-
krat sem slišal, da je kakšen
slovenski oblastnik govoril
o suverenosti slovenskega
naroda. O nikakršni suvere-
nosti ne more biti govora,
dokler nam Beograd odloča
o tem, kaj smemo brati in kaj
ne. Naj poudarim, da se tudi
ta trenutek ta represija neke
bolane ideologije še vedno
izvaja v najbolj radikalnih
oblikah.
Pričakujem, da se vsem
Slovencem po svetu takoj
omogoči vstop v domovino
in da se popolnoma brišejo
vsi represivni ukrepi proti
njim. Mislim seveda pred-
vsem na takoimenovano slo-
vensko politično emigracijo,
ker njih ta represija življenj-
sko prizadeva. Moram reči,
da me je pošteno sram, da
živim v takšni državi, ki si je
ustvarila in tako dolgo ohra-
njala toliko političnih emi-
grantov.
Pričakujem, da vsi Sloven-
ci po svetu svobodno kandi-
dirajo in volijo že na teh voli-
tvah, ki so pred nami. Brez
kakršnihkoli omejitev. Za-
kaj na to opozarjam? Ker je
eden izmed organizatorjev
Svetovnega slovenskega
kongresa Vinko Ošlak pred
nedavnim izjavil, da znotraj
Svetovnega slovenskega
kongresa ne bo prostora edi-
no za »totalitarne in terori-
stične organizacije«. Jaz pri
najboljši volji ne vem za no-
beno takšno, če pa on ve, naj
jo tudi imenuje. Če pa je ne
more, ker je ni, pa naj tega
sploh ne omenja - in se bo-
mo vsi bolje počutili.
Če slovenska oblast, to je
slovenska skupščina, v naj-
kr^šem možnem času ne
spremeni anahronističnih,
absurdnih in represivnih za-
konov, ki podaljšujejo stanje
državljanske vojne skozi 45
let vse v današnji čas, bom
moral v prihodnje delati vse,
da se ljudje v tej skupščini
čimprej zamenjajo s poslan-
ci, ki bodo delali v interesu
celotnega slovenskega naro-
da, ne pa proti njim, kot to
s svojimi zakoni počne sedaj
skupščina.
V okviru slovenskega par-
lamenta naj se takoj ustano-
vi skupina raziskovalcev in
publicistov, ki bo raziskova-
la dosedanje tabu teme. Da
se le-te čimprej obelodanijo
in se tako da prizadetim vsaj
zadoščenje. Da se »stvari po-
stavijo na svoje mesto«, kot
se temu reče, saj šele na teh
zdravih temeljih bomo lahko
mirneje, neobremenjeno,
svobodneje živeli naprej.
Slovenijo je potrebno čim-
prej z detabuizacijami de-
travmatizirati!
IVO ŽAJDELA
Ljubljana
Odprto pismo
predsedniku
Društva za
varstvo okolja
Celje
Pišem ti kot predsedniku
društva, katerega član sem
tudi sam. Tokrat torej poza-
biva, da sva sodelavca v isti,
kakršnikoli že instituciji.
Mislim, da slutiš, o čem bo
tekla beseda. Povod je torej
odziv na dopis »Občanom
Celja«, v katerem sem skušal
zapisati (v dogovoru s sode-
lavci) nekatera dogajanja,
dejstva in začasrfa navodila.
Prepričan sem, da tudi sam
veš, da obstaja premalo stro-
kovno utemeljenih dejstev
za radikalnejše argumentira-
ne ukrepe.
Hočeš, nočeš, često imam
priliko brati tako tvoje kot
tudi s tabo povezane članke
(dopise). Tako mi je tvoj stil
pisanja in reagiranja dodo-
bra poznan. Sem korajžen?
Ne, enostavno čutim dolž-
nost, da ti, tudi zaradi sode-
lavcev, odgovorim na tvoje
očitke.
Ne morem si kaj, da ti ne
bi izrekel priznanja za stil
provokativnega pisanja.
Mojstrovina je stavek, kjer si
zapisal: »Navodila fitofarma-
cevtskih preparatov so takš-
na, da jih ne razumejo niti
strokovnjaki KZ Celje, ZŽV
Celje in Hmezada...« Na pr-
vi pogled izgleda, da kriviš
navodila, nato pa v istem
stavku naštevaš DO oz. KZ
(imensko) s strokovnjaki
(neimensko). Ni kaj, nesram-
no podtikanje neresnic in za-
vajanje kmetovalcev. Nesmi-
selno bi bilo, da se kot veteri-
narja spuščava na področje
agronomskih znanosti. Mi-
slim pa, da se kmetijstvo,
predelovalna industrija in
ljudje ne ukvarjajo z luplje-
njem borovnic, jagod in vi-
šenj. Rešitev tega problema
prepuščam komu drugemu.
Še nekaj ugotavljaš - na-
daljevanje genocida. Trdiš
tudi, da bi bilo po normati-
vih EGS in WHO na Celj-
skem užitnih samo 10% živil
živalskega in rastlinskega iz-
vora. Sedaj ne vem, kje (regi-
ja?) in kdaj. Vidiš, tudi v do-
bri nameri lahko človeka na-
vede (?) zanese. Nositi v za-
vesti krivdo za genocid je za
vsako pošteno dušo hudo
breme.
Vem, da si zaskrbljen in
mislim, da upravičeno.
V svoji zaskrbljenosti pa si
akcijsko rušilen in ne dovolj
konstruktiven. Čas je, da iz-
polniš »obljubo«, ko pišeš:
»Pristojne službe naj ne jam-
čijo suvereno o svojem delu,
ker drugače bomo morali
obratno dokazati.« Dovoli
mi, da to »grožnjo« razumem
»Svet in planine naj bodo od tistega, ki tam
prebiva«
dr. Johannes Frischauf
Pomagamo
planincem obnavljati
dom na Okrešlju
Ta teden so prispevali:
Zdenka Privšek, Celje
Marica Vrečer, Zofke Kvedrove 7, Celje,
1.500 din
Podmiljšak, Levec 54, Petrovče 300 din
Doslej smo zbrali že 28.890 din
V prihodnji številki Novega tednika bomo
z akcijo »Okrešelj« zaključili. Vsi, ki bi se
radi v našo akcijo vključili še zadnji hip,
naj nakažejo prispevke za obnovo doma
na Okrešlju na žiro račun: Sklad skupne
porabe NT in RC 50700-720/3-31198
s pripisom - za obnovo Frischaufovega
doma.
Nastopajo:
ansambel »VENUS«
ansambel »MIRO KLINC«
IZVIRNE MASKE
NAGRAJENE
VELIKO PUSTOVANJE
DVORANA GOLOVEC
sobota, 24. 2. ob 20. uri
P red prodaj a vstopnic po 70 din:
Blagajna bazena
Slovenijaturist
Turistična agencija DAS na
Tržnici.
Na dan prireditve 100 din
- blagajna dvorane
PISMA BRALCEV
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 11
kot tvojo pripravljenost, da
kmetovalce in vrtičkarje
sam objektivneje informiraš
in jim sam ponudiš konkret-
na navodila. Prepričan sem,
da ti glede znanja in pisanja
v imenu društva to ne bi
smelo povzročati težav.
Ko ti pišem, razmišljam
o človeku, kije, ne vem zara-
di česa, pripravljen spreti se
z bilo kom, ki je pripravljen
deliti obtožbe in v soljudeh
videti same izprijence. Mora
mu biti hudo, ne glede na
cilje, ki ga k temu vodijo.
Verjetno je odgovor in reši-
tev v njem samem.
Tovariški pozdrav!
EDISTAROVEŠKI
Komu zaupati
Društvo za varstvo okolja
Celje si je pri svojem načinu
delovanja prizadevalo, da na
podlagi ugotovljenih dejstev
in zakonsko priznanih orga-
nov in inštitucij odkrije de-
jansko stanje onesnaženosti
okolja. Pri tem načinu delo-
vanja je skušalo vrednotiti
nevarnosti, ki nam grozijo
po evropskih in naših oce-
nah. Predvsem zato, ker
smatramo, da je človek ali
narod v Sloveniji enako vre-
den kot v Švedski, Danski,-
Švici, Avstriji ali v Angliji.
Mislili smo, da nas vsaj do-
movina enako ceni. V štiri-
letnem prizadevanju pa smo
prišli do bridkega spoznanja,
da ne moremo več zaupati
tistim, za katere smo misHli,
da jim lahko.
Naši predpisi (pravilniki)
vsebnosti strupov v hrani ži-
valskega in rastUnskega iz-
vora, v zraku, v vodi, v zemlji
(katerega sploh ni) itd. so ta-
ko kruti, da nas tudi do 100-
krat ali več ponižujejo. Mar-
sikdaj tudi pod nivo živali
(vse te pravilnike pripravlja
uradna zdravstvena služba
s pomočjo drugih uradnih
služb).
Izgubili smo zaupanje
v slovensko vlado, njene ko-
miteje in inšpektorske služ-
be, izgubili smo zaupanje
v vlado občine Celje, njene
komiteje in inšpektorat.
Prav tako ne zaupamo za-'
konsko pooblaščenim in
priznanim republiškim insti-
tucijam kot so Jožef Štefan
Ljubljana, Zavod SRS za
varstvo pri delu Ljubljana,
Zavod za zdrastveno varstvo
Maribor, Kmetijski zavod
Slovenije in Agronomska fa-
kulteta Ljubljana, oddelek
za pedologijo ZC (Telje.
Prav tako ne moremo za-
upati tistim strokovnjakom,
ki govorijo, daje največje zlo
Slovencev alkohol, cigarete
in kava.
Naše zaupanje se je pre-
tvarjalo v dvom, ko smo na-
leteli na molk različne razla-
ge »znanstvene resnice« raz-
lične rezultate analiz in zelo
vzvišeno, cinično in arogant-
no obnašanje. To naše neza-
upanje se je nakopičilo v ar-
hivih kot dokazljiv material.
Za strokovno korektno in
človeško prijazne odnose pa
se zahvaljujemo Kemične-
mu laboratoriju Rudnika rja-
vega premoga Trbovlje, In-
štitutu za fiziologijo in pato-
logijo prehrane živali Ljub-
ljana, Kemičnemu laborato-
riju Tovarne dušika Ruše,
Inštitutu za farmakologijo in
toksilogijo Zagreb in Slo-
venski akademiji znanosti in
umetnosti Ljubljana. Prav
tako se zahvaljujemo tistim
posameznikom iz prej nave-
denih inštitucij, ki so nam
korektno, pošteno in razum-
ljivo razložili določene
stvari.
Zaradi tega prosimo vohl-
ce različnih strank, naj volijo
tiste kandidate strank, ki bo-
do v svojih programih imele
ureditev zakonskih predpi-
sov po evropskih normah ter
ureditev razmer v uradnih in
znanstvenih ustanovah do te
mere, da jim bomo ljudje zo-
pet lahko verjeU in vanje za-
upali.
JANEZ ČERNEJ
predsednik DVOC
PRITOŽNA
KNJIGA
Siab časopis in
radio
Popolnoma se strinjam
z drugimi bralci, ki so tudi
ogorčeni nad vašim Ustom,
ki je leto za letom slabši. Ko-
ledarja ni bilo, da ste denar
namenili Damjanu, pa je le-
po in prav.
Vendar pa je preveč športa
in reklam. Ko bi Novi tednik
vsaj natisnili na toaletni pa-
pir, bi ga lahko bolje izkori-
stili, saj zanimivega branja
za kmečke ljudi tako ni več.
Bila so nagradna vprašanja
pa jih ni več, zanimivih ro-
manov tudi ne. Križanke
nam delajo velike težave, At-
ke so včasih tudi zelo zaple-
tene. Zavedajte se, da časo-
pis prebirajo tudi starejši in
kmečki ljudje in tudi za te bi
bilo potrebno poskrbeti; za
vsakogar nekaj.
Radio Celje ima tudi slab
oddajnik in ne moremo nič
več poslušati. Pri nagradnih
vprašanjih smo tudi prikraj-
šani tisti, ki nimamo telefo-
na. Če ne boste upoštevali
naših predlogov, boste izgu-
bili veliko naročnikov, vi pa
boste šli v stečaj.
I. P.
Planina pri Sevnici
Načelu za vsakega nekaj se
v našem uredništvu nismo
nikoli in se mu tudi ne bomo
odrekli, ker je takšna tudi
zasnova našega časopisa. Je
pa res, da, temu načelu nav-
kljub, vsem ne bomo nikoh
ustregli; vsaj ne popolnoma.
Tudi se ne strinjamo z vami,
da smo pozabili na starejše
in kmečke ljudi. Še posebno
zadnje leto veUko pišemo
o kmetijstvu, vključno
z uporabnimi kmetijskimi
nasveti. Tudi kar dovolj je
priložnostih zapisov o - reci-
mo jim tako - navadnih lju-
deh, vsakdanjih težavah, ki
tarejo te ljudi, res pa je, da se
je nekoliko spremenila zas-
nova sredinskih (reportaž-
nih) strani, ki jih zadnja dva
meseca »okupira« zgodovi-
na, bodo pa kmalu spet pri-
šle na vrsto reportaže.
Kaj veliko pa sedanje zas-
nove časopisa ne bomo spre-
minjali. Vsaj ne takoj. Pravi
barometer je število naročni-
kov, ki pa zadnje mesece
-	v nasprotju z vašo trditvijo
-	stalno raste. Prav tako ra-
ste število prodanih časopi-
sov v kioskih, tako da smo
eni redkih (verjetno kar edi-
ni) časopisov v Sloveniji, ki
smo v zadnjih dveh mesecih
naklado časopisa dvignili za
več kot 30 odstotkov.
Glede slišnosti našega ra-
dia se stalno trudimo. Lani
smo investirali v oddajnik na
Maliču, kar je slišnost radia
precej povečalo. Za tako
majhna podjetja, kot je naše,
so investicije v oddajnike
precejšen zalogaj, vendar
imamo tudi na tem področju
še nekaj načrtov, ki pa, žal,
niso odvisno samo od nas in
od denarja, ki ga imamo na
razpolago.
Da so prikrajšani pri na-
gradnih igrah, ker nimajo te-
lefona, se je pritožilo že pre-
cej poslušalcev. Nekaj radij-
skih nagradnih iger smo zato
kombinirali z Novim tedni-
kom, vseh pa ni mogoče ozi-
roma tudi ni zaželjeno, ker
radio je pač dinamičen medij
in telefoni mu to dinamič-
nost še povečajo.
Uredništvo
Ogorčeni
Vitanjčani
Krajani Vitanja in okolice
smo ogorčeni nad novico, da
je iz plana 90 repubhške
cestne skupnosti izpadla re-
gionalna cesta Vitanje-
Dolič.
Po že doslej znanih podat-
kih je bilo že v lanskem letu
dano s strani republiške
cestne skupnosti pisno zago-
tovilo, da se bo asfaltiranje
oz. gradnja ceste Vitanje-
Dolič tudi letos nadaljevala
z etapno gradnjo kot doslej.
Zato nas je ta zadnja novica
prisihla, da se tej neodgovor-
ni odločitvi republiške cest-
ne skupnosti oz. birokratom
tega foruma odločno in
z vsemi sredstvi upremo.
Cesta vitanje-DoUč je na-
mreč najbližja povezava ob-
čine Slov. Konjice z Avstrijo.
Iz Vitanja do Dravograda je
le 33 km. Zato ni čudno, da
Vitanjčani to cesto imenuje-
mo »EVROPA 92«. Vsaj dva
razloga sta za to trditev. Prvi
je, da se občina ravno preko
te ceste povezuje z Evropo.
Drugi pa je ta, da sta do 92
leta ostali le še dve leti in da
je v teh dveh letih treba ta
črni madež spremeniti v as-
faltno prevleko.
Ugotavljamo tudi, da se
štajerski del ceste po 'aferi
Kavčič' ignorira, čeprav je
na te ceste vezano 45% slo-
venske populacije in velik
del slovenskega gospodar-
stva, ki tudi sicer združuje
denar za ceste. Da je temu
res tako, dokazuje sednaja
cestna politika, ki zagovarja
gradnjo tranzitnih cest (še
večje onesnaženje okolja), za
cesto Šentilj, Celje, Ljublja-
na, Koper (turistična cesta)
pa ne kaže interesa pridobiti
tuje posojilo. Sicer pa je tov.
Šinigoj Primorec, kar se
v praksi že potrjuje. Zato bo-
mo v znak nestrinjanja z od-
ločitvijo repubhške cestne
skupnosti, da ne gradi odse-
ka ceste Vitanje-Dolič:
-	bojkotirali spomladan-
ske volitve
-	blokirali cesto Vitanje-
Dolič, ko naj bi se odvijal tra-
dicionalni kolesarski »PO-
HORSKI MARATON«.
Že konec lanskega leta
smo skUcali zbor krajanov
Sp. Doliča, ki je zaradi te
cestne sramote najbolj priza-
deto. Vabila na ta zbor smo
poslah tudi na republiško
cestno skupnost. Žal so naše
povabilo ignorirali in jih na
zbor ni bilo.
Vitanje je po osvoboditvi
tej družbi plačalo velik da-
vek. Pohorski in ostali goz-
dovi okrog Vitanja so bili do-
besedno spraznjeni (golose-
ki). Tako kot drugod, kjer že
imajo lepe ceste, smo tudi mi
pred leti vpisali posojilo za
ceste.
Kaj pa danes?
Danes, po 45 letih svobo-
de, demokracije, samou-
pravljanja in jutri, ko bomo
rekli pluralna družba z več-
strankarskim sistemom se
na robu EVROPE 92 še naj-
de odsek regionalne maka-
damske ceste, ki jo birokrati
te družbe niso pripravljeni
podpreti.
Bojkot volitev bo izveden
v primeru, da 7. II. 1990 Od-
bor Re. cestne skupnosti ne
sprejme predmetne ceste
v program. Zaporo ceste pa
bodo občani realizirali v pri-
meru, da se cesta ne prične
graditi do 4. 7. 1990.
JOŽE JAKOP,
pred. sveta KS Vitanje
ZAHVALE -
- POHVALE
Sto icmečifili
žensic na morje
še vedno sem vaša zvesta
bralka in poslušalka, le da se
bolj redko oglašam. Najprej
vam iskreno čestitam za tako
uspel božični program in tu-
di obisk pri družini Jagodič
je bil zelo zanimiv. Vaše ma-
vrice so tudi odlične in se da
iz njih marsikaj naučiti in
s pridom uporabiti.
Pravzaprav pa vam pišem
zaradi izleta »Sto kmečkih
žensk na morje«. Imam
predlog, ki bi ga rada pred-
stavila, čeprav vem, da ne bo
realiziran.
Predlagam, da bi enkrat iz-
pustili ta žreb in izbrali sto
res pravih kmetov, starih več
kot 70 let. To je generacije, ki
je ogromno pretrpela (vojna,
obvezna oddaja, obnova po-
rušene domovine; koliko
goija in strahu).
URŠKA OROŠ
Vrbno 47,
Šentjur pri Celju
Vaš predlog v okvirih akci-
je »Sto kmečkih žensk na
morje« res ne bo realiziran,
ker akcije kaj bistveno ne
bomo spreminjali. Vsaj za
enkrat ne. Ne bo pa vaš pred-
log romal v koš, ker v redak-
ciji razmišljamo, da bi poleg
tega, že uveljavljenega izleta,
pripravili še kakšno podob-
no akcijo, v katero bi se lah-
ko vključili drugi bralci.
Uredništvo
NOVO!
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
ročnini.
Zavod SRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte:
-	SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
-	BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
-	KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
-	TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
-	BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
-	FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
-	PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije in prijave po tel.: 33-233, Int. 25.
PREJELI SMO
»Dobri« stari časi
stranke v povojni Jugoslaviji
Dne 27.12.1989 v skupšči-
ni SR Slovenije sprejeti za-
kon o političnem združeva-
nju ima v javnosti ugled kot
velik dosežek sedanje de-
mokratično usmerjene
oblasti. To mogoče tudi je,
če se pri tem pozabi na ure-
ditev zadevnega vprašanja,
ki je v novi državi že obsto-
jala.
Pri proučevanju vprašanja
političnega združevanja
v Jugoslaviji v javnih pole-
mikah ni zaslediti določenih
dejstev, ki so za razumevanje
zadevnega vprašanja po-
membna. V določenih kro-
gih in strukturah obstojajo
teze, da je politično združe-
vanje v stranke protiustav-
no, zaradi česar se v zvezni
skupščini pripravlja ustavna
sprememba, po kateri bo to
dovoljeno. Nedavni kongres
ZKJ je o tem sprejemal po-
sebno resolucijo. Zato je za-
nimivo, kako se je na zadev-
no vprašanje gledalo in kako
je bilo urejeno ob nastanku
nove države ob njeni ustano-
vitvi. V obdobju nastajanja
nove oblasti so bili medse-
bojni nacionalni spori v fazi
krvavih medsebojnih obra-
čunov, znotraj posameznih
narodov pa še spopadi, izha-
jajoči iz nerešenih ekonom-
skih in socialnih vprašanj,
kar vse je bilo nasledstvo
v nekaj dneh sesute kraljevi-
ne Jugoslavije.
Nastajajoča oblast je uspe-
la združiti v sebi tako sile, ki
so se bojevale za narodno
osvoboditev, kot sile, ki so
delovale za narodno pomiri-
tev in za ureditev socialnih
vprašanj. Rešitev za vsa ta
vprašanja je ponudila v pro-
gramu avnojskih sklepov,
sprejetih ob konstituiranju
nove države dne 29. 11. 1943,
pri čemer v zadevna vpraša-
nja posega zlasti sklep o iz-
gradnji Jugoslavije na fede-
rativnem principu.
Poglejmo, kakšna je bila
ureditev ob nastanku seda-
nje države.
Sklep drugega zasedanja
AVNOJ-a o izgradnji Jugo-
slavije na federativnem na-
čelu z dne 29. 11. 1943 izhaja
iz: pravice vsakega naroda
do samoodločbe vključno
s pravico do odcepitve ali
združitve z drugimi narodi,
iz suverenosti narodov Jugo-
slavije in iz najbolj polnih
demokratskih pravic.
AVNOJ je oblikoval 30. 11.
1943. svoje zakonodajno telo
(sklep o Vrhovnem in izvrš-
nem narodnem predstavni-
škem telesu Jugoslavije in
NKOJ, kot začasnih organih
vrhovne narodne oblasti
v Jugoslaviji v času NOV),
katerega funkcija je po kon-
čani vojni dne 10. 8. 1945.
prešla na začasno ljudsko
skupščino Demokratične fe-
derativne Jugoslavije (DFJ).
Začasna skupščina je 25. 8.
1945 sprejela zakon o dru-
štvih, zborovanjih in drugih
javnih shodih (Ur. hst DFJ,
65/45), ki je urejal vprašanje
združevanja v politične
stranke (čl. 1 do 11).
Politične stranke po gor-
njem zakonu lahko delujejo
v avtonomni oblasti, federal-
ni enoti (repubhki) ali v fede-
raciji.
Politično stranko je po-
trebno prijaviti. Ob prijavi
morajo biti predložena pra-
vila oz. statut stranke in njen
program. Prijava je veljavna,
če jo podpiše 50 volilcev za
stranke s področjem delova-
nja v avtonomni oblasti ali
repubhki in 100 volilcev za
stranke z delovanjem v fede-
raciji.
Člani stranke ne morejo
biti tuji državljani, ah tisti
državljani, ki nimajo volilne
pravice. S pravili je potrebno
urediti: naziv stranke, njeno
notranjo organizacijo, sred-
stva .za njeno delovanje, se-
dež. Prijave so se vlagale pri
Ministrstvu za notranje zade-
ve v republiki oz. pri ministr-
stvu za notranje zadeve v fe-
deraciji za stranke z delova-
njem na njenem celotnem
področju.
Prepovedane so bile tiste
stranke, ki imajo fašističen
ali nasilen karakter ali zasle-
dujejo podžiganje verske,
rasne ali nacionalne mržnje.
Zakon je predvideval pravna
sredstva in postopek v pri-
meru, če bi bilo delovanje
stranke zavrnjeno. Stranke
so pravne osebe, so pravno
in poslovno sposobne. Lah-
ko imajo svoje premoženje.
Gornji zakon je po sprejet-
ju ustave v letu 1946 bil potr-
jen z zakonom o potrditvi in
spremembah zakona o dru-
štvih (Ur.l. FLRJ 51/46). Za-
kon prinaša edino spremem-
bo, ki upravnemu organu oz.
ministrstvom za notranje za-
deve nalaga, da o prijavi
stranke za registracijo odlo-
čijo v 30 dneh. Če ne, velja,
da je delovanje stranke odo-
breno.
Takšna ureditev je presta-
la svoj preizkus v praksi. Na
osnovi nje so bile obnovljene
ali na novo ustanovljene na-
slednje politične stranke:
V	letu 1945: Demokratska
stranka. Narodni front Jugo-
slavije, Narodna radikalna
stranka. Jugoslovanska re-
pubhkanska demokratska
stranka. Socialistična stran-
ka, Socijal-demokratska
stranka, v letu 1946 Narodna
seljačka stranka in v letu
1947 Samostojna demokrat-
ska stranka.
V	letu 1945 je ustanovljen
in registriran enotni sindikat
delavcev in nameščencev
Jugoslavije in Združena zve-
za antifašistične mladine Ju-
goslavije. Ni zaslediti podat-
kov o ustanovitvi ali potrdi-
tvi ali registracije Komuni-
stične partije Jugoslavije.
S sklepom AVNOJ-a se
njihova pravna veljavnost
priznava, kar pomeni, da bi
se s tem morala priznavati
ureditev, ki iz njih izhaja.
V tej zvezi se postavlja vpra-
šanje veljavnosti sklepov
o dovolitvi delovanja gornjih
strank. V registru pravnih
predpisov,	objavljenih
v uradnem Ustu SFRJ, so le-
ti odtiskani kot veljavni. To-
da podana je obrazložitev, da
so prenehali veljati iz različ-
nih razlogov, vendar njihova
razveljavitev ni direktno ob-
javljena. Obstoji le določena
osnova po kateri se lahko
sklepa, da ne veljajo več. Ka-
tere so te osnove je vpraša-
nje, ki zahteva poseben od-
govor. Toda dejstvo je, da se-
danja ureditev pomeni vra-
čanje vprašanja političnega
združevanja na njegovo izho-
dišče pred 45 leti; in tudi
takšno zamudo. V posledici
zamude nastalo stanje pa
kruto spominja na razmere
v takratnem obdobju.
ANTON ROJEČ
12. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
REPORTAŽA
Vas Toponica, kjer se Je zbralo okoli 5 tisoč Albancev, ki so prisli na pogreb.
