NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC; Mitja Umnik 15. februar 1990 • številka 7 • leto XU¥ • cena 7 dinarjev Prižgimo luč, ljudje! Zagonetno je odkrivati plasti, ki so v neštetih slojih in odtenkih položene pod kožo igralca. Pričujoča reportaža na strani 13 je zgolj poskus pred- stavitve igralca SLG Celje Bogomira Verasa, ki ima ob gledališču najraje gledališče, ki ga nemirna ptica ustvarjanja žene še k delu v ljubiteljske vrste, pa k radijskemu mediju, k prepevanju šansonov, k adaptiranju tekstov za gledališče in radio... Pa bi se nekoč skoraj primerilo, da bi vrtal ljudem po zobeh. Morda bi bilo bolj donosno, a tudi nad igralstvom se Veras ne pritožuje. Kam po najcenejše sadje in zelenjavo Nevarno skladišče sredi Vrbja Pred dnevi smo si sku- paj z žalskimi milični- ki ugledali skladišče zaščitnih sredstev za kmetijstvo v Vrbju, last Hmezada Agrine. Na neustrezne prosto- re za takšno skladišče opozaijajo miličniki in inšpektorji že nekaj let. V Asrrini oa ves čas obljubljajo novo skladišče, ki pa je zaradi lokacije v Novem Celju prav tako problematično. Kdaj ga bodo začeli graditi, ni znano, naša akcija pa je botrovala takojšnjim ukrepom v Agrini, ki te dni pospešeno prazni skladišče v Vrbju. Več o tem na 5. strani. Stran 6 Sto kmečkih žensk na morje Grožnje »za nos potegnjenih« Dvajset let ingorance republiških vlad do že zdavnaj dogovorjene gradnje avtoceste med Šentiljem oziroma Mursko Soboto in Ko- prom je prejšnjo sredo v Celju povzročilo plaz zahtev in groženj regijskih funkcionarjev. Ker so ugotavljali, da je celjsko območje že desetletje zanemarjano tudi pri vzdrževanju obstoječih cest, so nekateri obljubili protestne zapo- re, drugi pa, da bodo zahtevali od- stop republiške vlade in cestne uprave. Stran 5. Pravna država, kje si? v vasi Topanica na Kosovu je bil ubit Al- banec Islam Morina, katerega truplo je kakšnih pet tisoč sona- rodnjakov popeljalo pred stavbo občinske skupščine, da bi tam izvedeli resnico o nje- govem uboju. O ko- sovskem balkanskem pokru piše Novi ted- nik na strani 12, o vti- sih štirih celjskih mi- ličnikov, ki so bili v se- stavi združenega odre- da milice na Kosovu pa Novi tednik piše na 24. strani. Z Mustangom v novo kvaliteto, Evropo in svet 2. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 DOGODKI Učitelji bodo stavkali, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve Na redni skupščini celjskega občinskega od- bora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževa- nju in znanosti so zbrani ocenili svoje delo v preteklem štiriletnem obdobju, razpravljali o programskih usmertivah in ustanovili nov občinski odbor sindikata dejavnosti ter njegov izvršni odbor. V občinskem odboru bodo delo- vali vsi predsedniki osnovnih organizacij sin- dikata (v Celju jih je 32, povezujejo pa nekaj več kot 1.800 delavcev), sedemčlanskemu izvrš- nemu odboru bo predsedovala Smilja Rotar, sekretarska dela pa bo opravljal Franc Klepej. Največ pozornosti so na ponedeljkovi skupšči- ni namenili oceni materialnega položaja v vzgoji in izobraževanju v začetku leta. Prav tako v po- nedeljek je namreč v Ljubljani zasedal izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, kije od repu- bliškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo zahteval konkretne odgovore na to, kaj je komite storil za boljši materialni položaj dejavnosti in osebne dohodke zaposlenih. Z od- govori niso bili zadovoljni, zato so za 26. februar napovedali splošno stavko v slovenskem šol- stvu. Stavka mora biti splošna, zanjo pa se bodo odločali v posameznih delovnih kolektivih od osnovnih do visokih šol. Veljala naj bi do izpolni- tve vseh zahtev delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ki jih seveda podpira sindikat, izvrš- ni odbor pa se bo pred napovedano stavko še enkrat sestal. Na tej seji, predvidena je za 22. februar, bodo preučili izpolnjevanje svojih zah- tev in upravičenost sklica splošne stavke sloven- skih učiteljev. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti zahteva ureditev zakonodaje s področja dejavnosti, spremenjen sistem financiranja in iz- enačitev učiteljskih plač. Za enako delo mora učitelj prejeti enako visok osebni dohodek, ne pa daje le-ta odvisen od materialnega položaja obči- ne, v kateri je zaposlen. Učitelji začetniki - z opravljenim strokovnim izpitom in 20 urno učno obveznostjo na teden - v osnovnih šolah naj od 1. januarja zaslužijo 5 tisoč, v srednjih šolah pa 6.300 dinarjev. Republiški izvršni svet mora rešitve oziroma možnosti za takšna izplači- la zagotoviti do 22. februarja, ko se bo izvršni odbor ponovno sestal, drugače bodo 26. februar- ja učitelji začeli stavkati. Sindikati pa delavce v vseh šolah pozivajo, da dotlej ne stavkajo. IVANA STAMEJČIČ Na celjski Srednji družboslovni šoli oziroma Gimnaziji so učitelji sprejeli še nekaj dopolni- tev k tem zahtevam. Menijo, da je najprej treba pojasniti, kaj je 20 urna tedenska učna obvez- nost, saj le-te skoraj ni več. Razčistiti je treba z organizacijo učnih priprav, obveznostmi raz- redništva, vodenja krožkov in podobnim, ob tem pa omejiti število nadur na največ 3 teden- sko. Menijo tudi, da je vsota, ki jo dobivajo iz republiškega proračuna za vsakega učitelja ob- čutno prenizka, v njej pa ni zajetega minulega dela. Tudi znesek 6.300 dinarjev za učitelja- začetnika je prenizek, po izračunih naj bi bil 7 tisoč dinarjev. Izvršni odbor sindikata OŠ I. celjske čete spo- roča javnosti, ki je zadnje čase seznanjena z vi- šino zahtevanih osebnih dohodkov ljubljan- skih učiteljev, da osebni dohodki njihovih de- lavcev niso primerljivi. Učitelj začetnik z opravljenim strokovnim izpitom dobi na OŠ I. celjske čete za polno delovno obveznost na mesec 575 DEM ali 4.025 dinarjev. Nad ustavo po volitvah Regijski Demos s kandidati In kritikami v ponedeljek so v Celju na koordinacijskem odboru območnega Demosa pred- stavili svoje kandidate za republiška zbora občin in združenega dela, pojasnili pa so tudi svoja stališča do spreminjanja slovenske ustave, uvoženih mitingov v Sloveniji ter o nedavnem sestanku predsednikov iz- vršnih svetov Slovenije in Srbije. Po njihovem mnenju je ustava republike akt, ki mo- ra preživeti vse politične in ideološke spremembe, spre- minja pa se lahko le v skladu z interesi naroda. Sedanje spreminjanje v času predvo- lilnih aktivnosti je po svoje tudi nevarno, saj naj bi usta- vo spreminjala stara skupš- čina sestavljena v časih vo- dilne vloge partije. Vprašali so se tudi, če Šinigojev pod- pis nekakšnega dokumenta o prostem pretoku ljudi ni vzpodbudil kosovopoljski Božur, da ponovno napove- duje miting resnice v Slove- niji in zato zahtevali od izvrš- nega sveta Slovenije natanč- nejšo informacijo o pogovo- rih v Beogradu. Dogovorili so se, da v kratkem bolj po- drobno predstavijo svoje kandidate z njihovimi življe- njepisi. EP Žakelj v Celju v ponedeljek bo celjska Socialistična zveza v Narod- nem domu pripravila javno tribuno z naslovom Sloven- ski socialisti za materialno in duhovno bogatejše življenje. Gosta bosta Viktor Žakelj in Peter Novak, tribuna pa se bo pričela ob sedemnajstih v veliki dvorani. EP Območni Demos predlaga v zbor združenega dela Skupščine SRS Jožeta Puč- nika, Jožeta Koželnika, Alojza Kolarja, Ivana Gro- blerja, Elimirja Bohorja, Dimitrija Dolfa in Jožeta Vogo. Za zbor občin pa Ja- neza Černeja, Antona Roj- ca, Janka Deželaka, Marja- na Adamiča, Franca Kova- ča in Mitjo Cimperška. Komunisti na konvencijo Celjska ZKS-SDP je pred časom že izdala sklep, s katerim so ukinili svoje osnovne organizacije v državnih organih, v teh dneh pa so opozorili komuniste v podjetjih, da lahko svoje organizacije ukinejo le s sklepom občinske organiza- cije. Koncem februarja naj bi na občinski konvenciji dokončno določili svoj občinski vohlni program in kandi- date za občinski družbenopolitični zbor. Komite celjske ZKS-SDP se zd^ sestaja že tedensko. Prejšnji teden, ko naj bi razpravljali o prvi konferenci ZKS- SDP in njenih zaključkh ter o lastnih pripravah na volitve pa žal ni bil sklepčen. Kljub temu je bilo slišati nekaj pri- pomb na dejstvo, da Kučan ob prvi predstavitvi kandidatov ZKS-SDP v Ljubljani ni omenil nikogar iz Celja in da bo morala slovenska partija še pred volitvami kaj narediti tudi za demokratizacijo dela znotraj organizacije. Včeraj popol- dan seje celjski komite ponovno sestal in oblikoval predlog lokalnega volilnega programa. BP KOMENTIRAMO Učitelj - ali kdo drug - na preskusu Grozi nam splošna stavka učiteljev, nanjo se priprav- ljajo tudi zdravstveni delavci - kaj pa počno pravniki, in- ženirji, novinarji in kar je še delavcev z visoko izobrazbo? Organizirano zaenkrat še nič, le bolj ali manj zaprepa- deno obračajo v rokah janu- arske plačilne liste. Osnovnošolski učitelj-za- četnik zahteva 5.000 dinar- jev, srednješolski 6.300 di- narjev osnove. Glede na iz- kušnje iz Ljubljane jima je prav vseeno od kod vzeti ta denar. Lahko tudi iz sklada za amortizacijo ah pa od kod drugod, ni pomembno. Po- membno pa je, kaj bodo v šo- lah storili konec junija. Bodo takrat razglasili splošno stavko zato, ker ne bo denar- ja za redna vzdrževalna dela in nakup opreme? Res je, da jih bomo takrat jemah veliko manj resno, saj bo konec pouka. Da učiteljske plače v Slo- veniji niso izenačene, sliši- mo na vsakem koraku in gle- de na stanje v posameznih občinah temu tudi verjame- mo, čeprav nam učitelji ne postrežejo s konkretnimi po- datki. Dokler ne bodo oprav- ljeni vsi zaključni računi (čas je do 20. marca) tudi ne bo mogoče primerjave med lan- skimi plačami učitelja - reci- mo v Šentjurju ah Šmarju in ljubljanskih občinah. Primerjamo pa lahko pla- čilne liste za januar. Učitelj- začetnik na eni celjskih os- novnih šol dobi za redno de- lo 4.025 dinarjev, osnova no- vinarja s polno obveznostjo in visoko izobrazbo v našem uredništvu pa je 2.947 dinar- jev. Učitelju se skoraj pribli- ža odgovorni urednik s 3.830 dinaiji osnove. Ampak, bolj kot razlika v osnovi so spor- ni naši bruto osebni dohod- ki. Iz BOD-a se v največji meri zagotavlja denar za šol- stvo (če seštejemo prispevne stopnje znašajo v celjski ob- čini prispevki za izobraževa- je, telesno kulturo in otroško varstvo za občinsko in repu- bliško raven le šest stotink manj kot 14 odstotkov) in ne samo za učiteljske plače. Denar za višje učiteljske osnove bi lahko zagotovili le z višanjem prispevnih sto- penj, ki bi napolnile prora- čun -.ampak bojim se, da bi se temu vsi neučitelji uprli. Predlagam solidarnost med učitelji - da se izenačijo uči- teljske plače v Sloveniji zah- teva konec koncev tudi nji- hov republiški sindikat. Sa- mi naj razmislijo o meduči- teljski solidarnosti v republi- ki in temu primerno znižajo oziroma zvišajo plače, ostali pa bomo zdržali vsaj do kon- ca junija. IVANA STAMEJČIČ Podaljšano predlaganje Roki za predlaganje kandi- datov za zbore združenega dela so bili prejšnji teden podaljša- ni. Tako je včeraj potekel rok za predloge kandidatov za zbor združenega dela Skupščine SRS, za zbore združenega dela občinskih skupščin pa je čas za predloge še do 20. februarja. Zbori volilcev bodo med 27. februarjem in 10. marcem, kandidiranje z zbiranjem pod- pisov pa se mora končati do 24. marca. Nato lahko posamezen kandidat do 29. marca še od- stopi od kandidature, do 5. aprila pa morajo nato biti ob- javljeni vsi seznami kandida- tov. Po novem pa bodo občani lahko kandidate predlagali tu- di na samih zborih volilcev pred pričetkom glasovanja, predlagani kandidat pa bo kar na zboru moral izpolniti obra- zec, da soglaša s kandidaturo. BP Na Polzeli socialdemokrati... Na Polzeli je bil pred dnevi ustanovni sestanek KO Social- demokratske zveze Slovenije. Na ustanovnem zboru, ki se ga je udeležilo več kot petdeset občanov, in to ne samo s Polzele, temveč tudi iz drugih krajev, je o socialdemokrat- ski zvezi govoril Silvester Drevenšek, predsednik območ- nega odbora SDZS Celje, o novih volitvah pa Anton Roječ. Za prvega predsednika so izbrali Marjana Brusa, izbrali pa so tudi kandidate za družbenopolitični zbor občinske skupš- čine in zbor KS; V Žalcu krščanski demokrati v dvorani gasilskega doma v Žalcu so se v petek na ustanovnem sestanku zbrali krščanski demokrati. Po kraj- šem kulturnem programu je spregovoril član iniciativnega odbora za ustanovitev krščanskih demokratov Franc Žolnir, ki je postal tudi prvi predsednik. Na ustanovnem sestanku so ugotovili, da je njihov program zelo podoben programu vseh strank v Demosu. Razprava je bila zelo živahna, saj je v njej sodelovalo več kot deset razpravljalcev. Za družbeno- politični zbor občinske skupščine so izbraU šest kandidatov. Ustanovnega sestanka sta se udeležila tudi Matjaž Puc v imenu Krščanskih demokratov Slovenije in Janez Lam- pret, predsednik krščanskih demokratov za celjsko ob- močje. T. TAVČAR SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE-SZDL OBČINSKA KONFERENCA CELJE VABI svoje člane in simpatizerje NA JAVNO TRIBUNO SLOVENSKI SOCIALISTI ZA MATERIALNO IN DUHOVNO BOGATEJŠE ŽIVLJENJE Tribuna bo v ponedeljek, 19. februarja 1990, ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Gosta tribune bosta; mag. VIKTOR ŽAKELJ, podpredsednik RK SZDL Slo- venije univ. prof. dr. PETER NOVAK, predsednik sveta za varstvo okolja pri P RK SZDL Slovenije, kandidat Predsedstva RK SZDL Slovenije za člana Predsed- stva SR Slovenije Vljudno vabljeni! TRAČI nfce ■ Na posvetu o razvoju kabelske televizije v To- polšici je Gorenje pred- stavilo tudi novo satelit- sko anteno poslikano z mojstrsko roko Jožeta Horvata-Jakija. Prednost te parabole pred običajni- mi belimi je, kot je pri^ pomnil eden od obisko- valcev, da ja zaradi svoje zastrašljivosti varna pred ptičjimi kakci. Gorenje lahko pričakuje zdaj oster protest društva za varstvo živali, ki se s takšnim te- rorjem nad ptiči ne strinja. Končno se je razvede- lo, zakaj fotografiranje celjskega pajka za obja- vo v NT ni zaželeno: s pajkom bo (kot izvaja- lec) avtomobile odvažal celjski ZŠAM. Vozniki torej pri njih plačajo čla- narino, oni pa jim avto odpeljejo s pajkom. Celjski Merxje NT-hRC za pokroviteljstvo izleta 100 kmečkih žensk na morje ponudil en tisoč di- narjev (staro milijardo). V redakciji so najprej me- nili, da gre za dopis, ki je potoval do naslovnika kakšna tri leta. Predsednik lokalnih demokratov, pravnik in gospod Miro Gradič je vse bolj navdušen nad Argumentovim ugiba- njem, da utegne Gradič postati celjski župan. Iz zaupnih virov pa smo iz- vedeli, da se Argument zeza. Po podelitvi kulturnih priznanj v Žalcu so nagra- jencem zaigrali Partljiče- vo Pesnikova žena priha- ja, v kateri je ponujenih kup idej kako se do priz- nanj pride s podkupova- njem in kurbarijo. Ivan Kramberger ja na Radiu Šmarje izjavil, da ga na celjski radio ne pu- sti partija. Ko je nasled- nji dan nastopil na Ra- diu Celje se je pozabil pritožiti, da na Radio Šmarje partija ni spusti- la njegove Ančke. Herman Rigelnik je do- bil ob kulturnem prazni- ku Cankarjev kipec, ker ob skrbi za koncem Gore- nje in kulturo v občini še skodelice kave nima časa spiti. Čestitkam se pri- družujejo tudi vsi Gore- njevci, ki že ah pa še bodo delali tedensko po dve uri dlje kot lani. Če se Sloveniji obeta druga cestna afera, se Celju prva ulična. Nad projekti in izdelavo »mo- derniziranih« celjskih ulic najbolj bentijo mi- ličniki, občinarji in ob- čani, saj vsaka izboljša- va takoj pobere svoj krv- ni davek. Sicer pa poča- kajte vsaj do aprila, ko si bomo o bratih upali po- vedati še kaj več. Jože Zupančič (povsem resno): »V Celju imamo samo tretjerazredne ka- dre in mednje seveda pri- števam tudi sebe.« Silve- ster Drevenšek (presenet- ljivo): »Ne cenim vseh ko- munistov, spoštujem pa poštene komuniste.« DOGODKI 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 3 Posvet o kabelski televiziji Potreben je kratek in jasen predpis, ki bi opredelil pravice in obveznosti lastnikov, vzdrževalcev in uporabni- kov kabelskih razdelilnih sistemov. To je ena osnovnih ugotovitev in tu- di pobud, danih ustreznim organom in organizacijam na jugoslovanskem po- svetu o kabelsko razdelilnih sistemih, ki ga je ob izdatni finančni podpori Gorenja prejšnji teden organiziral v Topolšici Republiški komite za in- formiranje. Ko govorimo o t,em, kdo bi moral prispevati svoje pri razvoju sistema, ne bi smeli postavljati ločnic med ra- diodifuznimi organizacijami, kabelski- mi sistemi in ptt-jem. Za hitrejši razvoj pa so udeleženci trodnevnega simpozi- ja predlagali tudi čimprejšnjo ureditev statuta JRT napram tujim producen- tom kabelskih televizijskih progra- mov. Sedanji zakon o sistemu zvez je namreč slab, saj le načelno zadolžuje radiotelevizijo za razvoj kabelskih omrežij, zato so v Topolšici zahtevali, da se zakon v najkrajšem času do- polni. Med tridnevnim posvetovanjem o odprtih vprašanjih kabelske distri- bucije RTV programov in kabelske te- levizije je bilo posebej odmevno tudi poročilo Marjana Žuraja in Bojana Vi- voda o izgradnji kabelsko razdelilnega sistema v Celju. Kot smo tudi izvedeli, bodo prvi naročniki v celjski Novi vasi priključeni na sistem konec tega me- seca. RP Za Svetovni slovenski Icongres Pobuda za sklic Sve- tovnega slovenskega kongresa je stara že dve leti, a kaže, da so jo po- novno oživili prav v teh dneh. V ponedeljek so namreč na celjski Gimna- ziji pripravili iniciativni sestanek za ustanovitev mladinskega odbora, ki bo prvi v Sloveniji. Več kot 50 učencem, ki so se zbrali na sestanku, je spregovoril Vlado Hab- jan, predsednik odbora za sklic Kongresa, ki je to pobudo tudi predstavil na Plenumu kulturnih delavcev v Cankarjevem domu leta 1988. »Gre za to,« je poudaril Habjan, »da bi možgansko mobili- zirali vse Slovence za last- no prihodnost. Svetovni slovenski kongres naj bi postal stalna institucija, ki bi združevala idejno in moralno neoporečne Slo- vence, v osnovi pa bi bila to nadstrankarska organi- zacija.« Habjan je zbra- nim učencem predstavil zgodovinski oris sloven- ske državotvornosti ter povedal, da je za sklic Svetovnega slovenskega kongresa precej zanima- nja tudi v zamejstvu in v Kanadi. Vendar pa mo- ramo v Sloveniji najprej zagotoviti varnost vsem, ki bi si želeli udeležiti Kongresa. V pripravljal- nem odboru za Kongres bodo namreč razposlali vabila vsem neobtoženim emigrantom slovenskega naroda, vendar potrebu- jejo za korektno delo spi- sek vojnih zločincev, da ne bi prišlo do zapletov. IS KOMENTIRAMO Naglica se ne lii obrestovala če hočemo z razvojem ka- belsko razdelilnih sistemov slediti razvoju v svetu, je tre- ba najprej poenostaviti stva- ri, pripraviti jasne in eno- stavne zakone ter opredeliti pristojnosti. To velja enako za vso državo, četudi so do- sedanje izkušnje po republi- kah različne, so ugotavljali na posvetu v Topolšici. Vsekakor smo lahko, če se omejimo zgolj na regijo, z razvojem na tem področju bolj zadovoljni, saj je projekt Gorenja in občin Velenje, Celje, Žalec in Mozirje tre- nutno pred ostalimi v Jugo- slaviji. Še posebej to velja za celjski sistem, ki je bil pred- vsem s strani bodočih porab- nikov zaradi dolgotrajne, ne- kajletne gradnje sicer dele- žen marsikater kritike. Glede na izkušnje, ki so jih imeli pri uvajanju kabelskih sistemov tisti, ki so izgrad- njo zaključili že pred leti ah pa so se zadeve lotih hitreje (oz. takorekoč ilegalno) kot Celjani, lahko ugotavljamo, da naglica ni vedno dobra. Res je sicer, da bi se tudi Celjani, če bi vedeli, da bo pridobitev okoli tridesetih soglasij tako zavlekla ves po- stopek, lotih izgradnje tako kot drugi, mimo zakona, a vprašanje je, če bi bil rezul- tat tak kot je. Tisti, ki so bih prvi, so namreč danes že nezadovolj- ni z zmožnostjo svojih siste- mov, medtem ko je celjski sistem s frekventnim ob- močjem 450 megaherzov projektiran za bodočnost in je trenutno tudi najsodob- nejši v državi. Sistem je namreč mogoče razširiti z dodatnimi uslugami, kot so odčitavanje elektrike, vode, plina, za klice v sili, alarmne naprave itn. Primerjalno z drugimi so se v Celju izka- zali tudi z večjo mero profe- sionalnosti in organizirano- sti, k čemur je dosti prispe- vala tudi pozitivna vloga upravnih organov in zgledno sodelovanje ptt-ja. Vse iz- kušnje bodo v veliko pomoč drugim, pri čemer pa seveda tudi Celje ne ostaja praznih rok. Bistveno pri vsem sku- paj je namreč, da uporabniki ne bodo izigrani. R. PANTELIČ ZSMS ie za svobodo izbire v petek je v ljubljanskem Cankarjevem domu Repu- bliška konferenca ZSMS pripravila predvolilno kon- vencijo, na kateri so pred- stavili svoj volilni program in se označili za liberalce, predstavili pa so tudi štiri možne kandidate za člane predsedstva SRS ter kandi- date za Zbor občin in Zbor združenega dela. V začetku marca bodo predvolilno konvencijo pripravili še en- krat. Takrat bodo javno pred- stavili svoje kandidate za družbenopolitični in za Zvezni zbor ter morebiti tudi že kandidata za predsednika predsedstva republike Slo- venije. V svojem programu je ZSMS-liberalna stranka na prvo mesto postavila člove- ka-posameznika, za katerega zahteva svobodo izbire v vsakdanjem življenju, na področju gospodarstva in politike. Dr. Slavoj Žižek, ZSMS-jevski kandidat za člana predsedstva SRS, je o liberalizmu med drugim dejal: »Pravi heroizem za li- beralca ni povleči za sabo čimveč ljudi s svojo vredno- to, ampak priznavati druge- mu lasten svet, spoštovati drugega v njegovi drugačno- sti. Največji greh je za libe- ralca nasilno poseganje v svet drugih, poniževanje drugega.« ZSMS-liberalna stranka je v petek napovedala politični show v slogu zahodnoevrop- ske predvolilne prakse. Ce upoštevamo, da je predvolil- no konvencijo v pasaži Maxi- marketa spremljal koncert skupine Lačni Franz, da so Školčev govor prevajali v go- vorico gluhonemih in da je politično dogajanje v Okro- gli dvorani, popestril čarov- nik Miran Čanak, so ZSMS- jevci naredili droben korak naprej. Začetna spotikanja pa bi jim lahko očitali zaradi njihove slabe retorične spo- sobnosti ter zaradi izbire okrogle dvorane za osrednje prizorišče, na katero novi- narji v glavnem nismo imeli dostopa in smo dogajanje, skupaj z večino, spremljali na monitorjih. Po uradnem delu so ZSMS-jevci pripravi- li še predstavitev kandida- tov, pa nekaj minutno ti- skovno konferenco. Na tiskovni konferenci je dr. Slavoj Žižek odločno za- vrnil podtikanja, daje ZSMS vmesni blok med ZKS in Demosom. »Mi nismo na sre- di! V takšni situaciji je moj cilj delovati demokratično- rovarsko in razbiti oba bloka!« Na predvolilni konvenciji so med drugim predstavili tudi kandidate ZSMS za zbor združenega dela in za zbor občin. S Celjskega so kandidati Oto Pungartnik - Železarna Štore, Darka Ra- deljak - Zlatarna Celje, Dra- gan Matijašič - Gozdno go- spodarstvo Celje, Franc Re- zar - Agrina, Jože Zimšek - SO Celje. Za zbor občin pa so kandidati: za Celje Firdrih posedla in Robert Polnar, za Žalec Gregor Vovk, za Slo- venske Konjice Mitja Hla- stec in za Mozirje Zdravka Hriberšek-Ladinek. NATAŠA GERKEŠ Predvolilni golaž Vitanjčani so se odločili bojkotirati pomladanske volitve, pa očitno ne samo zavoljo nedokončane ceste, ki da je najbližja pot v Evropo. V predvolilnem kotlu vre še zaradi drugih tegob, ki kar po vrsti izvira- jo iz občutka, da je ta, sicer največja krajevna skupnost v občini, najbolj zapostav- ljena. To je vrh Vitanjčanov dal vedeti tudi na ponedeljkovi seji, - kamor so zbobnali no- vinarje in župana in na dan so ob doliški cesti privlekli še nedokončano šolo, pro- blem tajnika krajevne skup- nosti, ki ga zdaj nimajo in še kup komunalnih problemov se je nabralo v malhi nezado- voljstva. Volitve pa kanijo bojkotirati tudi zato, ker bi po novem razrezu imeli v ob- činskem zboru samo dva de- legata, češ, pa krajevna skupnost, ki zavzema tretji- no cele občine. »Bomo pa iz te naredili sedem krajevnih skupnosti,« so modrovali, »pa bomo imeli sedem dele- gatov.« Spomnili so se ča- sov, ko so imeli štiri odborni- ke, ki so se potegovali za kraj. Zdaj pa na lepem samo dva delegata! V občinskem zboru KS je 25-delegatskih mest, v obči- ni je 22 krajevnih skupnosti, sklep zbora je bil, da le-ta ne sme biti prevelik, pač pa naj v njem sedi delegat, ki bo znal dobro in objektivno za- stopati svojo bazo. Volitve in cesto so, kot kaže, Vitanjčani vrgli v en koš, cesto proti Ve- lenju pa bi res že kazalo do- končati. Če je samo v planu, je premalo, pa volitve gor ali dol. Kako je že bilo z volitvami v Clochmerlu? MATEJA PODJED Avtocesta spet v skupščini Prejšnjo sredo je Duško Kos v slovenski skupščini ob koncu zasedanja ponov- no sprožil vprašanje grad- nje avtoceste med Arjo vas- jo in Ljubljano, nobeno iz- med sredstev obveščanja pa tega ni zabeležilo. Ker je Kos nastopil prav ob koncu zasedanja in so delegati skupščino že zapuščali, je razpravo oddal tudi pisme- no. V najboljšem primeru bo skupščina do naslednje- ga zasedanja v zvezi s tem ponovno dobila odgovor iz- vršnega sveta ali uprave za ceste, vse pa kaže, da bodo o omenjeni gradnji v skupščini govorili šele ja- nuarja 1991, ko naj bi priče- li oblikovati republiški srednjeročni načrt za leta 1996 do 2000. BP Danes o lokalni samoupravi Danes popoldan ob sedemnajstih se bo v veliki dvorani celjskega Narodnega doma pričel posvet z naslovom Kra- jevna skupnost in lokalna samouprava v novi ustavi, ki ga bo vodil sociolog Stane Vlaj. Vlaj se že več kot poldrugo desetletje ukvarja prav s proučevanjem omenjene tematike. B.P. S¥ET MED TEDNOM Piše Darifan Košir Do združitve le še liorak? Glede na to, da so se v minulem tednu prav vročično razvnele razprave o mednemški monetarni uniji, kot tudi razprave o statusu (bodoče?) združene Nemčije, kar so obravnavah skorajda na slehernem sestanku tu ali tam, je mogoče soditi, da do dne združitve nemške države res ni več daleč. To nenazadnje potrjuje tudi sestanek obeh kanclerjev (Kohla in Modrowa) v Bonnu, kjer sta sklenila, da je konec vztrajanja pri dvodržavju in da je politični cilj obeh držav poslej združitev Nemčije. Prvi korak v tej smeri naj bi bil gospodarske narave in sicer monetarna unija, pri čemer je slišati najbolj nore in fantastične predloge, kot je denimo predlog zahodnonemških socialdemokratov, da bi ZRN »odkupila« vso denarno maso, kije trenutno v obtoku v NDR (po njihovih izračunih 34 milijard DEM), s čimer bi svojo denarno maso (1,2 bilijona mark) povečali le za 3 odstotke. Po drugi strani je zahodno- nemški minister za gospodarstvo Hausmann že naredil načrt monetarne združitve v treh fazah, v katerem je do podrobnosti opredelil posamezne korake k uniji. O političnih vidikih združevanja pa je bilo govora tako v Moskvi, kamor je h kolegu Ševardnadzeju in k Mihailu Gorbačovu prišel ameriški zunanji minister Baker, kot tudi v Ottawi, kjer so se prvič po vojni sestali zunanji ministri držav Varšavske zveze in zveze NATO. Medtem ko glede bodoče politične ureditve Nemčij (bržčas federacija, in to takoj, ne pa konfederacija, kot so se sprva zavzemali na obeh straneh) ni več nikakrš- nih sporov, pa je še naprej odprto vprašanje vojaškega statusa Nemčije, ki naj bi bila po enih predlogih nev- tralna, po drugih (Kohl) pa naj bi bila članica zveze NATO, s čimer bi meje med blokoma prestavili na Odro in Niso. Združevanje Nemčij bo povzročalo še veliko hude krvi, čeprav se mu bržčas ni več mogoče izogniti. Po Azerbajtlžanu - Azerbaidžan Dovolj je bilo, da je resnično počilo v Azerbajdžanu, kjer je večinsko prebivalstvo islamske vere azijskega izvora (blizu Irancem; v tej državi živi ogromno Azer- bajdžancev) dvignilo glavo, in val upora musliman- skega prebivalstva v ZSSR seje začel na vseh koncih. V tem tednu je počilo najprej v Tadžikistanu oziroma glavnem mestu Dušanbeju (bivšemu Stalinabadu), pa tudi v glavnem mestu Kirgiške SSR Frunzeju. V Dušanbeju je prišlo do prelivanja krvi med domo- rodci Tadžiki islamske vere in iranskega etničnega porekla ter Armenci, ki so se po pogromu nad njimi v Azerbajdžanu (Armenci so krščanske vere in evrop- skega etničnega porekla) priselili k sorodnikom v Tad- žikistan. Ta republika je bila doslej povsem mirna, če odštejemo denimo lanskoletno odstranitev uradnega ruskega jezika, tako da je danes Tadžiška SSR edina republika v Sovjetski zvezi, kjer je uradni jezik iranski. Sovjetska država je tokrat posredovala takoj, saj je vrhovni sovjet Tadžikistana sprejel odlok o izrednem stanju in policijski uri, s čimer pa so revolt Tadžikov nad priseljenci (med te ne sodijo samo začasno dose- Ijeni Armenci, ampak tudi številni Rusi in Ukrajinci, kamor jih je stalinska oblast doseljevala v želji po rusifikaciji celotnega azijskega pasu SZ) le še podžgali. Gre tako za medverske, medetnične in medrepubliške spopade, kot je bilo tudi v primeru Azerbajdžana. Sovjetska oblast zna zaenkrat stvari reševati le s silo, kar ne bo ravno dolgo trajalo: najbrž je edina rešitev (pa še to je vprašljivo) popolna avtonomija sestavnih delov ZSSR. Ta problem bo treba nemudoma rešiti, ne samo zaradi nadaljnjega obstoja ZSSR (ta je v vsakem primeru vprašljiv, saj bo ob dosedanjem prirastku pre- bivalstva muslimanskega prebivalstva čez 20 let več kot slovanskega), ampak tudi zato, ker bi morah s temi azijskimi republikami tudi po morebitni odcepitvi živeti drug ob drugem: držav namreč ni mogoče »pre- stavljati«. Jugoslavila preti sotllščem? Naj se jugoslovanski zvezni organi in vodstva neka- terih republik še tako trudijo dopovedati svetu, da je njihova politika do Kosova pravilna in edina mogoča, dobiva svet o tem povsem drugačno podobo. Te dni je mednarodna helsinška federacija za človekove pravice (IHF) naslovila na vlado avtonomne pokrajine Kosovo, republike Srbije in SFRJ resolucijo - poziv, ki ga je sprejela na svojem zasedanju v Bratislavi. Resolucija med drugim ugotavlja, da je angažiranje vojaških sil na Kosovu še povečalo prepad med narodi, ki tam živijo, in poziva, naj se odpravi izredno stanje, omogoči dia- log med uradnimi in neuradnimi predstavniki vseh prizadetih skupin, naj se ustavijo vsi politični procesi, zagotovi pravica do svobodnih volitev itd. Še več, kot je na tiskovni konferenci na Dunaju sporočil predsed- nik IHF Kari von Schwarzenberg, je IHF poslala poziv članicam Konference o evropski varnosti in sodelova- nju (KVSE). Ker ima vsaka članica KVSE pravico, da od druge članice zahteva pojasnila v zvezi s spoštova- njem človekovih pravic in v končni fazi tudi postavi drugo državo pred nekakšen tribunal držav članic KVSE, se lahko zgodi, da se bo Jugoslavija zaradi Kosova znašla pred takšnim mednarodnim sodiščem. Na novinarska vprašanja so odgovarjali tudi gostje iz Jugoslavije, med njimi kosovski pisatelj in soustanovi- telj Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova ter članica beograjske skupine helsinške federacije Sonja Licht. O položaju na Kosovu so obvestili tudi največje avstrijske stranke in zunanje ministrstvo. Je treba posebej ugotavljati, da jugoslovanski »sod smodnika« vse bolj skrbi Evropo. 4. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 GOSPODARSTVO Sip znova razpenja jadra Šempeirsko podjeije, ki so mu napovedali stečaj, se uspešno postavlja na noge Kratkoročni ukrepi v šempetrskem Sipu so bili dobri. To dokazuje trenutno stanje v tej organizaciji. Ži- ro račun že nekaj časa ni več blokiran, zaloge kmetij- skih strojev, razstavljene po bližnji in daljni okolici Šempetra so našle svoje kupce. Po devetih mesecih lan- skega leta so v Sipu beležili 12 tisoč starih milijard lik- vidnostnega primanjkljaja, po sprejetih kratkoročnih ukrepih imajo v Sipu zdaj dva do tri tisoč milijard več priliva kot odliva. Zaključni račun bo sicer še vedno pri- kazal rdeče številke, kajti v nekaj mesecih je nemogo- če nadoknaditi izgubljeno in poravnati vse obveznosti. Pa vendar je v. d. direktor Ra- fael Končina prepričan, da Sip začenja svoj ponoven vzpon. Končina: »Res smo bili pred tremi, štirimi meseci v strahoviti zagati. Obseg proizvodnje je bil pretirano velik, izdelkov nismo uspeli prodati ne na domačem ne na tujem tržišču. Zato smo sprejeli program kratkoroč- nih ukrepov in po nekaj me- secih ocenjujem, da smo z zmanjšanjem proizvodnje uspeli zaustaviti rast stro- škov. Zaloge so zdaj proda- ne, ker so bili ljudje prisilje- ni odhajati na dopuste, smo s tem zmanjšali tudi indi- rektne stroške. Če ne bi spre- jeli in tudi izvajali kratkoroč- nih ukrepov, bi likvidnostni primanjkljaj konec leta zna- šal 30 tisoč starih milijard, zmanjšali smo ga na 6 do 7 ti- soč starih milijard. Po no- vem letu smo začeli z redno proizvodnjo. Planirana pro- izvodnja je prodana na tuja, predvsem zahodna tržišča. Tako bomo februarja in mar- ca proizvajali v glavnem za tujino, proizvodnja od marca do prvega polletja bo name- njena domačemu tržišču. Delavci delajo in bodo še de- lali februarja ter marca vse sobote, tako da bomo nado- knadili mrtvo letno sezono, ko se po naših izkušnjah me- hanizacija nekoliko slabše prodaja. Glede cen vztraja- mo na stališču, da so cene izdelkov konkurenčne, z ra- cionalizacijo znotraj hiše ra- čunamo, da se bodo naše ce- ne ujele s cenami v tujini in da bo Sipu ostal manjši pro- fit, s katerim moramo porav- nati stare račune. Pri izdel- kih so sprejete operativne akcije, s pomočjo katerih bo- mo dosegli višjo kvaliteto. Ob tem seveda ne pozablja- mo na kadre. Odšli so dobri strokovnjaki, zdaj se opira- mo na tiste, ki so ostali, ki so tukaj. Smo pa prepričani, da bodo strokovni kadri zdaj, ko Sip postaja zdravo jedro, našli svoje mesto v naši hiši. Obenem ostajamo nekom- promisni: za lenobo, nezna- nje ali nehotenje prostora v Sipu ne bo več.« Na zasedanju slovenske skupščine je bilo slišati, da izvozniki samo tarnate, da pa številke vseeno dokazu- jejo povečevanje izvoza. Kako ocenjujete trenutne izvozne pogoje? Končina: »Po tistem, ko smo se umaknili s klirinške- ga tržišča, nam izvoz naraš- ča. Ubadamo se s cenovnimi razlikami, ki pa bi jih lahko obvladali, če bi surovine lah- ko dobivali z evropskega tr- žišča. Tam so namreč bistve- no cenejše in računamo na določeno liberalizacijo uvo- za. Če bi se popravil tečaj di- narja, ki je še vedno prece- njen, potem bi tudi izvoz imel večji smisel.« Lahko s konkretnimi šte- vilkami primerjate cene su- rovin na domačem in tujem tržišču? Končina: »Če vzamem za primer samo ležaje. Doma so dvakrat dražji kot v tujini. Drug primer je pločevina. Kilogram pločevine stane doma od 20 do 60 odstotkov več kot v tujini, odvisno od kakovosti. In takšnih prime- rov je še cel kup.« Med kratkoročnimi ukre- pi ste predvideli odpušča- nje okrog 200 delavcev in odprodajo stanovanj. So ti ukrepi še vedno aktualni? Končina: »Razmišljamo povsem enako kot pred ne- kaj meseci. V Sipu ni prosto- ra za neracionalno delo. Ni in ga ne bo. Na vsakem delov- nem mestu se bo opravljalo delo, ki bo prispevalo h končnemu profitu. Nima- mo pa tega namena, da de- lavci, ki prihajajo skozi ta vrata, naenkrat ostanejo brez dela, temveč bomo to reševa- li s prekvalifikacijo in iska- njem zaposlitve zunaj Sipa. Pri odprodaji stanovanj smo tam, kjer smo bili. Zadnja skupščina je sprejela še bolj restriktivne ukrepe, odpro- daja ni možna, če bo, pa bo- mo o tem ponovno razmi- šljali.« V zadnjem času je iz Sipa odšlo precej strokovnega kadra. Kako nameravate re- ševati ta problem? Končina: »Po tistem, ko je ožja in širša okolica pričako- vala, da se bo Sip potopil, zdaj pa postaja jasno, da se to ne bo zgodilo, se odzivajo prvi ljudje, ki se zanimajo za delo v našem podjetju. Vrnili se bodo, ko jih bomo prepri- čali, da zdravo jedro obstaja. Podjetje je v ponovnem vzponu in to trdim s polno odgovornostjo.« Govorite o vzponu, pozi- tivnih kazalcih. Lahko to ponazorite s številkami? Končina: »Prej sem govo- ril o rasti proizvodnje. Zalo- ge so prodane, dolgove do dobaviteljev poravnavamo. Nismo poravnali vsega, ker je čas za to le prekratek. Os- nutek dolgoročnega progra- ma pa je sestavljen tako, da bomo po nekaj mesecih končno imeli tudi ostanek dohodka oziroma dobiček.« Kako ocenjujete pomoč širše družbene skupnosti pri reševanju Sipa? Končina: »Razmere v Sipu so gotovo odjeknile po okoli- ci. Lahko rečem, da je izvrš- ni svet žalske občine odigral svojo vlogo, spremljal raz- mere, kakšne večje material- ne pomoči pa ni bilo občuti- ti, tudi pri odprodaji stano- vanj ni bil tako učinkovit kot npr. izvršni sveti v drugih občinah. Izpostavil pa bi od- ziv Ljubljanske banke Celje in pa dobaviteljev, ki so nam pomagali, da do stečaja ni prišlo.« V tem času se mnoge orga- nizacije, tudi Sip, priprav- ljajo na uvedbo evropskega delovnega časa. Kako so de- lavci sprejeli ta ukrep? Končina: »Delavci v stro- kovnih službah že delajo po novem od prvega februarja. Na dan delamo osem ur in pol, naš delavnik traja od 6.30 oziroma 7.30 do 15 oziro- ma 15.30 ure. Jasno je, da vsem to ne odgovarja, ima- mo okrog 30 vlog, kjer naj bi z delavci reševali konkretno stanje. Treba pa je vedeti ne- kaj: ne bo se svet prilagajal nam, temveč se bomo morali mi prilagajati svetu.« Pripravljen imate osnu- tek dolgoročnega načrta. Kakšen je? Končina: »V bistvu gre za naš program dela do prvega polletja. Prednost smo dali predvsem agresivnosti na področju agrotehničnega razvoja, v to vlagamo vse na- pore. Prav tako načrtujemo novosti v našem B progra- mu, torej proizvodnji indu- strijske tehnike. So pa to stvari, ki terjajo čas in rezul- tati v nekaj mesecih ne bodo pokazali vsega, kar si v Sipu zamišljamo.« IRENA BAŠA Franc Pinter, 30 let zaposlen v Sipu: »V tej tovarni sem doživljal vzpon in padeCj zdaj sem prepričan, da se razmere spet obračajo na bolje. Se vedno sem ponosen na to organi- zacijo, vse pa je po moje odvisno od dobrega vodilnega štaba. Delavci smo pripravljeni delati. Zdaj delamo tisto, kar prodamo in bistveno se mi zdi to, da so ljudje spet dobili voljo, zaupanje. Vsaj ob dogovorjenem roku dobimo plače, prej še tistega ni bilo. Jasno pa je, da nas skrbi. Mislim, da si večina delavcev želi ambicioznega vodstva, takšnega, ki bo spravil v red vse službe in pridobil strokovne kadre. Ni pa nas več strah, kaj bo s Sipom, zaupanje seje vrnilo in zato večino delavcev jezijo članki prejšnjega direktorja. Človek seje razpisal o tistem, kar bi moral sam reševati, čeprav tega ni storil.« Anton Sovine, v. d. gospodarskega sektorja: »Vzačetku leta 89 je naš likvidnostni primanjkljaj znašal 200 starih milijard. Ta številka se je vse leto povečevala, po devetih mesecih smo imeli 12 tisoč starih milijard primanjkljaja. Po sprejetih ukrepih pa smo beležili vsak mesec več prilivov kot odlivov. Tako smo decembra že imeli dva do tri tisoč milijard več priliva kot odliva, ta trend bomo letos nadalje- vali in postopno sanirali likvidnostni problem.« Niko Rak, predsednik sindikata: »Razmere v Sipu so se v nekaj mesecih bistveno spremenile. Delavci imamo zago- tovljeno delo in osebne dohodke. Sedanje vodstvo ima dru- gačen pristop k delu, o stvareh odloča več ljudi, prej je odločal en sam človek. Mislim, da bi kolektiv moral sproti biti še bolj informiran o vseh stvareh. Problemi sicer še vedno ostajajo. Ni strokovnih kadrov, nihče se, na primer, ni javil na razpis za direktorja. Tudi osebni dohodki niso takšni, kot bi sijih ljudje, glede na to, da delajo vse sobote, zaslužili. Vendar tu nas obvezuje masa in preko tega pač ne gre. Sicer pa so naši osebni dohodki še vedno 20 odstotkov pod republiškim povprečjem. Problem je tudi pri tistih delavcih, ki delajo po novem, ni prevozov, pa tudi ostale stvari niso prilagojene. Nasploh pa menim in tako meni večina delavcev, da so se stvari bistveno obrnile na bolje. Pred časom namreč še za papir v straniščih ni bilo denarja.« Rafael Končina: »Sip je naj- hujše prebrodil in prepri- čan sem, da se začenja pono- ven vzpon.