Množica na igrišču v Kosovski Kamenici.
Pravna država, kje si?
V brezkompromisnem balkanskem pokru - s Kosovom kot krvavim jockerjem
če je Jugoslavija umrla na Kosovu, bo pokazala
obdukcija. Zagotovo pa ima ta fraza jugo-anarhi-
stov nedvomno bolj simbolični pomen kot trditev,
da Kosovo umira v Jugoslaviji - v krempljih Srbije.
Novokomponirana renesansa srbske države, ki se je
začela z nastopom razsvetljenih demagogov pod
taktirsko palico absolutnega ljudskega tribuna, si
je kot del svoje politične strategije izbrala načelo
zgodovinske resnice kot krvave zibelke lastne iden-
titete. In če zgodovinska pravica opravičuje osva-
jalske težnje, jih etnično merilo že v istem trenutku
povsem argumentirano izniči. Skoraj ves civilizi-
ran svet obsoja policijsko-vojaški teror, do zob obo-
rožene dušilce mirnih demonstracij, ki evforično
morijo svoje notranje razprtije z avtomati, solziv-
cem in kroglami. Žrtve so nedolžni Albanci z dvema
dvignjenima prstoma v znak svobode, enakoprav-
nosti in demokracije. V tem trenutku uradno triin-
šestdeset, v resnici pa vsaj dvakrat več. Da, v resni-
ci, ki si jo eni tolmačijo tako, ostali drugače, oboji
pa na način, ki jim najbolj ustreza. Najbližje so ji
kosovski domorodci, a je žal spet za Albance ena, za
Srbe in Črnogorce pa druga varianta tistega, čemur
pravimo emocionalni objektivizem. Kar pripovedu-
jejo prvi, je srhljivo, dokazano z mrtvimi.
Ko poslušaš druge,
prav tako padeš pod na-
valom besa, podkreplje-
nim z dejstvi, ki pričeva-
nja prvih postavljajo na
kocko. Vsak ima svoj
prav, vsakdo svoj spomin
in slehernik živi v strahu,
ki je večji od sovraštva.
Kaj potemtakem šteje
v tem sodu smodnika.
Trupla?
Teroristi in
demoliracija
Kosovska Kamenica,
vas Topanica, 5. februar
- neverjetno lep in son-
čen dan. Več kot 5 tisoč
Albancev se je iz vseh
koncev Kosova pripeljalo
na pogreb Ismala Morine,
ki je tri dni prej podlegel
rafalom uradno še nezna-
nih morilcev.
Traktor je vlekel priko-
hco, na kateri je bila krsta
s pokojnikom in člani
družine. Pred džamijo je
sledila običajna pogrebna
ceremonija. Čeprav se je
vse odvijalo po scenariju,
je bilo opaziti mučno na-
petost, ki je vladala tako
med prišleki kot med or-
ganizatorji - pogrebnim
odborom. Njihovo name-
ro - da bi krsto peljali
v deset kilometrov odda-
ljeno Kamenico, pred
skupščino občine in tam
javno obsodili teror, ki ga
izva^iajo državni organi
- so le ti prepovedali. Ko
smo se pripeljali v vas, je
bila kakšen kilometer od
nje - na cesti proti Kame-
nici - policijska zaseda.
Kot zanimivost, pogreb je
bil napovedan že za prejš-
nji dan in okohške hribe
je zavzela vojska. Vendar
je občinski UNZ truplo
sorodnikom predal šele
ta dan, tako da se je ne le
vojska spakirala, ampak
tudi novinarji. Vest o po-
grebu je krožila po tajnih
kanalih...
Nazadnje je vendarle
prišlo do tvegane odloči-
tve. Pogrebni odbor je
skupaj z družino pokojni-
ka, ki je v takšnih prime-
rih edina merodaj na, skle-
nil, da se kljub vsemu po-
skuša priti do Kamenice.'
Kakšen kilometer dolg
sprevod je krenil na pot
negotovosti. Policijska
zaseda, ki je bila v času
našega prihoda najbližja
vasi, je izgmila. Ker smo
bili na čelu kolone (od tod
opazka enega izmed orga-
nizatorjev, češ, da bo Po-
litika pisala, da so de-
monstracije vodili Slo-
venci), je bilo prav zani-
mivo spremljati gibanje
maloštevilnih policajev,
ki so trikrat postavili za-
sedo in se vsakokrat, ko
se jim je sprevod približal
na slab kilometer, poma-
knili v smeri Kamenice.
Kakšnih deset minut
pred ciljem sta z name-
nom ustrahovati množico
priletela dva nadzvočna
aviona in trikrat precej
nizko preletela sprevod.
Prihod v mesto je bil
miren, policaji so skriti
med hišami oprezali po-
četje potencialnih de-
monstrantov in pogrebni
odbor se je potem, ko je
množico usmeril na opu-
stošeno igrišče, začel po-
govarjati z mestno oblast-
jo.
Tačas se je pred krsto
na prikolici, ki je ostala
na cesti, formirala vzpo-
redna zavesa vencev v ro-
kah mladih Albancev, za
njimi pa so se postavili
vsi ostah. Na drujgi strani
ceste so dogajanje s pol-
glasnimi medklici opazo-
vali Srbi in Črnogorci, ki
so v ta namen (ali pa še
kakšen drug) zapustili
svoja delovna mesta. Po
nagovorih pogrebnih od-
bornikov in predstavnika
mestne pohtične vrhu-
ške, ki so po vrsti obsojali
državni teror, seje množi-
ca pričela počasi valiti
v smeri Topanice, v rojst-
no vas Ismala Morine, na
pogreb - z dvema prsto-
ma za svobodo.
Sirene in sveče
Ko smo se s pogreba
vračali proti Prištini, nas
je policija le dvakrat usta-
vila.
Tik pred vasjo Do-
bračane, kjer so vinjeni
policaji pred nekaj dnevi
brez vsakršnega povoda
divje streljali, smo z ne-
majhnim začudenjem
prehiteli stoječ avtomo-
bil, ki je spuščal bučne in
enakomerne zvočne sig-
nale. Ura je bila 14. In šele
spotoma nam je kapnilo,
da je to ena izmed scen ob
dnevu žalovanja, ki je tra-
jalo 5. in 6. februarja. Ob
tej uri je po celem Koso-
vu vse onemelo ob tulje-
nju siren, ki so opozarjale
na teror, ki ga na tem
ozemlju izvaja država. Ob
sedmih zvečer smo v Pri-
štini prisostvovali tihi in
mirni demonstraciji
s svečami, ki so jih Alban-
ci prižgali v spomin in
hkrati v opomin na minu-
le žrtve nekontrolirane
represije. Edine besede
tisočglave množice so bi-
le: slava jim. Po nekaj mi-
nutah so se mirno razkro-
pili in vsak je svojo svečo
položil na pločnik, pred
prodajalno ali ob drevo
drevoreda, ki poganja ob
glavni prometni žili v Pri-
štini - ulici maršala Tita.
BOJAN KRAJNC
Foto: EDO EINSPIELER
Ibriz Ajeti, akademik,
predsednik Odbora za
zaščito človekovih pra-
vic in svobode: »Nikjer
v Jugoslaviji ni dražje
srbske zemlje kot je na
Kosovu in nikjer v Jugo-
slaviji ni cenejše alban-
ske glave kot je na Ko-
sovu!«
Ismal Morina (35), oče
dveh otrok, zaposlen
v Švici, se je 2. februarja
skupaj še s tremi Alban-
ci odpravil v Švico.
Okrog 22. ure je avto švi-
carske registracije kre-
nil iz Topanice, deset mi-
nut kasneje jih je ustavi-
la policijska kontrola na
cesti proti Gnjilanam in
jih legitimirala. Po ru-
tinsko opravljenem po-
stopku so se odpeljali
naprej... in kmalu za-
tem zagledali še eno po-
licijsko patruljo. Kon-
trola? Ne. Rafal... Mori-
na je bil ubit, dva sta bi-
la ranjena, četrti je
ušel... nazaj v vas in po-
vedal tole zgodbo. Sicer
pa obstaja še nekaj ver-
zij tega tragičnega do-
godka - predvsem v toč-
ki - kdo je streljal. Ali
policija ali kakšna obo-
rožena skupina nez-
nancev ...
...Žrtve so nedolžni Albanci z dvema dvignjenima
prstoma v znak svobode,... Redžep LimaJ, star 25
let, ranjen v trebuh.
Ramiz Kelmendi, knji-
ževnik: »Velika žalitev je,
ko se neoboroženim lju-
dem pravi, da so teroristi.
Nikjer na svetu ne poz-
nam primera, da bi bili te-
roristi tisti, ki se jih pobi-
ja. Teroristi so oni, ki ubi-
jajo. In nihče ne more Al-
bance imenovati terori-
ste, ker ni niti enega ubi-
tega policaja, kaj šele Sr-
ba in Črnogorca.«
Zekeria Cana, zgodovi-
nar, tajnik odbora: »Edi-
na rešitev je, da se Koso-
vo iztrga iz krempljev Sr-
bije, in da postane aktivni
federalni subjekt. Ni po-
membno, ah kot republi-
ka ah avtonomna pokraji-
na, vendar je samo to na-
čin, da se tukaj odpre per-
spektiva za prihodnost.
Če do tega ne bo prišlo, in
če bomo še naprej izpo-
stavljeni srbskemu in dr-
žavnemu terorju, vam za-
gotavaljam, da na Kosovu
ne bo nikoli miru.«
Pl
Biues z it
»Inšpektor^ .
cizen in ostei \
nevaren, dvoj
neten, skratk]
licaja, pri čeri
va dvoumnoi
nest tudi siml^
igralsko razdTn i
je inšpektor j
čemur praviti I
vse čase'...«
Ah poznal
Brovvna? Če i
gledališču vij
Brecht-Weillo(
Opera za tri gi
se srečali z nji
najbrž tudi sti
oznako lika, H
upodobil slo^
igralec Bogoi
letošnji dobi
Kulturne sk|
A ne samo a
Na odru Sloj
skega gledal
ustvaril nekaj
skih stvaritev,
v spominu.
Ob čestitki!
ne glavo posd
z rameni in, ki
dregi, pravi: »j
na nagrade.«!
da godi, ne j
Saj: igralci a
z vsemi člova
mi, vrlinami]
In, eh, kaj bij
cev pretvarjali
niči dobro sli^
slavospeva k
Operi za tri gi
Veras nastopi
na primadoni
vo uvodno arij
stavo uvede/ J
je njena bisl\
Ta Verasov m
prej antologijs
Veras, Verči
ro, »tenorvera
nor), vse to j«
življenju, don
na ulici, kjerli
Igralec zrelih
aklimatiziran
Dve desetletji
ži Talij i in Tali
V Ljubljano gi
če. Morda jen
že k deblu sl(
re, a so te ai
»Res je v Ljul
nosti za igrale
čih še osrednj
in televizija, 1
kar dobro ob
Film, zlasti slf
nikoli ni priv
zakaj. Ne sanu
honorarjev, ne
Ijano pa imam
zatečem v stal
posebej tedaj,
ši. Pa hčer
vnučko!«
Zoboboi bil
živi na celj
Z Ljerko in vel
ra mačko, kil
kar dobro v <1
namreč. Na d<
opaznem mest
vrt v dnevni
zaradi zvočne
Veras in kot i
stem trenutku
re mestnega 1
oknom, da m
po zobeh. Bil«
bra asociacija,
govora zapel,
zdravstvene
se je, da je tu(
igralec Veras
človek, ki se b
niškega svedr
prav čisto mal
ni postal zobo
ljubljen do uš'
sem še študij
veliki ljubezni
sal na stomato'
LJTON
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 13
gimo luč, ljudje!
Celjskega gledališča Bogomirom Verasom
Tri dimenzije igralca Bogomira Verasa.
bro mi je šlo. Naredil sem
šest semestrov in morda bi
še katerega, če ne bi žreb iz-
bral mene, da moram obrusi-
ti zob živemu pacientu...
Potem sem se pa raje vpisal
kar na igralsko akademijo in
tako je bilo obdobje zobobol
bluesa mimo in pozabljeno.
Niti na odru nisem imel ni-
koli kakšne take vloge, ki bi
mi potisnila sveder v roke.«
Igralska žilica je bila
v njem že ves čas in potuh-
njeno čakala, kdaj bo lahko
prišla na površje. Izkazala se
je kot studenčnica zlasti
v gimnazijskih letih in na
akademiji v razredu profe-
sorja Janeza Jermana. Po
akademiji je prišel v celjsko
gledališče, ko je hčeri zrasel
prvi zobek. Hotel je mleti in
treba je bilo najti delo. Celj-
sko gledahšče je Bogomiru
Verasu nudilo dovolj prilož-
nosti za uveljavljanje na
odru, če pa ga je kot institu-
cija začelo dušiti, ga je zapu-
stil. Dvakrat se je zgodilo, da
je šel med svobodne umetni-
ke, režirat gledališkim ljubi-
teljem in nastopat tudi sam.
V tem času je igral tudi
v celjskem gledališču, ven-
dar kot gost. Takšno svobo-
do si je privoščil za tri leta in
zavoljo tega ga nikoli ni bole-
la glava. Tudi zob ne. Še do-
bro, kajti zobozdravnikov se
boji, kot že vemo.
Ni vsakomur dano, da zna
lastne izkušnje skupaj s ta-
lentom zaviti v paket in ga
ponuditi ljubiteljskemu gle-
dališču. Za to je treba biti
dovolj pogumen, ambici-
ozen in prepričan vase. To pa
Veras je in gledališče Pod
kozolcem iz Smartnega ob
Paki je z njim dobilo ime, ki
ga poznajo doma in v svetu.
Kulturo govora, petja in giba
je razdelil med igralce te
skupine tako, da je kozolec
dobil temelje in streho ter
žlahtno vsebino kot naložbo
za generacije, ki bodo morda
šele prišle. Delal je tudi dru-
god in dovolj podjetništva je
bilo v njem, da sije v Celju in
okolici s kulturo sam služil
kruh. »Celo dobro mi je šlo
v tistih časih, čeprav se tudi
nad današnjimi ne morem
pritoževati. Z amaterji še
vedno rad delam. Vezi so
ostale, čudoviti ljudje so to,
a me je delo s poklicno sku-
pino na pokUcnem odru le še
preveč mamilo. Igralec mora
biti v nenehnem stiku tudi
s tistim delom svojega pokli-
ca, ki se skriva za zaveso, za
odrom, v obrekovalnici,
v družbi. To je svojevrsten
kozolec, ki ga imam rad in
pod katerega streho rad de-
lam. Aplavz igralcu godi.«
Veliko izzivov je še pred
njim, veliko novogradenj,
spopadov z iskanji likov za
nove vloge, in ker je poln
energije, bo temu kos. Tudi
zato, ker je tiste sorte igralec,
kot pravi, ki si ne vbija v gla-
vo, da mora za vsako ceno
igrati to ali ono vlogo, pri
tem ali onem režiserju. Seve-
da mu je pogodu, če na odru
zablesti, vendar je prepričan,
da zvezdništvo igralcu prej
škodi kot koristi, in če se
začne pojavljati v kakšnem
teatru, se kaj lahko zgodi, da
zruši kompaktno in zdravo
zgradbo gledahšča. »Bilo pa
bi zdravo, če bi si slovenska
gledahšča med seboj posoja-
la igralce, ki bi s takšno iz-
menjavo pridobivaU nove iz-
kušnje in znanja. Tak demo-
kratičen pretok igralcev bi
tudi najbolje zbrisal pečat,
da je eno gledališče podežel-
sko, drugo pa, ker je morda
v prestolnici, osrednje. Mor-
da bi v Celje potem tudi lažje
dobili mlajše igralce. Vsai
štiri potrebujemo. Mi smo si-
cer šarmantni in dobri, a po-
časi sivimo. Konec koncev
bi mladi v nas prižgali tudi
nove lučke.«
Tretja dimenzija
o teatru govori z ljubezni-
jo kot domala vsak zastrup-
ljen igralec na svetu. Čudovi-
ta naveza poklica in hobija
hkrati in še sožitje s tretjo
ljubeznijo - adaptacijami
tekstov na že dano glasbeno
predlogo, pa tudi pisanje
tekstov za šanson, humor ali
pa reklamo. Nasprotno od
filma, ga radijski medij moč-
no privlači, profesionalno in
dobro ga obvladuje zlasti
s posluhom za otroke, kar je
delno tudi posledica druže-
nja s pesnico Svetlano Maka-
rovič in njeno Mačjo prejo.
»Rad delam za celjski radio,
za poslušalce Radia Celje.
Škoda je le, da ima radio
kljub odhčnim tehnikom
slabše tehnične zmogljivosti,
ki ne dovoljujejo snemanja
zahtevnejših projektov. Že-
lim si tudi, da bi naredili več
radijskih iger, saj sem pre-
pričan, da bi z veseljem pri-
tegnili tudi ostale igralce
celjskega gledahšča. A koh-
kor vem, se tudi v vaši hiši
stvari obračajo na bolje, tako
da bo kmalu morda dovolj
priložnosti za večji izziv tega
medija. Z dobro voljo pa se
da že zdaj marsikaj narediti.
Človek med ljudmi je oddaja
z novim konceptom, ki se je,
kot slišim tudi po odzivih
poslušalcev, prijela. Izšla je
iz oddaje Val iz butal, ko sem
ugotovil, da Slovenci le ni-
smo tako veliki Butalci in da
gremo naprej v slovensko
pomlad.«
Ljudje, prižgimo luč! je
uspel primer Verasove adap-
tacije Ježkovega teksta iz le-
ta 1972, a še kako aktualen za
današnje dni. Radijski po-
slušalci so ga že lahko shšali:
»Ljudje, prižgimo luč, naj-
prej za naše male. Ko nam
preveč bo let, najlepši bo ta
svet. Ljudje, prižgimo luč,
naj ta iz vsake hiše zlo iz nas
izbriše. Prižgimo luč, ljudje!
Prižgimo jo vsi hkrati, da bo-
do, kdo ve od kod, utrujeni
soldati domov spet našU
pot...« Pomlad 1990!
Namesto epiioga
Gospod Bogomir Veras,
slovenski dramski igralec,
dovolite še nekaj čisto po-
svetnih vprašanj:
Vozite avto?
»Samo na odru.«
Kaj najraje jeste?
»Kaj dobrega. Nerad pa
kuham.«
Najljubša pijača?
»Renski.«
Hobi?
»Počitnice ob moiju in po-
tovanja.«
Kaj sovražite?
»Puško.«
Igrate jack-pot?
»Da. Prodal sem štiri Ust-
ke. Potem bom šel pa v Ame-
riko.«
Realne želje?
»Igrati.«
V	katerem nebesnem zna-
menju ste rojeni?
»Dvojčka.«
Ste razdvojena osebnost?
»Igralec sem - pa tja.«
V	kateri stranki ste?
»V nobeni.«
Koga boste voUU.
»Demos - koahcija.«
Hvala za odgovore, za po
govor in luč.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Dognanja okoli sebe sem
se zavedel, ko se je začela
množica na dvorišču premi-
kati. Ljudi so nasilno pehali
skozi vhodna vrata dvorišča.
Odvlekli so tudi mojega oče-
ta. Uspelo mi je videti le še
njegov gib roke v slovo. Nek-
do v baraki je sam sebi rekel
naglas, da jih spet vodijo na
morišče. Nisem imel moči,
da bi ostal na nogah, sedel
sem in skril glavo med ko-
lena.
Kasneje sem izvedel, da so
jih odpeljah v dolino, pod
hrib, na katerem še danes
stoji cerkev. Tam jih je čaka-
lo orodje, krampi in lopate.
Partizani so najprej določili
pravokoten prostor, ki je po-
tem, ko so žrtve same izko-
pale jamo, služil kot skupni
grob. Običajno niso kopali
globoko, zadostovalo je tudi
pol metra. Potem so jih po-
stavili ob rob jame, mitralje-
zec pa je sprožil vanje rafal.
Znali pa so tudi streljati po
njih, brž ko so presodili, da
je jama dovolj globoka. Tako
jim na smrt zapisanih ni bilo
treba postavljati v vrsto.
Orodje je pobral kdo iz na-
slednje skupine.
Neverjetno, da sem lahko
zdržal, ko sem zaslišal prvi
rafal. Trajal je dlje od mi-
nute.
Pred menoj je bila dolga,
mučna noč. To in še mnogo
drugih noči nisem mogel
spati. Boril sem se z ledeni-
mi, uniformiranimi ljudmi,
ki so neusmiljeno jemali živ-
ljenja. Nikoh nisem bil tako
bUzu misli, da bom zblaznel.
Mnogi, zaprti v naši bara-
ki, so res poblazneli. Pričeli
so kričati, spuščah so žival-
ske glasove in tekali sem ter
tja. Sam sem se počutil kot
brezpravno bitje, ki gaje tre-
ba pokončati, uradno usmr-
titi. Dopovedovali so nam,
da smo črna kuga, strup za
ljudstvo in v imenu ljudstva
obsojeni na smrt. Vse so de-
lali v imenu ljudstva, a so
svoje početje skrivali pred
njim, takrat in še desetletja
potem, dokler se je dalo.
S takim občutjem, napol
ubit, sem preživel v lagerju
več kot dvajset dni. Nisem
bil sposoben niti šteti dni.
Hranili so nas z nekakšno čr-
no tekočino, ki naj bi bila
kava. Deležni smo bili tudi
^malo kruha, ki bi ga bili lah-
ko pojedli v dveh grižljajih,
a smo ga dolgo počasi gric-
kali, da bi čim dlje trajal.
Težko razumem, zakaj so
nas držali pri življenju tako
dolgo. Obsodba v skupino
B res ni pomenila takojšnje
usmrtitve, kar pa so na kon-
cu le storili na grozovit na-
čin. Mučili so nas, da smo
morali gledati nepreštevne
kolone ljudi, ki so kot moj
oče življenjsko pot končah
navadno ob večernih urah.
Civilnih osebje bilo iz dneva
v dan manj, pričeli pa so vo-
ziti uniformirance, domo-
brance, četnike, ustaše.
Z njimi so ravnali posebno
živalsko, če je za mučenje in
poniževanje ljudi tak izraz
ustrezen.
Niti pomislih nismo na po-
vezavo z zunanjim svetom,
na časopis, da bi prebrali, kaj
pišejo o nas. Teh dvajset dni
sem preživel v peklu, daleč
od sveta, sredi katerega je bi-
lo postavljeno taborišče.
Tovornjaki, ki so prve dni
le občasno ob večernih urah
odvažali na morišče, so kas-
neje opravljali svojo nalogo
vse bolj pogosto. Vozih so
tudi podnevi. Danes vem, da
so odvažali na smrt obsojene
v različne kraje v okolici Ce-
lja, ki so bili primerni za
množična streljanja.
Največ jih je bilo odpelja-
nih v Hudo jamo in Hrast-
nik. Hrastnik je bil tudi moja
usoda.
Mislim, da je bil ponede-
ljek, zgodaj zjutraj, ko so
vdrli v barako z uperjenimi
šmajserji. Oficir nam je za-
grozil, da bo takoj ustreljen
vsak, kdor bi pokazal naj-
manjše znamenje, da skuša
pobegniti. Prazna grožnja,
sem si mislil, saj gremo itak
vsi v smrt. Devetdeset so nas
stlačili na dva tovornjaka.
Večina nas je sprejela bliža-
joči se konec kot rešitev iz
muk. Smrt nam je postala
nevažna že vsakdanja
spremljevalka. Vozih smo se
več kot uro. Bolečin od udar-
cev in premikov tovornjaka
že nismo več čutili, bili smo
preveč izmučeni. To so vede-
li tudi knojevci, zato nas niti
niso preveč pazili.
Odpeljali so nas v Stari
Hrastnik, kjer so bih v bližini
vasi Brnica globoki prepadi.
Prvo, kar sem začutil, ko so
nas zmetali s kamiona, je bil
hud smrad, ki je prihajal od
razpadajočih človeških tru-
pel v gobokih luknjah. Že
prej, v lagerju na Teharju, so
nas z žico zvezali po pet do
deset skupaj, z rokami na
hrbtu. Potem se je začelo.
Nekateri so še našli toliko
moči, da so se upirali, ko so
nas porivali v globok pre-
pad. V globino so nas zmeta-
li kar žive, vseh nas devetde-
set, vse v eno luknjo. Sam
sem bil na vrsti med zadnji-
mi. Mnogi so umrli že od
padca v petnajst metrov glo-
boko naravno jamo. Tisti, ki
so ostah živi, pa so prosili
drug drugega, naj jih usmrti-
jo. Jaz sem bil pokopan med
nekaj truph, poskušal sem
nekako priti na dan. Uspelo
mi je razvezati roke, kar mi
je olajšalo gibanje.
Ko smo bili vsi spodaj, so
pričeli oni zgoraj metati na
nas ročne granate. Mnogi
preživeli so se v želji po hi-
trem koncu nastavljali jekle-
nim drobcem. Sam sem se
zakopal med trupla, ker ni-
sem imel te moči. Človek se
skuša včasih proti svoji volji
ohraniti pri življenju. Se dol-
go sem poslušal stoke, joka-
nje in krike, čutil sem kri to-
varišev, ki se mi je stekala po
telesu, dokler nisem izgubil
zavesti.
Prebudil sem se pozno
v noč. Čutil sem večji pritisk
telesa na svojem. Preživelo
nas je pet, od tega so bih trije
ranjeni. Dva sta imela rane
od granat, tretji pa si je zlo-
mil pri padcu roko in ključ-
no kost.
Noč je bila jasna, da so se
dah videti obrisi jame deset
metrov nad nami. Kakšno je
bilo naše počutje, v kakšno
grozo smo tonili, ni mogoče
povedati. Pogosto sem se
kasneje spraševal, kako smo
mogli preživeti, a nisem na-
šel odgovora. Štali smo na
truplih pobitih tovarišev.
Vsaj domnevali smo, da je
večina gotovo mrtvih. Zrak
je bil sladkoben, težak in je
opijanjal. Vjami ni bilo mo-
goče zdržati, grozilo nam je,
da se zadušimo.
Nihče od nas ni shšal od-
hajati tovornjakov, zato smo
se odločili, da počakamo te-
me in pod njenim okriljem
poskušamo priti iz jame.
Kajpak nihče od nas ni raz-
mišljal, kam in kako potem.
Jaz sem bil mnenja, da so
gotovo pustili čuvaja, ki bo
na prve glasove ponovno
metal granate. Drugi se niso
strinjah. Menili so, da ni člo-
veka, ker še tak pesjan ne bi
mogel prebdeti noči v krva-
vem okolju. To vzdušje bi ga
moralo pokopati.