« Z evropskim delovnim časom nad iil€vidnostne težave Bora Februarja so v podjetju Bor Laško uvedli evropski delovni čas. Delavci priče- njajo po novem delovni dan ob 8., domov pa odhajajo ob 16. uri. Opoldne imajo kosi- lo v podjetju, ukinili pa so jim nadomestila za prevoze na delovno mesto in za pre- hrano. Na evropski delovni čas so prešli skoraj vsi de- lavci Bora razen tistih, ki delajo v izmenah. S temi ukrepi naj bi v Boru zagotovili večjo produktiv- nost in boljše delo ter zmanj- šali število zaposlenih za skoraj polovico, saj ugotav- ljajo, da bi s 100 zaposlenimi lahko opravili enak obseg dela kot doslej. Trenutno je v Boru zaposlenih okoli 240 delavcev. Novosti, ki so jih uvedli v Boru, koreninijo v likvid- nostnih težavah tega podjet- ja, ki jih skušajo premostiti. Bor je namreč decembra lani stopil izpod okrilja Lesnine in postal samostojno podjet- je, s tem pa je čez noč izgubil priložnost kreditiranja preko interne banke. Slabi finanč- ni rezultati v Boru so tudi odraz nizke produktivnosti, precejšnjega števila rekla- macij, nediscipline, izostaja- nja z dela in zaposlitve le za- radi socialne varnosti, posle- dica vsega tega pa je tudi to, da Bor zapuščajo vodilni de- lavci. Tako so delo že odpo- vedali računovodje, komer- cialisti in tehnični vodja. Težavam navkljub so v Bo- ru januarja povečali osebne dohodke za šestdeset odstot- kov. Poseben problem pred- stavljajo zanje likvidnostna sredstva, saj morajo pokriti okoli deset milijonov dinar- jev kreditov. Polovico jih bo- do uspeli pokriti na podlagi prometa z Lesnino ter s kompenzacijo iz naslova premoženja v Ljubljani in iz naslova obveznosti za pokri- vanje izgub v Lesnini. Za po- slovanje z ostalimi upniki pa bi kljub temu potrebovali še okoli štiri milijone dinarjev. V laškem izvršnem svetu ocenjujejo, da uvedba evrop- skega delovnega časa ter ukinitev nadomestil za pre- voz na delo in prehrano vodi do boljšega poslovanja Bora. Izvršni svet pa bo proučil tu- di možnosti za pomoč pri po- krivanju izgub s sredstvi re- zervnega sklada občine Laško. NATAŠA GERKEŠ OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Delegatska odločitev: teror Skupščina SFRJ se je za zadnjem spornem (o tem kas- neje) zasedanju odločila: »Najnovejši dogodki na Kosovu, ki so posledica nepretrganega delovanja albanskih separa- tistov in teroristov, usmerjenega na ločitev Kosova od SR Srbije in Jugoslavije, neposredno ogrožajo ozemeljsko celovitost in ustavno ureditev države, svobodo in pravice človeka in državljana in ovirajo uresničevanje gospodar- ske reforme v državi«. Tako je najvišji organ oblasti v državi izglasoval, kar so ves čas želeli v Močni Srbiji - da na Kosovu delujejo samo separatisti in teroristi. Zd^ je odprt lov na »teroriste«, teh pa je še približno 1,5 milijona, kolikor je Albancev na Kosovu (600.000 kosov- skih Albancev živi v tujini). »To, kar delajo albanski separatisti na Kosovu, so dele- gati poimenovali,teror'«, komentira Tanjug in dodaja: »Da smo se prebili do te besedne resnice (tisto pravo menda pozn^o vsi), je bilo potrebnih deset let. Do nje smo prišli prek »iredentizma,« »separatizma« in »šovinizma«, prek besed, od katerih le malokatera ustreza vsemu tistemu, kar se dogaja na Kosovu. Samo nepoučenim se zdi, da gre pri oznaki terorizem za dogodke na Kosovu samo za jezi- kovno tančino. O tem priča tudi razprava delegata Kurtes- hija Salihuja s Kosova, ki je predlagal, da bi v sklepih »teroriste« zameryali z »nacionalisti«. Ta amandma ni bil izglasovan, ker je - po Tanjugu - dobro, sicer bi se v delu države v praksi uveljavil terorizem. »Prešpricano« nočno zasedanje Poleg teh sklepov - ti sicer posredno napovedujejo tudi dialog »z vsemi prebivalci Kosova, ki želijo mirno reševa- nje problemov in skupno življenje«, bo zasedanje zvez- nega zbora skupščine SFRJ prišlo v letopis tudi zaradi tega, ker v četrtek pozno zvečer ni bil sklepčen. Ker je manjkalo 27 Slovencev od 30 (ne glede na to, da so v zvez- nem zboru delegati posamezniki, ki odgovarjajo svoji delegatski osnovi za svoja dejanja, ne pa republiki, iz katere so) - poleg njih še 10 Srbov, 4 Vojvodinci, 14 Črno- gorcev, 17 iz BiH, 20 Hrvatov, 9 Kosovčanov in 23 Make- doncev - so v srbskem tistku, pa delno tudi na ljubljan- skih radijskih valovih, zagnali vik in krik, češ da delegati zanemarjajo svoje dolžnosti, Slovenci pa da so samo nada- ljevali prakso s 14. kongresa ZKJ. Tudi trije preostali slovenski delegati, ki so ostali na nočnem zasedanju, so izgubili živce in v petek gutraj po vsej Sloveniji na vse možne načine lovile svoje kolege, da bi le na vrat na nos prišli opoldne v Beograd in izglasovali sklepe o reformi, predvsem pa o Kosovu. Pa se ni nikamor mudilo. Sklepi, takšni, kot so, ki jih je izglasoval srbsko-črnogorski glasovdni stroj, podprt z »nevtralci«, bi lahko mirno počakali še kak teden, morda bi iz njih lahko izginili celo »teroristi«. Skupščinski mara- toni pač zahtevno dobro telesno kondicijo, slonovsko kožo (kakšnih očitkov in žalitev sta bili deležni spet Slove- nija in Hrvatska kot glavni grešnici za vse, kar se dogaja na Kosovu!) in mirne živce. Morda jih bodo imeli delegati iz Slovenije v naslednjem mandatnem obdobju, ki se bo začelo aprila... 30.000 Albancev v Slovenijo? Medtem pa »separatisti in teroristi« na Kosovu neustra- šeno delujejo naprej. Deklaracijo za demokracijo in proti nasilju je podpisalo že 400.000 državljanov na Kosovu. Zato verjetno tudi v zadnjih dneh ni bilo demonstracij, razmere se počasi normalizirajo - tudi po zaslugi dejstva, da na tri prebivalce kosovskih večjih mest pride en milič- nik ali vojak - v tovarnah so spet začeli delati. Prištinski odbor za človekove pravice je javnosti v soboto predstavil spisek 32 mrtvih (uradni viri na Kosovu; 26) in 142 ranjen- cev s strelnimi ranami. Odbor celo trdi, da je »določeno število ljudi« spet izginilo neznano kam (podobno je bilo lani, ko so Albance čez noč odpeljali v izolacijo in niti najbližji sorodniki po en mesec in več niso vedeli, ali so sploh še živi). Podatki so tudi o tem, kako so policaji trpinčih Albance, jih tepli, žalili, vdirali v njihove hiše, metali solzivec, ki vsebuje strupene snovi, vlamljali v albanske trgovine in odvzemali blago in izdelke. Hkrati so postali dejavni spet kosovski potoničarji - dru- štvo Božur v Kosovem polju. V soboto so se zbrali tudi zato, da bi spet pripravili »miting resnice« v Ljubljani. Pri tem vztrajajo, hočejo pa, da o tem pove svoje slovenski narod in ne njegovo vodstvo, za katerega »zahtevajo odgo- vornost zaradi njegovega odnosa do Kosova.« Predlagajo celo, da bi v Sloveniji zaposlili 30.000 Albancev s Kosova in tako pomagali rešiti velikansko nezaposlenost v pokra- jini. Takoj naj bi se v vas Mušutište v občini Suva Reka naselilo 45 Srbov, ker je izpraznjenih 45 srbskih hiš. Pri 700 zelo čustvenih ljudeh seje zapletlo že na začetku, ko so hoteli z zbora nagnati ekipo TV Ljubljana. V bran »separatistični« televiziji so se, začuda, postavih vsi drugi poročevalci in tako so tudi Ljubljančani lahko ostali. Nova praznika Božur je 10. februar tudi razglasil za »dan prenehanja izseljevanja in začetka naseljevanja Srbov in Črnogorcev in vseh drugih, ki bi želeli živeti in delati v tej pokr^ini«. In še en nov praznik bomo dobili letos v Jugoslaviji. Na predlog srbskega izvršnega sveta se bodo 20. februarja delegati skupščine SR Srbije odločali o tem, da bi bil že letos 28. marec državni praznik Močne Srbije. O tem, da predlog predsedstva SR Srbije - državni praznik naj bi slavili vsako leto na dan, ko se je z ustavnimi spremem- bami Srbija uveljavila kot »suverena republika na vsem svojem ozemlju« - ne bi bil sprejet, sploh ne gre dvomiti. Vse to se dogaja v času, ko je bila inflacija v januarju uradno 17,3 odstotka (po izjavi našega finančnega ministra Branka Zekana), ko so se jugoslovanske devizne rezerve povečale na več kot 7 milijard dolarjev, ko pričakujemo od Mednarodnega denarnega sklada nadaljnjih 600 milijonov dolarjev pomoči, ko se je izvoz na konvertibilno območje povečal (januarja) za 73,6%. Ob vseh razprtijah, »tero- rizmu«, povečanemu številu policije in vojske na Kosovu so torej še državljani, ki delajo, ustvarjajo. Samo na ta način se bomo približali Evropi, ... DOGODKI 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 5 Grožnje »za nos potegnjenih« Po načrtih republiške uprave za ceste spet nI ilovoU denarja za Celjske. Krl¥l so drugI. O avtocesti konec februarja Direktor republiške Uprave za ceste, Andrej Levičnik, se je prejšnjo sredo v Ce- lju sestal s predstavniki občin celjskega območja, pogovorili pa naj bi se o letoš- njem finančnem načrtu gospodarjenja s cestami in o načrtih do leta 95. Čeprav je Levičnik že na začetku pojasnil, da naj bi se o avtocesti proti Ljubljani posebej po- govarjali konec tega meseca, pa se je raz- prava večinoma vrtela prav okoli tega. Predstavniki regijskih občin so v začetku sicer opozorili na nekatere nujne gradnje in popravila cest na Celjskem. Tako so Koz- janci zagrozili, da bodo zaprli takoimenova- no cesto Maršala Tita, če se že letos ne bodo pričela in prihodnje leto končala dela na kozjanskem cestnem križu. Laščani so opo- zorili na maratonsko dolge priprave za re- konstrukcijo ceste okoli podvoza v Tremar- jih, ki vsako leto nekajkrat odreže občino od sveta. Ostali pa so govorili predvsem o neizvršenih cestnih delih iz minulih let, ki so bila označena kot prednostna, letos pa niti v načrtih niso vsa. Andrej Kamenšek, direktor regijskega Cestnega podjetja, je s številkami ilustriral zapostavljenost celj- skega območja v republiških načrtih. Tako naj bi, kot je razvidno iz načrtov, letos v re- giji na novo preplastili z asfaltom le 2,7 kilometra magistralnih in regionalnih cest. Ludvik Mastnak je to dopolnil s trditvijo, daje celjsko območje v republiki zapostav- ljeno že desetletje, od neustreznega cestne- ga omrežja pa je seveda neposredno odvis- na tudi uspešnost tukajšnjega gospodar- stva. S tem pa so se razpravljale! že lotili teme, o kateri gostje z republike prejšnjo sredo še niso hoteli govoriti. Željko Cigler je opozo- rjl na dejstvo, da je gradnja avtoceste med Šentiljem oziroma Mursko Soboto in Ko- prom v Sloveniji dogovorjena že 20 let, pa še niti načrtov nimamo. Marko Brezigar je pojasnil, da se je omenjena trasa pričela graditi etapno, nato pa so se očitno na repu- bliki odločili za drugačno cestno politiko. Mitja Hlastec je nato pojasnil ultimat regij- ske mladine: če v Sloveniji do 15. marca letos ne bo sprejeta dokončna odločitev, da se kar najhitreje prične z gradnjo avtocest- nega odseka med Arjo vasjo in Ljubljano, bodo člani ZSMS s Celjskega zahtevali od- stop republiškega izvršnega sveta in stro- kovnih služb republiške uprave za ceste. Andrej Levičnik je sicer poudaril, da se tudi na Upravi za ceste zavzemajo za pred- nostno vzdrževanje obstoječih cest, repu- bliška vlada pa pospešeno gradi le avtoce- ste, za katere je zainteresiran tuji kapital. Nenazadnje, je dejal, povzroča siromašenje obstoječih cest tudi sprejet zakon, ki od zbranega cestnega denarja za obnavljanje in vzdrževanje obstoječe cestne mreže do- voljuje le 37 odstotkov sredstev; ob tem Levičnik ni povedal, da je takšno deljenje cestnega denaija v korist avtocest pred leti sam zagovarjal. BRANE PIANO Finančni načrt Uprave za ceste Sloveni- je predvideva letos predvsem cestna dela in vzdrževanja, ki so bila v minulih letih zanemarjena. Večina tujih posojil bi bila porabljena na avtocestnih odsekih, ves program rekonstrukcij, modernizacij in vzdrževanja magistralnih regionalnih in delno lokalnih cest pa bi bil izvedljiv le v primeru, če bi najkasneje z mesecem julijem delež cestnega dinarja v ceni ben- cina povečali s 24 na 34 odstotkov. Iz bencinskega dinarja, cestnin, regi- stracij vozil, taks na tuja vozila, tujih po- sojil, domačih posojil in še nekaterih vi- rov naj bi letos v Sloveniji zbrali 3 mili- jarde 285 milijonov konvertibilnih dinar- jev. Od tega naj bi bila za avtocestne odse- ke namenjena milijarda in 495 milijonov dinarjev, za čisto vzdrževanje avtocest, magistralnih in regionalnih cest ter delno lokalnih cest pa le 336 milijonov dinarjev. Čeprav naj bi šele v teh dneh bilo znano ali strokovnjaki kot ugodnejšo rešitev predlagajo grad^o tretjega pasu preko Trojan ali gradnjo avtoceste, je v predlo- gu finančnega načrta republiške uprave za ceste že predvidenih 59 milijonov di- narjev za rekonstrukcijo magistralke na relaciji Ločica-Trojane-Želodnik. Predlog stečaja za EKO Ker je bil žiro račun Gorenja EKO predolgo blokiran, je prejšnji te- den podružnica SDK Ve- lenje pri pristojnem so- dišču v Celju vložila predlog za uvedbo ste- čajnega postopka za to delovno organizacijo. Tudi na vseh posvetih, ki so jih imeli pred tem v podjetju in občini niso našli rešitve za Elektro- kovinarsko opremo. Ugotovili so le, da bo mogoče ohraniti del pro- izvodnje, ki je vezana na podjetje Gorenje, odprto pa ostaja vprašanje, kako zaposliti zlasti režijske in administrativne delavce, ki jih je v Gorenju Eko približno polovica od skupno okoli 700 zapo- slenih. Kot so poudarjali na več sestankih, med dru- gim v poslovodnem od- boru koncema Gorenje, v pogovoru s predstavni- ki občinske skupščine, savinjsko šaleške gospo- darske zbornice ter ob- činskih vodstev družbe- nopolitičnih organizacij, ne gre prezreti dejstva, da je bila Elektrokovinarska oprema podkapitalizira- na že od samega začetka v okviru Rudarskega šol- skega centra. Na zaostri- tev likvidnostnih razmer je konec lanskega leta zla- sti vplival zmanjšan ob- seg prodaje pohištvenega okovja v Srbijo zaradi bojkota tamkajšnjih ku- pcev, ostali vzroki pa so v nenormalno visoki in- flaciji ter visokih obre- stih, ki jih je bilo treba plačevati za najeta posoji- la. Ker Gorenje Eko ni mogel več plačevati ob- veznosti, je prišlo do blo- kade žiro računa. O stečaju Gorenja EKO so razpravljali tudi dele- gati velenjske občinske skupščine, ki sicer ne od- ločajo o uvedbi stečaja. Pač pa so na skupščini sprejeli sklep, da je po- trebno najti čimboljše re- šitve za delavce, ki se bo- do ob stečaju znašli na ce- sti. Skupnost za zaposlo- vanje in druge socialne službe naj bi skupščini tu- di sproti poročale, kako uresničujejo ta sklep. Nevarno skladišče sredi Vrbja Je Novo Celje primerno za gradnjo novega skladišča? Skladiščenje okolju nevar- nih snovi je bilo doslej pre- puščeno predvsem dobri volji organizacij, njihovi osvešče- nosti in materialnim možno- stim. Razmišljanja o možnih posledicah in nevarnostih so se pričela po navadi takrat, ko je bilo že prepozno. V na- šem primeru na srečo doslej še ni prišlo do zapletov, kakš- ne posledice bi prinesli, pa ne zna nihče povedati. Hmezadova Agrina je pred leti uredila svoje centralno skladišče zaščitnih snovi za kmetijstvo v Vrbju pri Žalcu. V starem mlinu, tik ob potoku Struga so se začele kopičiti najprej manjše, nato pa vse večje količine zaščitnih sred- stev, ki so škodljiva za okolje in človeka, če gre za neustrez- no uporabo ali nesrečo. Da ob- jekt ni primeren za tovrstno skladišče, je jasno že na prvi pogled. Lesene vmesne stene, možnost požara, bližina vode in s tem nevarnost onesnaže- nja podtalnice, bližina vrtca... Že leta 1985 so na ta problem opozorili delavci žalske posta- je milice, vendar so bili njihovi pozivi skupaj z zahtevami in- špektorjev bolj govorjenje glu- him. Stane Veniger, komandir postaje milice v Žalcu pravi: »Vsako leto opravljamo pre- glede skladišč, da bi zagotovili varnost in tako smo večkrat pregledali tudi skladišče v Vrbju, skupaj s požarnim in- špektorjem občine Žalec. Opo- zorila in dopise smo nato po- slali na občinske organe in re- publiški inšpektorat, vendar se do danes situacija ni spre- menila.« Miličnik Marjan Vo- deb pa je dodal: »Pri pregledih smo ugotavljali predvsem to, da obstaja nevarnost požara in da je zaradi bližine vode ogro- ženo širše območje.« Eno zadnjih opozoril o ne- varnosti so prejeli tudi s komi- teja za, SLO pri krajevni skup- nosti Žalec. Odločili so se, da opravijo ponovni pregled skla- dišča v skladu s svojimi po- oblastili, ko lahko ugotavljajo, kako je z dokumentacijo, zava- rovanjem in usposobljenostjo vodilnih v skladišču. Sprem- ljali smo jih pri tem ogledu in že prvi vtis ob vhodu v skladiš- če ni bil nič spodbuden. Na stežaj odprta vrata so kar vabi- la, da si nepoklican gost vza- me, kar želi. Preden smo našli koga od zaposlenih, smo si lah- ko nemoteno ogledali skladiš- če. Novo presenečenje smo do- živeli, ko smo ugotovili, da imajo v prostoru poleg zaščit- nih sredstev spravljeno koru- zo, ki jo polnijo v vreče. Očitno se takšna kombinacija ne zdi nikomur nenavadna. Jože Derča, pomočnik direk- torja skladiščenja in transpor- ta v Agrini je nato pojasnil, da se zavedajo, da skladišče ni primerno, vendar zaenkrat ni- majo druge možnosti. Menil pa je, da pri skladiščenju večje nevarnosti ni in da bi bilo v primeru požara najbolje, da skladišče pogori, namesto da bi gasili in strupe sprali v vo- do. Podatka, kolikšne so koli- čine zaščitnih snovi v skladiš- ču, ni vedel. Zanimalo nas je, zakaj in- špektorji v občini ne ukrepajo in kako je možno, da skladišče dela nemoteno že vrsto let. Franc Verdel, žalski požarni inšpektor je pojasnil, da sami opravljajo reden nadzor, med- tem ko je odločbo o preselitvi skladišča že pred leti izdal re- publiški inšpektor. Vendar so inšpektorji očitno verjeli ob- ljubam odgovornih v Agrini, da bodo v kratkem zgradili no- vo skladišče. Potrpežljivo so čakali, čeprav je rok republi- škega inšpektorja o preselitvi že zdavnaj potekel, medtem pa so v starem skladišču uredili vsaj najnujnejše za zavarova- nje pred požarom (nova elek- trična napeljava, njena avto- matična prekinitev v primeru požara). Kdo ovira novogradnjo? Novega skladišča v Novem Celju, ki ga Agrina načrtuje že nekaj let, pa še vedno ni in nič ne kaže, da bi problem v krat- kem rešiU. Najprej seje zaplet- lo, ker občina ni imela ustrez- nega ureditvenega načrta in je sodišče razveljavilo odločbo, ki so jo že imeli. Sledil je nov postopek in priprava zazidal- nega načrta, pridobivanje vseh soglasij. Postopek vodi repu- bliški upravni organ zaradi ve- likih količin, kijih nameravajo skladiščiti, očitno pa se je za- pletlo, ko so za mnenje zapro- sih tudi sosednjo celjsko obči- no. Skladišče zaščitnih sred- stev za kmetijstvo bi namreč stalo v bližini vodovarstvenega območja celjske podtalnice in komite za urejanje prostora v Celju je menil, da takšno skladišče na omenjeni lokaciji ni primerno. Od lani tako vsa zadeva stoji in v Agrini pravijo, da bi morali ta problem še le- tos razrešiti. »Ko bi dobili soglasje, bi lah- ko začeli z gradnjo novega skladišča,« pravi direktor Agrine Ivan Debelak. Infor- macija, ki jo ima požarni in- špektor Franc Verdel, pa je ne- koliko drugačna: »Pravijo, da je sedaj osnovni problem zago- tovitev finančnih sredstev za gradnjo, ker prihaja do takšnih zamikov.« Kakorkoli, problem očitno še nekaj časa ne bo re- šen, verjetno pa bi bilo precej manj _zapletov, če Agrina ne bi vztrajala na lokaciji v Novem Celju. »Na tem območju pred- videvamo cel kompleks skla- dišč in zato je za nas najbolj racionalno, da je zraven tudi skladišče zaščitnih snovi. Zgrajeno bi bilo po sodobnih evropskih predpisih in pri skladiščenju ne bi moglo priti do onesnaženja podtalnice,« zagotavlja Ivan Debelak. Var- stveniki okolja pa še vedno ne verjamejo, čeprav slišijo očit- ke, da so si izbrali napačno žr- tev. V Savinjski dolini je nam- reč glavni problem uporaba zaščitnih sredstev, ne pa skla- diščenje, menijo nekateri. Vse- kakor trditev drži, kar pa ne pomeni, da so nevarne snovi lahko spravljene kjerkoli. Pa še podatek, ki smo ga do- bili tri dni po naši akciji skupaj z miličniki: skladišče v Vrbju bo v naslednjih dneh prazno, saj zaščitne snovi že prevažajo kmetijskim organizacijam, ki jih bodo imele v svojih priroč- nih skladiščih do uporabe. Ne- kaj teh snovi pa naj bi šlo v jav- na skladišča. Brez komentarja. TATJANA CVIRN KOMENTIRAMO Kisanje smetane Noben politik ne bi soglašal s trditvijo, da je povsem vse- eno, koga bomo aprila izvolili v skupščine regijskih občin in nato za županske mize in v centre izvršnega poveljeva- nja. Pa vendar. Bolj bistveno od tega, da eno vladajočo elito zamenjamo za tri ali štiri je namreč, da ohranimo v pol- nem zaletu razraščanje demo- kracije, svobodo trga in javne besede. Vse ostalo se bo nato vzpostavilo kot posledica: od spodobnih minimumov social- ne varnosti prek konkurenčno višje in kakovostnejše proiz- vodnje do vsakodnevnega kri- tičnega in javnega preverjanja oblasti. V kolikšni meri je to odvisno od Slovenije same in ne od razmer v Jugoslaviji, je seveda že drugo vprašanje, v zvezi z njim pa si ta čas prav vse politike kujejo predvolilne politične dobičke. Volilci se bodo spomladi od- ločali za to ali ono stranko, to- rej predvsem na osnovi varlji- ve ocene gornjega, drugo bi- stveno merilo za oddajo držav- ljanskega glasu tej ah oni stranki pa bo. v kolikšni meri je kakšen lokalni. volilni pro- gram konkreten. Zato lahko na Celjskem vsi, ki bodo skušali simpatije žeti z zavzemanjem za »lepši jutri, moderno indu- strijo, kulturno bivanje« na ti- soče glasov odpišejo kar vna- prej. Enako oni, ki bodo brez ponujenih rešitev za posledice zagovarjali zaprtje te ah one svinjske tovarne ki, roko na sr- ce, žal še vedno preživlja kup ljudi ...Za boljše življenje smo tako vsi in nam ga nobena ob- ljuba ne more vnaprej zagoto- viti, v umazanih ah preštevil- nih kolektivih smo skoraj vsi in kdo bo potlej volil politika, ki ti hoče vzeti zaposlitev? Pa zdravje otrok in drevje zeleno sem ah tja, ljudje smo pač takšni. Je pa še nekaj. Tisti, ki bodo v Celju, Velenju, Žalcu, Mozir- ju, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju ah Laškem jutri prevzeh oblast, se bodo morali spopri- jeti z istimi tegobami kot dose- danji veljaki. Po L. J. Petero- vem načelu, da se smetana dvi- guje, dokler se ne skisa, se bo- do z njimi spoprijeli enako »uspešno« kot njihovi pred- hodniki. Glede na število in naravo lokalnih težav od Rin- ke do Sotle je naš nivo skisanja kar osem regijskih izvršnih svetov BRANE PIANO KOZERIJA Dialog Novi konvertibilni dinarji so nam, čas bo to še pokazal, v marsičem olajšali življenje. Zaenkrat nam povzročajo še precej težav. Nazorno me je v to prepričal prijatelj, ki me je pred dnevi presenetil z na- slednjo prošnjo: »Čuj, pomagaj mi razvozla- ti, koliko dinarjev je sedem- ' deset tisoč konvertibilnih di- narjev.« »Ja sedemdeset tisoč, ne?« »To ja, ampak koliko je to starih dinarjev.« »Misliš starih starih ah sta- rih novih?« » ?« »Če misliš starih starih, potem je to sedemsto milijo- nov dinarjev, če pa misliš starih novih, potem je to se- demstotisoč dinarjev.« »Zdaj pa nič več ne ra- zumem.« »Pa saj je preprosto, daj konvertibilnim dinarjem zraven štiri nule in dobiš se- demsto tisočakov, oziroma sedemsto starih novih dinar- jev, tem pa dodaš še dve nuli in dobiš stare stare dinarje, tiste, ki te zanimajo. Saj veš, tudi prej, ko smo že imeli no- ve, to je stare nove dinarje, smo še vedno uporabljah stare, to je stare stare di- narje.« »V redu, ampak jaz še ved- no ne vem, koliko je to de- narja. « »Deset tisoč mark.« »Zdaj pa že razumem.« RADO PANTELIČ 6. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 INTERVJU - NAŠI KRAJI IN LJUDJE Kam po najcenejše sadje in zelenjavo? Pred tednom dni smo pri- merjali cene nekaterih os- novnih živil v naših trgovi- nah in sosednji Avstriji, to- krat pa smo se lotili sadja in zelenjave. Tako kot pred tednom dni so tudi tokrat ugotovitve podobne. Cene so zelo različne, tako med trgovinami v družbenem sektorju kot v primerjavi s tržnico, zasebniki in Av- strijo. V trgovinah družbe- nega sektorja so razlike manjše, vse večje pa posta- jajo, če cene primerjamo s ponudbo na tržnici ali pa v Fructusu, ki deluje v pro- storih Hmezadove hladilni- ce v Trnovljah. Prodajajo sicer le večje količine, na- kup pa se vsekakor izplača. Primerjava s sosednjo Av- strijo pa tokrat pokaže, da se tam najbolj izplača na- kup južnega sadja. Med živili smo tokrat spra- ševali po cenah jabolk, po- maranč, banan in mandarin ter solate (endivije), čebule, česna, kislega zelja in jajc. Primerjava cen med trgovi- nami v družbenem sektorju pokaže, da razlike sicer niso velike, pri večjih nakupih pa se prihranki že poznajo. Naj- večje razlike smo ugotovili pri cenah pomaranč, kjer je bilo med najdražjimi in naj- cenejšimi več kot 8 dinarjev razlike, pa tudi pri česnu. kjer je bila ta razlika več kot 4 dinarje. Med posameznimi trgovinami pa v negativnem smislu ponovno izstopa Mer- cator, saj so njegove cene sa- dja in zelenjave šestkrat pre- segle povprečno ceno živila, sledita pa mu Savinjka v Žal- cu in Zelenjava Lava v Sta- netovi ulici v Ce^u. V bla- govnici Nova vas je bilo raz- merje med realnimi in pov- prečnimi cenami najugod- nejše, saj pri sedmih živilih cena ni dosegla povprečno izračunane. Nekoliko slabše je bilo v Centrovi samopo- strežbi v Trubarjevi ulici in zelenjavni trgovini Hruška na Tomšičevem trgu. Primerjava z zasebno trgo- vino Ulaga v Žalcu pokaže, da je tudi ta teden nakup pri njih med najugodnejšimi. Cenejša sta zlasti česen in jajca, medtem ko so cene drugih živil podobne nekate- rim v družbenih prodajal- nah. Še vedno pa velja, da v sedmih primerih cene pri zasebniku ne dosegajo pov- prečno izračunanih v drugih trgovinah. Posebej zanimiva je pri- merjava s cenami, po katerih prodajajo sadje in zelenjavo v Fructusu. Gre za poslovno enoto v Celju, ki oskrbuje ta- ko trgovske organizacije kot zasebnike, svoje prostore pa ima v Hmezadovi hladilnici v Trnovljah. Višje cene pri njih veljajo za trgovine, nižje pa za posamezne kupce in torej tudi za zasebnike, ki lahko nato isto sadje in zele- njavo prodajo precej dražje na celjski tržnici ali kje drug- je. Teh primerov je precej, saj so cene zelo ugodne, ku- piti je treba le večje količine, vsaj en zaboj. Primer: poma- ranče so v Fructusu po 11,20, na tržnici od 15 do 25 in v tr- govinah v povprečju več kot 19 dinarjev. Banane so v Fructusu po 15,50, v trgovi- nah in na tržnici pa po 30 dinarjev ali več. Računica je torej preprosta in hitro so jo naštudirali številni zasebni prodajalci sadja in zelenjave. Ceni v Fructusu dodajo še davek in svoj zaslužek, zato ni čudno, da so lahko na trž- nici cene tudi dvakrat višje. Res je izbira velika in ni nuj- no kupiti najdražjega sadja ali zelenjave, očitno pa je, da lahko prodajalci na ta način kar lepo zaslužijo. Za kupce pa velja, da lahko prihranijo le, če natančno pregledajo vse stojnice in nazadnje ku- pijo tam, kjer je najceneje. sicer bodo na istem, kot če bi šli v katerokoli drugo trgo- vino. In kako je s sadjem in zele- njavo v Avstriji? Jabolka so dražja kot v naših trgovinah, tudi cena česna je tokrat pre- cej zasoljena. Pri jajcih in ze- lju ni bistvenih razlik, splača pa se kupiti južno sadje, saj so bistveno cenejše poma- ranče, ki jih prodajajo že od 7 šilingov naprej, banane, ki niso dražje od 16 šilingov, in mandarine, ki so po 19,90. Ugodna pa je tudi cena če- bule. T. CVIRN Filmsko gledališče odpira vrata s nimom Moja mačeha je z drugega planeta se prav danes pričela ciklus fil- mov v okviru Filmskega gledališča, ki ga pripravlja celjsko Kinopodjetje. Osem četrtkov zapored bodo lju- bitelji nimske umetnosti ob 20. uri v dvorani kina Union spoznavali novejše izdelke nimske proizvodnje. Med njimi bodo štirje filmi pre- mierni. Cena abonmaja je šestde- set dinarjev, kupiti pa ga je mogoče, pri blagajni kina Union. Že prvi film, ki priha- ja na filmsko platno kina Union danes, je premierni. Prihodnji teden bo na ogled prav tako premierni film Upanje in slava iz zvrsti voj- nih dram. Režiral gaje angle- ški režiser John Boorman, v glavnih vlogah pa nastopa- jo Sarah Miles, David Ha- yman in Sebastian Rice-Da- vis. Gre za sentimentalno obarvano podobo Anglije v 2. svetovni vojni, glavno vlogo pa ima Billy, otrok, ki vojno dojema kot igro. Prvi četrtek v marcu bodo zavrteli francosko politično dramo Nasvidenje, otroci Louisa Mallea. Film, ki je najprej romantično obarva- na zgodba o umirjenem živ- ljenju v katoliškem samosta- nu, se spreobrne v dramo, ko vanj poseže gestapo, ki areti- ra duhovnika in tri židovske otroke, ki jih je le-ta skrival. Nato se obeta nekaj zabav- nih filmov. Najprej gre za western Mož, imenovan po- gum, v katerem v glavnih vlogah nastopata John Wa- yne in Glen Campbell. Gre za enega izmed zadnjih fil- mov Johna Wayna. Kavbojki bo sredi marca sledila angle- ška komedija Preštevanje številk Petra Greenawaya. O priljubljenosti angleškega humorja tudi tokrat ne gre dvomiti. Tudi naslednji film Delovno dekle je komedija, tokrat ameriška. V njej na- stopajo znani igralci: Harri- son Ford (videli smo ga v vlogi inšpektorja v filmu Priča), pa Sigourney Weaver, Melanie Griffith in drugi. Film je iz predlanskoletne filmske bere, povsod, kjer so ga predvajali, pa je naletel na dober odziv občinstva. Zadnji četrtek v marcu bo- do na sporedu Nevarne igre in kot zadnji še film Vojna, zvezd, znanstveno fantastič- no delo Georgea Lucasa, z iz- vrstnimi igralci Markom Ha- millom, Alecom Guinessom in drugimi. Čeprav filmsko gledališče odpira svoja vrata že petič zapored, obisk še vedno ni takšen, da bi gledalci napol- nili dvorano. Res število obi- skovalcev postopoma raste, vendar se Celjani ne more- mo primerjati s Kranjčani, ki filmske abonmaje s skoraj enakim filmskim progra- mom razprodajo. Letos so se v celjskem Kinopodjetju od- ločih in program Filmskega gledališča ponudili tudi vsem podjetjem. Jeseni pa bodo ponovno pripravili ci- klus osmih filmov v okviru Filmskega gledališča. Filmski abonmaji posto- poma oživljajo med odrasli- mi, po besedah direktorja Kinopodjetja Francija Hor- vata pa zanje že nekaj let ni več zanimanja na celjskih srednjih in osnovnih šolah. Usmerjeno izobraževanje v prenatlačenih urnikih ni našlo ure ali dveh mesečno za filmsko vzgojo, zato dija- ke in šolarje vodijo v kine- matografe le ob Tednu do- mačega filma in morebiti,še ob kulturnem prazniku. Če- prav so se v Kinopodjetju trudili, da bi filmske pred- stave prilagodili urniku šol, pravega odziva niso dosegU. Zakaj največ zanimanja pri mladih vzbudijo akcijski in podobni, pamet poneumlja- joči filmi, torej ni več skriv- nost. NATAŠA GERKEŠ REKLI SO: Darinka Šuc-Lah, sekretarka občinskega sveta Zveze sindi- katov Slovenije, Šmarje pri jelšah, o financiranju sindi- kata: »V šmarski občini porabimo celotno sindikalno članarino za pokrivanje osebnih dohod- kov profesionalnih delavcev na občinskem sindikalnem svetu. Kako zagotoviti denar za izobraževanje sindikalnih aktivistov, kar naj bi bila ena naših osnovnih nalog, nam že dolgo ni več jasno. Prav zaradi tega ne morem mimo novega načina financiranja sindika- tov, čeprav smo v republiki sprejeli dogovor, da o tem do začetka aprila, torej do kongre- sa, ne bomo govorili. Če bomo financirani po programu, ki ga bomo sprejeli v občinskem sindikalnem svetu, potem mo- ramo to pravočasno izvedeti, ne pa, da dobivamo iz republi- škega sindikalnega sveta le priporočila za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila profesionalnih delav- cev. Še bolj pa me boli to, da niti v republiki niti v sindikatu ne poznamo solidarnosti.« Zakaj so se Celjani opekli Obžalovanje, in tudi še kaj več od tega, zaradi uki- nitve celjskega oddelka vi- soke ekonomsko komercial- ne šole je še vedno prisotno, najnovejši prispevek k te- mu pa je tudi komentar, ki ga je v Gospodarskih infor- macijah Društva ekonomi- stov občine Celje objavil magister Ludvik Rebeušek. Kot enemu od pobudni- kov za ustanovitev rednega oddelka mariborskega Vek- ša v Celju mu namreč ni vse- eno, da so se Mariborčani od- ločili za ukinitev te visoko- šolske ustanove v Celju. Po- udarja, da so dali v času usta- novitve prednost Mariboru predvsem zato, ker je bil za razliko od programa Eko- nomske fakultete v Ljublja- ni mariborski učni program zastavljen v poslovno po- djetniški smeri. S tem je Ce- lje na izobraževalnem po- dročju vsaj delno zmanjšalo zaostanek za nekaterimi dru- gimi manjšimi slovenskimi središči, denimo za Kranjem in Koprom. Sedaj bo zaosta- nek večji, kar po besedah Ludvika Rebeuška vsekakor ne more biti pohvalno za od- govorne v celjski, pa tudi v ostalih občinah območja. Ni namreč mogoče sprejeti argumenta, da ni mogoče za- gotoviti dovolj visokoizobra- ženih ekonomistov v celj- skih šolah in podjetjih. Bole- če pa je vse skupaj tudi zato, ker bi lahko v Celju pred de- setimi leti odprli Višjo šolo za trgovske delavce. Odobri- tev je bila že dana, vendar se je Celje na koncu tej šoli odreklo zaradi enega samega razloga - da ne bi konkurira- la rednemu oddelku Vekša, ki se je dobro razvijal. Rezul- tat takšne politike pa je znan - Celje je ostalo tudi brez viš- ješolske ustanove ekonom- ske smeri. RP Šoštanjske čistilne naprave v Termoelektrarni Šo- štanj je pripravljen investi- cijski program za gradnjo čistilne naprave za popolno čiščenje žvepla na bloku IV. Gre za takoimenovani suhi postopek, za katerega naj bi sredi tega leta začeli zbirati ponudbe izvajalcev, konec leta pa naj bi čistilno napra- vo začeli delati. Predvidoma bo začela obratovati konec leta 1994. Vzporedno, z zami- kom približno pol leta, naj bi gradili takšno čistilno napra- vo,tudi na bloku V. Čas, dokler ne bosta zgra- jeni čistilni napravi na suhi postopek, bodo v termoelek- trarni premostili s čiščenjem dimov po takoimenovanem aditivnem postopku, s kate- rim lahko dim očistijo 30 do 40 odstotkov žvepla. V Šoštanju pravijo, da je sedaj, ko smo v republiki uvedli plačevanje takoime- novanega ekološkega dinar- ja, precej lažje sfinancirati gradnje čistilnih naprav. Ekološki dinar predstavlja približno tretjino potrebnih sredstev za čistilne naprave, tretjino bodo izločili iz »energetskega dinarja«, ostalo tretjino pa bodo pred- stavljali bančni krediti (v glavnem tuji) in komercialni krediti izvajalcev. NOVO! 24-402 je nova telefonska šte- vilka v oglasnem od- delku Novega tednika, na katero lahko odslej naročite mali oglas, od- date obvestilo ter dobi- te vse informacije o na- ročnini. Prva zobozdravstvena razstava na Slovenskem v počastitev 70-letnice združevanja zobozdravnikov na Slovenskem, je pripravilo Zdru- ženje zobozdravstvenih delavcev na Celjskem, skupaj z znanstvenim društvom za zgodo- vino zdravstvene kulture Slovenije v Celju, razstavo zobozdravstvenih instrumentov, pri- pomočkov in opreme ter partizanskega zobozdravstva v sliki in besedi. Razstava je v veliki dvorani železniško transportne organizacije, v ulici XIV. divizije. NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 7 Ponovno obveznice Zdravilišče Rogaška Slatina bo marca ponovno izdalo obveznice. Denar bodo namenili za prenovo Zdraviliškega doma v hotel de lux kategorije. K naložbi bodo pritegnili tudi Avstrijce. Zdravilišče v Rogaški Slatini je bila prva delovna organizacija pri nas, ki je izbrala možnost izdaje obveznic. Takrat je Rogaška prodala 1200 obveznic v vrednosti 4 milijone DEM. Smuka za pokušino Žičničarji (in seveda tudi smučarji) letos spet nimajo prave sreče s snegom. Na Golteh so doslej v tej zimi spravili skupaj le štirinajst smučarskih dni, ko so z umetnim snegom pokrili progo ob sedežnici Medve- djak. Zadnje, sicer bolj pičlo sneženje (zapadlo je komaj kaj več kot deset centime- trov snega), predvsem pa nižje temperature, so turi- stičnim delavcem na Golteh spet omogočile, da usposobi- jo progo ob Medvedjaku. Ta- ko so v noči s petka na sobo- to delali vsi snežni topovi, v soboto pa so potem urejali progo in jo v nedeljo odprli za smučarje. Ce bo vreme ugodno, bodo na Golteh usposobili tudi progo ob vlečnici Poljane. Prave smuke tudi na Rogli ni, uspeli pa so usposobiti pro- go ob vlečnicah Uniorček 1 in 2. Sicer pa je na Rogli to zimo večja gneča v športni dvorani, v bazenu in savni, kot na smu- čišču. Še ena, s snegom skopa zima je dokazala, da si večjega smu- čarskega središča ni mogoče več zamisliti brez snežnih to- pov in bogate izvenpenzionske ponudbe, da gostom, ki ne mo- rejo smučati, ni dolgčas. Ume- ten sneg je sicer drag, je pa vseeno boljša rešitev kot pa vlečnice, ki se ne vrtijo. S. S. Kruh na deset načinov Na tečaju, ki ga je minuli teden pripravila velenjska Delavska univerza, seje osemnajst občank iz Titovega Vele- nja učilo peke kruha. K sodelovanju so povabili Jožico Štruk, učiteljico gospodinjstva na celjski gostinski šoli. Tečajnice so spekle deset vrst kruha. Zanimanje za tečaj je bilo zelo veliko, ker pa je bilo število tečajnikov omejeno, vseh niso mogli sprejeti. Zato so se na Delavski univerzi odločili, da bodo podobne tečaje še pripravljali. J. M. NI hila muha enodnevnica Konjeniški klub GotovUe Je tJobU hlev, bo zdaj še zemljišče. čeprav so se mnogi na- smihali, kadar je beseda stekla o Konjeniškem klubu v Gotovljah, in mu preroko- vali usodo muhe enodnev- nice, pa so Gotoveljčani le dosegli svoj cilj: prejši^i te- den so vseh sedem konj pre- stavili v nov hlev. Hlev je na svojem zemljiš- ču zgradila gostilna Novak, pa tudi člani kluba niso drža- li križem rok. Pomagali so predvsem z udarniškim de- lom. Prostori, kamor lahko spravijo 11 konj, so bili na- red v treh mesecih. Kot je povedal predsednik tehnič- ne komisije in pravzaprav tudi lastnik tega hleva Miro Novak, člani kluba ne bodo plačevali nobene najemnine za hlev, krili bodo le stroške vode in elektrike, končni cilj pa je doseči, da bi se klub preživljal sam. Tako ne bo treba prosjačiti za denar. S tem, ko so pridobili pro- store, so po Novakovem mnenju zagotovljeni najnuj- nejši pogoji za razvoj športne in turistične dejavnosti. Že doslej so s štirimi konji pobi- rali lovorike na številnih tek- movanjih, zadnjih pet let pa so tekmovalci iz tega kluba dosegali najmanj tretja me- sta. V prihodnje bodo prido- bili še enega konja, saj v vr- ste kluba prihaja tekmovalec iz Maribora Tomaž Laufer. Obenem nameravajo kupiti še dva šolska konja, ki bosta namenjena predvsem mladi- ni. Največji up tega kluba pa je prav gotovo Aleš Pevec, ki je med petimi kandidati za jugoslovansko reprezentan- co na olimpijskih igrah v Barceloni. »Prepričani smo, da bo Aleš eden od dveh tekmovalcev, ki bosta zastopala Jugoslavijo. Pro- blem je denar, kajti stroške moramo kriti sami, to pa po- meni, da moramo zbrati 15 tisoč mark. Ampak, vztrajali bomo« pravi Novak. Razen teh, že uveljavljenih imajo Gotovljani še nekaj obetavnih mladih tekmoval- cev, problem pa seveda osta- ja strokovni kader. »Nima- mo trenerja in nekateri celo menijo, da smo fenomen, saj dosegamo uspehe brez stro- kovnega vodstva,« je dejal Novak. Težave jim povzroča tudi dejstvo, da klub nima primernega zemljišča za vad- bo in tekme. »S kombinatom smo se dogovorili, da nam bo odstopil zemljišče, in če bo to držalo, potem se bomo prihodnje leto potegovali za organizacijo državnega pr- venstva. Še naprej bomo da- jali prednost preskakovanju ovir, drugih panog pa ne na- meravamo razvijati.« Več pozornosti bodo na- menili tudi turizmu. »Kupili bomo dve kočiji in ob sobo- tah prirejali prave slovenske ohceti, s tem pa bomo krili stroške kluba,« je razlagal načrte Novak, ki ima sam v hlevu štiri konje. Skratka, konjeništvo očitno, v tem kraju ne bo zamrlo. Že zaradi tega, ker se stvari lotevajo zasebniki, tistih, ki živijo za klub, predvsem mladih, pa je tudi več kot dovolj. IRENA BAŠA V novem hlevu je trenutno sedem konj, prostora pa je za enajst. Foto: EDI MASNEC Sto kmečkih žensk na morje Danes objavljamo drugi kupon za žrebanje udele- ženk našega izleta »100 Kmečkih žensk na morje«. Naj ponovimo: zbrati mora- te štiri kupone, jih oprem- ljene s podatki, nalepiti na dopisnico in poslati na naš naslov. Vsakega od objavljenih kuponov od 1 do 4 lahko na- domestite z »žolijem«, ki ga borno v Novem tedniku ob- javili 6. marca. Sicer pa priprave dobro potekajo. Pretekli teden smo obiskali Lipico in Portorož ter se dogovorili o podrobno- stih. Naši gostitelji nas torej pričakujejo, pa tudi s cenami niso pretiravah. Seveda pa tudi 18. izlet »100 kmečkih žensk na mor- je« ne bi mogli pripraviti brez pokroviteljev. Nekateri med njimi so že znani. To so: Hmezad - Agrina Žalec; Pi- vovarna Laško; Temeljna or- ganizacija kooperantov Šentjur; Alpos Šentjur; Me- sarstvo Jurij, Šentjur; Hme- zad - Hram, Šmarje; Izletnik Celje. Nekaj želez pa imamo še v ognju. O tem v prihodnji številki več. Tudi darila prid- no nabiramo, saj bomo tudi letos poskrbeli, da bo vsaki udeleženki z izleta ostal kak skromen, a trajen spominek. Ob čisto organizacijskih nalogah pa vemo tudi že, kdo bo skrbel za prijetno po- čutje na poti in v večernem programu. Toda to naj osta- ne,še nekaj časa skrivnost. Čisto na koncu pa še to. Izlet je namenjen ženskam, ki se resnično ukvarjajo iz- ključno s kmetovanjem, zato prosimo tiste, ki obdelujejo gredico ali dve ali imajo celo »grunt v teglcu«, naj nam kuponov ne pošiljajo. Pot je znana - iz Celja v Portorož, v gostoljubno go- stišče Tomi, zatem v hotel, ogled Pirana, večerna zaba- va in drugi dan izleta še ogled kobilarne Lipica in programa dresurnega ja- hanja. Ker pa smo polni skrivno- sti, vam vseh imen udeležen- cev izleta, ki bodo skrbeli za dobro počutje in še boljšo voljo, ne izdamo. Poglejte v naslednje številko Novega tednika, ko bomo zapisali še kaj več. je nova telefonska številka v oglasnem oddelku Novega tednika, na katero lahko odslej naročite mali oglas, oddate obvestilo ter dobite vse informacije o naročnini. V SPOMIN Marica Hribernik Na braslovškem poko- paUšču smo se pred nekaj tedni poslovih od upoko- jene prosvetne delavke Marice Hribernik. Kot mlada učiteljica je služ- bovala v večjih krajih Slovenije, kar 35 let pa je poučevala na braslovški šoli. Bila je izredno pre- dana svojemu delu, opravljala ga je vestno in z vso ljubeznijo. Tudi to- krat so jo na njeni zadnji poti spremljan učenci osmega razreda iz leta 1965. Marica Hribernik je vsako delo sprejemala z razumevanjem, bila je zavedna Slovenka in do- bra mati svojemu sinu. Z njenim odhodom smo izgubili vzorno in priljub- ljeno pedagoško delavko in prijateljico, ki seje bo- mo vedno radi spomi- njali. p. p. Afrika - spomin na leto dni življenja ¥ Celju danes predavanje svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge Pred dobrimi tremi meseci sta se s svoje zadnje poti vr- nila novinarja in svetovna popotnika Romana in Zvone Seruga. Pot ju je tokrat, se- veda spet na motorju, vodila leto dni in 47 tisoč kilome- trov daleč preko afriške celi- ne. Prevozila sta ogromna prostranstva Afrike, brez- potja centralne Afrike v de- ževni dobi, spala pri nomad- skih plemenih in Bušmanih globoko v puščavi ter živela pri Pigmejcih sredi central- noafriških pragozdov. Dose- gla sta svoj cilj - najjužnejšo točko celine, na poti proti domu pa ju je dokončno ustavila šele zaprta meja in državljanska vojna na jugu Sudana. S tem sta zaključila svoj štiriletni ciklus poto- vanj, v katerem sta kot edina Jugoslovana in ena redkih v svetu z motorjem prevozila več kot 150 tisoč kilometrov in obkrožila vseh pet celin našega planeta. Zvone je kot novinar pri- nesel s te poti seveda tudi ogromno količino filmskih in fotografskih materialov. Izbor teh spominov na leto dni afriškega življenja bodo lahko videli tudi Celjani. Srečanje z Zvonetom Šerugo bo nocoj ob osemnajstih v dvorani kina Union. Ob tej priložnosti se bodo obisko- valci srečali tudi s tako ime- novano multivizijo, računal- niško vodeno diaprojekcijo. 