Bili smo kakor prikazni:
krvavi, črni od smodnika,
rdečih oči zaradi težkega zra-
ka. S sebe sem strgal srajco.
nisem mogel več prenašati
vonja stijene krvi. Raje sem
trpel hlad. Veke so se nam
počasi zapirale in verjetno bi
usnuh za zmeraj, če nas eden
ne bi opozoril, da ne smemo
zaspati. Do poznega mraka
smo dramih drug drugega in
si prigovarjali, naj ostanemo
budni.
Pozabljali smo, da ležimo
na truplih, otopeU smo in
v želi po preživetju iskali le
najlažjo in najmanj naporno
pot na površje. Samo eno
sem videl, začenjala se je še-
le po dveh metrih nepremag-
ljive strmine. Ne da bi se ozi-
ral na druge, sem se odvlekel
v to smer. Pričel sem s truph
graditi nekakšen hrib, po ka-
terem bi bilo mogoče doseči
prve kamne in pričeti pleza-
ti. Nikoli kasneje nikogar od
preživelih nisem vprašal, ka-
ko so se počutih, ko sem tru-
pla kot tramove zlagal v pod-
stavek.
Moral sem nadzorovati
svoje dihanje, nisem si smel
privoščiti nobenega spodr-
sljaja. Roke sem imel vse kr-
vave in spolzke tudi od potu.
Kasneje se mi je pridružil še
eden, skupaj sva delala laže.
V mraku sva najprej otipala
noge in glavo mrliča, nakar
sva truplo prijela in odnesla
na kup. Polagala sva jih po
pet skupaj, nanje pa nasled-
njih pet, kakor se zlagajo na-
vadno drva, da bi bila skla-
dovnica dovolj trdna, da bi
se lahko povzpeli po njej. Po
metru in pol sva končala, se-
sedla sva se in ostala brez
besed. Šele takrat me je po-
stalo strah. Niti zamisliti si
nisem smel, da bi bil kdo od
tistih v skladovnici živ. Bilo
bi dovolj, da se malo prema-
kne, in srce bi mi zastalo.
14. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
OTROŠKI VRTILJAK
Imam nekoga
življenje marsikdEg ni postla-
no z rožicami. V šoli dobiš slabo
oceno, nepremišljeno kaj storiš
in že se sprašuješ, zakaj nisi storil
drugače. Dejanje ti leži na duši in
te priganja, da se izpoveš neko-
mu, ki bi te razumel, te tolažil in
ti vlival upanje za boljšo prihod-
nost. Vendar takih ljudi je na
svetu bore malo in jih je težko
najti. Toda jaz poznam nekoga,
ki bi zame storil vse na svetu in
dal zame tudi življenje. Temu
človeku zaupam, s^ je poln razu-
mevanja. Ta človek je moja mati.
Ko spozna moje težave že ima
pripravljene tudi tolažilne bese-
de. Vedno najde takšne, ob kate-
rih se ti srce topi. In tudi, če ima
mnogo dela, si zmeraj najde čas
zame in moje izpovedi. Zato se
nikdar, kadar je kaj narobe, ne
vrnem domov s težkimi koraki,
marveč me kar samo ponese
v njeno naročje.
Staršev doma in brata ter se-
stre ne bi nikoli na vsem svetu
z nikomer in nikoli zamenjala. Če
pa v naši hiši ne bi bilo tophne,
varnosti in prijaznosti, ne vem,
če bi še sploh bila doma.
BARBARA BRINOVŠEK, 6.a
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Žabja postaja
žabica se zbudi in reče:
»Rega, rega, kvak,«
k telefonu steče.
Žabicam pove novico:
»Rega, rega, kvak,
prihaja žabji brzovlak.«
Na železniški postaji
vsi sedijo na ograji
in regljajo vsi v en kvak:
»Že prihaja brzovlak!*
KARMEN KUKOVIČ, 4. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
V letu 3003
Zebe me. Strašno me zebe. Če-
prav je sonce že čisto nad mano
in torej je ura dvanajst. Starka,
s katero sva bili nekaj časa sku-
paj v tisti grozni jami, me je na-
učila, kako določiti uro po soncu.
Pomemben je položaj sonca in
pa senca. V tem trenutku je moja
senca čisto kratka, torej je zago-
tovo poldne.
Pohiteti moram. Do noči mo-
ram najti kakšno jamo, kjer bom
lahko prenočila in si pripravila
nekaj za pod zob. S prsti previd-
no potipam torbo, ki mi ves čas
žuli ramo. V njej imam še zadfiji
kos mesa, ki mi gaje dala starka.
Pohiteti moram, pa sem tako
utrujena. Okrog mene je sam pe-
sek in prah. Včasih najdem na
poti čudne predmete, ki jih ne
poznam. Tako sem danes zjutraj
našla nekakšen predmet iz kovi-
ne, ki je bil ves popisan. Starka je
gotovo vedela, kaj pomeni. Ona
ve vse. Pripovedovala mi je ne-
koč o stvareh, ki so jih imeli lju-
dje pred katastrofo. Naročila mi
je, da moram poiskati ostanke
kakšnega mesta, kjer je včasih
živelo veliko ljudi. Tam bom laž-
je našla hrano in skrivališče, pa
tudi kakšni ljudje bodo tam, da
ne bom več sama.
Noč je. Našla sem si udobno
votlino in dobro sem se najedla.
Premišljujem o jutrišnjem dne-
vu. Bo takšen, kot je bil današ-
nji? Morda pa bom našla mesto,
o katerem je govorila starka. Po-
tem mi ne bo treba več hoditi in
iskati. Morda?
ŠPELA ZAGORC, 7. d
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Najlepši dogodek
med počitnicami
Moje najlepše počitnice so se
začele na Dolu pri Hrastniku.
Tam sem bil cel teden. Najbolje
se spominjam gradu, ki sem ga
sestavil iz lego kock. V višino je
meril 40 centimetrov, v dolžino
pa 50 centimetrov. To so bile mo-
je najlepše počitnice.
TOMAŽ ALAUF, 3.c
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Sladkosnednost
Sem sladkosnedna. Včasih ve-
liko preveč. Vem, da sladkarije
niso zdrave, a se včasih le težko
vzdržim, če je miza polna dobrot.
Mamica in babica večkrat pečeta
razno pecivo. A to je meni pre-
malo, saj bi pecivo jedla kar vsak
dan. Odločila sem se, da se še
sama poizkusim v poklicu slašči-
čarke.
Na mizo sem pripravila vse po-
trebne sestavine. Tehtala sem,
mešala, a največ, seveda, posku-
šala. Pripravila sem pekač, zlila
vanj maso ter ga porinila v raz-
greto pečico. Pecivo se je peklo.
Jaz pa sem hitela pripravljati čo-
koladni premaz. Med tem časom
se je pecivo speklo. Vzela sem ga
iz pečice ter pustila, da seje ohla-
dilo. Prelila sem ga s čokolado.
Prijeten vonj se je razširil po vsej
hiši. Vsi domači so se zbrali v ku-
hinji. Razrezala sem pecivo. Bilo
je tako dobro, da ga je v trenutku
zmanjkalo.
Mamica in babica sta me po-
hvalili, da sem dobra slaščičarka.
Od navdušenja sem sklenila, da
bom pecivo še večkrat spekla.
BRANKA ESIH, 6. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Mamila
Kar nekaj je filmov, ki govore
o mamilih in mladini. Zelo malo
pa je takšnih, ki bi bili zares do-
bri. FUm »Moj otrok že ne* nam
je prikazal odnos med starši in
mamilaši. Prikazan je tudi potek
zdravljenja teh otrok.
Mamila nam še niso tako znana
in se pri nas bolj malo uveljavlja-
jo. Prav je tako. Otroci, prikazani
v filmu, so začeli jemati mamila
že pri dvanajstih ali malo kasne-
je. Ne morem si predstavljati, da
bi moji sošolci in jaz uživali ma-
mila. Prav gotovo lahko kaj stori-
mo, da se narkomanija ne bi raz-
vila tudi pri nas. Že tako nam
onesnaženo okolje uničuje življe-
nje, ne dajmo, da bi nam ga še
mamila.
MAŠA OSTRUH, 7. a
COS Fran Roš
CELJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina
zanka
Z Atkino zanko zdaj popotujemo po vesolju. Prejš-
njič ste morali našteti vseh devet planetov, ki obkro-
žajo Sonce. To so: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupi-
ter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton. UgotoviU smo tudi
že, da je Zemlja od Sonca oddaljena 150 milijonov
kilometrov. Če vemo, da svetloba potuje s hitrostjo
300.000 km v sekundi, koliko časa potuje žarek Sonca
na Zemljo: 120 sekund, 8 minut ali dve uri?
Odgovore pošljite na dopisnicah na NOVI TEDNIK,
trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka 20. februarja
1990. Enega med vami bo nagradil AERO.
In še izžrebanec prejšnje Atkine zanke: Breda Ivič,
Jerčin 9, 63253 Pristava pri Mestinju.
RAZPISNA KOMISIJA ODDELKA ZA
OBČO UPRAVO OBČINE
ŠENTJUR PRI CELJU
objavlja
prosta dela in naloge
referenta za stanovanjske,
konfiunalne, cestne in ekološke
zadeve
POGOJI: - višja izobrazba pravne smeri VI/2 stopnje
zahtevnosti
- 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v roku 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30.
dneh po izteku roka za prijavo.
KERAMIČNA INDUSTRIJA
UBOJE
Delavski svet Keramične industrije Liboje ponovno
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Vodenje računovodske službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva-
nju kadrovske politike v občini Žalec, izpolnjevati še
naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske
smeri
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo-
gah zahtevanega poklica
-	da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja-
nje teh nalog
-	da so družbenopolitično aktivni.
Kandidat bo izbran za 4. leta, ni reelekcije.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev na naslov:
KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE, 63301 Petrovče
v 10. dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence
razpisa obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepa.
Hmezad
Hmezad Agrina p.o. Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina p.o.
Žalec objavlja prosta dela delovnega mesta
vodenje oddelka izterjave
Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe - smer eko-
nomist, finančnik ali pravnik; 3 leta delovnih iz-
kušenj na področju izterjave ali drugih delovnih
področjih, ki so vezana na finančno računovodsko
poslovanje
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 15 dni na naslov: Hmezad Agrina
p.o. Žalec, Novo Celje 4, 63310 Žalec.
Hmezad
Golding gostinstvo turizem p.o.
Žalec, Hmeljarska 2
Po sklepu delavskega sveta razpisujejo dela in
naloge
direktorja podjetja
Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg
splošnih pogojev, razpisanih z zakonom, izpolnjevati
še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo
-	da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu, od
tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih
-	da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in
organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje-
ga dela.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj
prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
pošljejo v 15. dneh od razpisa na naslov Hmezad
Golding, gostinstvo turizem Žalec. Hmeljarska 2,
z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo
o imenovanju pisno obvestili v 15. dneh po izbiri.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 15
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, ki bodo prispele na naše
uredništvo najkasneje do torka, 20. fe-
bruarja do 9. ure dopoldan. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev Icrižanlce
Vodoravno: ATAIR^ AORIST,
UMETNO DRSANJE, CEK, ENES,
LIAM, K. S., KARATE, GRANIT,
STRATEG, ISEO, TORI, AVARI^ EM-
DEN, METIL, PEDAL, RDECILO,
ACE, AROSA, LADJA, RAC.
izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: Jure Oj-
steršek. Pod lipami 8, 63000 Celje.
2.	nagrado 50 din prejme: Alenka
Zeme, Sketova 4, 63000 Celje.
3 nagrade po 30 din pa prejmejo:
Milena Sekirnik, Trubarjeva 53/b,
63000 Celje, Gregor Rupnik, Sercerje-
va 10, 63325 Šoštanj in Milan Zibert,
Čopova 23, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
HOROSKOP
• OVEN
čaka vas kopica neprijetnih presenečenj, kar pa je le posledica vašega
neodgovornega ravnanja v bližnji preteklosti. Razgovor s prijateljem vam
bo pojasnil marsikaj v kar niste bili čisto prepričani. Konec tedna bo prav
zato minil presenetljivo mirno, kar vam bo vsestransko koristilo.
• BIK
Vse preveč si boste dovolili, kar pa vas lahko privede dobesedno na rob
prepada. Tudi vaš partner že dalj časa sumi, da z vajinim odnosom ni čisto
vse v redu. Praznovanje boste preživeli kot obič^no, toda nikar zopet ne
dopustite, da vas družba in dobra volja zavedeta v počenjanje ,neumnosti'.
Lahko vam bo še prekleto žal.
DVOJČKA
Vse kaže, da se boste končno obrnili na pravi naslov, da boste le spoznali
resnično podobo svojih čustev. Toda še tako sladke besede ne bodo mogle
popraviti napake, kije bila storjena. Še vedno pogrešate nekdaipi mir in
srečo, pa čeprav si stalno dopovedujete ravno nasprotno. Pričakujte darilo!
• RAK
Nič še ni prepozno in vse prehitro ste obupali. Z močno voljo lahko naredite
preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Bodite
pozorni na obisk nekega starega prijatelja, saj vam lahko še zelo koristi.
Predvsem pa se ne pustite zavesti, ampak vztrajajte pri prvotni odločitvi.
• LEV
Obeta se vam izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten vikend. Sicer ne bo
vse tako, kot mora biti za takšne priložnosti, vendar se boste k^ hitro znašli
in na nek način izkoristili ugodno situacijo. In čeprav si domišljate, da ste se
preveč ustalili, si boste privoščili precej več, kot pa je ,dovoljeno'.
• DEVICA
Pustite zlobna obrekovanja in se posvetite raje pametnejšim stvarem, kot
je naprimer prijatelj, ki vas že dalj časa opazile. Pokazala se bo dobra
priložnost, na vas pa je ali jo boste znali izkoristiti. Vsekakor se vam obeta
razburljiv konec tedna, toda nikar ne pretiravajte. Ljubezen pride vse
prehitro, pa n^si se še tako ,upirate'.
• TEHTNICA
Vse kar ste tako dolgo in natančno načrtovali, se bo zrušilo kot hiša iz kart.
To naj vam bo v pouk za prihodnjič. Je že tako, daje potrebno pomisliti tudi
na srce, ne pa samo na hladno in preračunljivo planiranje. Vaša čustva bodo
zato precej ranjena, toda kaj hitro si boste poiskali tolažbo. Boste videli: še
prijetno bo.
• ŠKORPIJON
Pustite že te presnete posle in se tudi vi začnite pripravljati na prihajajoče
praznovanje. Prav nič vam ne bo pobegnilo, pa tudi drugače vam bosta
razvedrilo in zabava samo koristila. Toda nikar zopet ne nataknite svoje
hladne maske, temveč se prepustite čustvom. In to bo nekomu zelo všeč,
kasneje pa tudi vam.
• STRELEC
še je čas, da si ponovno pridobite partnerjevo naklonjenost. Na zabavi vas
čaka prijetno presenečenje, ki so ga vaši prijatelji že dalj časa pripravljali.
To bo vsekakor voda na mlin vašim načrtom s partnerjem. Toda vseeno
pazite in bodite zmerni, s^ vam vaše trenutno zdravstveno stanje pač ne
dopušča prevelikih popivanj.
• KOZOROG
V^se prehitro se boste odločili za spremembo vaših načrtov. Toda tudi vi
niste nezmotljivi in prav hitro se bo pokazalo kje so vaše n^večje pomanjk-
ljivosti. Obeta se dokaj težavno obdobje in premagali ga boste le z nekate-
rimi odrekanji. Še sreča, da vam bo stal partner ves čas ob strani in vas
Podpiral.
• VODNAR
Le kje je tista sigurnost, ki vas je prevevala v preteklem obdobju? Zašli
boste v vse preveč delikatne situacije, da bi se lahko izvlekli brez večjih
odrekar)j. Tudi partnerje že začel počasi sumiti v vašo zvestobo, zatorej se
Vam v začetku tedna obeta kar hud prepir. Težko ga boste prepričali, da se
fnu vse skupaj le dozdeva.
• RIBA
Nakopičilo se je veliko skrbi, vendar kljub temu ne boste zanemarili svoph
čustev. Lotili se boste zelo kreativne naloge, od vas pa je odvisno, koliko
^dovoljstva vam bo le ta prinesla. Glejte, da ne boste ponovno odnehali na
sredi poti, s^j bi bilo to pač preveliko razočaranje. Pazite, prih^c^o težave
^"Zdravjem!
bodeči
Visokim cenam napovedali smo boj,
f<er resno ogrožajo že naš obstoj.
A to je boj - brez upa zmage;
mnogim so draginje drage!
Bodice
» YU-astronomija «
-	gospodarstvo in po-
litika »za luno«, gra-
dovi v oblakih in
astronomska infla-
cija.
Očitno se tudi politiki
držijo pravila - naj-
boljša obramba je
napad.
Tudi taki, ki ne verja-
mejo v višje sile, se
bojijo resnice - »kot
hudič križa«.
Kot kaže, se nam je za-
radi pranja možganov
umazala notranja po-
litika.
Še vedno je bolje ime-
ti epidemijo gripe kot
pa - epidemijo ideolo-
gije.
Zdi se, da se tudi pri
gospodarski reformi
držimo izreka - pridi-
te jutri.
Smo pa res antitalen-
ti za matematiko
-	v gospodarstvu in
politiki že dolga leta
iščemo skupen imeno-
valec.
Čeprav živiš »bogu za
hrbtom« se boš težko
izognil - vplivu malih
bogov.
MARJAN BRADAČ
Upajmo, da nas bo vsej/eč strank
res prii:feljalo na Opravo stran. ^
Kaj pa Celje?
Imamo knjigo Živeti
z Ljubljano. Imamo tudi
knjigo Živeti z Maribo-
rom. Ob tem bi pričako-
vali še knjigo Živeti s Ce-
ljem.
Razen če kdo meni, da
se s Celjem (in v Celju)
živeti ne da.
Sodelovanje
Kaže, da se vsem celj-
skim - novim in starim
- strankam obeta še dol-
goletno sodelovanje na
pomembnem področju.
Vse se namreč zavzema-
jo za izgradnjo avtomo-
bilske ceste proti Ljub-
ljani.
Ureditev te avtoceste
pa je kljub mnogim na-
povedim in načrtom še
vedno zavita v meglo.
Težave Celjanov
Slišimo, da bodo v Ce-
lju napravili raziskavo
o tem, kako so občani
obremenjeni s težkimi
kovinami.
Ne vem, če bodo s tem
tudi ugotovili, kako so
Celjani res notranje
težki.
Ostreje
Odslej bomo ostre-
je nastopili proti
onesnaženem ozrač-
ju. Bolj po evropsko
in v skladu z ostalim
razvitim svetom.
Žal le z odlokom.
Potreba
V Titovem Velenju so
odprli prenovljeno trgo-
vino Zibka. Tu te pripo-
močke za malčke res še
dosti potrebujejo.
Tudi zaradi bratske
pomoči.
Eko težave
Velenjski Gorenje Eko
je zašel v resne težave.
Pa menda ja ne samo
zato, ker se naziv ujema
z eko-logijo. S to pa ve-
mo, kako je v velenj-
skem okolju.
Strpnost
Celjska stranka demo-
kratične prenove (ZKS)
poziva svoje člane na
strpnost. Med njimi se je
namreč po zadnjih kore-
nitih spremembah poja-
vila vrsta nejasnosti, ki
jih očitno razumejo bolj
ali manj le partijski ve-
ljaki.
Pa ne bo težko - saj
jih je veliko potrpežljivo-
sti že navajenih, sicer ne
bi ostali v tej organiza-
ciji.
Nič novega
Na regijskem posvetu
o cestah v Celju se tudi
letos ni zgodilo nič no-
vega. Enako kot doslej
so republikanci predsta-
vili program, razpravljal-
ci s Celjskega pa zatrje-
vali, da glavnina njihovih
želja in potreb niso upo-
števali.
Tako je od vsega bil
nov le sklicatelj.
Kakšnojuho bomo jedli
Pregovor star odgovor da:
kakršno kdo skuhat zna!
16. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
INFORMACIJE
PODJETJE ZLATARNA CELJE
• • • «
KAKOVOST IN TRADICIJA
ZA EVROPO 2000
PODJETJE ZLATARNA CELJE SESTAVLJAJO:
-	TOVARNA NAKITA V CELJU
-	TOVARNA INDUSTRIJSKIH IZDELKOV
-	TOVARNA UR IN MERILNIH APARATOV
-	TOVARNA ZLATARSKE IN DENTALNE OPREME,
STROJEV, APARATOV IN PRIPOMOČKOV
IZ VEČSTOLETNE TRADICIJE CELJSKIH ZLATARSKIH
MOJSTROV DO SODOBNEGA PODJETJA, KI SI SVOJE
MESTO NA EVROPSKEM IN SVETOVNEM TRŽIŠČU
ZAGOTAVLJA Z VRHUNSKO KAKOVOSTJO IN
DESIGNOM SVOJIH IZDELKOV.
ZLATARNA CELJE
KERSNIKOVA 19
63000 CELJE
TELEFON: (063) 31 711
TELEX: 33597 YU ZC
.FAX: (063) 31 &70 ■
NASVETI
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 17
PRAVNA POSVETOVALNICA
Vprašanje
Obtožen sem za kaznivo
dejanje, ki ga ne želim ome-
niti. Ker nimam flnančnih
sredstev, da bi si najel od-
vetnika, me zanima, ali sem
se dolžan zagovarjati in
kakšne so posledice, če se
ne bi zagovarjal.
Odgovor
Glede na to, da imate pred-
vsem finančne težave, zaradi
katerih ne morete najeti za-
govornika, in ker je bila zo-
per vas očitno že vložena ob-
tožnica, pa ni pogojev za ob-
vezno obrambo, imate pravi-
co zahtevati, da se vam po-
stavi zagovornik, v kolikor
ste obtoženi za kaznivo deja-
nje, za katero je predpisana
kazen zapora nad tri leta.
Stroški zagovornika bodo
glede na vaše očitno slabo
premoženjsko stanje breme-
nili proračun.
Zagovor je obtoženčeva
pravica, nikakor pa ne dolž-
nost. Iz določbe 2. odstavka
218. člena Zakona o kazen-
skem postopku izhaja, da se
obdolženec ni dolžan zago-
varjati, kot tudi ne odgovar-
jati na vprašanja, torej ima
pravico, da v postopku mol-
či. Gledano s procesno prav-
nega aspekta je molk poseb-
na oblika manifestiranja ob-
toženčeve obrambe, čeprav
povsem pasivna in najpogo-
steje brez učinka. Z molkom
obtoženec veliko tvega, toda
tako vsaj ne »priča zoper sa-
mega sebe«. Molk je lahko
tudi intimno nasprotovanje
obtožbi, vendar se z molkom
ničesar izrecno ne pove; so-
dišče na temelju obtoženče-
vega molka ne more izpeljati
nikakršnih zaključkov, ki bi
bili za obtoženca neugodni,
ker obtoženčev molk ne po-
meni nikakršnega priznanja.
Lahko pa molk obtoženca
povzroči neugoden psiholo-
ški vtis pri sodišču, ker je
molk kot procesno obnaša-
nje obtoženca praviloma
večkrat obnašanje povratni-
kov in storilcev težkih kazni-
vih dejanj, kot znak naspro-
tovanja organom kazenske-
ga pregona, medtem ko ne-
dolžen obtoženec nima raz-
loga za molk, temveč na-
sprotno, poskuša z nasprot-
nimi argumenti izničiti argu-
mente obtožbe.
Glede na povedano se iz
obtoženčevega molka ne
morejo niti ne smejo izpelje-
vati nikakršni relevantni
zaključki, niti taki, ki bi bih
za obtoženca neugodni, niti
takšni, ki bi bili v interesu
samega obtoženca in zanj
ugodni.
Zaradi tega se ne sme do-
voliti, da bi se iz dejstva, kot
je obtoženčev molk, navajalo
na nekaj, kar bi moralo biti
nesporno ugotovljeno. Če bi
bilo drugače, bi bilo načelo
objektivne resnice (čl. 15.
Zakona o kazenskem po-
stopku) absolutno negirano.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašaja za pravno po-
svetovalnico na naslov: No-
vi tednik, Trg V. kongresa
3 a, Celje in vprašanju pri-
ložijo kupon za posvetoval-
nico.
PRAVNA
POSVETOVALNICA
NASVETI IŽA DOM
Rokavice iz jelenjega us-
nja peremo na rokah z mlač-
no milnico tako dolgo, da so
popolnoma čiste. Nato iz
njih iztisnemo vodo, jih na-
mažemo z glicerinom, da po-
stanejo voljne, jih napihne-
mo ..in posušimo na zraku.
Znova jih oblečemo in po-
gladimo z mehko ščetko.
Če želimo, da se škroblje-
no perilo ne prijema likalni-
ka, damo v škrob nekaj kap-
ljic terpentina.
Črno sukno in volneno
blago se dobro pere in se ne
uskoči v slani vodi.
Jelenje usnje peremo
v slani vodi - se ne strdi.
Volneno in pol volneno
perilo ne sme viseti na mra-
zu. Mraz razteza volnena vla-
kna,, tako da se prično kmalu
trgati.
Staro črno svilo, ki je vi-
deti mastna, operemo v vodi
s kisom, jo ožmemo in zrav-
namo ter zlikamo med dve-
ma belima prtoma ali brisa-
čama, ki smo ju prej namoči-
li v vodi s kisom in dobro
I ožeh.
I Črne čipke izperemo
v vroči črni kavi, v kateri je
malo sladkorja. To jim vrne
prvoten lesk.
Naškrobljeno perilo na-
, močimo v toplo vodo, da se
i odmoči, sicer bi se pri pranju
^ lomilo in poškodovalo.
Šantung (surovo svilo)
moramo likati z docela su-
him in precej vročim likalni-
i kom. Po vlažnem hkanju je
šantung kot zakrpan.
Rjaste predmete namaže-
mo z vazelinom ali mastjo ter
čez nekaj časa očistimo
s smirkovim papiijem.
Mastni in krvni madeži iz
lesa (deščic) izginejo. Desko
namažemo z ghno, namoče-
no z vodo, čez nekaj ur jo
odrgnemo z milom in pe-
skom.	_ ^
E.D.
Koktejli
KokteJI FIrentIno
3/5 vodke, 1/5 Amaretto h-
ker in 1/5 vermuta.
Zeleni nealkoholni
kokteji
2 del varaždinske zeljnice,
ena čajna žlica medu in 3/4
čajne žlice kumine (po želji).