18. izlet 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji Ime in priimek_ Točen domač naslov_ Občina_ Velikost kmetije_ Ste zaposleni? DA NE (ustrezno obkroži) Razstavljalo osem amaterjev V mah dvorani doma Svobode na Polzeli je bila ves teden odprta razstava slik in grafik osmih amaterjev s Polzele. Svoja dela so razstavljah Arxja Maček, Anica Tamše, Regina Martinkovič Angela Pinter, Irena Pevnik, Peter Bizjak, Jože Vaš in Marjan Dečman. Na otvoritvi je spregovo- ril predsednik Svobode Polzela Marko Slokar, v kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Vere Slander m polzelskega oddelka Glasbene šole Rista Savina Žalec. Razstava je bila zanimiva zato si jo je ogledalo veliko število krajanov. rj, t^VČAR 8. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 INTERVJU - NAŠI KRAJI IN LJUDJE »Ne počutim se kot apostol socializma« Pogovor z vodjem TOK-a Šoštanj Marjanom Jakottom v času, ko se kmetijci iščejo med kladivom in nakovalom pol državnega pol tržnega gospodar- stva, bi rekla, da so jo Soštanjča- ni odnesli brez večjih težav. Vsaj zaenkrat in do takrat, ko bodo načenjali vprašanja reorganiza- cije, torej usode doslej uspešnega partnerstva zadružnega in druž- benega sektorja. In kar je najpo- membnejše - številke o njihovi proizvodnji in dosežkih v zadnjih letih so vsaj na našem območju takšne, da velja sneti klobuk z glave. Marjan Jakob jih pripi- suje predvsem trem dejavnikom: kmetu, posluhu družbene skup- nosti in pospeševalni službi. Jakob: »Če ne bi bilo ljudi, ki so pripravljeni delati, posluha širše družbene skupnosti in pospeše- valcev, ki sklenjajo krog, potem najbrž proizvodnja na našem ob- močju, ki se za kmetijstvo vsak dan zožuje, ne bi naraščala. Števil- ke govorijo same zase: leta 80 smo oddali dva milijona litrov mleka, lani so ga rejci oddali štiri milijone 279 tisoč litrov. Ob povečeV&nju mlečne proizvodnje pa nismo zmanjševali reje mladopitanega goveda, pred dvema letoma smo dodatno začeli razvijati še prašič- jerejo. Lahko rečem, da potrebe po mleku občina pokriva sama, pri govejem mesu pokrivamo 90 odstotkov potreb in 25 do 30 od- stotkov potreb po svinjskem mesu.« Mlečna proizvodnja je za šale- ško območje vendarle najpo- membnejša. Kako ocenjujete tre- nutne razmere v mlečni proiz- vodnji, zakonodajo, uvedbo od- bora za mleko ter sodelovanje z Mlekarno v Arji vasi? Jakob: »Silno sem razočaran nad tem, da se trije členi znotraj reproverige niso uspeli dogovoriti o pravilih igre in da je morala dr- žava dodehti vsakemu njegov kos pogače. To so po moje zelo nepri- jetne stvari. Po drugi strani pa me- nim, da nova zakonodaja vendarle omogoča prihodnost, zlasti še na našem območju, kjer je proizvod- nja silno koncentrirana. Lani smo dosegli številko 3100 litrov odda- nega mleka na kravo, 19 tisoč li- trov na kmetijo. Preko 80 odstot- kov mleka oddajo domačije, kjer beležijo 20 tisoč htrov oddanega mleka. Pet rejcev je prebilo za nas magično mejo stotisoč litrov od- danega mleka, dva sta dosegla ce- lo 163 tisoč in 138 tisoč litrov mle- ka. Poleg tega pa smo število pro- izvajalcev zmanjšali z 238 na 220.« Vprašala sem vas še to, kako ste zadovoljni s sodelovanjem med rejci in Mlekarno? Jakob: »Preveč zadovoljni ne moremo biti. Mlekarji se v Slove- niji obnašajo monopolno, malo jih je in se med seboj dogovarjajo za pravila igre. Konec leta je bil mle- karski odbor in takrat sem izpo- stavil delo tega odbora, ki se lani kljub silno pereči problematiki ni sestajal. Pa bi se moral vsaj enkrat mesečno, vsaj v takšnih razmerah, kakršnim smo bili priča lani. Kje so vzroki, ne vem, jasno mi je le to, da izgovorov ne sme biti. Pohva- lim lahko servisno službo Mlekar- ne, saj smo lani pregledali vse kmetije na našem območju.« Ste zaradi tega skupaj s Šent- jurčani in Šmarčani zahtevali večji del kolača, namesto sedmih odstotkov za svoje delo zahteva- te 12 odstotkov denarja? Jakob: »Tako je. Če hočeš dose- či dobre rezultate, potem je treba delati, s tem pa so jasno povezani stroški. Trdim, da nas mlekarne krepko zapostavljajo in nam reže- jo pretanek kos kruha. Teh sedem odstotkov seje vedno nanašalo na zaščitno ceno, ne pa na ceno, ki jo je imel kmet dejansko priznano. Prizadevali si bomo, da bo naš de- lež vsaj deset odstotkov od pov- prečne prodajne cene kmetov do mlekarne.« Mlečni proizvodnji napovedu- jejo zaostrovanje razmer, viške mleka, iz Vojvodine prihajajo go- vorice o zniževa^u odkupnih cen mleka. Kako si vi zamišljate razvoj dejavnosti?« Jakob: »Mislim, da bo tudi v mlečni proizvodnji prišlo do se- lekcije. Odpadli bodo tisti, ki kljub našim nasvetom in pomoči v nekaj letih niso izboljšali kvali- tete. V globalu je kvaliteta na na- šem območju dobra, je pa nekaj rejcev, kjer se stvari ne premakne- jo. Te kmetije bodo prve, ki bodo napovedujočo krizo občutile. Dru- ge bodo na udaru kmetije, kjer imajo po eno ali dve kravi. Te do- mačije se bodo morale drugače or- ganizirati. Kot alternativo bomo verjetno ponudih rejo telet. Teh na našem območju silno primanj- kuje in ta dejavnost bo po moje tista, o kateri bo treba razmišljati.« Kmetje v Šaleški dolini zahte- vajo močno zadrugo, takšno, ki bo po volji kmeta. Ce vprašam v stilu partije - koliko ste na se- stopanje oblasti pripravljeni v Toku Šoštanj? Jakob: »Precej govora o reorga- nizaciji je že bilo, vsekakor nas to delo še čaka v prihodnje. Pričaku- jem, da bo prišlo do zapletov, zla- sti ker smo povezani med seboj družbeni in zadružni sektor, če- prav, je bila ta povezava doslej uspešna. Že večkrat pa sem dejal, da bo o članstvu v zadrugi verjet- no odločal ustanovitveni delež, ki ga bo treba doreči skupaj s kmeti.« Kmetje tudi na tem območju zahtevajo vrnitev zadružne last- nine. Jakob: »Tu je treba ločiti nekaj področij. Mislim da pri zemljiščih, stvari niso ravno problematične. Problem so gozdovi, zlasti v hri- bovskih območjih. Kolikor vem, je zadruga včasih imela tudi svoje trgovine. Ko je prišlo do združitve z Ero, so trgovine prešle v last Ma- loprodaje.« Na ustanovnem zboru Šaleške kmečke zveze so kmetje postavili precej vprašanj, med drugim so negodovali nad tem, da bi se se- dež Toka prenesel iz Šoštanja v Titovo Velenje. Jakob: »To vprašanje je bilo res aktualno. Sedež Toka naj bi pre- nesli v novo stavbo Ere v Titovem Velenju. Kmetje so menili, da bi to pomenilo pretrganje stikov s po- speševalno službo in vodstvom Toka. Sedež tako zaenkrat ostaja v Šoštanju, kar je po moji oceni tudi logično. Šoštanj je vendarle središče kmetijske proizvodnje in zlasti starejši kmetje bi drugačno odločitev odklanjali.« Kot sem razumela stališča kmetov, nasprotujejo tudi temu, da bi Tok postal nekakšna profit- na enota. Po njihovem bi se s tem bistveno zmajšalo odločanje kmetovalcev. Jakob: »Delovna organizacija se je pred novim letom reorganizira- la v podjetje. Ni bilo jasno, kakšna bo usoda Toka, zato so ljudje me- nili, da se nima smisla dvakrat or- ganizirati. Čakamo torej na to, da bodo stvari jasne, potem pa bomo postavljali temelje.« Kljub vsem ste si nakopali oči- tek podpredsednice kmečke zve- ze, da ste apostoli socializma, ki usodo kmetijstva krojite s svinč- nikom v rokah. Jakob: »S tem očitkom se ne obremenjujem, ker sem prepri- čan, da me pri teh apostolih ni zraven.« Težava kmetijstva na vašem ob- močju je ekologija. Kmetje zahte- vajo sanacijo onesnaževalcev in povrnitev škode ter nadomesti- tev zemljišč, ki so jih izgubili za- radi rudnika. Se bo Tok vključe- val v reševanje teh problemov? Jakob: »Težava je v tem, da na našem območju niso narejene analize. Po informacijah, ki jih imam, je po^ raziskovanju Celja zdaj na vrsti Šaleška dolina. Razi- skali naj bi posledice onesnaževa- nja in ko bomo imeli v rokah re- zultate, bomo lahko postavljali zahteve. Zagotavljam, da se bo Tok vključil, zahteve kmetov pa so jasne: do leta 92 mora elektrar- na namestiti čistilne naprave.« Konkretnih analiz torej nima- te, pa ste morda kot kmetijec opazili stvari, na osnovi katerih bi lahko dejali, da okolje vpliva na kmetovanje v tej občini? Jakob: »Kar bom povedal, ni ar- gumentirano. Ugotavljamo na- mreč, da se zemljišča zakisujejo. Na določenih površinah smo po- navljali analize tal, ugotavljali smo vsebnost kalija, fosforja in merili PH. Pokazalo se je, da se kljub uporabi fosfata PH bistveno ne spreminja, ponekod je celo slabši. Iz tega sklepam, da nekaj je naro- be in da je vpliv onesnaževalcev zelo velik.« Ekologija bo torej sestavni del vaših načrtov dela. Čemu name- ravate še posvečati pozornost! Jakob: »Letos bomo naselili pr- ve novozgrajene objekte pri nekaj rejcih. Tudi v prihodnje se investi- cijam ne bomo odrekli. Pred dve- ma letoma smo dobili prve mleko- vode, s tem bomo nadaljevali, za- čeli smo vzpodbujati tudi dosuše- vanje na topli zrak. Tu so potem še posegi za izboljšanje zemljišč, skratka, mrtvila pri investiranju ni bilo, kar smo uspeli doseči z repu- bliškimi in občinskimi sredstvi. Z njimi smo pokrivali tudi del obresti za kredite.« Torej ste zadovoljni z deležem širše družbene skupnosti za raz- voj kmetijstva in proizvodnjo hrane? Jakob: »Ne bi mogel reči, da ni- ma posluha. Pomembno pa se mi zdi, kakšni so programi. Pri nas so šla sredstva v tržno proizvodnjo in tako bo tudi v prihodnje.« V tem času se odvijajo tudi šte- vilne razprave o vlogi pospeše- valne službe. Kako si jo zamišlja- te v vašem Toku? Jakob: Ne trdim, da smo naredi- li vse, kar je bilo možno, mislim pa, da imamo s kmeti dobre odno- se, vsaj z večino. Nikakor pa si ne morem predstavljati nove organi- ziranosti, ki prihaja na dan, tega, da bi imeli nekakšne občinske po- speševalce, ki ne bi odgovarjali za nič in ki bi hodili naokrog ter deli- li nasvete. Naredili bomo vse, da bo pospeševalna služba ostala v zadrugi. Prav tako se ne stri- njam, da bi selekcijska služba pre- šla pod zavod ali pa v republiko. Kot odgovorna oseba v Toku mo- ram vedeti, kaj se na terenu doga- ja. Bojim se, da bomo z reorgani- zacijo kmete samo zbegali in na hitro zapravili rezultate dela. Pre- pričan sem, da ni treba rušiti vse- ga obstoječega in pri vsaki stvari postavljati novih temeljev. Včasih je treba dograjevati tudi tisto, kar je bilo dobrega v stari obliki.« Trenutno je aktualno vse, kar je v zvezi s pocenitvami. Ste pre- pričani, da je tudi kmetovanje - in s tem hrana - lahko cenejša? Jakob: »Če vzamemo delež, ki ga surovina predstavlja pri končni ceni, potem je bolj malo možnosti. Dokler se bodo vhodni materiali dražili, tako dolgo cenejše hrane ne moremo zahtevati. Na kmetijah je po moje malo rezerv, morda so še v organizaciji dela na domači- jah, odločilne rezerve pa so v pre- delovalni industriji, strojni indu- striji, kjer proizvajajo kmetijsko mehanizacijo, tudi cen elektrike in goriv pri hrani ne gre zanemar- jati. Če pa sem čisto praktičen: ve- liko je govora o pocenitvi mineral- nih gnojil, vendar ravno v času, ko jih nabavljamo, to bolj malo obču- timo in tisto, kar prebiramo po ča- sopisih, ne drži povsem.« IRENA BAŠA Marjan Jakob: »Ni treba rušiti vsega obstoječega in pri vsaki stvari postavljati novih teme- ljev. Včasih je treba dograjevati tudi tisto, kar je bilo dobro. Bo- jim se, da bomo z reorganizacija- mi kmete samo zbegali in na hi- tro zapravili rezultate.« Na Kalobju in v Loifi najdejavnejši v šentjurski občini ugotav- ljajo, da so krajevne organiza- cije Rdečega križa na obrobju občine dejavnejše. Najpriza- devnejši so na Kalobju in v Loki pri Žusmu. Več aktivistov bi potrebovali v občinskem središču, kjer ena sama krajevna organizacija po- kriva krajevne skupnosti Cen- ter, Okolica in Blagovna. V ob- činskem središču menijo, da so premalo učinkoviti zaradi preobsežnosti območja, ki ga pokrivajo, in da zato nimajo potrebnega pregleda nad pro- blematiko. Spomladi se name- ravajo približati občanom z ustanovitvijo treh krajevnih organizacij - za vsako od teh treh krajevnih skupnosti pose- bej. V organizacijah je čutiti tudi potrebo po pomlajevanju. Pred kratkim so v Šentjurju uredili tudi skladišče za oblači- la, obutev in posteljnino. Do konca marca bodo pobirali čla- narino in prostovoljne prispev- ke v vseh krajevnih organizaci- jah. Letošnja članarina je 20 din, socialno šibki občani pa so plačevanja oproščeni. No- vost je pridobivanje podpor- nih članov med obrtniki in v delovnih organizacijah. BJ Zibica za starše v spremsvu otroic v Titovem Velenju so po zaslugi trgovske DO Era dobili eno največjih specializiranih prodajaln za najmlajše - Zibko. Zagotovo pa je Zibka tudi ena najprivlačnejših in najlepše urejenih trgovin, saj so v Eri za prenovo prostorov, v katerih sta bili pred nedavnim trgovini Šport in Dekor (preselili sta se drugam), namenili kar 1,800.000 dinarjev. Večino pohištva so izdelali v celjskem TAMI-ju, nekaj tudi v Alposu, prostore pa so popestrili s starimi zibelkami, ki so nekdaj simbolizirale slovenstvo. Prispevah so jih zbiratelji, najizvirnejše in najstarejše zibelke pa so tudi nagradili. Lastniki Zvone Čebu, Franc Vidmajer in Franc Drofenik so tako ob otvoritvi proda- jalne minuU konec tedna prejeli simbolična darila, v Eri pa so obljubili tudi »pokroviteljstvo« nad tistim novorojenčkom na našem območju, ki sije za čas rojstva izbral uro, ko seje rodila Zibka. EDI MASNEC »Kozarica« se bliža Šentjurju Na gradbišču šentjurskega vodovoda Kozarica opravljajo izkope cevovoda od klorirnice do Jakoba, hkrati pa šentjurski KOP polaga vodovodne cevi. Z deli do Jakoba naj bi zaključili do marca, vrednost del pa ocenjujejo na 600 tisoč dinarjev. Pripravljajo tudi predračune za odsek od Jakoba do Ferleževega mlina. Med Ferleževim mlinom in Šentjurjem je vodovodni priključek že zgrajen. BJ Planinski pohod v Šmartnem Planinci iz Šmartnega v Rožni dolini pripravljajo v nedeljo, 18. februarja 6. tra- dicionalni planinski pohod po poteh partizanov-kurirjev in terencev Šmartnega. Pohodniki se bodo ob 8. uri odpravili izpred kulturnega doma Šmartno do Jezerc, na grad Lanšperg, v dolino Pepel- nega in na vrh Kunigunda. Pr- vi počitek pohodnikov, ki bo- do na poti obiskali tudi parti- zanska spominska obeležja, bo na gradu Lanšpergu. zaključek pa pripravljajo v obnovljeni koči na Kunigundi. Pohod bo- do planinci iz Šmartnega pri- pravili tudi ob slabem vreme- nu, saj pot ni težka in jo bodo udeleženci zlahka zmogli. O prizadevnosti planincev iz Šmartnega pa priča tudi lan- skih šest množičnih pohodov, dva z manjšo udeležbo planin- cev in dva pohoda v tuja gor- stva ter zaključno srečanje, na katerem so podelili tudi prva planinska priznanja v Šmart- nem. Za večletno tvorno orga- nizacijo planinstva je Milan Je- zernik prejel priznanje Planin- skega društva Celje, sekcijska priznanja pa so podelili osnov- ni organizaciji ZSMS ter Zaliki Rančigaj in Ivanu Dolerju. IS Voda za cono V v Šentjurju so začeli v tem tednu končno reševati deset- letni problem oskrbe s pitno vodo v coni V. V ulici I. celjske čete in njeni okolici, kljub pri- zadevanjem težavam niso mo- gli priti na konec. V soseski je komunalna skupnost že zgra- dila vodovodni zbiralnik. Iz te- ga se bodo po priključitvi oskr- bovali z vodo v 30 gospodinj- stvih, kjer so težave. Dela naj bi opravili v celoti še februarja, vrednost naložbe pa znaša 150 tisoč dinarjev. BJ ŠPORT 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 9 Perčeva in Šoljar republiška prvaka Na republiškem prvenstvu v umetnostnem drsanju, ki je bilo v ljubljanski dvorani Ti- voli, je za presenečenje poskr- bela Celjanka Špela Pere, ki je prvo mesto osvojila med članicami. Odlično se je pri najmlajših pioniijih uvrstil tudi Janez Spoljar iz celjskega kluba Tka- nina. Celjani so imeli v svojih vrstah tudi najml^šo tekmo- valko prvenstva, šestletno Anjo Bratec, ki je v svoji kate- goriji med 27 tekmovalkami zasedla deseto mesto. Ostali Celjani so se uvrstili takole: skupina C Maša Štefa- nec na osemnajsto mesto, Anja Kolar na devetn^sto in Tama- ra Tešnjak na petindvajseto mesto. V skupini B je bila Nu- ša Kovačič sedma, Tanja Ru- tinski osma in Maša Pfeifer enajsta. V skupini A pa je bila Nataša Jevšenak sedma. Pri mladinkah je bila prav tako sedma Mateja Planine, Klara Bukovnik pa osma. Mladinska in članska vrsta se bo v prihodnjih dneh podala na državno prvenstvo, ki bo v Beogradu. Tam bo konku- renca močnejša, zato Celjani uvrstitev nočejo napovedati vnaprej. Pionirke pa bodo na državnem prvenstvu nastopile čez štirinajst dni, v Sarajevu. METKA HLADIN Predsednik komisiie za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Žalec Vinko Banovšek in Forto Turk, pred- stavnik sindikata podeljujeta pokal Bojanu Račniku iz SIP-a Šempeter kot najboljšim športnikom na lanskih sindikalnih športnih igrah v žalski občini. Foto: TONE TAVČAR Celjani zmagali v Zagrebu Celjski rokometaši Aera so takoj po prvih resnih pri- pravah za drugi del prvenstva v II. zvezni ligi in po prihodu trenerja Zdenka Zorka odigrali dve zanimivi prijateljski tekmi proti prvoligašu Medveščaku iz Za- greba. V Celju so Celjani zelo dobro igrali in vso tekmo vodili, ob polčasu celo 15:11, pozneje pa so le izgubili 22:24. N^večji »krivec« za poraz je bil gostujoči vratar Fola, ki je branil izredno. Celjani so Zagrebčanom vrnili poraz le dva dni pozneje v Zagrebu. Zmagali so 22:19, junak srečanja pa je bil celjski vratar Strašek. Dosežena rezultata niti nista toliko pomembna kot dejstvo, da so Celjani pokazali tehnično odlično igro in znova znano celjsko obrambo 3-2-1, ki daje možnosti moštvu za še boljše rezultate. Ob odhodu Tomaža Kleča, ki ne bo več igral, je svojo priložnost izkori- stil Menih in na obeh srečanjih dosegel 7 zadetkov. Ostale pa so v srečanjih proti Medveščaku dosegli: Razgor 5, Selčan 3, Krka 11, Ivandija 12, Jašarevič 3, Pungartnik 2 in Šeško 1. J. KUZMA Rekordna udeiežba člani komisije za izvedbo sindikalnih športnih iger pri občinskem sindikalnem svetu Žalec so minulo soboto pri- pravili zaključek 26. sindikal- nih športnih iger. Po besedah predsednika ko- misije Vinka Banovška je lani na teh igrah sodelovalo okrog 3 tisoč udeležencev iz 41 podje- tij. Po njegovih ocenah je to rekordna udeležba, za podob- no organizacijo kot letos pa si bodo prizadevali tudi v prihod- nje, saj rekreacije delavcev ne gre zapostavljati. Pokrovitelj letošnjega sreča- i\)a v Nami je bilo Obrtno