Sestavine dobro premešaj-
te. Nacedite tekočino v velik
vinski kozarec, dodajte dve
do tri kocke ledu in okrasite
kozarec z olivo in rezino li-
mone. Postrežite pijačo
s slamco.
Kokteji Adonis
1/2 pomaranče, prošek,
vermut. Sestavine zmešajte
in dodajte kocko ledu.
Kokteji Tampico
4cl pomarančnega likerja,
2cl bittra in tonic. V velike
kozarce dodamo malo ledu,
liker in bitter, vse skupaj pa
dopolnimo z hladnim to-
nicom.
Vinski kokteji
1/4 belega sladkega vina, 1/
4 pomarančnega soka, 1/4
breskovega soka in 1/4 litra
gazirane mineralne vode, ter
kocka ledu.
stolpcj-fiNftS, črte-MikloŠiČevd
i 1 1 87,1 08,2, 95,1 10,1 11,1 12,2,
Zrak v Celju
Onesnaženost zraka z SO2 se
v preteklem tednu v Celju ni
bistveno spremenila. Nestabil-
no vreme je pravtako kot na
začetku meseca tudi ta teden
preprečevalo tvorbo dolgotraj-
nejših inverzij. Ker seje nada-
ljevalo razmeroma toplo vre-
me, se tudi vpliv drobnih ku-
rišč na onesnaženost zraka ni
bistveno spremenil.
Zaradi okvare instrumenta
na merilnem mestu ANAS
imamo za pretekh teden s te
postaje popolne podatke
o koncentracijah SO2 v zraku
samo za 7. in 12. februar, za 6.
2. pa razpolagamo samo s po-
datkom o 24-urni povprečni
koncentraciji. V dneh, ko je
postaja delovala normalno,
smo izmerili n^višjo 24-urno
povprečno koncentracijo SO2
v zraku 6. februarja in sicer
0,34mgS02/m^ zraka. Najvišje
1/2-urno povprečje smo izmeri-
h 7. februarja ob 8.30 uri in je
znašalo 0,41 mgS02/m^ zraka.
Na postaji v Miklošičevi, ki
je delovala brez zastojev, smo
najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo SO2 v zraku iz-
merili 7. februarja in sicer
0,25mgS02/m^ zraka. N^višje
1/2-urno povprečje smo na tej
postaji izmerih 8. 2. in je ob
10.30 uri znašalo O.GlmgSOz/
m^ zraka.
Glede na normative, ki jih
predpisuje Svetovna zdrav-
stvena	organizacija
(0,125 mgS02/m® zraka kot naj-
višje dovoljeno 24-urno pov-
prečje in 0,350 mgS02/m^ zraka
kot najvišje dovoljeno enour-
no povprečje), je bil zrak v Ce-
lju zaradi previsokih 24-urnih
povprečnih koncentracij SO2
v zraku ves pretekli teden pre-
več onesnažen. Z ozirom na
isti normativ smo v preteklem
tednu izmerili previsoke eno-
urne povprečne koncentracije
SO2 v zraku 6., 7. in 8. februar-
ja. Ocena velja za meritve na
postni v Miklošičevi. Za to-
vrstno oceno meritev na posta-
ji ANAS nimamo vseh potreb-
nih podatkov.
Z ozirom na normative, kijih
določa zakonod^a SR Slove-
nije (O.SOmgSOz/m^ zraka kot
najvišje dovoljeno 24-urno
povprečje in 0,75 mgS02/m^
zraka kot najvišje dovoljeno 1/
2-urno povprečje), zrak v Celju
pretekli teden ni bil preveč
onesnažen.
Z 8. februarjem smo pričeli
izvajati tudi redne meritve imi-
sijskih koncentracij dušikovih
oksidov. Trenutno so nam do-
stopni samo podatki o 24-ur-
nih povprečnih imisijskih kon-
centracijah, z dograditvijo
strojne opreme pa nam bodo
kasneje dostopni tudi podatki
o 1/2-urnih povprečjih. Merilni
instrument je nameščen v po-
staji ANAS v Kersnikovi uhci.
Po obstoječi republiški za-
konod^i je najvišje dovoljeno
24-urno povprečje 0,10 mgN02/
m^ zraka, isto vrednost pa na-,
vajajo tudi normativi Svetovne
zdravstvene organizacije.
V teh petih dneh, odkar po-
tekajo, meritve 24-urne pov-
prečne koncentracije NO2
v zraku niso presegle n^višjih
dovoljenih vrednosti. Do sedaj
n^višje 24-urno povprečje
0,03mgN02/m^ zraka smo iz-
merili 8. februarja.
Opomba: zaradi okvare na
postni ANAS, ki je povezana
s Hidrometeorološkim zavo-
dom v Ljubljani, je bila očitno
napačna njihova informacija
o sobotnih prekomernih kon-
centracijah SO2 v zraku, o če-
mer je RC obvestil občane.
Najcenejši in najsodobnejši način
reklamiranja in oglaševanja
DISPLAV MM
v SREDIŠČU CELJA!
DISPLAV MM, Prešernova 7
tel.: 29-597 in 26-812
delovni čas od 8. do 12. ure
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
V pričakovanju...
(Za bodoče mamice)
Konfekcijsko
klasične nosečni-
ške obleke so ver-
jetno zgolj zaradi
udobnosti po nava-
di tako nesrečno
krojene, da še po-
udaijajo tisto, kar
bi si večina bodo-
čih mamic želela
skriti - trebušček
namreč, pa obve-
zen višek kilogra-
mov, ki spremljajo
veselo pričakova-
nje. Prav zaradi ne-
primerne obleke se
teh nekaj zadnjih
mesecev večkrat
sprevrže v eno sa-
mo morečo naveli-
čanost.
Morda še ne veste, da je
letošnji t. i. empirski kroj
oblek, ki se širijo od prsi
navzdol kot nalašč za tiste
v pričakovanju, takoj po
tem, pa tudi za one druge, ki
se ne morejo upreti preoblo-
ženemu krožniku. Nosečni-
ška moda vam velikodušno
dovoljuje, da nosite tudi hla-
če, če ste jih imele rade tudi
prej. Dopolnimo jih z ohlap-
no tuniko asimetričnega kro-
ja ali kontrastnimi navpični-
mi všitki, ki postavo optično
zožijo. Pa ne pozabite preu-
smeriti pozornosti in po-
udarjenih delov! To storite
najbolje z modnimi dodatki
- ruticami in šali živahnih
barv ter efektnim nakitom.
Namazi s skuto
Hrenov namaz
s skuto
15dkg skute, sčep soli in
sladkorja, 6dkg naribanega
hrena, 1 jabolko, 2 žhci kisle
smetane, zelen peteršilj, trdo
kuhana jajca.
Pretlačeni skuti primeša-
mo sol, sladkor, hren, nastr-
gano jabolko in smetano.
Z zmesjo tanko namažemo
kruhke, jih potrosimo s se-
sekljanim zelenim peterši-
Ijem in obložimo z jajčnimi
rezinami.
Skutina majoneza
En rumenjak, žlica gorči-
ce, 1/8 litra olja, žlica smeta-
ne, 1/2 hmone, 1 čebula, 2 ki-
sli kumarici, 5 kaper, 1 jabol-
ko, ščep sladkorja, sol, se-
sekljan drobnjak, 15 dkg
skute.
Rumenjaku dodamo gorči-
co in med mešanjem počasi
prilivamo olje. Ko se majo-
neza zgosti, dodamo smeta-
no, hmonin sok, sesekljano
čebulo, kumarici, kapre, na-
strgano jabolko in začimbe.
Nazadnje primešamo še
pretlačeno skuto. Majonezo
uporabimo za namaz, pa tudi
za solatno omako, če jo raz-
redčimo z mlekom ah jo-
gurtom.
Sirov namaz
10 dkg margarine, 10 dkg
poljubnega sira, 2 žhci mle-
ka, žlička sesekljane čebule,
malo popra, sol, žlička gorči-
ce, malo drobnjaka, svež pa-
radižnik.
Penasto umešani margari-
ni dodamo nariban sir, mle-
ko, čebulo, poper, sol, gorči-
co in sesekljan drobnjak.
Z zmesjo namažemo kruhke
in jih okrasimo z rezinami
svežega paradižnika.
Švedski namaz
5 dkg margarine ali masla,
1 sardina, 1 kisla kumarica,
5 dkg gnjati, sol, poper, žlič-
ka gorčice, sesekljan drob-
njak, 10 dkg skute, 1 rume-
njak, sir.
Penasto umešani margari-
ni dodamo sesekljano sardi-
no, kislo kumarico, gnjat za-
čimbe, pretlačeno skuto in
rumenjak. Dobro premeša-
mo in namažemo kruhke.
Okrasimo s poljubnim
sirom.
Gorčični namaz
10 dkg margarine, 12 dkg
skute, 2 sardelici, 8 dkg po-
ljubnega trdega sira, žhca
olja, 2 žlici gorčice, sol, po-
per, mleko po potrebi.
Penasto umešani margari-
ni dodamo pretlačeno skuto,
sesekljani sardeh, nariban
sir, olje in začimbe. Vse sku-
paj dobro umešamo. Če se
namaz ne maže, dodamo
mleko.
RECEPT TEDNA
Naravni zrezki z zelenjavo
Potrebujemo: po eno rdečo in zeleno papriko, 4 čebule,
2 bučki, 4 paradižnike, 1 jajčevec, 2 česna, 70 g masla ali
margarine, zajemalko juhe, sol, poper, majaron, 3 žlice
sesekljanega peteršlja, svinjske zrezke po 180 g.
Zelenjavo očistimo in zrežemo na obročke in rezine. Para-
dižnike damo za kratek čas v vrelo vodo, da jih lažje olupimo
ter narežemo na osminke. Jajčevec olupimo in narežemo na
kocke in jih posolimo ter pustimo da spustijo vodo. V kožici
segrejemo polovico maščobe ter na njej dušimo priprav-
ljeno zelenjavo in začimbe približno 5 minut. Nato prilijemo
še juho in dušimo še 10 minut. Začinimo s soljo, poprom in
majaronom. Segrejemo preostalo maščobo in na njej pope-
čemo zrezke, ki smo jih prej obdelah s soljo, poprom in
strtim česnom. Zrezke ponudimo z dušeno zelenjavo.
18. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
GLASBA - RADIO
Chateau (še vedno) upa na kaseto
Velenjska skupina Cha-
teau že nekaj let vztrajno
snema skladbe, vendar se
jim vedno zatakne tik pred
tem, ko bi morali izdati sa-
mostojno kaseto. Včasih so
to kadrovske spremembe,
največkrat pa nerazumeva-
nje produkcijskih hiš za nji-
hovo glasbo.
Zato so v zadnjih letih pre-
cej omilih svoj glasbeni izraz
in njihova glasba je sicer še
vedno v njihovem stilu, ven-
dar precej bolj dojemljiva tu-
di širšemu krogu poslušal-
cev. Skupini Chateau je dva-
Tudi Damjana Penič se
ni mogla izogniti komerci-
alizaciji. Po začetnem sode-
lovanju v ansamblu Kladi-
vo, konj in voda, šolanju
pri Nadi Žgur ter debitan-
skem uspehu na lanskih
MMS je pristala v skupini
Hot-hot-hot • Ansambel
Mira Klinca je te dni izdal
drugo kaseto z narodnoza-
bavnimi vižami, kijih je na-
pisal sam, tekste pa je pri-
speval Ivan Sivec. Klinčev
ansambel pa je že posnel
dve skladbi za tretjo kaseto
• Vse bolj pogoste so govo-
rice, da sta razpadla narod-
nozabavna ansambla Rž in
Trim, tako da bodo imeli
nekateri ansambli, ki iščejo
glasbenike, priložnost
okrepiti svoje vrste • Šale-
ški fantje bodo te dni pos-
neli material za naslednjo
kaseto, hkrati pa se pri-
pravljajo na gostovanja do-
ma in v tujini • Vikend iz
Radeč je s tem, ko je kot
prvi posnel Lambado, že
napravil nov korak k novi
kaseti. Pripravljen imajo
tudi že ostali material, ki ga
bodo posneli v naslednjih
tednih • Božidar Wolfand
Wolf v studiu Radia Celje,
ko je predstavljal svojo no-
vo kaseto, ni hotel preveč
govoriti o gostovanju
v ZDA. Izven studia pa je
povedal, da je tam pridobil
kar nekaj izkušenj, vendar
po njegovem tam zares
uspejo samo »gayi« •
krat uspelo priti tudi na Pop
delavnico (leta 87 s skladbo
Ne laži mi in lani s skladbo
Ne toči solz za mano).
Večino skladb in tekstov
napiše bivši kitarist skupine
Peter Zlodej, včasih pa kakš-
no prispevata tudi Dani Do-
linar in Franc Jurovič. Razen
svojih skladb na raznih pri-
reditvah izvaj^o še uspešni-
ce tujih avtorjev kot so Bon
Jovi, Brian Adams, Status
Quo, Scorpions in drugi.
Skupino Chateau sestav-
ljajo: Matjaž Ograjenšek, vo-
kal in akustična kitara, Slav-
ko Bojnec - vokal in bas ki-
tara, Miro Mramor - solo ki-
tara, Jože Anclin - vokal in
klaviature ter Stane Odlazek
- bobni in vokal. Na snema-
njih pa se jim pridruži tudi
Helena Čebulj, kije sicer čla-
nica Mladinske opere.
Člani skupine Chateau so
prepričani, da bodo tokrat
uspeh in v bližnji prihodno-
sti izdali samostojno kaseto.
Foto: Peter Marinšek
Zemetovi
snemajo
Mirno bi lahko zapisali, da Ptuj-
ski festival ali pa Libojska revija
narodno zabavnih ansamblov ne
bi bila to kar sta, če na njem ne bi
sodeloval tudi ansambel Francija
Zemeta. Zvesti tradiciji se obeh
udeležujejo od samega začetka,
zato jih vsako leto še posebej to-
plo sprejmejo poslušalci. In ne sa-
mo v Libojah in na Ptuju, radi se
odzovejo prav vsakemu vabilu,
pa četudi gre za manjši zaselek.
Zato tudi niso komercialno
usmerjeni in mogoče gre v tem
iskati vzrok, da se njihovi člani
dokaj pogosto zamenjajo. Zadnja
»postava« je skor^ ista kot pred
12. leti, ko so tudi poželi največje
uspehe in pravijo, da so postali
pač tisti, ki imajo radi to našo (Ze-
metovo) glasbo. Letos so posneli
TV oddajo, nova kaseta je že sko-
raj posneta, tudi novi plakati in
reklamni material je v tisku. Nji-
hovi člani pa so: Damjana Premrl,
Ivan Golež, Jože Zelič, Jože Žlavs
in Zemetovi: Bojan, Andrej ter
Franci.
EDI MASNEC
RADIO CELJE
Četrtek, 15. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Jezikovni kotiček, 11.00 Opoldanska mavrica
RC, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Prireditve. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 16.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Dejo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik. 10.00 Poro.
čila, 10.15 Žveplometer, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Priredi-
tve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 17. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica RC,
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ)|
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM,
19.00 Zakljček sporeda.
Nedelja, 18. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 12,30
Iz domačih logov, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 19. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Po/očila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 20.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo. 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila. 10.05 Glasbene novosti. 11.00 Opoldanska mavrica
RC, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ). 13.30 Za najmlajše,
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 21.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ). 13.30 Za najmlajše. 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ). 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz.	'
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 15. 2.: 13.00 Napoved, obvestila^ 14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Petek, 16. 2.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila, 18.00
Nagradna uganka (glasbena), 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
Sobota, 17. 2.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice. 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
Nedelja, 18. 2.: 8.00 Napoved, obvestila, 9.00 Minute za naj-
mlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30
Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo.
Ponedeljek, 19. 2.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice, obvestila
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi. 17.00 Poročila, obvestila, šport, 18.00 Danes se vam pred-
stavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Torek, 20. 2.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice, obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam pred-
stavlja.... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Sreda, 21. 2.: 13.00 Napoved. 14.00 Novice, obvestila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice,
obvestila, 19.00 Zaključek.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju na
frekvencah 88,9 in 97,2 megaherca.
Petek, 16.2.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne
oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za
konec tedna;17.00 Vaše čestUke in pozdravi, 17.30 V imenu
Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi
izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 18. 2.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje
do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami;
12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 19. 2.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje. kaj
16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Ve-
lenje.
Sreda, 21. 2.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kam; 17.00 Vi in
mi (Oddaja v živo - predstavili bomo program Slovenske demo-
kratične zveze - pogovor bo vodila Milena Krstič Planine,
z našimi gosti pa boste lahko poklepetali neposredno po tele-
fonu 855 963).
MERX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVfTOTEHNIKA p o
Bežigrajska ul. 13, CEUE
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
V Zavodu Golovec
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	GIRL I M GONNA MISS YOU - MILU VANILLI	(5)
2.	ZATE - POP DESIGN	(8)
3.	NAJSLAJŠI POLJUBI - MOULIN ROUGE	(6)
4.	ANOTHER DAY IN PARADISE - PHILL COLLINS	(8)
5.	KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIČ	(4)
6.	WE DIDNT START THE FIRE - BILLV JOEL	(6)
7.	SENSUAL VVORLD - KATE BUSH	(4)
8.	A TRAIN TO NOVVHERE - BAD BOYS BLUE	(3)
9.	ZAPLEŠIVA CHA CHA CHA - OBVEZNA SMER	(2)
10. THE ROAD TO HELL - CHRIS REA	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	TEBI. MAMA NAJDRAŽJA-MATEJ KOVACIČ	(6)
2.	ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE	(8)
3.	RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET	(6)
4.	VSAK NA SVETU-MITJA KAPŠ	(5)
5.	NAJIN TANGO-AVSENIK	(4)
6.	ZAPELJIVA NATAKARICA - VESELI ZASAVCI	(5)
7.	MATI POSLUŠAJ-MUŽENIČ	(3)
8.	VEČ NE BOM ČAKALA-HENČEK	(3)
9.	TVOJA LJUBEZEN ME VODI DOMOV-MIHELIČ	(9)
10. ČE BI BIL DELEGAT-KRT	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
VINO, ŽENSKE, ROČK AND ROLL-AGROPOP
TEARS ON MY PILLOW- KYLIE MINOGUE
VVOMAN IN CHAINS-TEARS FOR FEARS
Predlogi za lestvico domačih melodij:
TEŽAVE v HRIBIH-KLINC
OB KRKIZELENI-PUGELJ
DOBRO JUTRO - NOVI PRIJATELJI
KUPON
lestvica zabavnih melodij----
izvajalec-------
lestvica domačih melodij----------
izvajalec-—--
ime in priimek----------
naslov___________
Nagrajenca: Barbara Jelen, Pernovo 18, Žalec
Aljoša Pere, Miklošičeva 1, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA y Celju.
TELEVIZIJSKI SPORED
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 19
Sobota,
17. februar
LJUBLJANA I
8.35-13.10 in 15.20-1.10 TELETEKST
RTV LJUBLJANA: 8.50 VIDEO STRANI
9.00 IZBOR TEDENSKE PROGRAM-
SKE TVORNOSTI: 9.00 SPORED ZA
OTROKE iN MLADE RADOVEDNI TA-
ČEK: VOLK; 9.15 LONČEK. KUHAJ:
OSVEŽILNI JOGURTOVI NAPITKI;
9.25 ZBIS: PEGAM IN LAMBERGAR;
9.35 CICIBAN, DOBER DAN: CICIBAN
SMUČA; 9.50 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH LJUDSTEV: MOHAMED
V MEKI, oddaja TV Beograd, 3/13;
10.05 POJDI NEKAM, NE VE SE KAM:
ŽINGALA MINGALA, LUTKOVNA IGRI-
CA TV ZAGREB, 7/8: 10.25 MLADI
SHERLOCK. angleška nadaljevanka,
5/9; 10.50 POGLEDI: 11.45 VEČERNI
GOST. ponovitev; 12.30 NAŠA PESEM
'88, ponovitev 21. oddaje; 13.00 VI-
DEO STRANI: 15.35 VIDEO STRANI;
15.45 PETER S POP SHOW, ponovi-
tev: 16.25 EP VIDEO STRANI: 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.45 LASSIEJINE VELI-
KE DOGODIVŠČINE, ameriški film;
18.25 EP VIDEO STRANI: 18.30 IZ
TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA:
SVET BREZ POHLEPA, dokumentar-
na serija, 5/6: 19.00 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.22 EPP: 19.30 TV DNEV-
NIK 2: 19.55 VREME; 19.59 UTRIP;
20.14 EPP: 20.20 ŽREBANJE 3x3:
20.30 KOLO SREČE: 22.00 EPP; 22.05
TV DNEVNIK 3, VREME; 22.25 EP VI-
DEO STRANI: 22.30 L.GREER: LEPI
UPI, francoska nadaljevanka, 5/13;
23.20 UPOR NA LADJI CAINE, PRED
VOJNIM SODIŠČEM, ameriški film;
1.00 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
13.45 VIDEONOČ, ponovitev; 17.45
KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Novi
Sad: 18.15 SPLIT: VATERPOLO
- POŠK : MLADOST, prenos: 19.30 TV
DNEVNIK: 20.10 TV OKNO: 20.15
FILMSKE USPEŠNICE, FORMULA,
ameriški film; 22.05 SATELITSKI PRO-
GRAM - POSKUSNI PRENOSI (do
1.30)
ZAGREB I
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR IZO-
BRAŽEVALNEGA PROGRAMA, 9.00
ZBUDITE SE Z NAMI; 9.05 ŠPORT ZA
DOBRO JUTRO: 9.10 BLUFONCI, RI-
SANKA: 9.30 PO BREZKONČNOSTI
SVETA: AFRIKA; 10.00 RISANKA;
10.05 POTEPUŠKI PES, 7. del; 10.30
POROČILA; 10.35 ČEBELICA MAJA,
risana serija, 7/13; 11.00 »SA 1«, IN-
FORMATIVNO ZABAVNA ODDAJA
SAGA O FORSVTHIH, angleška nada-
ljevanka; 13.00 TV DRUŽINSKI MAGA-
ZIN: 14.30 CIKLUS FILMOV VVALA
DISNEVA: V ISKANJU ZAVRŠENEGA.
ameriški film; 16.00 SEDEM TV DNI;
16.45 TV DNEVNIK 1; 17.00 NARODNA
GLASBA; 17.30 BOUŠE ŽIVLJENJE,
ponovitev TV nadaljevanke, 7/12;
18.15 SEDMI ČUT; 18.30 PRISRČNO
VAŠI: IVAN VEČENAJ, dokumentarna
oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2: 20.15 GLAVNI, francoski
film; 22.00 TV DNEVNIK 3: 22.15 SME-
HOTVORCI, humoristična serija,
23.10 ŠPORT DANES; 23.15 NOC
Z VAMI, TANAMERA, angleška nada-
ljevanka; 1.15 POROČILA
ZAGREB
11. 25 TEST; 11.45 TV KOLEDAR;
11.55 DANES SKUPAJ, zabavno-infor-
mativna oddaja; 12.25 NORA NOČ
V	NAŠI HIŠI, zabavna oddaja; 13.25
NOČ IN DAN, ponovitev; 16.55 DP
V	KOŠARKI (Ž): Crvena zvezda - Je-
dinstvo Aida; 18.25 Split: DP V VA-
TERPOLU: POŠK - Mladost; 19.30 TV
DNEVNIK: 20.15 GLASBENI VEČER:
Hommage-Lovro Matačič; 22.00 TV
RAZSTAVA: Ivan Picelj; 22.05 TV
FELJTON: Sarajevska univerza po 40
leti; 22.50 TV MIX; 23.00 ZGODBE
GRAHAMA GREENA
KOPER
10.00 ZLATI JUKE BOX; 11.30 FISH
EVE: 12.00 RAZISKOVALNA BAZA
-	posebna oddaja; 13.45 »SOTTOCA-
NESTRO" - Oddaja o košarki; 14.30
BASKET N.C.A.A.; 15.30 RAZISKO-
VALNA BAZA: 16.00 NOGOMET - An-
gleško prvenstvo neposredni prenos;
17.45 JUKE BOX; 18.15 FISH EVE;
18.45 TV NOVICE: 19.00 SEDEMDNI
-	tedensko zunanje politični pregled;
19.30 TVD STIČISČE; 20.00 NOGO-
MET - Špansko prvenstvo, neposred-
ni prenos; 21.45 TV NOVICE: 22.00
SPEEDV; 22.10 JUKE BOX; 22.40
RAZISKOVALNA BAZA; 23.15 »CAL-
CIOMANIA" - vse o italijanskem no-
gometu: 24.15 FISH EVE
Nedelja,
18. februar
LJUBLJANA I
8.10-23.05 TELETEKST RTV UUB-
UANA
8.25 VIDEO STRANI, 8.35 OTROŠKA
MATINEJA; 8.35 ŽIV ZAV; 9.25 PRIME-
RI INŠPEKTORJA POTICE: SKRIV-
NOST GARDEROBE, ponovitev če-
škoslovaške nanizanke, 1/5; 9.55
L. Greer: LEPI UPI, ponovitev franco-
ske nadaljevanke, 3/13; 10.50 ALO,
ALO, ponovitev angleške humoristič-
ne nanizanke, 7/12; 11.25 DOMAČI
ANSAMBLI: BRATJE IZ OPLOTNICE;
11.55 EP VIDEO STRANI; 12.00 KME-
TIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD, 13.00
VAL Dl FIEMME; SVETOVNI POKAL
V SMUČARSKIH SKOKIH - 120 M, pre-
nos, Reporter: Tomaž Lajevec (do
14.30); 14.55 KRIŽKRAŽ, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.40 M. Bayer: DEDIŠČI-
NA GULDENBURGOVIH, nemška na-
daljevanka, 7/14; 17.20 SVVANOVA
VRNITEV, ameriški film, 18.55 RISAN-
KA, 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV
OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
ŽREBANJE PODARIM DOBIM; 20.17
G. Mihič-E.Kusturica: DOM ZA OBE-
ŠANJE, nadaljevanka TV Sarajevo, 4/
5; 21.07 EPP; 21.10 ZDRAVO: 22.30
EP VIDEO STRANI; 22.35 TV DNEV-
NIK 3, VREME: 22.55 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
10.00 DANES ZA JUTRI, ODDAJA ZA
JLA IN IGRANI FILM; 13.00 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENO-
SI: 14.30 NEDEUSKO ŠPORTNO PO-
POLDNE: 17.45 DUBROVNIK: FINALE
JUGOSLOVANSKEGA POKALA V KO-
ŠARKI, prenos, Reporter: MihaŽibrat;
19.30 TV DNEVNIK: 19.55 TV OKNO;
20.00 KARTOTEKA ZEMLJE, ameriška
dokumentarna serija, 10/13; 20.30 IZ
ČRNEGA DOSJEJA: PROFESIONA-
LEC, dokumentarna oddaja; 21.05
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI; 21.45 ŠPORTNI PREGLED
(do 22.15)
ZAGREB I
9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, pono-
vitev risane serije, 7/12; 10.00 NE-
DELJSKO DOPOLDNE ZA OTROKE:
11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00
KONCERT MIRE JEVTIČ V LENIN-
GRADU, resna dasba; 13.00 Ch. Dic-
kens: PUSTA HISA, angleška nadalje-
vanka, 5/8; 13.50 POROČILA; 14.00
NEDELJSKO POPOLDNE; 16.25 PO
LETU 2000, poljudnoznanstvena seri-
ja: 17.15 YELLOWSTONE KELLV,
ameriški film; 18.45 RAKUNI, risana
serija, 8/12; 19.10 TV SREČA; 19.30
TV DNEVNIK 2; 20.00 G. Mihič-E. Ku-
sturica: DOM ZA OBEŠANJE, TV na-
daljevanka, 4/5; 20.55 ROČK TEA-
TRON, zabavnoglasbena oddaja;
21.25 TV DNEVNIK 3; 21.45 ŠPORTNI
PREGLED; 22.15 POROČILA V AN-
GLEŠČINI: 22.20 NOČ Z VAMI, ŽEN-
SKA Z ZVEZDO, ameriški film, TANA-
MERA, angleška nadaljevanka, 5/7;
0.50 POROČILA
ZAGREB II
7.35 TEST; 8.00 NOČ IN DAN; 10.00
DANES ZA JUTRI in ČAS ZMAJEV,
domači tv film; 13.00 ŠPORTNO PO-
POLDNE, Val di Fiemma, Smučarski
skoki 120m; 17.45 KOŠARKA: Jugo-
plastika - Cibona; 19.30 TV DNEVNIK;
19.55 ZGODBICE ZA LAHKO NOČ;
20.00 JUNAŠKA DEJANJA, tuja doku-
mentarna oddaja: 20.50 TV MIX: 21.05
POLITIČNI SPORI V JUGOSLAVIJI
MED OBEMA VOJNAMA; 22.05 NO-
GOMET: Vojvodina : Dinamo, posne-
tek; 22.35 ARGUMENTI
KOPER
10.00 JUKE BOX; 10.30 »CALCIOMA-
NIA« - vse o italijanskem nogometu,
ponovitev: 11.30 TENIS: 13.45 Ml
V NEDELJO; 18.45 TV NOVICE; 19.00
BASKET N.B.A.; 20.30 OD IGRIŠČA
DO IGRIŠČA; 22.15 TV NOVICE; 22.25
RAZISKOVALNA BAZA - posebna od-
daja; 23.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA
- ponovitev: 01.30 JUKE BOX
Ponedeljek,
19. februar
LJUBLJANA I
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK;
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE,
1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE, 3.
oddaja: OPAZOVANJE ŽIVALI; 9.20
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE
'89: MEŠANI MLADINSKI ZBOR IZ ZA-
HODNE NEMČIJE: 9.45 UTRIP: 10.00
ZRCALO TEDNA; 10.15 TV MERNIK;
10.30 VIDEO STRANI; 16.25 VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK: ZDRAVO, ponovitev: 18.05
EP VIDEO STRANI; 18.10 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.10 RADO-
VEDNI TAČEK: STOLP; 18.25 MITI IN
LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV:
MOHAMED V MEDINI, oddaja TV Beo-
grad, 4/13: 18.40 ŽREBANJE PODA-
RIM DOBIM, ponovitev: 18.55 RISAN-
KA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO: 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 C.Taylor:
SPREMEMBE, avstralska TV drama:
21.29 EPP; 21.30 OSMI DAN; 22.10 EP
VIDEO STRANI: 22.15 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.35 GLASBENI VEČER:
RETROSPEKTIVA NAŠE OPERNE
PRODUKCIJE: 23.40 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - Po-
skusni prenosi; 18.55 PUSTOLOVŠČI-
NA SLIKARSTVO, Švicarska izobraže-
valna serija 4/13; 19.30 TV DNEVNIK
19.55 TV OKNO; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.00
SEDMA STEZA, oddaja o športu;
21.15 POP ROČK BOX, oddaja TV No-
vi Sad: 22.00 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR: 8.30 GOZDNE ZA-
BAVE, oddaja za otroke: 8.45 S. ROZ-
MAN: OBLAČEK POHAJAČEK, oddaja
za otroke TV Ljubljana, 2/4: 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: LIKOVNA UMET-
NOST: BESEDA IN SLIKA - M. SLAVI-
ČEK: TEROR: IZ ZGODOVINE GLAS-
BE: J. SLAVENSKI; GLAGOLICA, 1.
oddaja; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOL-
SKI PROGRAM: TEDNIK; DAJ, UGA-
NI!; HELENIKA; RISANKA; ANGLEŠ-
ČINA; 12.30 POROČILA: 12.40 PRE-
ZRLI STE, POGLEJTE: 14.20 POROČI-
LA; 14.30 NOČ Z VAMI, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 NEKAJ VEČ, izobraževal-
na oddaja; 17.50 GOZDNE ZABAVE,
oddaja za otroke; 18.05 S. ROZMAN:
OBLAČEK POHAJAČEK, oddaja za
otroke TV Ljubljana, 2/4; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE, KVIZ; 18.40 RISAN-
KA: 18.45 TELE DISH; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 CIKLUS
KOMEDIJ BRANISLAVA NUŠIČA; NA-
RODNI POSLANEC: 21.30 SVET DA-
NES, zunanja politika; 22.00 TV
DNEVNIK 3; 22.20 ŠPORT DANES;
22.25 NOČ Z VAMI: FREDDVJEVE
MORE, ameriška nanizanka; 0.25 PO-
ROČILA
ZAGREB II
16.35 TEST; 16.45 POROČILA; 18.00
ZAGREBŠKI PROGRAM; 19.00 ZA-
GREBŠKA PANORAMA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 SVET ŠPORTA; 20.50
TV MIX; 21.00 NA ŠTIRI OČI, general-
polkovnik Martin Špegelj; 21.50
EUROSNOG, zabavni program; 22.35
BLOVV UP, ameriški film
KOPER
13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (Po-
novitev); 15.30 TENNIS (ponovitev);
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA:
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 ZLATI JUKE BOX: 22.00 TV NO-
VICE: 22.05 BOXE: 22.45 BASKET
N.B.A.; 00.15 NOGOMET - Argentin-
sko prvenstvo
Torek,
20. februar
LJUBLJANA I
8.35-10.55 in 15.30-22.25 TELE-
TEKST RTV Ljubljana
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK;
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 8. oddaja; 9.30
ŠOLSKA TV: KO SE KORENIN ZAVE-
MO: PO SVOJI ZEMLJI 9 oddaja;
10.30 SEDMA STEZA, oddaja o špor-
tu; 10.45 VIDEO STRANI; 15.55 ŽA-
RIŠČE, PONOVITEV: 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev KO
SE KORENIN ZAVEMO: PO SVOJI
ZEMUI; 17.45 EP VIDEO STRANI;
17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 17.50 LONČEK, KUHAJ: SKUTNI
ŠTRUKLJI; 18.00 PRVA BOJNA ČRTA,
ODDAJA O AIDS-U; 18.30 INTERMEZ-
ZO ZA KLOVNE, zabavna oddaja;
19.05 RISANKA: 19.17 EPP; 19.20 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 J.
VVAMBAUGH: ODMEVI V TEMI, ameri-
ška nadaljevanka, 3/5; 20.50 EPP;
20.55 PETER S POP SHOW; 21.50 EP
VIDEO STRANI; 21.55 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.15 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.10 SVET ŠPORTA,
oddaja TV Zagreb; 19.00 NASA PE-
SEM '88, 23. oddaja; 19.30 TV DNEV-
NIK 19.55 TV OKNO; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35 UMET-
NIŠKI VEČER SHAKESPEARE NA TV:
TROILUS IN KRESIDA (do 23.40)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 OTROCI
O ROJSTNEM KRAJU: DUBROVNIK,
Oddaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM; KMEČKI UPORI, 1. oddaja;
TRENUTKI ZA VAŠ ODMOR; ARHE-
OLOŠKI MUZEJ V ZAGREBU; SO-
DOBNE GEOGRAFSKE KARTE; 10.30
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM: KLASIČNO SLIKARSTVO
V FRANCIJI: RISANKA; O JEZIKU:
ZGRADBA BESED; PRIRODA JUGO-
SLAVIJE; LETOPIS; 12.30 POROČILA;
12.40 PREZRLI STE, POGLEJTE;
13.45 ŠOLSKI PROGRAM: TV LEKSI-
KON: STRUKTURA V LITERARNI TE-
ORIJI; DIVJE ŽIVALI V ONESNAŽE-
NEM OKOLJU; TRADICIONALNA AR-
HITEKTURA SLAVONIJE: 15.20 PO-
ROČILA: 15.30 NOČNI PROGRAM IZ
KULTURE, ponovitev; 17.00 TV DNEV-
NIK 1: 17.20 POGOVORI O JEZIKU,
izobraževalna oddaja; 17.50 OTROCI
O ROJSTNEM KRAJU: DUBROVNIK,
oddaja zaotroke; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE, KVIZ: 18.40 RISANKA; 18.45
ZNANOST: 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 DELO NA ČRNO, ameriška nani-
zanka; 21.00 V VELIKEM PLANU,
KONTAKTNI MAGAZIN; 22.30 TV
DNEVNIK 3; 22.50 ŠPORT DANES:
22.55 NOČ Z VAMI: TANAMERA^ an-
gleška nadaljevanka, 6/7 ZRELE ŽEN-
SKE, ameriška nadaljevanka, 3/25 AV-
TO, NEMŠKA DOKUMENTARNA SE-
RIJA, 3/13; 0.55 POROČILA
ZAGREB M
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 18.00
ZAGREBŠKA PANORAMA; 18.20 RE-
GIONALNI PROGRAM; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 ZGODBICE ZA LAH-
KO NOČ; 20.00 ZABAVNI TOREK;
21.10 FESTOVE PREMIERE: Polje
rdečega klasja, kitajski film; 22.00 TV
MIX: 22.40 POTEPAM SE, SNEMAM;
23.10 NOČNI PROGRAM KULTURE:
5 do 12
KOPER
13.45 NOGOMET - Argentinsko pr-
venstvo, ponovitev; 15.30 BOXE;
16.15 JUKE BOX; 16.45 BASKET
N.B.A.; 18.15 VVRESTLING SPOT-
LIGHT; 18.50 TV NOVICE: 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BOXE; 21.30
»SUPERVOLLEV« - Oddaja o odboj-
ki; 22.15 TV NOVICE: 22.20 SMUČAR-
SKI TEDNIK - Oddaja o zimskifi špor-
tih; 23.15 EUROGOLF; 00.15 NOGO-
MET - Špansko prvenstvo
Sreda,
21. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.40 in 15.30-23.05 TELE-
TEKST RTV UUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI: 9.00 TV MOZAIK;
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PREPROSTE BESEDE: V GROBOVIH
NEMIH TEH; 9.15 C. TAVLOR: SPRE-
MEMBE, AVSTRALSKA TV DRAMA;
10.40 J. VVAMBAUGH: ODMEVI V TE-
MI, ameriška nadaljevanka, 3/5; 11.30
VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI;
15.55 ŽARIŠČE, PONOVITEV; 16.25
EP VIDEO STRANI: 16.30 TV DNEV-
NIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 TV MOZAIK 16.45 IZ ČRNE-
GA DOSLJEJA: PROFESIONALEC,
dokumentarna oddaja 17.20 PO SLE-
DEH NAPREDKA; 18.00 EP VIDEO
STRANI; 18.05 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.05 ZBIS: LEPA VIDA
18.15 D. DOLAMIČ: OSKAR IN MOR-
SKA DEKLICA, predstava SLG Celje;
19.00 RISANKA; 19.17 EPP; 19.20 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA: NEONSKI ČLOVEK,
španski film; 21.45 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.05 EP VIDEO STRANI:
22.10 VIDEOGODBA; 22.55 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI, 18.30 MOSTOVI;
19.00 DIVJI SVET ŽIVALI: PIKAPOLO-
NICA, PIKAPOLONICA..., angleška
poljudnoznanstvena serija, 4/7; 19.30
TV DNEVNIK; 19.55 TV OKNO; 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 R. VVagner: TRISTAN
IN IZOLDA, 2. dejanje opere: 21.55
SVET POROČA: 22.55 PRIJATELJSKA
NOGOMETNA TEKMA - NIZOZEM-
SKA : ITALIJA, posnetek iz Rotter-
dama
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 A. Lindgren:
PIKA NOGAVIČKA, 21 .-zadnji del
švedske nanizanke; 9.00 ŠOLSKI
PROGRAM: POŠTNI NABIRALNIK; iz
tujih programov; ZGODOVINSKI PAR-
KI NDR; oddaja za učitelje francošči-
ne; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI
PROGRAM: KOCKA, KOCKA, KOCKI-
CA; RISANKA; glavni odmor; PLANE-
TI : MERKUR: RISANKA; BOJ ZA OB-
STANEK; 12.30 POROČILA: 12.40
PREZRLI STE, POGLEJTE; 13.45
ŠOLSKI PROGRAM: IZ SVETA NARA-
VE; KAKO GLEDATI SLIKO; V VRTIN-
CU STOLETIJ: SALONA; 14.50 PORO-
ČILA; 15.00 NOČ Z VAMI, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNA ODDA-
JA, 17.50 A. Lindgren: PIKA NOGA-
VIČKA, 21. zadnji del švedske nani-
zanke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz;
18.40 RISANKA; 18.45 ŽIVLJENJE JE
ŽIVUENJE, reportaža; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 FIL-
MOSKOP: MILENA DRAVIČ IN HASA-
NAGINICA, jugoslovanski film; 22.30
TV DNEVNIK 3; 22.50 ŠPORT DANES;
22.55 NOČ Z VAMI - TANAMERA, an-
gleška nadaljevanka, 7/7; ZRELE
ŽENSKE, ameriška nadaljevnka, 4/25;
AVTO, nemška dokumentarna serija,
4/13; 0.55 POROČILA
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 18.00
ZAGREBŠKA PANORAMA; 18.20 RE-
GIONALNI PROGRAM; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 ZGODBICE ZA LAH-
KO NOČ; 20.00 GLASBENI VEČER;
21.30 TV MIX; 21.40 ZNANSTVENI
FORUM
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS;
15.45 NOGOMET - ŠPANSKO PR-
VENSTVO; 17.15 SMUČARSKI TED-
NIK - Oddaja o zimskih športih; 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE: 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
BASKET N.B.A.: 22.00 TV NOVICE:
22.05 BOXE: 22.45 ZLATI JUKE BOX,
ponovitev; 00.15 »SUPERVOLLEV«
- Oddaja o odbojki, ponovitev
Četrtek,
22. februar
LJUBLJANA I
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK:
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
Indijske legende: POGLAVARJEV
DUH, kanadska nanizanka, 5/12; 9.25
ŠOLSKA TV ZA UČENCE, UČITEUE,
RODITELJE IN VZGOJITEUE:
SPLAV; 9.50 ARHITEKTURA, 3. odda-
ja: ARHITEKTURA KOT UMETNOST;
10.15 KULTURNA DEDIŠČINA: RA-
VENSKA JAMA: 10.25 MOSTOVI, PO-
NOVITEV: 10.55 VIDEO STRANI; 15.45
VIDEO STRANI; 15.55 ŽARIŠČE, po-
novitev: 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK;
16.45 MOSTOVI, ponovitev; šolska
TV, ponovitev: 17.15 SPLAV; 17.35
ARHITEKTURA KOT UMETNOST;
18.05 RAVENSKA JAMA; 18.15 EP VI-
DEO STRANI: 18.20 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.20 CICIBAN,
DOBER DAN: CICIBAN SMUČA, 2.
del; 18.35 MLADI SHERLOCK, angle-
ška nadaljevanka, 6/9; 19.00 RISAN-
KA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 D. Baker: PARA-
CELSUS, angleška nadaljevanka, 6/7;
20.55 EPP; 21.00 TEDNIK; 22.00 EP
VIDEO STRANI 22.05 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.25 RETROSPEKTIVA
»KOMEDIJA NA SLOVENSKEM
ODRU« M.Jesih: GRENKI SADEŽI
PRAVICE, predstava eksperimental-
nega gledališča Glej: 23.35 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.00 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV LJUBLJANA - STU-
DIO LJUBLJANA; 19.00 ALO, ALO,
angleška humoristična nanizanka, 8/
12; 19.55 SPLIT: PEP V KOŠARKI
- JUGOPLASTIKA : PHILIPS, prenos,
reporter: Janez Gašperlin; 21.30
V HRIBIH SE DELA DAN ... OD GORA
K MORJU, 8. zadnji del dokumentarne
serije; 22.05 MALI KONCERT »PO-
UUBI ME, LJUBEZEN MOJA« poje
Jurij Reja; 22.20 SKALA, dokumentar-
na oddaja: 22.55 SVET NA ZASLONU
(do 23.25)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MITI IN LE-
GENDE, oddaja za otroke; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: ZGODBE IZ MUZEJA:
IGRAČE: ŽIVALI MORSKEGA DNA;
PESTICIDI; FRANCIJA DANES: 10.30
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM: METLA BREZ ROČAJA; RI-
SANKA; MEDICINA; RDEČI VODO-
MEC; PETA DIMENZIJA: 12.30 PORO-
ČILA: 12.40 PREZRLI STE, POGLEJ-
TE; 13.45 ŠOLSKI PROGRAM: IZ
ZGODOVINE GLASBE: J. Slavenski;
STARI MOJSTRI DRESDENSKE GA-
LERIJE: 14.50 POROČILA; 15.00 NOČ
Z VAMI, ponovitev nočnega progra-
ma; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 DRU-
ŽINSKI MAGAZIN, izobraževalna od-
daja; 17.50 MITI IN LEGENDE, oddaja
za otroke: 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45 EKOLO-
GIJA: 19.15 RISANKA: 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER, politični
magazin; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.20
TV DNEVNIK 3; 22.40 ŠPORT DANES;
22.45 NOČ Z VAMI: A. Christie: PO-
IROT, angleška nanizanka; ZRELE
ŽENSKE, ameriška nadaljevanka, 5/
25; AVTO, nemška dokumentarna se-
rija, 5/13; 0.45 POROČILA
ZAGREB II
16.40 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR: 17.00 UMAČIJADA;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30
TV DNEVNIK; 19.55 Split: KOŠARKA:
Jugoplastika- Phillips: 21.30 TV MIX;
21.45 TV RAZSTAVA: Miron Makanac;
21.55 KOLO SREČE; 22.25 ZA ZDAJ
BREZ DOBREGA NASLOVA, domači
TV film
KOPER
13.45 NOGOMET - ŠPANIJA - ČEHO-
SLOVAŠKA, Pripravljalna tekma za
SP; 15.30 NOGOMET-ŠPANSKO PR-
VENSTVO; 17.30 »SUPERVOLLEV«
- Oddaja o odbojki; 18.15 VVREST-
LING SPOTLIGHT: 18.50 TV NOVICE;
19.00 ODPRTA MEJA, 19.30 TVD STI-
ČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 RAZI-
SKOVALNA BAZA - posebna oddaja;
22.00 TV NOVICE: 22.05 MON-GOL-
FIERA - Oddaja o nogometu: 23.00
BASKET N.B.A.: 00.30 JUKE BOX
Petek,
23. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.35 in 15.30-1.40 TELETEKST
RTV LJUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK:
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
SOKOLI, angleška animirana nanizan-
ka, 13/14; 9.25 V HRIBIH SE DELA
DAN ... OD GORA K MORJU, 8. zadnji
del dokumentarna oddaja; 10.35 D.
Baker: PARACELSUS, angleška nada-
ljevanka, 3/7; 11.25 VIDEO STRANI;
15.45 VIDEO STRANI: 15.55 SVET NA
ZASLONU, ponovitev; 16.25 EP VI-
DEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 TV MOZAIK: TEDNIK, ponovitev;
17.45 IMPRESIJE, balet na glasbo G.
Verdija; 18.10 EP VIDEO STRANI;
18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE: 18.15 PESMI IN ZGODBE ZA VAS:
KRESILO, lutkovna igrica TV Zagreb:
18.30 PRIMERI INŠPEKTORJA POTI-
CE, češkoslovaška nanizanka, 2/5;
19.00 RISANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI,
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14
EPP; 20.20 NAFTA, 8. zadnji del, an-
gleške dokumentarne serije: 21.10
EPP; 21.15 J. Le Carre; KOTLAR,
KROJAČ, VOJAK, VOHUN, angleška
nadaljevanka, 1/6; 22.05 EP VIDEO
STRANI: 22.10 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 22.30 EX LIBRIS: OB DVESTO-
LETNICI SLOVENSKEGA GLEDALIŠ-
ČA; 23.25 CIKLUS FILMOV FEDERICA
FELLINIJA: GINGER IN FRED, italijan-
ski film (ČB); 1.30 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.55 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV LJUBUANA - STU-
DIO MARIBOR: TELE M; 19.00 DOMA-
ČI ANSAMBLI: BRATJE IZ OPLOTNI-
CE, ponovitev: 19.30 TV DNEVNIK;
19.55 TV OKNO; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 I '90, oddaja pred SP v nogome-
tu; 21.00 ČLOVEK IN GLASBA, pono-
vitev 4. oddaje; 21.50 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
(do 1.30)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ŠARAM BA-
RAM, oddaja za otroke TV Skopje;
9.00 ŠOLSKI PROGRAM: MLADI IN
VIDEO PRODUKCIJA, kontaktna od-
daja; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI
PROGRAM: ITALIJANŠČINA, 1. lekci-
ja; RISANKA; MALI PROGRAM: PR-
VAKI V ZNANJU ASTRONOMIJE SVE-
TOVNI POTOPISCI; RISANKA; BISER-
NA REKA; 12.30 POROČILA; 12.40
PREZRLI STE, POGLEJTE; 13.30
KVIZKOTEKA, ponovitev; 14.50 PO-
ROČILA; 15.00 NOČ Z VAMI, ponovi-
tev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 ZNANOST; 17.50
ŠARAM BARAM, oddaja za otroke TV
Skopje; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
kviz; 18.40 RISANKA; 18.45 MUPPET
SHOVV; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ZAKON V LOS AN-
GELESU, ameriška nanizanka, 12/20;
20.55 ZVEZDNI PRAH, zabavnoglas-
bena oddaja: 21.40 TV DNEVNIK 3;
22.00 V PETEK, oddaja o kulturi; 23.00
ŠPORT DANES; 23.05 NOČ Z VAMI: A.
Christie: POIROT, angleška nanizan-
ka; DINASTIJA, ameriška nadaljevan-
ka: 1.05 POROČILA; 1.10 ELECTRIC
BLUE, erotični program (do 2.00)
ZAGREB II
15.40 TEST; 16.30 KRITIČNA TOČKA;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.20 PANORAMA 15, kronika v itali-
janskem jeziku: 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ČRNA GORA V FILMSKI DOKU-
MENTACIJI 20. STOLETJA, dokumen-
tarna oddaja; 20.40 TV MIX: 20.50
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.20 EN
AVTOR, EN FILM: MOJSTRI RISAN-
KE; 21.55 PSI, francoski film
KOPER
13.40 MON-GOL-FIERA - Oddaja
o nogometu, ponovitev; 15.00 BOXE;
15.45 SPEEDV; 16.15 JUKE BOX;
16.45 BASKET N.B.A., ponovitev
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50
TV NOVICE: 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE: 20.00 ŽARIŠČE
20.30 NOGOMET - NEMŠKO PRVEN-
STVO; 21.45 TV NOVICE: 21.50 »SOT-
TOCANESTRO« - Oddaja o košarki;
22.30 TENIS: 00.30 EUROGOLF; 01.30
JUKE BOX
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
20. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
INTERVJU - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
Občinski konfiite za urejanje prostora in varstvo okolja
objavlja
INFORMACIJE
-	ZA PRODAJO STANOVANJ, ZGRAJENIH V DRUŽBENO
USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI
-	ZA PRODAJO PODSTREŠNIH STANOVANJ, PRIDOBLJENIH
S PRENOVO STANOVANJSKIH HIŠ
-	ZA POSOJILA ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IZ
SREDSTEV DRUŽBENE POMOČI ZA NAKUP STANOVANJ
V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI ZA LETO
1990 V ZNESKU 12,947.550 DIN
-	ZA POSOJILA ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IZ
SREDSTEV DRUŽBENE POMOČI ZA KREDITIRANJE ZASEBNE
STANOVANJSKE GRADITVE NJIHOVIH DELAVCEV ZA LETO
1990 IN SICER ZA GRADNJO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH
HIŠ V ZNESKU 3,699.300 DIN, ZA PRENOVO STANOVANJ IN
STANOVANJSKIH HIŠ V ZNESKU 924.825 DIN IN ZA NAKUP
STANOVANJ V DRUŽBENI USMERJENI STANOVANJSKI GRAD-
NJI 924.825 DIN
1.
1.
Prodaja stanovanj, ki so že ali še bodo
zgrajena v okviru družbeno usmerjene
stanovanjske gradnje je razpisana:
-	za stanovanja v objektu Blok 4 na
Dolgem polju 3 kare III s plansko ceno
na dan 1.1.1990 v znesku 8.235 din/m^
in s predvidenim rokom dograditve 31.
7.1991:
Struktura Površina Število
stanovanj v m^_stanovanj
1	- sobno 43,90	5
2	- sobno 57,30 48
-	za vseljiva stanovanja v objektu Blok
2, vhod 321 na Dolgem polju 3 kare III
s končno ceno na dan 1. 1. 1990 7.322
din/m^, kateri se bodo prišteli še stro-
ški financiranja in stroški vzdrževanja
do prevzema stanovanj in sicer za tri
trisobna stanovanja s površino po
80,45 m^.
-	za stanovanja v objektu Blok 1 na
Dolgem polju 3 kare III s plansko ceno
7.457 din/m^ na dan 31. 1. 1990 in
s predvidenim rokom dograditve 31. 8.
1990.
Struktura Površina Število
stanovanj v m^	stanovanj
1-sobno 41,85 28
2,5 - sobno 70,35	2
-	za vseljiva stanovanja v objektu SB
3	in SB 4 na Dolgem polju I s končno
prodajno ceno 9.177 din/m^ na dan 15.