zdru- ženje iz Žalca. Za dosežene tekmovalne rezultate so poka- le podehli naslednjim ekipam: starejše članice: Prvo mesto delijo tekmovalke Juteksa in TT Prebold, 3. mesto Sip Šem- peter. Mlajše članice: 1. TN Polzela, 2. Sip Šempeter, 3. VIO Žalec. Veterani: 1. Sindi- kata delavcev pri obrtnikih, 2. Sigma Zabukovica, 3. Juteks Žalec. Starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Juteks Žalec, 3. Aero Šempeter. Mlajši člani: 1. Sindikat delavcev pri obrtni- kih, 2. Sip Šempeter, 3. Juteks Žalec. Vrstni red za množičost: Pr- va skupina: 1. Liko Liboje, drugo mesto delita DPO Zalec in Komunala. Druga skupina: prvo mesto delita SO Žalec in Sigma Zabukovica, 3. Gradnja Žalec, Tretja skupina: 1. Ju- teks Žalec, 2. Aero Šempeter, 3. Garant Polzela. Četrta sku- pina: 1. Sip Šempeter, 2. TN Polzela Prebold. Tokrat so podelili tudi priz- nanja za vzpodbujanje športne rekreacije. Prejeli so jih: Tatja- na Krnjak za razvoj športne de- javnosti v Sipu, Franc Kosu, Aero Šernpeter in Obrtno združenje Žalec. Prehodni po- kal pa so tokrat v tr^no last dobili tekmovalci in tekmoval- ke Sipa. Kulturni program so pripra- vih mladi iz osnovne šole Peter Šprajc Jur iz Žalca pod vod- stvom Zdenke Markovič in Li- dije Koceh. IB Za točko prekratki DrugI poraz ceUskIh košarkarjev Košarkarji Celja so v Ljub- ljani izgubili z ekipo Mineral Slovan z rezultatom 96:95(49:47). Nastopili so brez kaznovanih Aničiča in Urba- nije in doživeli drugi poraz. Na začetku so povedli s 7:0, Ljubljančani pa so kmalu prevzeli pobudo. V 33. minuti je po preobratu Celje že vodilo s 73:66, a so Moščani kmalu zbrali moči za novo vodstvo. V zadnji minuti so bili domači pri rezultatu 96:90 že blizu zmage. Celjani so uspeli razli- ko znižati le za točko, bilo je končnih 96:95 (zadnji koš Ce- ljanov je bila trojka razpolože- nega centra Buntiča, 33). Slo- vanovci so imeli možnost drža- ti žogo do konca srečanja, ven- dar so šest sekund pred kon- cem napravili prekršek na sre- dini igrišča. Pipan 18 seje dve sekundi pred zaključkom tek- me odločil za met z velike raz- dalje in zgrešil. Ostali strelci za Celje: Medved 20, Gole 16, Ce- rar 6 in Sušin 2. Celje še vedno vodi na lestvi- ci pred Slovanom, ki ima zma- go manj, preostali klubi pa ni- majo več možnosti za uspeh v play-offu. Medsebojna razli- ka v koših, ki odloča o vrstnem redu v primeru enakega števila zmag, je na strani Celja, ki je prvo tekmo na domačem igriš- ču dobilo za dve točki (97:95). Celje bo naslednji dve soboti igralo v domači dvorani, kjer bo pojutrišnjem gostovala eki- pa Novolesa na čelu z Brodni- kom, najboljšim strelcem re- publiške lige. Naslednji teden se bodo Celjani pomerili s tr- boveljskim Rudarjem, ki je na repu razpredelnice. Obe gostu- joči ekpi pa bosta skušali čim dražje »prodati kožo,« saj se iz- pada iz lige še lahko rešita. V lokalnem derbiju v Slo- venskih Konjicah je Rogaška presenetljivo visoko nadigrala domači Comet 92:74 (47:38). To je četrti zaporedni poraz Konji- čanov. Rogaška pa po povrat- ku Trobiša v ekipo zna poskr- beti še za kakšno preseneče- rije. Za Comet so koše dosegli: Šešerko 5, Miran Šrot 5, Šmid 16, Pučnik 2, Mlakar 9, Stanko Šrot 1, Železnikar 26 in Pokom 10, za Rogaško pa Trobiš 23, Virant 15, Kidrič 10, Čovič 18, Tabak 11 in Volarič 15. V na- slednjem kolu bo Comet (9.) gostoval pri Colorju v Medvo- dah (6.), Rogaška (8.) pa bo go- stila ljubljansko Mavrico Ilirijo (5.) - to bo poleg srečanja Tri- glav: Slovan derbi kola. V 2. lokalnerri derbiju zadnje sobote sta se v Šoštanju sestala domača Elektra in moštvo Šentjurja. To je bila tekma pr- vega kola razigravanja v dru- gih ligah za vstop v 1. SKL. Šoštanj čani so premočno pre- magali goste s 106:76 (62:30). Trener Elektre Bukovič se je z Bogatajem, 2, Lipnikom, 18, Maličevičem, 2, Ševškom, 17, Mrzelom, 13, Kitakom, 8, Pe- čovnikom, 2, Tumbuyo, 22, Brešarjem, 6, in Tomičem, 17, odočil za posamični presing, kar je bilo usodno za očitno slabo pripravljene Šentjurča- ne, pri katerih je še največ po- kazal Kahvedžič, 22. Največja razlika je bila celo 40 točk. Šentjur je tako ostal pri dveh zmagah, toliko jih je »prinesel« v mini ligo šestih ekip, Elektra pa je prvi dodala še ,drugo. V naslednjem kolu bo Šentjur gostil Bistrico, ki je s porazom v tem kolu ostala pri eni zmagi, Elektra pa bo gostovala v Idriji pri Iskri, kije ob Šentjurju edi- na začela play-off z maksimal- nim izkupičkom. Tudi košarkarice se potegu- jejo za vstop v 1. SKL. Metka je v prvi tekmi v Celju premagala ekipo Cerknice z rezultatom 69:57 (37:26). Celjanke so zai- grale nekoliko manj zbrano in odločno, saj se jim je poznalo nekaj treme zaradi zahteve po zmagi, tako da so na koš meta- le le s 35-odstotno uspešnostjo. Čretnik 4, Jug 2, Hrusti 2, An- dreja Vodopivec 18, Hajdinjak 7, Cuješ 23, Helena Podgoršek 4 in Jurak 9 so bile strelke za Metko, ki bo povrato tekmo v Cerknici odigrala drugo so- boto. V 1. B ZKL-zahod to soboto ni bilo rednega kola. V zaostali tekmi je Bosna premagala vo- dečo Splitsko trgovino, kar Slatinčankam ob idealnem razpletu še daje upanje na uspeh. Dean ŠUSTER Dare Krofiič presenetil Na strelišču Ingrada v Celju je bilo minuli vikend občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Za presenečenje je poskrbel z zmago pri članih Dare Krofiič iz strelske družine Franc Šteklič iz ŠkoQe vasi. Tekmovanje je bilo za vse starostne kategorije, naj- boljše pa so se uvrstili: pionirke - Nina Selič 149 krogov - Avto Celje, mladinke - Albina Rezar 359 krogov - Kovinar, mladinci - Marko Dobovičnik 349 krogov - Celje, članice - Zofija Vole 337 krogov - Avto Celje, člani - Dare Krofiič 372 krogov - Franc Šte- klič. Jutri in v soboto bo na streliš- ču Ingrada še regijsko prvenstvo za vse kategorije, ki se ga bodo udeležili strelci iz občin Celje, Laško in Žalec, tekmovanje pa bo štelo kot kvalifikacijsko za na- stop na republiškem prvenstvu, ki bo v Hrastniku. T. J. Strelci Rečice drugi v Trzinu je bilo 14. flnale re- publiške lige s standardnim orožjem. Nastopile so tudi člani- ce strelske družine Drušan Pože- nel iz Rečice pri Laškem in se ekipno uvrstile na drugo mesto, s 1081 krogi. Med posameznica- mi je bila Ksenija Maček s 362 krogi tretja, Helena Lavrinc s 360 peta in Valerija Kufner s 359 kro- gi šesta. Med pionirji je nastopil Dejan Matek s standardno zrač- no puško in s 330 krogi zasedel četrto mesto. Uspeh Velenjčanov v Kopru V Kopru je bilo v soboto re- publiško prvenstvo v krosu. Udeležili so se ga tudi atleti iz Titovega Velenja in Celja. V vseekipnem vrstnem redu so bili Velenjčani prvi, atleti Kladivarja pa so zasedli peto mesto. Velenjčani so osvojili tudi šest posamičnih ekipnih zmag. Pri pionirkah je v teku na tisoč m zmagala Velenjčan- ka Bizjakova, Šolarjeva iz celj- skega Kladivarja je bila peta. Pri mlajših mladinkah je pre- pričljivo zmagala Steblovniko- va iz Titovega Velenja, njena klubska tovarišica Rantova je bila druga, Celjanka Kr^nčeva pa peta. Tudi pri starejših mla- dinkah je prvo mesto zasedla Velenjčanka Mrazova, Djeko- vičeva je bila četrta in Ranerje- va šesta. Jazbinškova iz celj- skega kluba Kladivar je bila tretja. V vseh omenjenih kate- gorijah so Velenjčanke ekipno zasedle prvo mesto. Pri pionirjih je bil prvi Ve- lenjčan Štajner, pri mlajših mladincih pa je bil Kožar četr- ti. Zmago so Velenjčani slavili tudi pri starejših mladincih, kjer si je prvo mesto pritekel Pohar, pri mlajših članih je bil prvi Velenjčan Hrapič. Pri čla- nih sta prvi mesti osvojila Živ- ko (prej član atletskega kluba iz Titovega Velenja) in Roz- man (prej atlet Kladivarja), ki nastopata za ekipo Kopra. N. G. NA KRATKO Odbojkarske novice v prvi republiški odbojkarski ligi so odbojkarji Šempetra go- stovali v Izoli in srečanje dobili s 3:0, Braslovčani pa so doma izgubili s Stavbarjem MTT z 0:3. Tako so Braslovčani na le- stvici zadnji z dvema točkama, ekipa Šempetra pa šesta z deseti- mi točkami. V prihodnjem kolu bodo Braslovčani gostovali pri Izoli, ekipa Šempetra pa bo do- ma gostila prvouvrščenega Fuži- narja. V drugi republiški ligi za mo- ške so Celjani v gosteh premagali ekipo Črnuč s 3:1, v soboto pa bodo v telovadnici Srednje eko- nomske šole v Celju gostili ekipo Kočevja. Zmagale so tudi Celjanke, ki nastopno v prvi republiški ligi. Doma so dobile srečanje z Rogo- zo s 3:1 in so s 16 točkami na drugem mestu. Še tri kola do zaključka Tekmovanja v zimski ligi ma- lega nogometa se počasi nagiba- jo h koncu. Še tri kola ločijo tekmovalce od zaključka tek- movalne sezone. Po 12. kolu, ki so ga odigrali minuli vikend, vo- di v 1. ligi z 19 točkami ekipa Penal Zvezdaša, za točko zaosta- jajo Klateži Auto plus, tretja pa je s petnajstimi točkami ekipa Ma- rinero Miroteks. V II. ligi vodi ekipa Pelikanov z 21 točkami pred Triglavom, ki ima 16 in Izletnikom, ki ima prav tako 16 točk. Za presenečenje je v III. ligi poskrbela ekipa DOK, ki vodi z 21 točkami pred STC, kijih ima 17. V IV. ligi pa vodi Zgornja Reči- ca z 18 točkami, ekipa Audio Vi- deo Charli šport je z enakim šte- vilom točk druga ter Juventus s 16 točkami tretji. B.P. Slepi In slabovidni v Mariboru v soboto je bilo v Mariboru hitropotezno prvenstvo Slove- nije v šahu za slepe in slabovid- ne. Nastopilo je tudi sedem Ce- ljanov. Med njimi sta se najbolje uvrstila Žnuderl na četrto in Vr- tačnik na sedmo mesto. Solidno uvrstitev so dosegli še Zvonarek, Pungartnik in Šostarjeva. JudolstI spet drugI v Gorišnici so se turnirja za mladince udeležili tudi mladin- ci judo kluba Ivo Reya iz Celja. Nastopilo je 41 tekmovalcev iz osmih klubov. Celjani so se uvr- stili tako kot lani na drugo me- sto, za prvouvrščeno Gorišnico in pred tretjeuvrščeno Mursko Soboto. Za Celjane je nastopilo osem tekmovalcev. Kačičnik in Sadžak sta med posamezniki osvojila prvo mesto, Zmrzlak, Tanko in Beltram pa tretje. cinkarna premagala Ollmpljo Na domačem igrišču so v so- boto hokejisti Cinkarne visoko premagali ljubljansko Olimpijo s 7:1. Najprej so v srečanju po- vedli gostje in z edinim zadet- kom tudi dobili prvo tretjino. V drugi pa so se Celjani zbrali in v treh minutah kar trikrat zatre- sli mrežo gostujoče ekipe. Tako so zaigrali tudi v zadnji tretjini in si s tem priborili novi točki. Za Cinkarno so zadetke dosegli: Grabler in Bulatovič po dva ter Žlof, Filipovič in Koprivica po 1 zadetek. Z 20 točkami so Celja- ni trenutno na četrtem mestu in imajo enako število točk kot tret- jeuvTščena Mladost. V soboto se odpravljajo na gostovanje v Ma- ribor. Pionirji Cinkarne pa so v sobo- to odigrali srečanje na domači le- deni ploskvi z republiškimi prva- ki, ekipo Jesenic. Kljub temu, da so gostje zmagali s 3:1 so Celjani prikazali kvalitetno igro. Pavllnec zopet uspešen v Titovem Velenju je bilo v soboto republiško prvenstvo v plavanju za plavalce invalide. Udeležil se ga je tudi Dani Pavli- nec iz Celja, ki si prizadeva, da bi julija nastopil na svetovnem pr- venstvu na Nizozemskem. Pavli- nec je v soboto dvakrat zasedel drugo in dvakrat tretje mesto. Drugi je bil na 50 m prsno z rezul- tatom 1 minuta, ter 100 m kravi z rezultatom 1:21.30. Na tretje mesto pa seje uvrstil v kategoriji 50 m delfin, razdaljo je preplaval v 49 sekundah, ter 50 m kravi, kjer je razdaljo preplaval v času 35 sekund in 60 stotink. Ti rezul- tati mu obetajo udeležbo na sve- tovnem prvenstvu. Žalec še vedno prvi v drugi republiški kegljaški ligi za moške so minuli vikend odigrali 10. kolo. Žalčani so se v gosteh pomerili s trboveljskim Rudarjem in zmagali s 5093 podr- timi keglji proti 5038 kegljem, ki so jih podrli Trboveljčani. Za Hmezad Žalec so nastopili: Gmajner 875, Rotar 860, Ramšak 847, Kompan 844, Lešek 841 in Kačič 825 podrtih kegljev. V so- boto se bo prvouvrščeni Žalec pomeril z zadnjeuvrščenim Pre- boldom. Sto let športa v Celju To je pravilen odgovor 16. nagradne igre Partizana. Kar 67 dopisnic je prispelo v naše uredništvo, na 62 pa je bil zapisan pravilen odgovor. O visokem jubileju celjskega športa bomo letos še poročali tudi v naši oddaji »Iz življenja in dela društev Partizan«. Nagrade, kijih podarja Libela Celje, pa prejmejo: 1. Peter Vipotnik, Ulica bratov Vošnjakov 3, Celje 2. Jože Vrvič, Tržaška 30, Celje 3. Milan Mohorko, Mariborska 42, Celje Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti. Prejeli smo tudi dva predloga za predstavitve v naših oddajah. Po dogovoru z našim pokroviteljem, VIDEOTEKO PANDA, smo za oba predlagatelja izbrali tudi nagradi, ki ju poklanja Stanko Kasesnik, lastnik Videoteke Panda, na Mariborski 42 v Celju. Nagradi prejmeta: 1. Lea Čmak, Vrunčeva 1, Celje 2. Maja Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39/a, Šmartno. NAGRADNA IGRA PARTIZAN 17 Ob jubileju celjske telesne kulture bomo tu(ji v naši nagradni igri večkrat zastavljali vprašanja iz zgodovine slovenske telovadbe. Danes vas sprašujemo: Kako se je imenovalo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ustanovljeno leta 1863 v Ljubljani? NARODNI DOM JUŽNI SOKOL TD ORLI Pravilne odgovore pričakujemo na dopisnicah v uredništvo NT in RC najkasneje do petka, 23,februarja 1990. Nagrade bo prispeval naš večkratni pokrovitelj, pisatelj TONE SVETINA. 10. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 PISMA BRALCEV ODMEVI Napačna fotografija Bil sem eden najstarejših naročnikov vašega časopisa, katerega smo že odpovedali in vam zavrnili položnico prejšnji teden. Vendar ga po- novno zavračam, ker ne mo- rem biti več vaš naročnik, ker ste me ožigosali kot bor- ca proti okupatorju in dru- gačnim izdajalcem z etiketo »TEHARJE«. Opravičilo, ki ste ga prikri- li v malem kvadratku (4 cm), ni nobeno opravičilo. Dolžni ste bili objaviti pravo (ali »pravilno« - na tem mestu je pismo nekoliko nečitljivo - op. ur.) sliko z zborovanja tovariša Kučana z odgovarja- jočim komentarjem. Ta dis- kriminacija, ki ste jo objavili namenoma, nam je v zadoš- čenje, ker jo obsojajo ne le borci, ampak vsi pošteni mi- sleči. LUDVIK ZUPANC-IVO Kot smo že napisali v opra- vičilu, objavljenem na drugi strani v prejšnji številki na- šega časopisa, napaka (ured- niška) ni bila storjena name- noma. Zato smo se tudi opra- vičili in vse skupaj spravili v okvir, da ne bi ostalo skrito (takšni okvirji v časopisu so zato, da se prispevki izposta- vijo, ne pa skrijejo). Objave prave slike s pravim komen- tarjem ni zahteval nihče od prizadetih in menimo, da to tudi ne bi imelo smisla oziro- ma pravega učinka. Žal nam je, da ste odpove- dali naročniško razmerje in si prilepili etiketo »TEHAR- JE«. Žal, ker pisanja okrog pobojev v Teharjih niste vze- li kot prizadevanje za objek- ti vizacij o naše polpretekle zgodovine, ki je bila doslej slikana bolj enobarvno ozi- roma tako, kot je hotela in dovolila oblast. Uredništvo Podpiramo pobudo Zveze borcev Siovenile Dne 7. 2. 1990 je Zveza bor- cev Slovenije dala pobudo, da se zgodovinsko in znan- stveno razišče usoda umika- jočih se hrvaških in srbskih beguncev, ki so se po 9. 5. 1945 z družinami umikali proti Avstriji. V Celju krožijo govorice, da je nekaj kilometrov dolg protitankovski graben, ki je obdajal Celje s severa in za- hoda, poln nekaj tisočev tru- pel teh beguncev in njihovih konjev. Protitankovski gra- ben se nahaja v vsej svoji dolžini nad bazenom celjske talnice, ki jo pije več kot po- lovica Celjanov. za DVOC JANEZ ČERNEJ Kal(o bomo voiili DPZ? z groteskno zmešnjavo militarističnih in klasično-fi- loloških izrazov je član stran- ke, ki se ne sramuje svojega članstva v njej (ne vem, zakaj bi se ga?), pojasnil svojo sko- rajda nezemeljsko slo po konkretnosti. Iz pietete do bralcev Novega tednika pa se ni spustil v podrobnejšo obrazložitev. Poznavajoč njegov slog pisanja je takšna samokritičnost presenetljivo umestna. ROBERT POLNAR, predsednik OK ZSMS Celje »Tudi na Ceijsicem iabico in smo primorani icmetovati« Uveljavljam svojo držav- ljansko pravico zaščite pred objavljenimi nesresnicami. Odločno zavračam neresnič- no podtikanje v članku »Tu- di na Celjskem lahko in smo primorani kmetovati« izpod peresa Janeza Črneja (Novi tednik, 8. februarja 1990, št. 6). Povsem izmišljena je trdi- tev, češ, da sem kdajkoli de- jal: »Stvari je treba minima- lizirati«. S to neresnico ni- mam nič opraviti in me člo- veško žali. Z vso odgovornostjo izjav- ljam, da sem se z vsemi moč- mi boril za sanacijo stoletne- ga onesnaženja našega oko- lja. Dejstvo je, da so to izred- no veliki problemi, ki se jih ne da odpraviti preko noči. Zato sem vedno podpiral po- bude, da se problemi odgo- vorno strokovno raziščejo in najdejo realistične poti sana- cije okolja. Povsem razu- mem, da so bile in so nekate- re pobude nervozne in izho- diščno provokativne, saj gre za naše zdravje. Vse pa ima svoje meje. Meja je napad na integriteto ljudi z uporablja- njem neresnic. TONE ZIMŠEK, predsednik SO Celje Neicai pojasnil k članku Ivane Stamejčič »Marele nimamo več« v Novem tedniku z dne 8. februarja 1990 ste na 2. strani poročali o programski kon- ferenci Socialistične zveze Slovenije - SZDL v Celju pod naslovom »Marele nima- mo več«. Ker je v sicer izčrp- nem in korektnem poročilu Ivane Stamejčič nekaj for- mulacij, ki bi lahko zavajale bralce in izzivale nesporazu- me, vas prosimo za objavo naslednjih pojasnil. L Občinska konferenca SZDL Celje se na program- ski seji 5. februarja ni sestala v novem, ampak v zoženem sestavu. Skladno s statutar- nim sklepom RK SZDL Slo- venije z 9. januarja 1990 na- mreč konference samostojne občinske organizacije Soci- alistične zveze Slovenije ne sestavljajo več delegati vod- stev občinskih družbenopo- litičnih organizacij (t. i. front- nih delov) niti delegati v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Celje. 2. Možnost prostovoljne- ga vključevanja v samostoj- no Socialistično zvezo Slove- nije ni odprta le do kongresa, kot je v članku zapisano, am- pak dokler bo organizacija veljavno registrirana. 3. S sklepom konference ostajajo člani organov sa- mostojne Socialistične zve- ze v občini le tisti dosedanji člani organov občinske kon- ference, ki niso bili predstav- niki frontnih delov »po polo- žaju« in ki podpirajo sklad- no z zakonom o političnem združevanju ustrezno pri- stopno izjavo. 4. Članstvo v samostojni Socialistični zvezi Slovenije je rezultat prostovoljne od- ločitve občana ali družbene organizacije oz. društva (ko- lektivno članstvo), ki spreje- ma program in statut te poli- tične organizacije ter se ob- veže za plačevanje članarine (samo za posamične člane). Nikjer nismo zapisali ali izre- kli, da je članstvo v SZDL Slovenije nezdružljivo s članstvom v kateri drugi pohtični organizaciji. Dvoj- nega ali celo trojnega član- stva ne onemogoča niti za- kon o političnem združeva- nju, niti veljavni, niti v os- nutku pripravljeni novi sta- tut Socialističe zveze Slove- nije. S podpisom pristopne izjave sprejme član program in statut organizacije ter si pridobi pravico aktivnega delovanja v vseh organih ali oblikah dela organizacije. Svobodna volja vsakega po- sameznika ostaja, da se poli- tično združuje v skladu z lastnim prepričanjem in in- teresi ter ponudbo na plura- lističnem političnem tržišču. 5. Za člane vodstev repu- bliške in občinske organiza- cije Socialistične zveze pa smo uveljavili sklep, da član vodstva naše organizacije ne more biti hkrati član vodstva konkurenčne poli- tične organizacije na isti ravni organiziranja. Samo ta- ko je mogoče zagotavljati sa- mostojno in neodvisno obli- kovanje političnih stališč na- še organizacije ter enako- pravno sodelovanje Sociali- stične zveze na pluralistič- nem prizorišču. Upamo, da smo s temi po- jasnili pomagali bralcem raz- jasniti nekatere nejasnosti iz omenjenega poročila. V pri- čakovanju nadaljnjega ustvarjalnega sodelovanja vas lepo pozdravljamo. SLAVKO PEZDIR, predsednik OK SZDL Celje PREJELI SMO Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku, predsedniku SFRJ Gospod predsednik! Stara sem 16 let in mislim, da je potrebno, da vi, kot predsednik Jugoslavije, pre- berete mnenje mlajših, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgo- dilo z Jugoslavijo v prihod- nje. Moja domovina je bila nekoč ponosna na narode, ki so umirali zato, da bi nam zanamcem omogočili boljše življenje. Umirali so v krva- vih spopadih s sovražnikom, trpeli zaradi svojega prizna- nja, da bodo domovino bra- nili, kadar bo to potrebno. In res! Branili so jo. Mnogi so izgubili življenje. Po več kot petdesetih letih pa se lahko vprašamo samo: ZAKAJ? Zakaj so umirali? Morda za- to, da bi se narodi in narod- nosti sovražili med seboj. Prav gotovo bi se vsi borci v grobu obrnili, če bi vedeli, za kakšno sramoto v Jugo- slaviji so se borili. In tovariš Tito? Ali ne bi povzdignil svoj glas in nas spravil k pameti, če bi še ži- vel? Žal Tita ni več. Ostali so le boleči spomini, da smo iz- gubili zlatega človeka, ki je vedno mislil tudi na prihod- nost, ki je vedel, da smo maj- hen narod, a ponosen. Predsedniki so se menja- vali po njegovi smrti, a nihče ni in tudi ne bo prekosil v modrosti Tita - svetovnega velikana. Sramotna početja niso dela narodov, temveč ti- stih, ki nam hočejo uničiti domovino. Ne spomnijo pa se, da je v Jugoslaviji še ved- no dosti mladine, ki si želi postati »NEKDO«. Naši spodnji sosedje (Srbi...?) si želijo vaš odstop, gospod predsednik Janez Drnovšek. Odstop celotnega jugoslo- vanskega vodstva. Pa se ne dajte! Pokažite jim, da smo tudi Slovenci vendarle mogočen in pono- sen narod, ki je ponosen na preteklost. Pokažite jim, da smo vredni, da nas narodi spoštujejo. Dokažite, da smo vredni njihovega zaupanja. Zatorej, gospod predsed- nik! Veseli me, da vztrajate na »predsedniškem stolčku« in se zavedate, kakšno odgo- vornost prevzemate nase. Pošiljam vam lepe pozdrave v upanju, da boste to pismo zagotovo prebrali in se zami- slili ob mojem prispevku za svetlejšo bodočnost. Tovariški pozdrav LIDIJA ANTLEJ Celje Predvolilna pričakovanja Od sedanje slovenske oblasti (in od bližnje po voli- tvah!) pričakujem, da se ne- mudoma odpravijo vse re- presivne in anahronistične določbe, ki nam onemogoča- jo, da svobodno vnašamo in beremo tiskano besedo na- ših rojakov po svetu. Že več- krat sem slišal, da je kakšen slovenski oblastnik govoril o suverenosti slovenskega naroda. O nikakršni suvere- nosti ne more biti govora, dokler nam Beograd odloča o tem, kaj smemo brati in kaj ne. Naj poudarim, da se tudi ta trenutek ta represija neke bolane ideologije še vedno izvaja v najbolj radikalnih oblikah. Pričakujem, da se vsem Slovencem po svetu takoj omogoči vstop v domovino in da se popolnoma brišejo vsi represivni ukrepi proti njim. Mislim seveda pred- vsem na takoimenovano slo- vensko politično emigracijo, ker njih ta represija življenj- sko prizadeva. Moram reči, da me je pošteno sram, da živim v takšni državi, ki si je ustvarila in tako dolgo ohra- njala toliko političnih emi- grantov. Pričakujem, da vsi Sloven- ci po svetu svobodno kandi- dirajo in volijo že na teh voli- tvah, ki so pred nami. Brez kakršnihkoli omejitev. Za- kaj na to opozarjam? Ker je eden izmed organizatorjev Svetovnega slovenskega kongresa Vinko Ošlak pred nedavnim izjavil, da znotraj Svetovnega slovenskega kongresa ne bo prostora edi- no za »totalitarne in terori- stične organizacije«. Jaz pri najboljši volji ne vem za no- beno takšno, če pa on ve, naj jo tudi imenuje. Če pa je ne more, ker je ni, pa naj tega sploh ne omenja - in se bo- mo vsi bolje počutili. Če slovenska oblast, to je slovenska skupščina, v naj- kr^šem možnem času ne spremeni anahronističnih, absurdnih in represivnih za- konov, ki podaljšujejo stanje državljanske vojne skozi 45 let vse v današnji čas, bom moral v prihodnje delati vse, da se ljudje v tej skupščini čimprej zamenjajo s poslan- ci, ki bodo delali v interesu celotnega slovenskega naro- da, ne pa proti njim, kot to s svojimi zakoni počne sedaj skupščina. V okviru slovenskega par- lamenta naj se takoj ustano- vi skupina raziskovalcev in publicistov, ki bo raziskova- la dosedanje tabu teme. Da se le-te čimprej obelodanijo in se tako da prizadetim vsaj zadoščenje. Da se »stvari po- stavijo na svoje mesto«, kot se temu reče, saj šele na teh zdravih temeljih bomo lahko mirneje, neobremenjeno, svobodneje živeli naprej. Slovenijo je potrebno čim- prej z detabuizacijami de- travmatizirati! IVO ŽAJDELA Ljubljana Odprto pismo predsedniku Društva za varstvo okolja Celje Pišem ti kot predsedniku društva, katerega član sem tudi sam. Tokrat torej poza- biva, da sva sodelavca v isti, kakršnikoli že instituciji. Mislim, da slutiš, o čem bo tekla beseda. Povod je torej odziv na dopis »Občanom Celja«, v katerem sem skušal zapisati (v dogovoru s sode- lavci) nekatera dogajanja, dejstva in začasrfa navodila. Prepričan sem, da tudi sam veš, da obstaja premalo stro- kovno utemeljenih dejstev za radikalnejše argumentira- ne ukrepe. Hočeš, nočeš, često imam priliko brati tako tvoje kot tudi s tabo povezane članke (dopise). Tako mi je tvoj stil pisanja in reagiranja dodo- bra poznan. Sem korajžen? Ne, enostavno čutim dolž- nost, da ti, tudi zaradi sode- lavcev, odgovorim na tvoje očitke. Ne morem si kaj, da ti ne bi izrekel priznanja za stil provokativnega pisanja. Mojstrovina je stavek, kjer si zapisal: »Navodila fitofarma- cevtskih preparatov so takš- na, da jih ne razumejo niti strokovnjaki KZ Celje, ZŽV Celje in Hmezada...« Na pr- vi pogled izgleda, da kriviš navodila, nato pa v istem stavku naštevaš DO oz. KZ (imensko) s strokovnjaki (neimensko). Ni kaj, nesram- no podtikanje neresnic in za- vajanje kmetovalcev. Nesmi- selno bi bilo, da se kot veteri- narja spuščava na področje agronomskih znanosti. Mi- slim pa, da se kmetijstvo, predelovalna industrija in ljudje ne ukvarjajo z luplje- njem borovnic, jagod in vi- šenj. Rešitev tega problema prepuščam komu drugemu. Še nekaj ugotavljaš - na- daljevanje genocida. Trdiš tudi, da bi bilo po normati- vih EGS in WHO na Celj- skem užitnih samo 10% živil živalskega in rastlinskega iz- vora. Sedaj ne vem, kje (regi- ja?) in kdaj. Vidiš, tudi v do- bri nameri lahko človeka na- vede (?) zanese. Nositi v za- vesti krivdo za genocid je za vsako pošteno dušo hudo breme. Vem, da si zaskrbljen in mislim, da upravičeno. V svoji zaskrbljenosti pa si akcijsko rušilen in ne dovolj konstruktiven. Čas je, da iz- polniš »obljubo«, ko pišeš: »Pristojne službe naj ne jam- čijo suvereno o svojem delu, ker drugače bomo morali obratno dokazati.« Dovoli mi, da to »grožnjo« razumem »Svet in planine naj bodo od tistega, ki tam prebiva« dr. Johannes Frischauf Pomagamo planincem obnavljati dom na Okrešlju Ta teden so prispevali: Zdenka Privšek, Celje Marica Vrečer, Zofke Kvedrove 7, Celje, 1.500 din Podmiljšak, Levec 54, Petrovče 300 din Doslej smo zbrali že 28.890 din V prihodnji številki Novega tednika bomo z akcijo »Okrešelj« zaključili. Vsi, ki bi se radi v našo akcijo vključili še zadnji hip, naj nakažejo prispevke za obnovo doma na Okrešlju na žiro račun: Sklad skupne porabe NT in RC 50700-720/3-31198 s pripisom - za obnovo Frischaufovega doma. Nastopajo: ansambel »VENUS« ansambel »MIRO KLINC« IZVIRNE MASKE NAGRAJENE VELIKO PUSTOVANJE DVORANA GOLOVEC sobota, 24. 2. ob 20. uri P red prodaj a vstopnic po 70 din: Blagajna bazena Slovenijaturist Turistična agencija DAS na Tržnici. Na dan prireditve 100 din - blagajna dvorane PISMA BRALCEV 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 11 kot tvojo pripravljenost, da kmetovalce in vrtičkarje sam objektivneje informiraš in jim sam ponudiš konkret- na navodila. Prepričan sem, da ti glede znanja in pisanja v imenu društva to ne bi smelo povzročati težav. Ko ti pišem, razmišljam o človeku, kije, ne vem zara- di česa, pripravljen spreti se z bilo kom, ki je pripravljen deliti obtožbe in v soljudeh videti same izprijence. Mora mu biti hudo, ne glede na cilje, ki ga k temu vodijo. Verjetno je odgovor in reši- tev v njem samem. Tovariški pozdrav! EDISTAROVEŠKI Komu zaupati Društvo za varstvo okolja Celje si je pri svojem načinu delovanja prizadevalo, da na podlagi ugotovljenih dejstev in zakonsko priznanih orga- nov in inštitucij odkrije de- jansko stanje onesnaženosti okolja. Pri tem načinu delo- vanja je skušalo vrednotiti nevarnosti, ki nam grozijo po evropskih in naših oce- nah. Predvsem zato, ker smatramo, da je človek ali narod v Sloveniji enako vre- den kot v Švedski, Danski,- Švici, Avstriji ali v Angliji. Mislili smo, da nas vsaj do- movina enako ceni. V štiri- letnem prizadevanju pa smo prišli do bridkega spoznanja, da ne moremo več zaupati tistim, za katere smo misHli, da jim lahko. Naši predpisi (pravilniki) vsebnosti strupov v hrani ži- valskega in rastUnskega iz- vora, v zraku, v vodi, v zemlji (katerega sploh ni) itd. so ta- ko kruti, da nas tudi do 100- krat ali več ponižujejo. Mar- sikdaj tudi pod nivo živali (vse te pravilnike pripravlja uradna zdravstvena služba s pomočjo drugih uradnih služb). Izgubili smo zaupanje v slovensko vlado, njene ko- miteje in inšpektorske služ- be, izgubili smo zaupanje v vlado občine Celje, njene komiteje in inšpektorat. Prav tako ne zaupamo za-' konsko pooblaščenim in priznanim republiškim insti- tucijam kot so Jožef Štefan Ljubljana, Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana, Zavod za zdrastveno varstvo Maribor, Kmetijski zavod Slovenije in Agronomska fa- kulteta Ljubljana, oddelek za pedologijo ZC (Telje. Prav tako ne moremo za- upati tistim strokovnjakom, ki govorijo, daje največje zlo Slovencev alkohol, cigarete in kava. Naše zaupanje se je pre- tvarjalo v dvom, ko smo na- leteli na molk različne razla- ge »znanstvene resnice« raz- lične rezultate analiz in zelo vzvišeno, cinično in arogant- no obnašanje. To naše neza- upanje se je nakopičilo v ar- hivih kot dokazljiv material. Za strokovno korektno in človeško prijazne odnose pa se zahvaljujemo Kemične- mu laboratoriju Rudnika rja- vega premoga Trbovlje, In- štitutu za fiziologijo in pato- logijo prehrane živali Ljub- ljana, Kemičnemu laborato- riju Tovarne dušika Ruše, Inštitutu za farmakologijo in toksilogijo Zagreb in Slo- venski akademiji znanosti in umetnosti Ljubljana. Prav tako se zahvaljujemo tistim posameznikom iz prej nave- denih inštitucij, ki so nam korektno, pošteno in razum- ljivo razložili določene stvari. Zaradi tega prosimo vohl- ce različnih strank, naj volijo tiste kandidate strank, ki bo- do v svojih programih imele ureditev zakonskih predpi- sov po evropskih normah ter ureditev razmer v uradnih in znanstvenih ustanovah do te mere, da jim bomo ljudje zo- pet lahko verjeU in vanje za- upali. JANEZ ČERNEJ predsednik DVOC PRITOŽNA KNJIGA Siab časopis in radio Popolnoma se strinjam z drugimi bralci, ki so tudi ogorčeni nad vašim Ustom, ki je leto za letom slabši. Ko- ledarja ni bilo, da ste denar namenili Damjanu, pa je le- po in prav. Vendar pa je preveč športa in reklam. Ko bi Novi tednik vsaj natisnili na toaletni pa- pir, bi ga lahko bolje izkori- stili, saj zanimivega branja za kmečke ljudi tako ni več. Bila so nagradna vprašanja pa jih ni več, zanimivih ro- manov tudi ne. Križanke nam delajo velike težave, At- ke so včasih tudi zelo zaple- tene. Zavedajte se, da časo- pis prebirajo tudi starejši in kmečki ljudje in tudi za te bi bilo potrebno poskrbeti; za vsakogar nekaj. Radio Celje ima tudi slab oddajnik in ne moremo nič več poslušati. Pri nagradnih vprašanjih smo tudi prikraj- šani tisti, ki nimamo telefo- na. Če ne boste upoštevali naših predlogov, boste izgu- bili veliko naročnikov, vi pa boste šli v stečaj. I. P. Planina pri Sevnici Načelu za vsakega nekaj se v našem uredništvu nismo nikoli in se mu tudi ne bomo odrekli, ker je takšna tudi zasnova našega časopisa. Je pa res, da, temu načelu nav- kljub, vsem ne bomo nikoh ustregli; vsaj ne popolnoma. Tudi se ne strinjamo z vami, da smo pozabili na starejše in kmečke ljudi. Še posebno zadnje leto veUko pišemo o kmetijstvu, vključno z uporabnimi kmetijskimi nasveti. Tudi kar dovolj je priložnostih zapisov o - reci- mo jim tako - navadnih lju- deh, vsakdanjih težavah, ki tarejo te ljudi, res pa je, da se je nekoliko spremenila zas- nova sredinskih (reportaž- nih) strani, ki jih zadnja dva meseca »okupira« zgodovi- na, bodo pa kmalu spet pri- šle na vrsto reportaže. Kaj veliko pa sedanje zas- nove časopisa ne bomo spre- minjali. Vsaj ne takoj. Pravi barometer je število naročni- kov, ki pa zadnje mesece - v nasprotju z vašo trditvijo - stalno raste. Prav tako ra- ste število prodanih časopi- sov v kioskih, tako da smo eni redkih (verjetno kar edi- ni) časopisov v Sloveniji, ki smo v zadnjih dveh mesecih naklado časopisa dvignili za več kot 30 odstotkov. Glede slišnosti našega ra- dia se stalno trudimo. Lani smo investirali v oddajnik na Maliču, kar je slišnost radia precej povečalo. Za tako majhna podjetja, kot je naše, so investicije v oddajnike precejšen zalogaj, vendar imamo tudi na tem področju še nekaj načrtov, ki pa, žal, niso odvisno samo od nas in od denarja, ki ga imamo na razpolago. Da so prikrajšani pri na- gradnih igrah, ker nimajo te- lefona, se je pritožilo že pre- cej poslušalcev. Nekaj radij- skih nagradnih iger smo zato kombinirali z Novim tedni- kom, vseh pa ni mogoče ozi- roma tudi ni zaželjeno, ker radio je pač dinamičen medij in telefoni mu to dinamič- nost še povečajo. Uredništvo Ogorčeni Vitanjčani Krajani Vitanja in okolice smo ogorčeni nad novico, da je iz plana 90 repubhške cestne skupnosti izpadla re- gionalna cesta Vitanje- Dolič. Po že doslej znanih podat- kih je bilo že v lanskem letu dano s strani republiške cestne skupnosti pisno zago- tovilo, da se bo asfaltiranje oz. gradnja ceste Vitanje- Dolič tudi letos nadaljevala z etapno gradnjo kot doslej. Zato nas je ta zadnja novica prisihla, da se tej neodgovor- ni odločitvi republiške cest- ne skupnosti oz. birokratom tega foruma odločno in z vsemi sredstvi upremo. Cesta vitanje-DoUč je na- mreč najbližja povezava ob- čine Slov. Konjice z Avstrijo. Iz Vitanja do Dravograda je le 33 km. Zato ni čudno, da Vitanjčani to cesto imenuje- mo »EVROPA 92«. Vsaj dva razloga sta za to trditev. Prvi je, da se občina ravno preko te ceste povezuje z Evropo. Drugi pa je ta, da sta do 92 leta ostali le še dve leti in da je v teh dveh letih treba ta črni madež spremeniti v as- faltno prevleko. Ugotavljamo tudi, da se štajerski del ceste po 'aferi Kavčič' ignorira, čeprav je na te ceste vezano 45% slo- venske populacije in velik del slovenskega gospodar- stva, ki tudi sicer združuje denar za ceste. Da je temu res tako, dokazuje sednaja cestna politika, ki zagovarja gradnjo tranzitnih cest (še večje onesnaženje okolja), za cesto Šentilj, Celje, Ljublja- na, Koper (turistična cesta) pa ne kaže interesa pridobiti tuje posojilo. Sicer pa je tov. Šinigoj Primorec, kar se v praksi že potrjuje. Zato bo- mo v znak nestrinjanja z od- ločitvijo repubhške cestne skupnosti, da ne gradi odse- ka ceste Vitanje-Dolič: - bojkotirali spomladan- ske volitve - blokirali cesto Vitanje- Dolič, ko naj bi se odvijal tra- dicionalni kolesarski »PO- HORSKI MARATON«. Že konec lanskega leta smo skUcali zbor krajanov Sp. Doliča, ki je zaradi te cestne sramote najbolj priza- deto. Vabila na ta zbor smo poslah tudi na republiško cestno skupnost. Žal so naše povabilo ignorirali in jih na zbor ni bilo. Vitanje je po osvoboditvi tej družbi plačalo velik da- vek. Pohorski in ostali goz- dovi okrog Vitanja so bili do- besedno spraznjeni (golose- ki). Tako kot drugod, kjer že imajo lepe ceste, smo tudi mi pred leti vpisali posojilo za ceste. Kaj pa danes? Danes, po 45 letih svobo- de, demokracije, samou- pravljanja in jutri, ko bomo rekli pluralna družba z več- strankarskim sistemom se na robu EVROPE 92 še naj- de odsek regionalne maka- damske ceste, ki jo birokrati te družbe niso pripravljeni podpreti. Bojkot volitev bo izveden v primeru, da 7. II. 1990 Od- bor Re. cestne skupnosti ne sprejme predmetne ceste v program. Zaporo ceste pa bodo občani realizirali v pri- meru, da se cesta ne prične graditi do 4. 7. 1990. JOŽE JAKOP, pred. sveta KS Vitanje ZAHVALE - - POHVALE Sto icmečifili žensic na morje še vedno sem vaša zvesta bralka in poslušalka, le da se bolj redko oglašam. Najprej vam iskreno čestitam za tako uspel božični program in tu- di obisk pri družini Jagodič je bil zelo zanimiv. Vaše ma- vrice so tudi odlične in se da iz njih marsikaj naučiti in s pridom uporabiti. Pravzaprav pa vam pišem zaradi izleta »Sto kmečkih žensk na morje«. Imam predlog, ki bi ga rada pred- stavila, čeprav vem, da ne bo realiziran. Predlagam, da bi enkrat iz- pustili ta žreb in izbrali sto res pravih kmetov, starih več kot 70 let. To je generacije, ki je ogromno pretrpela (vojna, obvezna oddaja, obnova po- rušene domovine; koliko goija in strahu). URŠKA OROŠ Vrbno 47, Šentjur pri Celju Vaš predlog v okvirih akci- je »Sto kmečkih žensk na morje« res ne bo realiziran, ker akcije kaj bistveno ne bomo spreminjali. Vsaj za enkrat ne. Ne bo pa vaš pred- log romal v koš, ker v redak- ciji razmišljamo, da bi poleg tega, že uveljavljenega izleta, pripravili še kakšno podob- no akcijo, v katero bi se lah- ko vključili drugi bralci. Uredništvo NOVO! 24-402 je nova telefonska šte- vilka v oglasnem od- delku Novega tednika, na katero lahko odslej naročite mali oglas, od- date obvestilo ter dobi- te vse informacije o na- ročnini. Zavod SRC Golovec Vabimo vas v svoje rekreativne objekte: - SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20. ure, ob torkih samo za ženske - BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in nedelja od 12. do 20. ure - KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20. ure - TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta vsak dan od 7. do 23. ure - BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do 22. ure - FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20. ure - PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20. ure Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure 50% popusta. Informacije in prijave po tel.: 33-233, Int. 25. PREJELI SMO »Dobri« stari časi stranke v povojni Jugoslaviji Dne 27.12.1989 v skupšči- ni SR Slovenije sprejeti za- kon o političnem združeva- nju ima v javnosti ugled kot velik dosežek sedanje de- mokratično usmerjene oblasti. To mogoče tudi je, če se pri tem pozabi na ure- ditev zadevnega vprašanja, ki je v novi državi že obsto- jala. Pri proučevanju vprašanja političnega združevanja v Jugoslaviji v javnih pole- mikah ni zaslediti določenih dejstev, ki so za razumevanje zadevnega vprašanja po- membna. V določenih kro- gih in strukturah obstojajo teze, da je politično združe- vanje v stranke protiustav- no, zaradi česar se v zvezni skupščini pripravlja ustavna sprememba, po kateri bo to dovoljeno. Nedavni kongres ZKJ je o tem sprejemal po- sebno resolucijo. Zato je za- nimivo, kako se je na zadev- no vprašanje gledalo in kako je bilo urejeno ob nastanku nove države ob njeni ustano- vitvi. V obdobju nastajanja nove oblasti so bili medse- bojni nacionalni spori v fazi krvavih medsebojnih obra- čunov, znotraj posameznih narodov pa še spopadi, izha- jajoči iz nerešenih ekonom- skih in socialnih vprašanj, kar vse je bilo nasledstvo v nekaj dneh sesute kraljevi- ne Jugoslavije. Nastajajoča oblast je uspe- la združiti v sebi tako sile, ki so se bojevale za narodno osvoboditev, kot sile, ki so delovale za narodno pomiri- tev in za ureditev socialnih vprašanj. Rešitev za vsa ta vprašanja je ponudila v pro- gramu avnojskih sklepov, sprejetih ob konstituiranju nove države dne 29. 11. 1943, pri čemer v zadevna vpraša- nja posega zlasti sklep o iz- gradnji Jugoslavije na fede- rativnem principu. Poglejmo, kakšna je bila ureditev ob nastanku seda- nje države. Sklep drugega zasedanja AVNOJ-a o izgradnji Jugo- slavije na federativnem na- čelu z dne 29. 11. 1943 izhaja iz: pravice vsakega naroda do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve ali združitve z drugimi narodi, iz suverenosti narodov Jugo- slavije in iz najbolj polnih demokratskih pravic. AVNOJ je oblikoval 30. 11. 1943. svoje zakonodajno telo (sklep o Vrhovnem in izvrš- nem narodnem predstavni- škem telesu Jugoslavije in NKOJ, kot začasnih organih vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji v času NOV), katerega funkcija je po kon- čani vojni dne 10. 8. 1945. prešla na začasno ljudsko skupščino Demokratične fe- derativne Jugoslavije (DFJ). Začasna skupščina je 25. 8. 