1.1990 in sicer za šest trisobnih stano-
vanj s površino po 73,64 m^.
2.
Rok za prijavo znaša petnajst dni od
dneva objave tega razpisa.
Stanovanja, za katera ne bo povpraše-
vanja med razpisnim rokom, se bodo
po izteku razpisa prodala interesentom
tudi z neposredno pogodbo.
O možnosti nakupa stanovanj v skladu
s tem razpisom bodo udeleženci ob-
veščeni v petnajstih dneh po izteku
razpisnega roka.
Prijave na razpis je treba poslati Zavo-
du občine Celje za planiranje in izgrad-
njo Celje, Aškerčeva 15.
II.
1.
Prodaja podstrešnih stanovanj, ki bo-
do pridobljena s prenovo stanovanj-
skih hiš, je razpisana za sledeča stano-
vanja:
-	Vrunčeva 35:
-	za eno dvoinpolsobno stanovanje
s površino 57,39 m^ in
-	eno dvosobno stanovanje s površino
55,78 m^;
-	Vrunčeva 35/a:
-	za eno dvoinpolsobno stanovanje
s površino 57,39 m^ in
-	eno dvosobno stanovanje s površino
55,78 m^
Izhodiščna cena znaša 6.000 din/m^,
predvideni rok dograditve 30. 9. 1990.
-	Nušičeva 14:
-	ze eno trisobno stanovanje s površi-
no 84,83 m^ z izhodiščno ceno 4.800
din/m^ in s predvidenim rokom dogra-
ditve 30. 6. 1990;
-	Štore, Ul. Kozjanskega odreda 8:
-	za eno trisobno stanovanje s površi-
no 75,70 m^ z izhodiščno ceno 4.800
din/m^ in z rokom dograditve 30. 6.
1990.
2.
Če se bo na razpis prijavilo več organi-
zacij združenega dela, bo imela pred-
nost pri nakupu stanovanja tista orga-
nizacija združenega dela, ki ima glede
na skupno število delavcev več upravi-
čencev do stanovnj, pravnomočno
uvrščenih na prednostni listi. Pri ena-
kem razmerju med skupnim številom
delavcev in med številom upravičenih
pričakovalcev stanovanj pa bo imela
prednost organizacija združenega de-
la, ki je v preteklem letu dosegla nižji
povprečni osebni dohodek na delavca.
Če se bo na razpis prijavilo več posa-
meznikov, bo imel prednost pri nakupu
posameznegna stanovanja tisti dela-
vec oziroma občan, ki je v preteklem
letu dosegel nižji povprečni osebni do-
hodek na družinskega člana. Pri ena-
kem osebnem dohodku na družinske-
ga člana pa delavec ali občan, ki živi
v slabših sanovnajskih razmerah. Sta-
novanjske razmere se bodo v tem pri-
meru ocenjevale v skladu s točkovni-
kom, ki je sestavni del Pravilnika
o družbeni pomoči v stanovanjskem
gospodarstvu občine Celje, ki je bil
objavljen v Uradnem listu SR Sloveni-
je, štev. 15/88.
3.
Rok za prijavo na razpis znaša petnajst
dni od dneva objave tega razpisa.
Rok za objavo razpisnih rezultatov
znaša trideset dni od izteka razpisnega
roka.
Prijave na razpis je treba poslati
Skupščini občini Celje, Občinskemu
komiteju za urejane prostora in varstvo
okolja, Celje, Gledališka 4.
III.
1.
Pravico do posojila iz sredstev družbe-
ne pomoči za gradnjo ali nakup stano-
vanj za svoje delavce v družbeno
usmerjeni stanovanjski graditvi lahko
uveljavljajo organizacije združenega
dela:
- ki začasno niso sposobne oblikovati
v skladu skupne porabe dovolj sred-
stev za planirani obseg stanovanjske
graditve,
-	ki so sprejele samoupravne sploš-
ne akte o osnovah in merilih za zado-
voljevanje stanovanjskih potreb svojih
delavcev, usklajeno z Zakonom o sta-
novanjskem gospodarstvu,
-	ki imajo v skladu s temi samou-
pravnimi splošnimi akti sprejete pred-
nostne liste upravičencev do stano-
vanj,
-	ki gradijo ali kupujejo nova stano-
vanja v okviru programa graditve Obči-
ne Celje in v skladu s sprejetimi stano-
vanjskimi standardi,
-	ki imajo zagotovljena sredstva za
lastno udeležbo in
-	ki so kreditno sposobne.
2.
Lastna udeležba organizacije zdru-
ženega dela pri najetju posojila znaša
najmanj 30% od kupoprodajne cene
stanovanja, posojilo pa največ 70% od
te kupoprodajne cene.
Osnova za izračun lastne udeležbe iz
zneska pripadajočega posojila je raz-
merje med povprečnim mesečnim
osebnim dohodkom na zaposlenega
^^v organizaciji združenega dela v prete-
klem letu in med povprečnim meseč-
nim osebnim dohodkom na zaposlene-
ga v SR Sloveniji v preteklem letu.
3.
Pri uvrstitvi na prednostno listo bo-
do imele prednost organizacije združe-
nega dela, ki so v preteklem letu dose-
gle nižji povprečni osebni dohodek na
delavca.
1.
Sredstva družbene pomoči, ki so na-
menjena za kreditiranje zasebne sta-
novanjske graditve, pridobi organiza-
cija združenega dela, ki jih dodelijo
svojim delavcem, ki izpolnjujejo svoje
pogoje za stanovanjsko posojilo:
-	za gradnjo stanovanj ali stano-
vanjskih hiš v zasebni lasti,
-	za prenovo stanovanj in stano-
vanjskih hiš v zasebni lasti in
-	za nakup stanovanj v družbeno
usmerjeni stanovanjski gradnji.
2.
V prijavi na razpis morajo organiza-
cije združenega dela, ki se potegujejo
za sredstva družbene pomoči za kredi-
tiranje zasebne stanovanjske graditve
svojih delavcev, navesti za delavce, ki
izpolnjujejo pogoje za posojilo:
-	osebne podatke delavca,
-	podatke o skupnem dohodku de-
lavca in njegovih družinskih članov
v preteklem letu,
-	podatke o kraju gradnje, prenove
ali nakupa stanovanja in
-	podatke o doseženem povpreč-
nem osebnem dohodku na zaposlene-
ga v organizaciji združenega dela
v preteklem letu.
3.
Pri pridobivanju sredstev družbene
pomoči za kreditiranje vseh vrst zaseb-
ne graditve svojih delavcev v okviru
razpisane vsote za posamezne vrste
posojil so organizacije združenega de-
la udeležene v enakem razmerju, kot
so glede na število delavcev, za katere
pridobivajo sredstva, zastopane
v skupnem številu vseh delavcev vseh
organizacij združenega dela, ki se pri-
javijo na razpis.
4.
O morebitni možnosti za pridobiva-
nje sredstev družbene pomoči za kre-
ditiranje zasebne stanovanjske gradi-
tve delavcev, ki so v letu 1989 že prejeli
posojilo iz sredstev družbene pomoči
do pripadajočega zneska, bodo orga-
nizacije združenega dela obveščene
predvidoma v roku štirinajstih dni.
5.
Borci NOV in delavci, ki so zaposleni
pri samostojnih obrtnikih in ki izpol-
njujejo pogoje za posojilo, se prijavijo,
ko uveljavljajo pravico do posojila, ne-
posredno pri Občinskem komiteju za
urejanje prostora in varstvo okolja
(nekdanja Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje), Celje, Gledali-
ška ulica 4.
Prijavi na razpis morajo predložiti:
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	gradbeno dovoljenje, če gre za
gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo
o priglasitvi gradbenih del, če gre za
prenovo stanovanj ali stanovanjske
hiše,
-	predračun gradbenih del, če gre
za prenovo stanovanja in stanovanjske
hiše,
- kupoprodajno pogodbo, če gre za
nakup novega stanovanja v družbeno
usmerjeni gradnji in
-	potrdila o vseh doseženih dohod-
kih upravičencev do posojila in njego-
vih družinskih članov v letu 1989.
6.
Skupne določbe za vse vrste posojil
za organizacije združenega dela, za
delavce in občane so sledeče:
-	razpisni rok za sprejemanje prijav
znaša trideset dni od dneva objave te-
ga razpisa;
-	rok za objavo razpisnih rezultatov
je trideset dni od dneva izteka razpis-
nega roka;
-	organizacije združenega dela vla-
gajo prijave na razpis za posojila za
nakup stanovanj v družbeno usmerjeni
stanovanjski gradnji in za pridobivanje
sredstev družbene pomoči za kreditira-
nje zasebne graditve svojih delavcev
pri Ljubljanski banki, Splošni banki
Celje, Poslovni enoti za stanovanjsko
in komunalno gospodarstvo, Vrunčeva
1, pri kateri prejmejo ustrezne obrazce
in vse potrebne informacije;
-	borci NOV in delavci, ki so zapo-
sleni pri samostojnih obrtnikih, vlagajo
prijave na razpis pri Občinskem komi-
teju za urejanje prostora in varstvo
okolja, Celje, Gledališka ulica 4, pri
katerem tudi prejmejo ustrezne obraz-
ce in vse potrebne informacije;
-	obrestna mera za vse vrste posojil
se bo določila v roku enega meseca,
vendar pa za leto 1990 ne bo višja od
15%;
-	pravice in obveznosti ter odgovor-
nosti organizacije združenega dela in
delavcev ter občanov glede posojil iz
sredstev družbene pomoči se bodo
presojale v skladu s Pravilnikom
o spremembah in dopolnitvah Pravilni-
ka o družbeni pomoči v stanovanjskem
gospodarstvu občine Celje, ki je bil
objavljen v Uradnem listu SR Slovenije
št. 11/89.
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
Zavod za urbanistično
načrtovanje
Skladno s sklepom 89. seje IS SO Laško o načinu
opravljanja nalog SIS ter Pravilnika o najemnih raz-
merjih ter o osnovah in merilih za določitev Najem-
nine za poslovne prostore (Ur. list SRS štev. 2/89)
objavljamo
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov
I. Predmet oddaje so naslednji poslovni prostori:
1.	Aškerčev trg 13, Laško, v izmeri 10,50m^; s pred-
videno poslovno-storitveno dejavnostjo
2.	Orožnov trg 5, Laško, v izmeri 26,35 m^; s predvi-
deno proizvodno-storitveno dejavnostjo
3.	Titova 21, Laško, v izmeri 54,64 m^; s predvideno
poslovno-storitveno dejavnostjo.
II.	Razpisni pogoji:
a)	Poslovne prostore je potrebno urediti v skladu
s projektom prenove SfVlJ ter navodili Zavoda za
urbanistično načrtovanje.
b)	Najemnik financira ureditev notranjosti poslovne-
ga prostora v roku treh mesecev po dodelitvi.
c)	Razpisa se lahko udeležijo vsi interesenti, ki ima-
jo pogoj za opravljanje obrtno storitvene dejavnosti.
d)	Informativna višina najemnine na dan 1. 2. 1990
znaša 20,00 din/m^.
III.	Ponudniki morajo svoje dokumentirane vloge
dostaviti do 28. 2.1990 na gornji naslov. K vlogi mora
biti priloženo dokazilo o usposobljenosti za opravlja-
nje želene dejavnosti (za privatni sektor), izjava, da
se interesent strinja z razpisnimi pogoji ter navedba
predvidene dejavnosti in za katerega od razpisanih
poslovnih prostorov je ponudnik interesent.
Morebitna dodatna pojasnila dobijo interesenti pri
gornjem naslovu, tel. štev. 731-122, Zavod za urbani-
stično načrtovanje.
Avtoprevoz
ŠEMPETER V. SAVINJSKI DOLINI
Delavski svet podjetja razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	direktorja
2.	vodje računovodsko-finančne
službe
Pogoji pod 1 in 2:
-	višje šolska izobrazba ustrezne smeri ali z delom
pridobljeno znanje in
-	4 letne ustrezne delovne izkušnje.
Kandidata bosta imenovana za dobo 4. let.
Ob prijavi naj kandidati priložijo dokumente o izpol-
njevanju razpisanih pogojev.
Interesenti naj prijave pošljejo najpozneje v 15. dneh
na zgornji naslov.
CINKARNA CELJE
metalurško kemična industrija
odpira nov obrat družbene prehrane, zato vabi
k sodelovanju
vodjo kuhinje
Pogoji za zasedbo so:
-	ustrezna strokovna izobrazba VI. stopnje
-	delovne izkušnje pri organiziranju in vodenju dela
na področju družbene prehrane
več kuharjev
Pogoji za zasedbo so:
-	strokovna izobrazba IV. stopnje
-	več let delovnih izkušenj
Za navedena dela in naloge bo sklenjeno delovno
razmerje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z ustreznimi
dokazili ter kratkim opisom dosedanjih del v roku
8 dni od dneva objave na naslov:
CINKARNA CELJE, metalurško kemična industrija,
kadrovska služba, Kidričeva 26, 63000 CELJE.
Podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi.
INFORMACIJE
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
V	stalni prodajni galeriji IZBA v Celju na Slomškovem
trgu 11, si lahko vsak ponedeljek, torek, sredo in petek
ogledate pestro ponudbo najrazličnejših likovnih del
Zavoda za kulturne prireditve Celje.
V	Prodajalni Mozaik v Celju na Zidanškovi 3, si lahko
do 20. februarja še ogledate razstavo slikarskih del Rudija
Skočiija iz Idrije. Na ogled so originalne risbe, ki so
nastale po motivih iz nagrobnih spomenikov idrijskih ru-
darjev.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko ogledate
razstavi knjižnih del o škofu Antonu Martinu Slomšku in
Vladimitju Nazorju.
V Likovnem salonu v Celju si lahko do konca meseca
ogledate razstavo slikarskih del Željka Kipkeja »Mundus
subterraneus«.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri,
v petek ob 16. uri uprizorili mladinsko igro Andersena-
Verasa DALEČ OD DVORCA.
V	Zadružnem domu Ljubečna bo jutri, v petek zvečer
ob 19. uri koncert Celjskega godalnega orkestra Celje, pod
vodstvom Nenada Firšta.
V	Kulturnem domu Šmartno v Rožni dolini bo v nede-
ljo, 18". februarja ob 16. uri proslava kulturnega praznika
slovenskega naroda. V programu sodelujejo sekcije Pro-
svetnega društva Dominik Hriberšek iz Smartna v Rožni
dolini ter Mešani oktet Lokvanj Kulturno umetniškega
društva France Prešeren iz vojnika.
V	občinski matični knjižnici v Laškem bo v torek, 20.
februarja ob 19. uri večer s pesnikom Tonetom Pavčkom.
Na pesniškem večeru se bo predstavil tudi oktet Odmev iz
Laškega.
V	razstavišču Laški dvorec v Laškem si lahko ogledate
razstavo pod naslovom »Izvirne ilustracije k Prešernovem
sonetnem vencu« akademskega slikarja Mihe Maleša.
V	kulturnem domu v Mozirju bo v soboto, 17. februarja
ob 18. uri koncert moškega pevskega zbora, mešanega
pevskega zbora in mešanega pevskega zbora upokojencev
Prosvetnega društva Savinja iz Mozirja.
V	Delavskem domu v Nazarjah bodo jutri, v petek ob
11. uri uprizorih gledališko igro v izvedbi ŠKUD Mozirje
za osnovno šolo Nazarje.
V	soboto, 17. februarja ob 18. uri pa bo v frančiškanski
cerkvi Ncizarje orgeljski koncert Simone Moličnik.
V	Zadružnem domu Bočna bo v nedeljo, 18. februarja
ob 15. uri glasbeni in plesni večer v izvedbi PD Rečica ob
Savinji.
V	Zadružnem domu Nova Štifta bo v nedeljo, ob 14. uri
»Veseli večer« v izvedbi PD Luče ob Savinji.
V	osnovni šoli Šmartno ob Dreti bo jutri, v petek ob 9.
uri v izvedbi ŠKUD Gornji grad gledališka igra.
V	Kristalni dvorani Rogaška Slatina bo nocoj, v četr-
tek ob 19.30 uri javna radijska oddaja »Prizma optimizma«
Radia Ljubljana.
V	sredo, 21. februarja ob 20. uri pa bo družabni večer
s plesnim parom Stojkovič-Rabič v latinsko-ameriških
plesih.
V	knjižnici v Titovem Velenju bo danes, v četrtek ob 19.
uri razgovor z dr. Manco Košir o psiholoških problemih, ki
urejajo današnji čas.
V	dvorani Glasbene šole v T. Velenju pa bo danes,
v četrtek, 15. februarja za 5. glasbeni abonma in izven
koncert pianistke Ekaterine Saranceve.
V	Domu kulture v Šoštanju bo jutri, v petek, 16. febru-
arja ob 18. uri o svojem življenju med ameriškimi Slovenci
pripovedoval Marjan Marinšek, kije z razstavo Gasparije-
vih razglednic preživel v ZDA mesec dni.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo danes,
v čfetrtek ob 19.30 uri družabni večer, na katerem se bo
s svojo novo kaseto predstavil Aleksander Jež.
V	petek, 16. februarja ob 19. uri pa bo proslava ob
krajevnem prazniku, na kateri bo nastopil moški pevski
zbor KUD Kajuh iz Dobrne in otroški pevski zbor OŠ
Dobrna.
V	razstavnih prostorih Cinkarne Celje je razstava
kiparskih del učencev OŠ Ljubečna. Mentor kiparske
delavnice na OŠ Ljubečna je Vilibald Krajnc. Razstava bo
na ogled do 17. februarja.
DEŽURSTVA TRGOVIN V?^
Celje
Ob sobotah je v tem mesecu
dežurna samopostrežna trgovi-
na Savica, ki je odprta od 7.30
do 19. ure. Merx Blagovni cen-
ter ima odprti diskontni proda-
jalni na Mariborski 128 in
v Šempetru v Savinjski dolini,
vsako soboto od 7.30 do 17. ure
popoldan, ob nedeljah pa od 8.
do 12. ure. Diskont na Ljub-
ljanski cesti je ob sobotcih prav
tako odprt od 7.30 do 17. ure.
Ob nedeljah pa so dežurne
prodajalne v Celju še: Diskont
na Ljubljanski, diskont v Can-
kapevi in diskont na Maribor-
ski od 8. do 12. ure, prodajalna
Stručka od 7. do 11. ure, mes-
nica v Linhartovi od 7. do 11.
Ure ter kiosk pri celjski bolniš-
nici v času obiskov, to je od 13.
do 15. ure.
Laško
V	občini Laško so dežurne
Merxove trgovine z živili v La-
%em in Rimskih Tophcah in
sicer ob sobotah do 14. ure, tr-
govina na Otoku pa je vsako
Prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure.
V	Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
do 15. ure, ostale trgovine
^ živili pa so odprte samo do
12. ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu.
Ob nedeljah so vse trgovine
z živili v Laškem in Radečah
zaprte. V Rečici pri Laškem je
ob sobotah do 17. ure odprt
zasebni diskont Komi, ob ne-
deljah pa od 7.30 do 12. ure.
Šentjur pri Celju
V	šentjurski občini so vse tr-
govine z živili odprte le do 12.
ure, vsako prvo soboto v mese-
cu pa je do 15. ure popoldne
odprta trgovina Kmetijskega
kombinata Šentjur.
V	nedeljo je od 7. do 10. ure
odprta zasebna mesnica in de-
likatesa Klanjšek v Efenkovi
ulici.
Šmarje pri Jelšah
V	občini Šmarje pri Jelšah
so v soboto trgovine z živili od-
prte od 7. do 14. ure, vsako dru-
go nedeljo pa je od 7.30 do
10.30. ure odprta trgovina Jel-
ša-prehrana. Ob nedeljah so
dežurne še trgovine: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Jelka od 7. do 11. ure (vsa-
ko drugo nedeljo). Prehrana
od 7. do 11. ure. Turist Roga-
ška Slatina od 7. do 11. ure,
Ratanska vas od 7.30 do 10.30.
ure, Mesnica Kozje od 7.30 do
10. ure, Merkur Bistrica ob
Sotli od 8. do 11. ure in Atom-
ska vas od 8. do 12. ure.
Slovenske Konjice
V občini Slovenske Konjice
je bo sobotah do 16. ure po-
poldne odprt Market Sloven-
ske Konjice, ob nedeljah pa
Merxov diskont od 8. do 11.
ure. V Zrečah je ob sobotah do
12. ure odprta trgovina Kmetij-
ske zadruge Slovenske Ko-
njice.
Mozirje
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta Blagovnica Mozirje.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od-
prta poslovalnica Gorica.
Žalec
Ob sobotah so od 7. do 16.
ure odprte naslednje prodajal-
ne: Blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela (živilski oddelki) ter
samopostrežna trgovina na
Vranskem. Ob nedeljah pa je
v Žalcu v Cankarjevi ulici od-
prt diskont in sicer od 8. do 11.
ure.
Dežurstva
komunalnih
služb
Celje
Dežurna služba je vsak dan
7. do 10. ure, telefon 21-656;
medtem, ko ob sobotah in ne-
deljah ni dežurstev. V primeru
okvar vodovoda lahko pokliče-
te na telefonsko številko 29-
245, v primeru okvar centralne
kurjave telefonsko številko 33-
742; v izrednih primerih pušča-
rya plina pa lahko non-stop po-
kličete na telefonsko številko
33-231.
Laško
V času od 18. do 24. januarja
je dežurni vodovodar Janko
Tovornik iz Vehkih Goreljc 10,
Laško; za pogrebne storitve pa
se obrnite na Ferdinanda Ja-
kopiča iz ulice B. Kraigherja
15, Laško. Dežurni voznik av-
tofurgona je Janez Zidar, ki ga
dobite na telefonski številki
27-805.
Dežurstvo
Elektra Celje
Elektro Celje ima dežurno
službo non-stop, telefonska
številka, kamor jih lahko po-
kličete, pa je 25-841.
RADAR
GREMO V KINO
KINO UNION
od 15. 2. do 19. 2.: MOJA MA-
ČEHA JE Z DRUGEGA
PLANETA - ameriški film
od 20. 2. dalje: JURIŠ NA
BAZO GLORIA - ameriški
film
MALI UNION
do 18. 2.: BROADWAY DAN-
NY ROSE - ameriški film
od 19. 2. dalje: WALLSTRE-
ET - ameriški film
KINO METROPOL
do 15. 2.: BREZNO - ameri-
ški film
do 15. 2.: NEBEŠKE LISICE
-	ameriški film
od 16. 2.: TA GOLA BITJA
-	italijanski film
od 16. 2.: NOČNO ŽIVLJE-
NJE - nemški film
Matineja
17.	2.: ŽIVLJENJE NINJE
-	hong-kongški film
KINO DOM
do 15. 2.: KUNG-FU DEKLE
-	hong-kongški film
od 16. do 19. 2.: PRISMOJE-
NI - kanadski film
od 16. do 19. 2.: ČAROVNICE
-	ameriški film
20.	in 21. 2.: ŽIVLJENJE NI-
NJE - hong-kongški film
KINO VOJNIK
18.	2.: HALLRAISER - ame-
riški film
KINO TITOVO VELENJE
15. in 16. 2.: RADI SE IMEJ-
MO 2. del - jugoslovanski
film
17.	in 18. 2.: SUPER NINJA
-	hong-kongški film
19.	in 20. 2.: KALIDOR IN
RDEČELASA BOJEVNICA
-	ameriški film
21.	2.: UMRI POKONČNO
-	ameriški film
Nočni kino
15. in 18. 2.: ZVEZDA POR-
NO FILMA - ameriški film
16., 17. in 19. 2.:ROJENA, DA
BI BILA ZLOBNA - ameri-
ški film
KINO DOM KULTURE
15. 2.: SICILIJANEC - ame-
riški film
18.	2.: MEDVEDKI DOBRE-
GA SRCA - ameriški film
19.	2.: UMRI POKONČNO
KINO ŠOŠTANJ
17.	2.: MEDVEDKI DOBRE-
GA SRCA - ameriški film
18.	2.: KALIDOR IN RDEČE-
LASA BOJEVNICA - ameri-
ški film
19.	2.: SUPERNINJA - hong-
kongški film
Nočni kino
17.	2.: SUPERNINJA - hong-
kongški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
20.	2.: SUPERNINJA-hong-
kongški film
Nočni kino
18.	2.: ZVEZDA PORNO
FILMA - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
15.	in 16. 2.: COCKTAIL
-	ameriški film
17. 2.: PRINC ODKRIVA
AMERIKO - ameriški film
19.	in 20. 2.: OBRAČUN
V NEW YORKU - hong-
kongški film
Nočni kino
16.	in 17. 2.: NISMO DEVICE
-	ameriški film
KINO ŽALEC
15.	2.: LEGENDA O TARZA-
NU - ameriški film
16.	2.: KRVOLOČNE PTICE
-	ameriški film
17.	2.: ARIZONA JUNIOR
-	ameriški film
18.	2.: COCKTAIL - ameriški
film
20.	2.; VEDNO PRIPRAV-
LJENE - ameriški film
KINO PREBOLD
15.	2.: DEKLETA IZ KITAJ-
SKE - ameriški film
16.	2.: LEGENDA O TARZA-
NU - ameriški film
18. 2.: GOLA KLETKA
-	ameriški film
20. 2.: KRVOLOČNE PTICE
-	ameriški film
KINO POLZELA
15. 2.: POSLEDNJA BOJEV-
NIKOVA NALOGA - ameri-
ški film
17.	2.: GOLA KLETKA
-	ameriški film
18.	2.: DEKLETA IZ ARIZO-
NE - ameriški film
20.	2.: COCKTAIL - ameriški
film
KINO LIBOJE
17. 2.: VEDNO PRIPRAV-
LJENE - ameriški film
KINO MOZIRJE
17. in 18. 2.: SMRT V AVTO-
KINU - ameriški film
22.	2.: PETEK 13. 6. del
-	ameriški film
KINO NAZARJE
17. in 18. 2.: TRINITA - ame-
riški film
21.	2.: ZALJUBLJENCI
-	ameriški film
KINO UUBNO
17. in 18. 2.: BATMAN - ame-
riški film
23.	2.: NEMORALNE ZGOD-
BE - francoski film
Kulturno društvo
Vrbje pri Žalcu
vabi na
veliko tradicionalno
maškarado
z bogatim srečolovom
(1. nagrada - hladilnik Go-
renje - Preko),
ki bo v soboto, 24. februar-
ja ob 20. uri v dvorani Hme-
zada v Žalcu.
Igral bo ansambel Marela iz
Mengša.
Preko 500 lepih nagrad.
Prisrčno vabljeni!
NOVO!
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
ročnini.
DELAVSKA UNIVERZA
CELJE
CANKARJEVA 1
AKTUALNO ZA PODJETNIKE!
Delavska univerza Celje
organizira seminar na temo:
»Vodenje računovodstva in sestava zaključnega
računa za leto 1989 za podjetja v zasebni lasti«
(praktični primeri za storitveno dejavnost, trgovino,
proizvodnjo).
Seminar obsega 20 ur teoretičnega in praktičnega
dela in bo potekal od 16. 2. 1990 ob petkih od 17.
do 20. ure.
Informacije in prijave sprejema Delavska univerza
Celje, Cankarjeva 1, telefon (063) 28-224 ali 25-631.
Zbor delavcev
Centra za varstvo in delo
Golovec, Celje
objavlja:
Razpis za imenovanje
individualnega poslovodnega
organa - direktorja
Centra za varstvo in delo Golovec, Celje
Pogoji:
-	višja ali vjsoka izobrazba ustrezne strokovne sme-
ri (defektolog, psiholog, socialni delavec, pedagog)
-	5 letna praksa pri delu z osebami motenimi v teles-
nem in duševnem razvoju
-	human odnos do prizadete populacije
Rok prijave je 30 dni po objavi razpisa. Kandidati
morajo prošnji priložiti program dela ustanove. Kan-
•didati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Hmezad
s
Golding gostinstvo turizem p.o.
Žalec, Hmeljarska 2
Po sklepu delavskega sveta objavlja
prodajo rabljene gostinske opreme
(Točilni pult in ostalo)
Prodaja bo v ponedeljek, 5. marca od 12. ure dalje za
gostilno Hmeljar, Šlandrov trg 34 a, Žalec.
Ogled opreme je možen 1. in 2. marca od 10. do 12.
ure.
Pred nakupom se plača 10% polog pri blagajni po-
djetja. Prometni davek plača kupec. Kupec mora
kupnino plačati takoj in kupljeno opremo dvigniti
najkasneje v 2 dneh.
ps Komunalno obrtnega podjetja
Šentjur pri Celju
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	Vodjo računovodstva
2.	Vodjo gradbenega sektorja
3.	Vodovodni instalater
Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pogoji:
pod 1. V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe eko-
nomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj,
pod 2. V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbe-
ne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in vozni-
ški izpit B kategorije in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 3. IV. oziroma III. stopnja strokovne izobrazbe
ter vozniški izpit B kategorije
Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o iz-
polnjevaryu pogojev na naslov Komunalno obrtno
podjetje Šentjur pri Celju, ul. Leona Dobrotinška 18,
kadrovska služba.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
22. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
MALI OGLA^
PRODAM
motorna vozila
AUDI 60 L prodam zelo ugodno,
motor generalno obnovljen. Tel.
742-484.
OPEL Ascona 1,3, Letnik 84, cena
100.000,00 din, prodam. Tel.
824-270.
LADA riva, stara 1 mesec, reg.,
kasko zavarovana, prodam. Ce-
na 85.000,00 din. TeL 824-264.
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam.
Tel. 741-305.
ZASTAVA 128, letnik 1988, pro-
dam. Tel. 35-123.
AVTO 101 prodam. Tel. 713-188.
ZASTAVA 101, letnik 1986, dobro
ohranjen, prodam. TeL 21-313,
Celje.
OPEL kadet 1,6 diesel, letnik 84,
prodam. Tel. 38-161, zjutraj.
NSU 1200 C, reg. do 15. 11. 90,
prodam. Amon, Latkova vas
27b, Prebold.
FIAT 750, let. 1984, ugodno pro-
dam. Kličite na tel. 27-321/9, do-
poldan.
MOTORNO KOLO BT 50 prodam.
Tel. 35-138.
JUGO AX 55, let. 88, prodam. Tel.
32-973.
Z128 1,1 GX, let. 88/2, prodam. Tel.
701-783, po 16. uri.
JUGO koral 45, dec. 89, prodam.
Tel. 21-476.
SCALA 55, 11/88, rdeč, dodatno
opremljen, prodam. Tel. 858-
210.
Z 126 P, letnik 82, reg. do 11/90,
ugodno prodam. Tel. 24-860.
P 126, letnik 88, prodam ali zame-
njam za jugo. Tel. 34-625.
FIAT 750, letnik 83, dobro ohra-
njen, nujno prodam. Tel. dop.
26-190, pop. 29-812.
MOTORNO kolo Suzuki GSX 400
F prodam. Maks Regoršek, Te-
panje 41.
JUGO 60, koral, prodam, v račun
vzamem P 126. Tel. 821-269.
VVARTBURG, letnik 88, cena
55.000,00 din, prodam. Tel. 741-
580.
BT 50 ugodno prodam. Tel. 37-702.
AUSTIN 1300, vozen, neregistri-
ran, prodam. Ogled po 19.30,
Mariborska 214.
FIAT 750 LE, 1985/6, 33.000 km,
prodam za 16.300,00 din. Tel.
857-564, popoldan.
JUGO 45 AX, november 1987,
ugodno prodam. Štore, Vrtna
ulica 8.
SIMCO 1307 GLS prodam, reg. do
konca leta. Krajšler, telefon 38-
083.
FIAT-Ritmo 60 CL, letnik 80, pro-
dam. Cena po dogovoru. Sle-
menšek, Prožinska vas 49 č.
Štore.
KOMBINIRANO vozilo kombi 850
prodam. Telefon 763-192.
R 4, letnik 77, prodam, 7.000,00
din. Edi Oblak, Stegenškova 6a,
Laško.
JUGO 45, nov, reg., opravljen ser-
vis (prvi), prodam. Tel. 714-402.
LADO karavan, letnik 1987, pro-
dam. Tel. (063) 32-144.
NOVO ŠKODO 125 L, prevoženih
1000 km, prodam. Informacije
telefon 713-605.
SPAČKA, letnik 74, registriranega,
ohranjenega, in prenovljenega,
ugodno prodam. Telefon 39-911.
R 4, letnik 78, registriran, ugodno
prodam. Telefon 39-911.
FIAT 750, star pet let, prodam. Hlu-
pič, Ločica ob Savinji 54 a. Pol-
zela.
JUGO 45 E, letnik junij 86, prodam.
Telefon 21-340, od 15. do 17.
ure.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam.
Marija Kolman, Vrhe 7, Teharje.
Z 750, letnik 82, prodam. Telefon
21-990, popoldan.
TOMOS AVTOMATIK, nov, pro-
dam. Jure Brežnik, Lopata 21,
Celje.
LADO NIVO 1600, letnik 1988,
24.000 km, posebno opremljen
za lov, gretje na mestu, pomič-
na streha, dodatni odbijači, pro-
dam. Ponudbe na telefon (051)
866-127.
TOMOS AVTOMATIK, malo vožen
in kolo BMX cross puch, pro-
dam. Telefon 27-803.
FIAT 750, letnik 78, 61.000 km,
ugodno prodam. Tatjana Pu-
kart, Nazarje 26.
GILLERO RX 200, letnik 86, pro-
dam. Milan Kos, Sp. Grušovlje
4 a, Šempeter.
AVTO BMW, letnik 77, prodam ali
menjam m manjši avto. Ivan
Šoljar, 8. črnogorske brigade
2 a, Celje.
OPEL KADETT 1,2, letnik 87, pre-
voženih 28.000 km, prodam. In-
formacije 701-830.
VAMAHO 125, motokros, letnik 88,
prodam. Peter Žličar, Šešče 47,
Prebold.
R 4, letnik 77, prodam. V voznem
stanju, Ivan Kline, Vitanje 139,
Vitanje.
Stroji
KOMBANJ Zmaj 780 in Clas 2,20 m
prodam. Tel. (069) 86-171.
TRAKTOR DEUTZ Adriatik TD
4806, nov, s kabino in novo trak-
torsko kosilnico, na dva noža,
ugodno prodam. Telefon 821-
195.
PREKUCNIK 2001, letnik 72, pro-
dam. Franc Lah, Pečica n.h..
Podplat.
KOPAČ SKIP 77, letnik 77, v do-
brem stanju, prodam ali me-
njam za osebni avto. Telefon
749-115, dopoldan.
DVOREDNI PLETILNI stroj Empi-
sal prodam. Telefon 721-636 po-
poldan.
SENO NAKLADALKA, 500 din, pro-
dam. Telefon 27-675, po 19.uri.
BLACK AND DECKER hoby, nov,
ugodno prodam. Vido Čadej,
Štore, Razgledna 6.
TRAKTOR IMT 533, de lux, pro-
dam. Jože Kovač, Lahomno 59,
Laško.
STRUŽNICO za les s kopirno na-
pravo, znamke Lina, prodam.
Telefon 824-111.
TRAKTORSKO KOSILNICO IMT,
dvojni nož, nerabljeno, še pod
garancijo in traktor Štore 502,
dobro ohranjen, prodam. Tele-
fon 824-190.
URSUS 35 KM prodam. Telefon
748-155.
TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KM,
prodam. Tel. (063) 745-194.
PLETILNI stroj Passap duomatik,
dvoredni, ugodno prodam. Tel.
721-396, od 17. do 19. ure.
OBRAČALNIK Favorit 220, tračni
in pajek obračalnik, malo rab-
ljen, prodam. Telefon (062) 812-
308.
KOSILNICI Bertolini in traktorsko
OLT, dobro ohranjeno, ugodno
prodam. Jože Knez, Male Gra-
hovče 7, Laško.
TRAKTOR super tiger (30 KM ali
22 KW), prodam. Jože Ropaz,
Jeronim 11, Vransko.
TRAKTOR Univerzal 445 ugodno
prodam. Jože Geršak, Pristava
pri Mestinju 13, 63254 Pristava
pri Mestinju.
IMT TRAKTOR 39, letnik 87, pro-
dam. Marjan Borinc, tel. 33-931,
dopoldne.
posest
HIŠO, 7 km iz Celja, urejeno oko-
lje, prodam. Informacije na tele-
fon 24-240.
KOMUNALNO urejeno parcelo
v Celju ugodno prodam, Pod-
gorje 32. Informacije na telefon
(062) 796-580.
VIKEND parcelo nad Vranskim,
z gradbenimm dovoljenjem,
prodam. Telefon (061) 738-564.
STANOVANJSKO HIŠO TIP Atrij
1 v Centru T. Velenja, prodam za
280.000 DEM dinar, protivredno-
sti. Informacije vsak dan na te-
lefon 858-678, Novak, po 20. uri.
KOMUNALNO opremljeno gradbe-
no parcelo 836 m^ s telefonom
v Celju (Šmarjeta), prodam. In-
formacije telefon 35-878, po 19.
uri.
NJIVO, 40a, na Prevorju, na sonč-
ni legi, cena 15.000 din, prodam.
Telefon 25-920/361, Ida, ali
Franc Sveteljšek, Luterje 13,
Ponikva.
HIŠO 2 km iz centra mesta prodam
ali menjam za manjšo, do 25 km
izven Celja. Šifra: DOGOVOR.
ENOINPOLSTANOVANJSKO hišo
z vrtom zamenjam v Celju, Ce-
sta v Laško 38, za podobno ali
manjšo od Arciina do Globoč,
vštevši Strmec pri Vojniku.
Ogled možen vsak dan.
ZEMLJIŠČE, zazidalno, ob asfaltni
cesti pri Šmarju, prodam. Tele-
fon (062) 305-633.
HIŠO-vikend, 900 m' zemlje, elek-
trika, voda, prodam. Olešče 29.
Ogled v nedeljo 18. in 25. febru-
arja, Adrinek, Prebold 127b.
STAREJŠE kmečko poslopje in hi-
šo v okolici Žalca prodam. Tele-
fon (063) 776-843.
VIKEND na Praškem Kozjaku
(konfort), prodam. Telefon 27-
368.
VINOGRAD nad Slivniškim jeze-
rom ugodno prodam. Informaci-
je na telefon 742-130.
MAJHNO posestvo s starim po-
slopjem, v Loki pri Žusmu, pro-
dam. Informacije na Leopoldina
Vegel, Košnica 8, 63262 Prevor-
je. Cena po dogovoru.
VRSTNO HIŠO v 5. fazi s 500 m^
zemljišča v Hruševcu, pošta
Šentjur, prodam. Telefon 711-
311.
PARCELO 1500m^ sončna lega,
lep razgled, prodam. Informaci-
je na telefon (063) 854-251/19,
dopoldan od 7. do 15. ure.
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 52 a, KO
Gomilsko, stavbne parcele. Pa-
rižlje. Polzela, prodam. Telefon
714-243, od 18. do 20. ure.
stanovanja
ENOINPOLSOBNO stanovanje
49,3 m' v Celju na Hudinji, takoj
vseljivo, prodam za 70.000 DEM
dinar, protivrednosti. Telefon
(063) 24-713.
STANOVANJE v Celju, 80 m^ pro-
dam. Telefon 21-689, po 17. uri.
oprema
KUHINJO s štedilnikom ter hladil-
nikom ugodno prodam. Tel. 21-
611, do 14. ure.
RAZTEGLJIVA kavča, in tri fotelje,
ugodno prodam. Inf. 741-214.
OTROŠKO sobo, garderobno oma-
ro in jogi posteljo, ugodno pro-
dam. Tel. 701-689, po 15. uri.
KUHINJO Brest z vgradnim štedil-
nikom ugodno prodam. Tel. 37-
417, po 15. uri.
NOV pomivalni stroj Gorenje
ugodno prodam. Inf. po tel. (063)
36-449, popoldan.
ZAMRZOVALNO omaro, malo rab-
ljeno, ugodno prodam. Ivan
Kline, Vitanje 139, Vitanje.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
Magnohrom 2 KW, malo rablje-
no, ugodno prodam. Inf. četrtek
in petek na tel. 36-718.
STAREJŠO spalnico in kuhinjsko
opremo, ugodno prodam. Anica
Jezernik, C. na Ostrožno 39,
Celje.
KUHINJO prodam. Tel. 25-906.
PEČ za centralno Ferrotherm FF
40 KW, 35.000 ccal, prodam na
kredit. Tel. 821-090.
NOV PRALNI stroj Korting ugodno
prodam. Telefon (063) 31-140.
NOVO BELO francosko posteljo
z omaricama, predalnikoma,
prodam za 2.700 din. Telefon
776-057, zvečer.
SEDEŽNO (dvosed, trosed, kot, fo-
telj) prodam. Arzenšek, Jereti-
nova 4, telefon 33-219.
KAVČ in dva fotelja, cena 3.000
din, prodam. Informacije od 16.
ure dalje. Telefon 741-416.
RABLJEN kavč, dva fotelja, otro-
ško posteljo z jogijem in jogi za
francosko posteljo, ugodno pro-
dam. Telefon 772-036, po-
poldan.
RABLJENO spalnico, cena 8.000
din, ugodno prodam. Naslov:
Dušak, Pod Lipami 16, Nova
vas.
SPALNICO prodam. Telefon (063)
29-960.
ZAMRZOVALNO omaro ugodno
prodam. Telefon 35-385.
Živali
KRAVO prvesnieo-simentalko,
prodam s teletom ali brez. Alojz
Cvetko, Vodruž 29, Resevna
(Šentjur).
MLADO KRAVO s teletom ali brez,
prodam. Franc Kolar, Novake
13, Strmec pri Vojniku.
KRAVO s teletom ali brez prodam.
Telefon 701-057.
akustični aparati
- glasbila
PIANINO »LEGNICA« prodam. Te-
lefon 732-536.
VIDEOREKORDER SHARP, malo
rabljen, prodam. Telefon 32-898.
CITRE, stare, generalno obnovlje-
ne in stare slike na steklu, pro-
dam. Telefon 855-052.
BARVNI TV Gorenje, ugodno pro-
dam. Telefon (063) 854-116.
BARVNI TV znamke RIZ iz dvoka-
setofon znamke ITS, prodam.
Telefon 32-516.
DIATONIČNO harmoniko B, Es,
As, ugodno prodam. Vili Videč,
Zidanškova 11, Celje.
VIDEOREKORDER VHS HQ, vrhun-
ske kvalitete, ugodno prodam.
Telefon (063) 858-907.
BARVNI TV Iskra, z daljinskim
upravljanjem, star 3 leta, za
3500,00 din, prodam. Telefon
821-753.
VIDEO PLAVER Samsung prodam.
Informacije: telefon 37-408.
ostalo
p 126, letnik 82, ohranjen, garaži-
ran in TV ČB, ekran 38, nov, pro-
dam. Štante, Ljubečna 64.
SEMENSKI krompir igor prodam.
Viki Prislan, Poljče 2, Braslovče.
ZETOR 5245, motor ATX 50 C, pro-
dam. Vili Zdovc, Debro 39,
Laško.
SLADKO seno prodam. Rozalija
Kostanjšek, llovca 15, Vojnik.
KVALITETNO apno za pleskanje
prodam. Franc Rošer, Loka 1,
63204 Dobrna.
DVNACORD elektronske bobne (7
basov), multi efekt Vamaha REX
50, mikrofon EV, prikolico za
prevoz ozvočenja, prodam.
(063) 701-617.
KLARINET B in narodno nošo, mo-
ško, prodam. Tel. 28-409.
VITLO za traktor Tomo Vinkovič,
novo, nerabljeno, prodam.
Franc Videč, Liboje 45, Pe-
trovče.
MAŠKARADNE, nove obleke za
otroke in odrasle, prodam. Tel.
(061) 266-940.
SLADKO seno po ugodni ceni pro-
dam. Silvo Peček, Završe 21,
Grobelno.
RAZNE dele za AUDI 50 prodam.
Ami Super, reg. do maja, pokrov
motorja, vrata za mercedes 200,
in razne dele za BMW, serija 3,
prodam. Telefon 27-921.
ČRNOBELI TV Gorenje na daljin-
sko upravljanje in Tomos avto-
matik A3 ML, dobro ohranjen,
prodam. Telefon 24-113.
ENOOSNI traktor Muta, december
88, kotel za štedilnik 22.000
ccal, prodam. Telefon 821-179.
UTO 4 X 8 m, prodam. Ivan Škober-
ne. Laze 17, Dramlje.
UNIVERZALNO STRUŽNICO za
les in novo avtomobilsko priko-
lico, prodam. Mihelčič, Proseni-
ško 28, Šentjur.
ZASTAVO 128, letnik 87, ter sedež-i
no garnituro, prodam. Telefon
. 38-794, popoldan.
PRIKOLICO za osebni avto, nosil-
nost 500 kg in hrastove plohe
Stare 2 leti, prodam. Inf. na tel.
721-138.
KORUZO v zrnju, letnik 88 in
v storžih, letnik 89, ugodno pro-
dam. Tel. (063) 35-492.
LOVSKI pripravniki! Puško dvo-
cevko, kal. 16, francosko, pro-
dam. Tel. 27-803.
AVTOPRIKOLICO, večjo, moto-
škropilnico Štil, novo, med, pro-
dam. Tel. 821-704.
DVE zamrzovalni skrinji, pralni
stroj in barvni TV Gorenje, v do-
brem stanju, ugodno prodam.
Jože Vovk, Petrovče, tel. 776-
206.
NOVO etažno peč 20 KW in bojier
100 I za centralno kurjavo, zelo
ugodno prodam. Tel. 701-036,
Marija Skok.
SAMONAKLADALKO SIP 22, pra-
šiča 200 kg, domača hrana, pro-
dam. Marija Turk, Pristava/Me-
stinju 20, tel. (063) 823-239.
GORILEC za peč Wolf 5, 230.000
ccal, 2 m dimnika sidel, 30 cm in
lese za sušilnico, 9m^ ugodno
prodam. Anton Grobler, Pondor
8, Tabor. 701-220.
NOV pralni stroj, hladilno omaro,
štedilnik, nerjaveč, zobno zlato,
betonske reliefne ploščice, pro-
dam. Lavbič, 741-605.
OPEKO (modul), 1500 kom. in nov
Iskrin sesalec, ugodno prodam.
Tel. (063) 21-530, popoldan.
MALO rabljen likalni stroj El Niš,
komplet, predsobno omaro, ob-
novljeno sedežno raztegljivo
dvojno posteljo ter krzn. jakno,
št. 42, ugodno prodam. Jevni-
šek, Slomškov trg 5, Celje.
SLADKO seno in otavo prodam.
Tel. 31-239.
SENO, polsladko, 3 tone, prodam-
Alojz Kinel, Grobelno 21, tel.
744-159.
TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3,5
KW, rabljeno eno sezono in dia*
tonično harmoniko B, ES, AS,
dobro ohranjeno, prodam. Mar-
jan Javornik, Ponikva 63, Po-
nikva.
NOVO ostrešje, 14x7 m, prodam-
Ivan Gračner, Curnovee, Breze-
BARVNI TV Iskra Horizont in 80-
basno harmoniko Melodija, pro-
dam. Tel. 854-077.
Posredniška prodaja:
avtomobilov, kmetijskili
strojev.
Agencija AKORD
Vrbno 23, Šentjur.
Tel. (063) 742-146, od 15.
do 18. ure, sobota od 11. do
16. ure.
Prava trgovina za vaš
avto
-	obnavljanje sklopk in
zavornih oblog
-	popravilo amortizerjev
-	disk ploščice za vsa
vozila
-	sedežne prevleke po
naročilu
-	dodatna oprema
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
GOSPODINJSKI
TEDEN
od 12. do 26. februarja, v prodajnem centru
NAMA Žalec - NAMA Leveč,
do 20% popusta pri nakupu:
-	brisač
-	prtov
-	posteljnega perila
-	malih gospodinjskih aparatov
-	izdelkov Rašice
Ugoden nakup mikrovalovnih pečic in
pomivalnih strojev firme Bosch.
Pridite, čaka vas mnogo prijetnih
presenečenj!
30 % popust pri nakupu zimske športne
konfekcije v Nami Žalec in Leveč od 12. do
26. februarja.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
15. FEBRUAR 1990 - STRAN 23
PRIKOLICO za osebni avto pro-
dam. Tel. 36-341.
MARATON kolo, 10 prestav, nov,
Tomos avtomatik ter kolibri,
ugodno prodam. Tel. (063) 36-
859.
MLIN za mletje žita in motor APN
6, ugodno prodam. Tel. (063) 27-
396.
KUPIM
OSEBNI AVTO do 4500 DEM dinar-
ske protivrednosti, delno na
kredit, kupim. Šifra: AVTO.
GRADBENO PARCELO na območ-
ju Celja ali okolice, kupim. Tele-
fon (063) 31-520.
STAREJŠO HIŠO ali gradbeno
parcelo na območju Laškega,
kupim. Šifra: »CENA NI PO-
MEMBNA«.
DOBRO OHRANJEN R 4 ali Yugo
45, star do 6 let, kupim. Telefon
(063) 25-318, zvečer.
STANOVANJA
NUJNO IŠČEM garsoniero ali
manjše stanovanje. Telefon 34-
711/508.
NA NAJLEPŠEM delu Otoka Celje
zamenjam lepo sončno družbe-
no enosobno stanovanje, 40 m^
centralno ogrevano in s telefo-'
nom, za večje v centru mesta
Celja. Centralno ogrevanje ni
pogoj. Ponudbe pod: PRILOŽ-
NOST.
IŠČEM STANOVANJE v Celju ali
Žalcu. Šifra: »NEKADILEC«.
DRUŽBENO enoinpolsobno stano-
vanje, 43 m^, zamenjam za več-
je. Marjana Tomažič, Goriška 1,
Lava, Celje.
ZAPOSLENA MAMICA z 10-letno
hčerko, nujno išče sobo s so-
uporabo kopalnice, na relaciji
Šmarje-Celje. Nudim pomoč in
dobro plačilo. Telefon 34-174,
popoldan.
ENOSOBNO stanovanje z balko-
nom, centralno, telefonom, me-
njam za večje, tudi starejše. Te-
lefon 31-466.
ZAPOSLITEV
IŠČEM akviziterje za prodajo priz-
nanega artikla po kmetijah. Te-
lefon 701-421, po 19. uri.
IŠČEMO varstvo za fantka, stara
1,5 in 2,5 leti. Grabar, Prežihova
58, Celje, telefon 24-391.
KUHARJU ali kuharici nudimo za-
poslitev za samostojno kuhanje
malic. Delo samo dopoldan, ne-
delje in prazniki prosti, plača
solidna. Gostilna ZELENI GAJ,
Gotovlje, telefon 713-222.
PRIJAZNO in sposobno osebo za
prodajo in delno vodenje trgovi-
ne - boutiqua, zaposlim. OD po
dogovoru. Ponudbe pod: ZANE-
SLJIVA.
DVA KLJUČAVNIČARJA, enega
sposobnega za opravljanje tudi
zahtevnejših del, sprejmemo
v delovno razmerje. V urejenih
delovnih prostorih nudim ob do-
seganju ustreznih delovnih
učinkov dober OD. Poskusno
delo en mesec. Justin Sedelj-
šak. Ključavničarstvo, Prapreče
25, Vransko, telefon 724-154.
GRAFIKI POZOR! Takoj zaposlimo
montažerja (litografa). OD za
samostojno delo je 7000 din. Če
ste moškega spola in niste sta-
rejši kot 35 let, nas pokličite
med 16. in 18. uro. SCAN studio,
telefon (063) 28-074.
RAZNO
HITRO, poceni, kvalitetno vam oči-
stimo itison, tapison, preprogo.
Informacije 24-382.
NA ZALOGI obnovljeni elektromo-
torji za pralne stroje, informaci-
je popoldan in zvečer-732-118.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo in montiramo. Tele-
fon 24-296.
ŽENSKA srednjih let nudi celo-
dnevno pomoč v gospodinjstvu.
Ostalo po dogovoru. Ponudbe
pod: ČISTA.
KMEČKA ZAKONCA! Če bi rada
imela posestvo, se oglasita pod
šifro: »SPOŠTOVANJE«.
POSLOVNI PROSTOR dam v na-
jem, 70 m^ primeren za pisarno,
v centru Celja. Telefon 33-175.
NAGROBNIKI, okenske police,
oblaganje balkonov, stopnic in
tal z domačim in uvoženim gra-
nitom in marmorjem, poceni in
kvalitetno. Marjan Amon, Slati-
na v Rožni dolini 9a, telefon 34-
340.
INVESTITORJI POZOR! Za vsa ke-
ramičarska in teracevska dela,
polaganje marmorja, venecijan-
skega tlaka in terase se pripo-
roča obrtnik Gregorič, Janševa
14, Celje, telefon (063) 33-727.
POPRAVILO vseh vrst zvočnikov.
Telefon (063) 21-148 popoldan,
ali 33-611, int. 65, dopoldan.
GARAŽO na Otoku oddam. Tele-
fon 28-059, popoldan.
NUDIM knjigovodske usluge za
vse vrste pravnih oseb. Šifra:
KNJIGOVODSTVO.
POSLOVNI PROSTOR v centru Ce-
lja oddam. Telefon 24-908.
SOLIDNO in po konkurenčnih ce-
nah (možnost plačila na obro-
ke), izvajam montažo centralne
kurjave, talnega ogrevanja, vo-
dovoda, odtokov in solarnega
ogrevanja, tudi z lastnim materi-
alom. Informacije na telefon
(063) 28-797 popoldan ali zvečer
do 22. ure.
Iskrena hvala
ginekologu dr. MEŠKU ter
ostalemu osebju
ginekološkega.oddelka
celjske bolnišnice za vso
skrb in nego naše drage
Zdenke in-vnučka.
Hvaležna ata in mama
Rogan
RP YU EXPRES
hitra dostava pošiljk - vabi
k sodelovanju sodelavce
za marketingjn zastopstva
za področje Štajerske in
Dolenjske.
Pogoj - osebni avto in
telefon. Pisne ponudbe
s kratkim življenjepisom in
drugimi podatki
(izobrazba, stanovanje,
dosedanja zaposlitev)
pošljite pod šifro »DOBRO
DELO - ODLIČEN
ZASLUŽEK« v uredništvo
Novega tednika.
JELOVICA ŠkofjaLoka
Predstavništvo CELJE, Božičeva 3,
tel. (063) 25-881
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša. Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano. Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl. Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev. Mesečna naročnina je
27 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
POROKE
Velenje
Zakonsko zvezo so sklenili:
Mato MRKONJIČ iz Titovega
Velenja in Ljiljana OBRADO-
VIČ iz Radjičev, Milivoj DOM-
JANIČ iz Žalca in Lidija LEŠ-
NIK iz Radelj ob Dravi, Samo
GORIŠEK in Mateja RED-
NAK, oba iz Titovega Velenja.
SMRTI
Žalec
Umrla sta: Anton SAMEC,
74 let iz Polzele in Neža LES-
JAK, 85 let iz Janškovega sela.
Velenje
Umrli so: Frančiška HIR-
ŠELJ, 77 let iz Močilnega,
Franc JANEŽIČ, 62 let iz Vele-
nja, Viktor RATAJC, 63 let iz
Celja, Franc VERDEV, 66 let iz
Titovega Velenja in Janez RE-
ZONICNIK, 65 let iz Ljubije.
Šmarje
Jožefa FELNER, 83 let iz Kr-
tine, Štefanija TURNŠEK, 92
let iz Jerovske vasi, Frančiška
KIDRIČ, 72 let iz Stojnega se-
la, Jožef ARTIČ, 80 let iz Loga,
Frančiška MLAKER, 79 let iz
Zadrž, Marija ŠPOLJAR 83 let
iz Sodne vasi in Marija ŽNI-
DAR, 81 let iz Jerneja.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je za celo
občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V pri-
meru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo
pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutrcO naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postni: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 18. februarja bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj,
tel.: 840-112, od 19. 2. dalje pa dipl. vet. Drago Zagožen, tel.: 840-
179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutr^ naslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Od jutri dalje bo dežural dipl. vet. Jože Pangerl,
telefon 741-041.
V SPOMIN
V žalosti in bolečini mineva leto dni. kar nas je zapustil naš
dragi
SLAVKO VIZJAK
Vsem, kf ste ohranili lep spomin nanj, nam pa v najtežjih
trenutkih nesebično pomagali, prisrčna hvala.
Žalujoča žena Karlina, hči Darja in sin Janko z družino.
ZAHVALA
26. 1. 1990 smo se na pokopališču
v Podčetrtku poslovili od dobrega
očeta - Maistrovega borca
ANTONA
BRAČUNA
iz Golobinjeka
Vsem, ki ste na kakršenkoli način pokazali sočutje in spo-
štovanje na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo vsem dobrim sosedom, organiza-
ciji Zveze borcev, krajevni skupnosti, pevskemu zboru iz
Buč in domačim pevcem, g. kanoniku Viliju Pangerlu iz
Maribora, domačemu g. župniku in vsem duhovnikom za
zahvalno daritev v cerkvi in za poslovilne besede in molitve
pri grobu.
Vsi njegovi najbližji
Umrl je
IVAN
PLANINŠEK
Od njega smo se poslovili 7. februarja ila pokopališču
v Celju.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Vnuka Tina in Blaž, družini Razlag in Zalaznik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in dedka
KONRADA GOBCA
iz Šmartnega v Rožni dolini
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijate-
ljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli
sožalja, darovali cvetje in maše ter ga pospremili na njegovi
zadnji poti. Posebna hvala kolektivu CE-KA, VVZ Anice
Černejevc, Opekarni Ljubečna, Topru. Iskrena hvala go-
vorniku Podjavoršku in gospodu župniku za opravljen
obred.
Žalujoči žena Marija in hčerke z družinami
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah. v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik
dežuren v sprejerrini pisarni. V zdravstvenih domovih v Celju,
Šentjurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne. v Slovenskih Konjicah. Titovem Velenju in Laškem pa
zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113. Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice:
751-522. Šmarje: 821-021. Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711-
138, Rogatec: 826-016. Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Sotli: 784-110. Titovo Velenje: 856-711 in Laško: 731-
233.
24. STRAN - 15. FEBRUAR 1990
INTERVJU - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
O terorizmu v drugi luci
Miličniki s Ceijsliega so se vrnili domov, k svojim družinam
Na Upravi za notranje zadeve Celje so
si minuli teden oddahnili: vsi njihovi
štirje fantje so se zdravi vrnili s Koso-
va, iz Prištine, kjer so mesec dni, pod
nenehnim fizičnim in psihičnim priti-
skom, v pogojih izrednega stanja, mora-
li skrbeti za javni red in mir, prepreče-
vati demonstracije, razganjati skupine,
se v določenih trenutkih tudi boriti za
lastno življenje.
Zadnja skupina miUčnikov s celjskega
območja je bila na Kosovu prav v času
prekinjenega zveznega kongresa ZKJ,
torej takrat, ko so se razmere izredno
zaostrile. Na ulicah tanki, oklopna vozila,
v zraku letala, helikopteiji. Demonstran-
te, Albance, kijih oblasti na Kosovu pre-
prosto označujejo za teroriste, je bilo tre-
ba neprestano »disciplinirati«, kaznovati
za njihov upravičen revolt. Ko jim je pre-
kipelo, so postali nevarni v svoji ogrože-
nosti in nemoči. Takrat je podoba današ-
njega stanja na Kosovu zasijala v vsej
svoji grozoti.
Od leta 1981 do letos je bilo na Kosovu
169 miličnikov z našega območja, od leta
1988 do letošnjega februarja pa 60. Torej
je bil na Kosovu v poprečju vsak drugi
miličnik z območja UNZ Celje. Skupina,
s katero smo sedli za okroglo mizo, je bila
(potrkajmo na les), zadnja. Pogovor
s Francem Koritnikom (PM UNZ Celje),
Ferdom Jelenom (PM Žalec), Romanom
Dornikom (PPM Celje) in Andrejem
Burjo (PM Celje), je bil prijeten, sproš-
čen, na trenutke tudi s pehnom zagre-
njen. Ni namreč prijetno slišati iz mladih
ust misli, kot je tale: »Ko zaslišiš letala,
streljanje, vidiš tanke, dim, začneš delo-
vati nagonsko. Vrednote, ki so bile zate
svete, naenkrat splahnijo. Postaneš drug
človek. Življenje, najsvetlejša vrednota,
v hipu izgubi svojo vrednost.«
Vsi štirje so enotni v oceni, daje seda-
nji način reševanja kosovske drame ne-
smiselen, da z metodami, ki so jim bili
priče, teh problemov ni mogoče reševati.
Sila rodi samo silo. In bolj kot kdajkoli
prej, so se srečevali z dejstvom, da samo
lepa beseda lepo mesto najde. Na Koso-
vu so bih slovenski miličniki med Alban-
ci priljubljeni, nekakšni odrešitelji. Bili
so redki, ki so delovali po črki zakona,
etike in morale, v koUkor je sploh v času
izrednega stanja lahko govoriti o etiki in
morali. Če si ogrožen, moraš prijeti za
orožje, v kaosu se ne ve, kdo pije in kdo
plača.
»Bivali smo v razmeroma lepih prosto-
rih stavbe TO v Prištini, hrana pa je bila
slaba, enolična in največkrat hladna. Če
si hotel telefonirati domov, to največkrat
ni uspelo. Linije so bile ves dan zasede-
ne,« je povedal najstarejši iz četvorice,
Franc Koritnik. Najzgovornejši, Roman
Dornik, je pridal: »Bil sem tam prvič,
zadnjič in, upam, nikoh več. Slovenski
miličniki smo imeli na rokavih oznake,
kar nam je velikokrat koristilo. Albanci
so nam zaupali, sami od sebe pa niso
nikoli napadu miličnikov, morali so biti
izzvani, na izziv pa so bih kolegi iz drugih
okolij, predvsem srbski, nenehno pri-
pravljeni. Če mene vprašate, jaz terorista
nisem videl v nikomer.« Andrej Burja je
postregel s podatkom, da mu je novinar
iz Prištine zaupal, da je cenzura velika,
stalna, na prištinskem radiu in televiziji
pa slišiš samo besede separatizem, naci-
onalizem, terorizem, velikokrat v poveza-
vi s Slovenci.«
Ferdo Jelen je po mesecu dni spet vi-
del svojo zdaj trimesečno hčerko, v raz-
govoru pa nam je povedal, da jih je bilo
strah, kako se bodo, skozi Srbijo, pretol-
kli domov. Za vsak primer so imeli s sabo
zalogo goriva. »Mi, Albanci, čemo vam
put obezbediti« so jih pospremili na pot
domov.
ZdcO so doma, na varnem in kar nekaj
časa bo treba, da se bodo psihično ustah-
U, ponoči mirno spali. Vojni je pač najlaž-
je reči izredno stanje.
MARJELA AGREŽ
Prisrčen sprejem ob povratku je pripravil V. Gorenak.
Foto: EDI MASNEC
NOČNE
CVETKE
•	Na Ulici V. Prekomor-
ske brigade 3 je Štefan K. mi-
nuli ponedeljek popoldne ta-
ko zelo razgrajal, daje razjezil
svoje sosede, ki v takšnih pri-
merih ne poznajo milosti.
Pridejo miličniki in zadeva je
urejena. A tokrat le ni šlo ta-
ko zelo po maslu. Štefan seje
samoorganiziral tako, da seje
zaklenil v svoje stanovanje,
kjer se je počutil tako zelo
varnega, da sije dovolil zmer-
jati tudi može postave. Dogo-
dek bo" imel srboritež prilož-
nost rekonstruirati pred sod-
nikom za prekrške.
•	Tudi Zreče niso več to,
kar so bile nekoč. Zgodi se,
na primer, da te dva neznan-
ca kratkomalo pretepeta, ta-
ko kot se je to v ponedeljek
zgodilo Milanu K. iz Zreč, ki
seje okoli pol devete ure zve-
čer mudil pred trgovino So-
ča. Pretepačema so miličniki
že na sledi.
•	Mnogi so se ustrašili, da
gre za pravi bančni rop, pa se
je kmalu izkazalo da gre le za
Milenka O. iz Iršičeve ulice
v Celju, ki je v torek v Mestni
hranilnici Ljubljanske banke
vpil, razgrajal in se lotil celo
tamkajšnjega varnostnika.
Pa Milenku sploh ni bilo do
denarja, ampak le do sprosti-
tve, kije bila, alkoholno zabe-
Ijena, le malce preveč bučna
in v dokaj neprimernem pro-
storu.
•	Dušankin strah in bes je
čisto razumljiv. Če ti v temi
na balkonu močno poči, je
najprikladneje poklicati mi-
ličnike, ki so v torek prihiteli
v njeno stanovanje na Prija-
teljevi 8. V pogovoru jim je
izdala, da ji je bombico vrgel
sosed iz številke 7. S tem je,
jasno, kršil javni red in mir,
a morebiti pa je šlo le za svo-
jevrstno in nevsakdanjo lju-
bezensko izjavo.
•	Če ata tepe mamo, res ni
lepo, če pa to početje morajo
videti še otroci, je to dvakrat
grdo. In tako se je v petek
zgodilo, daje mala Stanislava
pritekla po zatočišče k sose-
dom in jim povedala, da ata
te reči opravlja z metlo. Ko so
miličniki, po klicu sosedov,
prihiteli na Tkalsko 3 v Celju,
so se srečali s starim znan-
cem, ki bo moral svoje počet-
je utemeljevati pred sod-
nikom.
M. A.
Vlomil v šolo
Zadnji dan oziroma noč
pred pričetkom drugega šol-
skega polletja je neznanec iz-
koristil za vlom v osnovno šo-
lo Fran Roš v Celju. Razbil je
okensko steklo in se za kratek
čas zadržal v kabinetu za teles-
no vzgojo in v učilnici za angle-
ški jezik. To je zadoščalo, da je
odnesel video rekorder, dve
kaseti in dve zračni puški. Šolo
je s tem oškodoval za 12 tiso-
čakov.
Vsaka šola nekaj
stane
Ogled parkirišč v Žalcu je
neznanec izkoristil za vstop
v pravšnje vozilo. Pred »Sa-
vinjko« je »naletel« na neza-
klenjeno, kar mu je omogočilo
dokaj lahko opravilo. Iz oseb-
nega avtomobila je odnesel
moško črno usnjeno jakno
z dokumenti vred in 600 dinar-
ji gotovine. Oškodovanec je
ocenil, da ga je malomarnost
stala 1.500 dinarjev. Odslej bo
verjetno vozilo zaklepal.
Podobno seje zgodilo lastni-
ku osebnega avtomobila, ki je
svoje vozilo parkiral na Dečko-
vi cesti v Titdvem Velenju.
Neznanec je ukradel 500 dinar-
jev gotovine in avtoradio
znamke Philips. Prva zgodba
je sredina, druga sobotna, obe
pa sta si na las podobni.
Šolska Practica ni
več šolska
V času od 19. januarja do 6.
februarja je neznanec iz neza-
klenjene pisalne mize v enem
od prostorov v OŠ D. Poženel
v Laškem odnesel fotografski
aparat znamke Practica, vre-
den 2.800 dinarjev. Mladi foto-
amaterji vljudno prosijo tatu,
ncO jim aparat vrne, in to na
enak način, kot ga je odnesel.
Samci brez videa
Samci, združeni v klubu
samskih domov v Titovem Ve-
lenju, si bodo morali od petka
dalje krajšati čas brez videa.
Ponoči je namreč neznanec
vlomil v klub in odnesel Gore-
njev video rekorder, vreden 10
tisoč dinarjev.
Vlomil, Iskal, nič
našel
Petkovo jutro je bilo za Bo-
židarja J. iz Prekorij pravo,
a žal neprijetno, začudenje.
Ponoči je neznanec na silo vlo-
mil v njegovo hišo, premetal
vse poprek in počez, da bi se
dokopal do denarja in zlatnine.
Pa ni našel ničesar, z vlamlja-
njem pa je lastniku povzročil
škodo v vrednosti tisoč di-
narjev.
Lažja kamp prikolica
Lastnik kamp prikolice, ki
jo je v času nesezone »shra-
nil« v Dobrteši vasi, bo imel
pred poletjem kar precej ne-
predvidenih stroškov. Nezna-
ni vlomilec je v času od 1. do 8.
februarja poškodoval stransko
okno, iz prikolice pa odnesel
hladilnik, daljnogled in nekaj
opreme. Skupna škoda znaša
tisoč dinarjev.
Tatvina tedna
Petkov dopoldanski čas je
neznanec izkoristil za teme-
ljit »ogled« stanovanja na
Tomšičevi 47 v T. Velenju.
Z vstopom v notranjost ni imel
večjih težav, saj je to delo opra-
vil s ponarejenim ali nemara
celo originalnim ključem. Iz
stanovanja je ukradel 10 tisoč
DEM, električne orgle Vamaha
s priključki, dva zlata prstana
in telefonski aparat Iskra. Prt-
ljaga, ki jo je moral neopjiženo
odnesti, je vredna 90 tisoč di-
narjev.
Na hitro spraznil
blagajno
Neznani tat je minulo sredo
popoldne oškodoval organiza-
cijo ZŠAM Celje, ko je iz bla-
gajne v prostorih na Slomško-
vem trgu v Celju odnesel 6.850
dinarjev.
Kamenje
poškodovalo strehi
Minuli četrtek je Konrad
Podjavoršek pri Francu Hre-
nu v Stranicah opravljal ze-
meljsko miniranje vzpetine.
Ta je bila v bližini Hrenove sta-
novanjske hiše in gospodar-
skega poslopja. Podjavoršek,
ki je delavec Geotehnike iz Za-
greba, je tega dela sicer vešč,
saj se z miniranjem ukvarja
v kamnolomu v Stranicah, to-
krat pa mu je spodletelo. Pri
aktiviranju razstreliva je priče-
lo kamenje padati na streho hi-
še in gospodarskega poslopja.
Ker so bili to kar obilni kosi, je
bila škoda primerno težka. Pr-
vi izračun je pripeljal do števil-
ke 10 tisoč dinarjev.
Pekoča žganjekuha
v soboto dopoldne se je Sta-
nislav Kovačič iz Kostrivnice
odločil za žganjekuho. Že je
kazalo, da bo to delo dobro
opravljeno, ko se je, pri izpraz-
njevanju kotla, Stanko spota-
knil in padel, kar precej tekoči-
ne pa se je polilo po njegovem
telesu. Ž opeklinami druge
stopnje so ga v nedeljo pripe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Popravek
v prejšnji številki se nam je
vrinila neljuba pomota, ko
smo poročali o tem, da je bil
letošnji januar že deseti po vr-
sti brez smrtne žrtve v promet-
nih nezgodah. To bi bilo, seve-
da, prelepo. Kljub temu je le-
tošnji januar ostal v UNZ Celje
dobro zapisan mesec. Po dese-
tih letih seje namreč prvič zgo-
dilo, da januarja ni bilo smrtne
žrtve prometa.
M. A.
Posebno obvestilo
Na celjski Upravi za no-
tr^e zadeve so nas zapro-
sili, da naše občane opozo-
rimo na moškega, visokega
okoli 175 centimetrov Ln
starega od 40 do 50 let, ki se
na širšem celjskem območ-
ju izdaja za brata popular-
nega TV novinarja in vodi-
telja oddaj Mita Trefalta,
češ da v njegovem imenu
zbira podatke o zanimivo-
stih, ki bi jih lahko uvrstili
v televizijsko odd^o. Pri
tem je zelo prepričljiv, vse-
kakor pa gre za premeten-
ca, ki zaradi nepazljivosti
svojih »gostiteljev* in na
račun njihove naivnosti iz-
makne kakšen dragocen
predmet ali gotovino. Kdor
bi se z njim srečal ali k<o
vedel o tem moškem, naj
sporoči n^bližji postaji mi-
lice.
PROMETNE NESREČE
Zaskrbljujoč
februarski cestni
davek
Po daljšem suhem in
sončnem vremenu je na-
stopilo deževje, žal pa
z njim tudi večje število
prometnih nezgod.
Kot da udeleženci v pro-
metu pozabljajo na eno od
osnovnih pravil, daje treba
upoštevati cestno-promet-
ne razmere in njim prilago-
titi obnašanje, vožnjo. Raz-
en prometnih nezgod, o ka-
terih poročamo, seje minu-
li teden na naših cestah pri-
petilo še več takšnih z lažji-
mi telesnimi poškodbami
in manjšo materialno
škodo.
Otrok pod kolesa
Iz štor proti Teharjam je
v ponedeljek, vozila osebni
avto Mirjana Želježič iz Celja,
iz njene nasprotne strani pa je
vozila kolona motornih vozil.
Ko je na Teharjah pripeljala do
hišne številke 44 je iz kolone
nasproti vozečih vozil nenado-
ma skočil na cesto osemletni
A. K. Voznica je zavirala, se
umikala, vendar trčenja ni mo-
gla preprečiti. Otroka je zadela
z desnim prednjim delom av-
tomobila. Hudo telesno poško-
dovanega so prepeljali v bol-
nišnico v Celje.
Sekal križišče
V ponedeljek se je pripetila
še ena prometna nezgoda, to-
krat na magistralni cesti Do-
brteša vas-Titovo Velenje.
Iz :T. Velenja je proti Polzeli
vozii osebni avto 21-letni Fra-
njo Bršek iz Andraža pri Žalcu.
Ko je pripeljal v levi pregledni
ovinek blizu Polzele, je le-tega
sekal in vozil po levi strani ce-
ste. V tem trenutku je iz na-
sprotne smeri pripeljal kolesar
I. Z., star 17 let, ki ni imel pri-
žgane sprednje luči. Prišlo je
do trčenja in hudih telesnih
poškodb. Mladega kolesarja so
takoj odpeljali v Celje.
Čelada bi ga
verjetno rešila
Enainosemdesetletni Fran-
čišek Sket iz Gabernika v ob-
čini Šmarje pri Jelšah se je
v sredo okoli poldneva peljal
na kolesu z motorjem.
Vozil je iz smeri Podplat pro-
ti Pečici. Zaradi oslabljenih
moči ga je zaneslo in je padel
po cestišču. Z glavo je močno
udaril ob tla, s hudimi poškod-
bami pa so ga nemudoma od-
peljali v celjsko bolnišnico,
kjer je pozneje poškodbam
podlegel. Če bi imel čelado, bi
vožnja najbrž ne bila usodna.
Ukradel vozilo
, Na magistralni cesti Žalec-
Šempeter se je v četrtek proti
večeru pripetila prometna
nezgoda, ki jo je povzročil An-
drej Hrastnik, doma iz Trbo-
velj.
Omenjeni voznik osebnega
avtomobila je vozil iz Arje vasi
proti Šempetru. Ko je pripeljal
izven naselja Žalec do nadvoza
železniške proge, je začel pre-
hitevati tovornjak. V tistem
trenutku je iz nasprotne smeri
pripeljal prvi iz,kolone vozil,
Ernest Lužar, iz Šempetra. Pri-
šlo je do trčenja, za Lužarjevim
vozilom pa je vozil osebni av-
tomobil Andrej Verbič iz Celja,
ki je močno zavrl, a je kljub
temu trčil v zadnji del Lužarje-
vega avtomobila. V tej promet-
ni nesreči se je Ernest Lužar
lažje telesno poškodoval, so-
potnica Jožefa Lužar pa je utr-
pela hujše telesne poškodbe.
Oba so prepeljali v celjsko Bol-
nišnico.
Kasneje se je izkazalo, da je
Andrej Hrastfiik vozil ukrade-
no vozilo reg. številka LJ 558-
261, med preučevanjem okoliš-
čin pa je z mesta nesreče po-
begnil. Naslednji dan so ga mi-
hčniki izsledih v Žalcu.
Z vozišča na travniki
in v potok
V	petek popoldne je iz sme^
Hrastnik proti Rimskim To
plicam vozila osebni avtomd
bil Vlasta P. iz Celja.	i
V	Belovem je peljala p
klancu navzdol, v desnea
ovinku pa jo je zaneslo z vozig
ča na travnik, od tam pa v stru
go potoka Ična. Hudo poško
dovano so prepeljali v bolniS
nico Celje.	;
Otrok iz igre pod
avto
Po Ljubljanski cesti iz sm^
ri Medlog je minuli petek v<
žila osebni avto Andreja L. 1
Celja. Ko je peljala mimo tam.
kajšnje bencinske črpalke, j(
z njene desne strani skoč^
s pločnika na vozišče desetlet
ni P. K. iz Celja, ki je pred ten
igraje tekel s svojim vrstni
kom. Trčenje je bilo neizbel
no, otroka pa so s hudimi teles
nimi poškodbami pripelja
v bolnišnico.	i
Družinska tragedija
Na magistralni cesti v ArJ
vasi se je v nedeljo ob 13.(S
uri zgodila težka prometne
nezgoda, katere dokončni izid
je še pod vprašajem.	1
Jožo Duspara iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz Petrovi
proti Rušam, kamor je bil na-
menjen. V Arji vasi ga je v bla-
gem levem ovinku začelo zana
šati, zaradi česar je zapeljal na
levo stran, na makadamski
parkirni prostor. Tam je z vozi-
lom trčil v zadnji del pravilno
parkirane^ga tovornjaka Avto-i
prevoza Šempeter. Trčenje jel
bilo tako silovito, da seje oseb-
ni avto zagozdil v tovornjake-'
vo pločevino. Na kraju nesreče
je poškodbam podlegel sopot-'
nik Filip Topič iz Celja, vozn?
kovo ženo in dva otroka (3 in
5 let) pa so z zelo težkimi teles-
nimi poškodbami pripeljali
v bolnišnico.
M. A
So odpovedale
zavore?
v torek, 6. februarja popol-
dne se je na magistralni cesti
v Spodnji Rečici pripetila
prometna nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, materialno
škodo pa so ocenili na 60 tisoč
dinarjev.
Franc Tašner iz Ločic (obči
na Ptuj) je vozil tovorni avto
mobil iz Radmirja proti Mozir
ju. V Spodnji Rečici je dobite
počasnejši tovornjak in ga za-
čel prehitevati. V tem času je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila Slav-
ko Podbrežnik iz Gorenjega
grada. Voznik Tašner je priče
zavirati, vendar pa naj bi zavo
re na tovornjaku popustile
Prišlo je do trčenja na levem
voznem pasu, pri čemer se je
voznik Podbrežnik hudo teles-
no poškodoval. Vzrok te pro-
metne nezgode je nepravilno
prehitevanje, miličniki pa so
odredili tudi tehnični pregled
tovornjaka.
93
POROČA
Vsa čast krajanom iz Belih
vod pri Frankolovem, ki so
v ponedeljek s skupnimi moč;
mi urejali cestišče in ga lepšali
tako, da so z ognjem uničevali
podrast. Ker pa je za vsako de-
lo potrebno nekoliko znanja
seje pri tem kurjenju ponesre;
čilo. Ogenj je ušel na bližnji
obronek gozda in tako ni kaza
lo drugega, kot da so poklicali
gasilce celjske enote.
Težko in grozljivo pa je bile
delo, ki so ga ce^ski poklicni
gasilci opravljali v nedeljo
v Arji vasi. Po tamk^šnji težki
prometni nezgodi je bilo treba
rezati avtomobilsko pločevino,
da bi kar najhitreje rešili hudo
poškodovane osebe iz lade, ki
se je vkleščila v tovornjak.
M. A