1945 sprejela zakon o dru- štvih, zborovanjih in drugih javnih shodih (Ur. hst DFJ, 65/45), ki je urejal vprašanje združevanja v politične stranke (čl. 1 do 11). Politične stranke po gor- njem zakonu lahko delujejo v avtonomni oblasti, federal- ni enoti (repubhki) ali v fede- raciji. Politično stranko je po- trebno prijaviti. Ob prijavi morajo biti predložena pra- vila oz. statut stranke in njen program. Prijava je veljavna, če jo podpiše 50 volilcev za stranke s področjem delova- nja v avtonomni oblasti ali repubhki in 100 volilcev za stranke z delovanjem v fede- raciji. Člani stranke ne morejo biti tuji državljani, ah tisti državljani, ki nimajo volilne pravice. S pravili je potrebno urediti: naziv stranke, njeno notranjo organizacijo, sred- stva .za njeno delovanje, se- dež. Prijave so se vlagale pri Ministrstvu za notranje zade- ve v republiki oz. pri ministr- stvu za notranje zadeve v fe- deraciji za stranke z delova- njem na njenem celotnem področju. Prepovedane so bile tiste stranke, ki imajo fašističen ali nasilen karakter ali zasle- dujejo podžiganje verske, rasne ali nacionalne mržnje. Zakon je predvideval pravna sredstva in postopek v pri- meru, če bi bilo delovanje stranke zavrnjeno. Stranke so pravne osebe, so pravno in poslovno sposobne. Lah- ko imajo svoje premoženje. Gornji zakon je po sprejet- ju ustave v letu 1946 bil potr- jen z zakonom o potrditvi in spremembah zakona o dru- štvih (Ur.l. FLRJ 51/46). Za- kon prinaša edino spremem- bo, ki upravnemu organu oz. ministrstvom za notranje za- deve nalaga, da o prijavi stranke za registracijo odlo- čijo v 30 dneh. Če ne, velja, da je delovanje stranke odo- breno. Takšna ureditev je presta- la svoj preizkus v praksi. Na osnovi nje so bile obnovljene ali na novo ustanovljene na- slednje politične stranke: V letu 1945: Demokratska stranka. Narodni front Jugo- slavije, Narodna radikalna stranka. Jugoslovanska re- pubhkanska demokratska stranka. Socialistična stran- ka, Socijal-demokratska stranka, v letu 1946 Narodna seljačka stranka in v letu 1947 Samostojna demokrat- ska stranka. V letu 1945 je ustanovljen in registriran enotni sindikat delavcev in nameščencev Jugoslavije in Združena zve- za antifašistične mladine Ju- goslavije. Ni zaslediti podat- kov o ustanovitvi ali potrdi- tvi ali registracije Komuni- stične partije Jugoslavije. S sklepom AVNOJ-a se njihova pravna veljavnost priznava, kar pomeni, da bi se s tem morala priznavati ureditev, ki iz njih izhaja. V tej zvezi se postavlja vpra- šanje veljavnosti sklepov o dovolitvi delovanja gornjih strank. V registru pravnih predpisov, objavljenih v uradnem Ustu SFRJ, so le- ti odtiskani kot veljavni. To- da podana je obrazložitev, da so prenehali veljati iz različ- nih razlogov, vendar njihova razveljavitev ni direktno ob- javljena. Obstoji le določena osnova po kateri se lahko sklepa, da ne veljajo več. Ka- tere so te osnove je vpraša- nje, ki zahteva poseben od- govor. Toda dejstvo je, da se- danja ureditev pomeni vra- čanje vprašanja političnega združevanja na njegovo izho- dišče pred 45 leti; in tudi takšno zamudo. V posledici zamude nastalo stanje pa kruto spominja na razmere v takratnem obdobju. ANTON ROJEČ 12. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 REPORTAŽA Vas Toponica, kjer se Je zbralo okoli 5 tisoč Albancev, ki so prisli na pogreb. Množica na igrišču v Kosovski Kamenici. Pravna država, kje si? V brezkompromisnem balkanskem pokru - s Kosovom kot krvavim jockerjem če je Jugoslavija umrla na Kosovu, bo pokazala obdukcija. Zagotovo pa ima ta fraza jugo-anarhi- stov nedvomno bolj simbolični pomen kot trditev, da Kosovo umira v Jugoslaviji - v krempljih Srbije. Novokomponirana renesansa srbske države, ki se je začela z nastopom razsvetljenih demagogov pod taktirsko palico absolutnega ljudskega tribuna, si je kot del svoje politične strategije izbrala načelo zgodovinske resnice kot krvave zibelke lastne iden- titete. In če zgodovinska pravica opravičuje osva- jalske težnje, jih etnično merilo že v istem trenutku povsem argumentirano izniči. Skoraj ves civilizi- ran svet obsoja policijsko-vojaški teror, do zob obo- rožene dušilce mirnih demonstracij, ki evforično morijo svoje notranje razprtije z avtomati, solziv- cem in kroglami. Žrtve so nedolžni Albanci z dvema dvignjenima prstoma v znak svobode, enakoprav- nosti in demokracije. V tem trenutku uradno triin- šestdeset, v resnici pa vsaj dvakrat več. Da, v resni- ci, ki si jo eni tolmačijo tako, ostali drugače, oboji pa na način, ki jim najbolj ustreza. Najbližje so ji kosovski domorodci, a je žal spet za Albance ena, za Srbe in Črnogorce pa druga varianta tistega, čemur pravimo emocionalni objektivizem. Kar pripovedu- jejo prvi, je srhljivo, dokazano z mrtvimi. Ko poslušaš druge, prav tako padeš pod na- valom besa, podkreplje- nim z dejstvi, ki pričeva- nja prvih postavljajo na kocko. Vsak ima svoj prav, vsakdo svoj spomin in slehernik živi v strahu, ki je večji od sovraštva. Kaj potemtakem šteje v tem sodu smodnika. Trupla? Teroristi in demoliracija Kosovska Kamenica, vas Topanica, 5. februar - neverjetno lep in son- čen dan. Več kot 5 tisoč Albancev se je iz vseh koncev Kosova pripeljalo na pogreb Ismala Morine, ki je tri dni prej podlegel rafalom uradno še nezna- nih morilcev. Traktor je vlekel priko- hco, na kateri je bila krsta s pokojnikom in člani družine. Pred džamijo je sledila običajna pogrebna ceremonija. Čeprav se je vse odvijalo po scenariju, je bilo opaziti mučno na- petost, ki je vladala tako med prišleki kot med or- ganizatorji - pogrebnim odborom. Njihovo name- ro - da bi krsto peljali v deset kilometrov odda- ljeno Kamenico, pred skupščino občine in tam javno obsodili teror, ki ga izva^iajo državni organi - so le ti prepovedali. Ko smo se pripeljali v vas, je bila kakšen kilometer od nje - na cesti proti Kame- nici - policijska zaseda. Kot zanimivost, pogreb je bil napovedan že za prejš- nji dan in okohške hribe je zavzela vojska. Vendar je občinski UNZ truplo sorodnikom predal šele ta dan, tako da se je ne le vojska spakirala, ampak tudi novinarji. Vest o po- grebu je krožila po tajnih kanalih... Nazadnje je vendarle prišlo do tvegane odloči- tve. Pogrebni odbor je skupaj z družino pokojni- ka, ki je v takšnih prime- rih edina merodaj na, skle- nil, da se kljub vsemu po- skuša priti do Kamenice.' Kakšen kilometer dolg sprevod je krenil na pot negotovosti. Policijska zaseda, ki je bila v času našega prihoda najbližja vasi, je izgmila. Ker smo bili na čelu kolone (od tod opazka enega izmed orga- nizatorjev, češ, da bo Po- litika pisala, da so de- monstracije vodili Slo- venci), je bilo prav zani- mivo spremljati gibanje maloštevilnih policajev, ki so trikrat postavili za- sedo in se vsakokrat, ko se jim je sprevod približal na slab kilometer, poma- knili v smeri Kamenice. Kakšnih deset minut pred ciljem sta z name- nom ustrahovati množico priletela dva nadzvočna aviona in trikrat precej nizko preletela sprevod. Prihod v mesto je bil miren, policaji so skriti med hišami oprezali po- četje potencialnih de- monstrantov in pogrebni odbor se je potem, ko je množico usmeril na opu- stošeno igrišče, začel po- govarjati z mestno oblast- jo. Tačas se je pred krsto na prikolici, ki je ostala na cesti, formirala vzpo- redna zavesa vencev v ro- kah mladih Albancev, za njimi pa so se postavili vsi ostah. Na drujgi strani ceste so dogajanje s pol- glasnimi medklici opazo- vali Srbi in Črnogorci, ki so v ta namen (ali pa še kakšen drug) zapustili svoja delovna mesta. Po nagovorih pogrebnih od- bornikov in predstavnika mestne pohtične vrhu- ške, ki so po vrsti obsojali državni teror, seje množi- ca pričela počasi valiti v smeri Topanice, v rojst- no vas Ismala Morine, na pogreb - z dvema prsto- ma za svobodo. Sirene in sveče Ko smo se s pogreba vračali proti Prištini, nas je policija le dvakrat usta- vila. Tik pred vasjo Do- bračane, kjer so vinjeni policaji pred nekaj dnevi brez vsakršnega povoda divje streljali, smo z ne- majhnim začudenjem prehiteli stoječ avtomo- bil, ki je spuščal bučne in enakomerne zvočne sig- nale. Ura je bila 14. In šele spotoma nam je kapnilo, da je to ena izmed scen ob dnevu žalovanja, ki je tra- jalo 5. in 6. februarja. Ob tej uri je po celem Koso- vu vse onemelo ob tulje- nju siren, ki so opozarjale na teror, ki ga na tem ozemlju izvaja država. Ob sedmih zvečer smo v Pri- štini prisostvovali tihi in mirni demonstraciji s svečami, ki so jih Alban- ci prižgali v spomin in hkrati v opomin na minu- le žrtve nekontrolirane represije. Edine besede tisočglave množice so bi- le: slava jim. Po nekaj mi- nutah so se mirno razkro- pili in vsak je svojo svečo položil na pločnik, pred prodajalno ali ob drevo drevoreda, ki poganja ob glavni prometni žili v Pri- štini - ulici maršala Tita. BOJAN KRAJNC Foto: EDO EINSPIELER Ibriz Ajeti, akademik, predsednik Odbora za zaščito človekovih pra- vic in svobode: »Nikjer v Jugoslaviji ni dražje srbske zemlje kot je na Kosovu in nikjer v Jugo- slaviji ni cenejše alban- ske glave kot je na Ko- sovu!« Ismal Morina (35), oče dveh otrok, zaposlen v Švici, se je 2. februarja skupaj še s tremi Alban- ci odpravil v Švico. Okrog 22. ure je avto švi- carske registracije kre- nil iz Topanice, deset mi- nut kasneje jih je ustavi- la policijska kontrola na cesti proti Gnjilanam in jih legitimirala. Po ru- tinsko opravljenem po- stopku so se odpeljali naprej... in kmalu za- tem zagledali še eno po- licijsko patruljo. Kon- trola? Ne. Rafal... Mori- na je bil ubit, dva sta bi- la ranjena, četrti je ušel... nazaj v vas in po- vedal tole zgodbo. Sicer pa obstaja še nekaj ver- zij tega tragičnega do- godka - predvsem v toč- ki - kdo je streljal. Ali policija ali kakšna obo- rožena skupina nez- nancev ... ...Žrtve so nedolžni Albanci z dvema dvignjenima prstoma v znak svobode,... Redžep LimaJ, star 25 let, ranjen v trebuh. Ramiz Kelmendi, knji- ževnik: »Velika žalitev je, ko se neoboroženim lju- dem pravi, da so teroristi. Nikjer na svetu ne poz- nam primera, da bi bili te- roristi tisti, ki se jih pobi- ja. Teroristi so oni, ki ubi- jajo. In nihče ne more Al- bance imenovati terori- ste, ker ni niti enega ubi- tega policaja, kaj šele Sr- ba in Črnogorca.« Zekeria Cana, zgodovi- nar, tajnik odbora: »Edi- na rešitev je, da se Koso- vo iztrga iz krempljev Sr- bije, in da postane aktivni federalni subjekt. Ni po- membno, ah kot republi- ka ah avtonomna pokraji- na, vendar je samo to na- čin, da se tukaj odpre per- spektiva za prihodnost. Če do tega ne bo prišlo, in če bomo še naprej izpo- stavljeni srbskemu in dr- žavnemu terorju, vam za- gotavaljam, da na Kosovu ne bo nikoli miru.« Pl Biues z it »Inšpektor^ . cizen in ostei \ nevaren, dvoj neten, skratk] licaja, pri čeri va dvoumnoi nest tudi siml^ igralsko razdTn i je inšpektor j čemur praviti I vse čase'...« Ah poznal Brovvna? Če i gledališču vij Brecht-Weillo( Opera za tri gi se srečali z nji najbrž tudi sti oznako lika, H upodobil slo^ igralec Bogoi letošnji dobi Kulturne sk| A ne samo a Na odru Sloj skega gledal ustvaril nekaj skih stvaritev, v spominu. Ob čestitki! ne glavo posd z rameni in, ki dregi, pravi: »j na nagrade.«! da godi, ne j Saj: igralci a z vsemi člova mi, vrlinami] In, eh, kaj bij cev pretvarjali niči dobro sli^ slavospeva k Operi za tri gi Veras nastopi na primadoni vo uvodno arij stavo uvede/ J je njena bisl\ Ta Verasov m prej antologijs Veras, Verči ro, »tenorvera nor), vse to j« življenju, don na ulici, kjerli Igralec zrelih aklimatiziran Dve desetletji ži Talij i in Tali V Ljubljano gi če. Morda jen že k deblu sl( re, a so te ai »Res je v Ljul nosti za igrale čih še osrednj in televizija, 1 kar dobro ob Film, zlasti slf nikoli ni priv zakaj. Ne sanu honorarjev, ne Ijano pa imam zatečem v stal posebej tedaj, ši. Pa hčer vnučko!« Zoboboi bil živi na celj Z Ljerko in vel ra mačko, kil kar dobro v <1 namreč. Na d< opaznem mest vrt v dnevni zaradi zvočne Veras in kot i stem trenutku re mestnega 1 oknom, da m po zobeh. Bil« bra asociacija, govora zapel, zdravstvene se je, da je tu( igralec Veras človek, ki se b niškega svedr prav čisto mal ni postal zobo ljubljen do uš' sem še študij veliki ljubezni sal na stomato' LJTON 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 13 gimo luč, ljudje! Celjskega gledališča Bogomirom Verasom Tri dimenzije igralca Bogomira Verasa. bro mi je šlo. Naredil sem šest semestrov in morda bi še katerega, če ne bi žreb iz- bral mene, da moram obrusi- ti zob živemu pacientu... Potem sem se pa raje vpisal kar na igralsko akademijo in tako je bilo obdobje zobobol bluesa mimo in pozabljeno. Niti na odru nisem imel ni- koli kakšne take vloge, ki bi mi potisnila sveder v roke.« Igralska žilica je bila v njem že ves čas in potuh- njeno čakala, kdaj bo lahko prišla na površje. Izkazala se je kot studenčnica zlasti v gimnazijskih letih in na akademiji v razredu profe- sorja Janeza Jermana. Po akademiji je prišel v celjsko gledališče, ko je hčeri zrasel prvi zobek. Hotel je mleti in treba je bilo najti delo. Celj- sko gledahšče je Bogomiru Verasu nudilo dovolj prilož- nosti za uveljavljanje na odru, če pa ga je kot institu- cija začelo dušiti, ga je zapu- stil. Dvakrat se je zgodilo, da je šel med svobodne umetni- ke, režirat gledališkim ljubi- teljem in nastopat tudi sam. V tem času je igral tudi v celjskem gledališču, ven- dar kot gost. Takšno svobo- do si je privoščil za tri leta in zavoljo tega ga nikoli ni bole- la glava. Tudi zob ne. Še do- bro, kajti zobozdravnikov se boji, kot že vemo. Ni vsakomur dano, da zna lastne izkušnje skupaj s ta- lentom zaviti v paket in ga ponuditi ljubiteljskemu gle- dališču. Za to je treba biti dovolj pogumen, ambici- ozen in prepričan vase. To pa Veras je in gledališče Pod kozolcem iz Smartnega ob Paki je z njim dobilo ime, ki ga poznajo doma in v svetu. Kulturo govora, petja in giba je razdelil med igralce te skupine tako, da je kozolec dobil temelje in streho ter žlahtno vsebino kot naložbo za generacije, ki bodo morda šele prišle. Delal je tudi dru- god in dovolj podjetništva je bilo v njem, da sije v Celju in okolici s kulturo sam služil kruh. »Celo dobro mi je šlo v tistih časih, čeprav se tudi nad današnjimi ne morem pritoževati. Z amaterji še vedno rad delam. Vezi so ostale, čudoviti ljudje so to, a me je delo s poklicno sku- pino na pokUcnem odru le še preveč mamilo. Igralec mora biti v nenehnem stiku tudi s tistim delom svojega pokli- ca, ki se skriva za zaveso, za odrom, v obrekovalnici, v družbi. To je svojevrsten kozolec, ki ga imam rad in pod katerega streho rad de- lam. Aplavz igralcu godi.« Veliko izzivov je še pred njim, veliko novogradenj, spopadov z iskanji likov za nove vloge, in ker je poln energije, bo temu kos. Tudi zato, ker je tiste sorte igralec, kot pravi, ki si ne vbija v gla- vo, da mora za vsako ceno igrati to ali ono vlogo, pri tem ali onem režiserju. Seve- da mu je pogodu, če na odru zablesti, vendar je prepričan, da zvezdništvo igralcu prej škodi kot koristi, in če se začne pojavljati v kakšnem teatru, se kaj lahko zgodi, da zruši kompaktno in zdravo zgradbo gledahšča. »Bilo pa bi zdravo, če bi si slovenska gledahšča med seboj posoja- la igralce, ki bi s takšno iz- menjavo pridobivaU nove iz- kušnje in znanja. Tak demo- kratičen pretok igralcev bi tudi najbolje zbrisal pečat, da je eno gledališče podežel- sko, drugo pa, ker je morda v prestolnici, osrednje. Mor- da bi v Celje potem tudi lažje dobili mlajše igralce. Vsai štiri potrebujemo. Mi smo si- cer šarmantni in dobri, a po- časi sivimo. Konec koncev bi mladi v nas prižgali tudi nove lučke.« Tretja dimenzija o teatru govori z ljubezni- jo kot domala vsak zastrup- ljen igralec na svetu. Čudovi- ta naveza poklica in hobija hkrati in še sožitje s tretjo ljubeznijo - adaptacijami tekstov na že dano glasbeno predlogo, pa tudi pisanje tekstov za šanson, humor ali pa reklamo. Nasprotno od filma, ga radijski medij moč- no privlači, profesionalno in dobro ga obvladuje zlasti s posluhom za otroke, kar je delno tudi posledica druže- nja s pesnico Svetlano Maka- rovič in njeno Mačjo prejo. »Rad delam za celjski radio, za poslušalce Radia Celje. Škoda je le, da ima radio kljub odhčnim tehnikom slabše tehnične zmogljivosti, ki ne dovoljujejo snemanja zahtevnejših projektov. Že- lim si tudi, da bi naredili več radijskih iger, saj sem pre- pričan, da bi z veseljem pri- tegnili tudi ostale igralce celjskega gledahšča. A koh- kor vem, se tudi v vaši hiši stvari obračajo na bolje, tako da bo kmalu morda dovolj priložnosti za večji izziv tega medija. Z dobro voljo pa se da že zdaj marsikaj narediti. Človek med ljudmi je oddaja z novim konceptom, ki se je, kot slišim tudi po odzivih poslušalcev, prijela. Izšla je iz oddaje Val iz butal, ko sem ugotovil, da Slovenci le ni- smo tako veliki Butalci in da gremo naprej v slovensko pomlad.« Ljudje, prižgimo luč! je uspel primer Verasove adap- tacije Ježkovega teksta iz le- ta 1972, a še kako aktualen za današnje dni. Radijski po- slušalci so ga že lahko shšali: »Ljudje, prižgimo luč, naj- prej za naše male. Ko nam preveč bo let, najlepši bo ta svet. Ljudje, prižgimo luč, naj ta iz vsake hiše zlo iz nas izbriše. Prižgimo luč, ljudje! Prižgimo jo vsi hkrati, da bo- do, kdo ve od kod, utrujeni soldati domov spet našU pot...« Pomlad 1990! Namesto epiioga Gospod Bogomir Veras, slovenski dramski igralec, dovolite še nekaj čisto po- svetnih vprašanj: Vozite avto? »Samo na odru.« Kaj najraje jeste? »Kaj dobrega. Nerad pa kuham.« Najljubša pijača? »Renski.« Hobi? »Počitnice ob moiju in po- tovanja.« Kaj sovražite? »Puško.« Igrate jack-pot? »Da. Prodal sem štiri Ust- ke. Potem bom šel pa v Ame- riko.« Realne želje? »Igrati.« V katerem nebesnem zna- menju ste rojeni? »Dvojčka.« Ste razdvojena osebnost? »Igralec sem - pa tja.« V kateri stranki ste? »V nobeni.« Koga boste voUU. »Demos - koahcija.« Hvala za odgovore, za po govor in luč. MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC Dognanja okoli sebe sem se zavedel, ko se je začela množica na dvorišču premi- kati. Ljudi so nasilno pehali skozi vhodna vrata dvorišča. Odvlekli so tudi mojega oče- ta. Uspelo mi je videti le še njegov gib roke v slovo. Nek- do v baraki je sam sebi rekel naglas, da jih spet vodijo na morišče. Nisem imel moči, da bi ostal na nogah, sedel sem in skril glavo med ko- lena. Kasneje sem izvedel, da so jih odpeljah v dolino, pod hrib, na katerem še danes stoji cerkev. Tam jih je čaka- lo orodje, krampi in lopate. Partizani so najprej določili pravokoten prostor, ki je po- tem, ko so žrtve same izko- pale jamo, služil kot skupni grob. Običajno niso kopali globoko, zadostovalo je tudi pol metra. Potem so jih po- stavili ob rob jame, mitralje- zec pa je sprožil vanje rafal. Znali pa so tudi streljati po njih, brž ko so presodili, da je jama dovolj globoka. Tako jim na smrt zapisanih ni bilo treba postavljati v vrsto. Orodje je pobral kdo iz na- slednje skupine. Neverjetno, da sem lahko zdržal, ko sem zaslišal prvi rafal. Trajal je dlje od mi- nute. Pred menoj je bila dolga, mučna noč. To in še mnogo drugih noči nisem mogel spati. Boril sem se z ledeni- mi, uniformiranimi ljudmi, ki so neusmiljeno jemali živ- ljenja. Nikoh nisem bil tako bUzu misli, da bom zblaznel. Mnogi, zaprti v naši bara- ki, so res poblazneli. Pričeli so kričati, spuščah so žival- ske glasove in tekali sem ter tja. Sam sem se počutil kot brezpravno bitje, ki gaje tre- ba pokončati, uradno usmr- titi. Dopovedovali so nam, da smo črna kuga, strup za ljudstvo in v imenu ljudstva obsojeni na smrt. Vse so de- lali v imenu ljudstva, a so svoje početje skrivali pred njim, takrat in še desetletja potem, dokler se je dalo. S takim občutjem, napol ubit, sem preživel v lagerju več kot dvajset dni. Nisem bil sposoben niti šteti dni. Hranili so nas z nekakšno čr- no tekočino, ki naj bi bila kava. Deležni smo bili tudi ^malo kruha, ki bi ga bili lah- ko pojedli v dveh grižljajih, a smo ga dolgo počasi gric- kali, da bi čim dlje trajal. Težko razumem, zakaj so nas držali pri življenju tako dolgo. Obsodba v skupino B res ni pomenila takojšnje usmrtitve, kar pa so na kon- cu le storili na grozovit na- čin. Mučili so nas, da smo morali gledati nepreštevne kolone ljudi, ki so kot moj oče življenjsko pot končah navadno ob večernih urah. Civilnih osebje bilo iz dneva v dan manj, pričeli pa so vo- ziti uniformirance, domo- brance, četnike, ustaše. Z njimi so ravnali posebno živalsko, če je za mučenje in poniževanje ljudi tak izraz ustrezen. Niti pomislih nismo na po- vezavo z zunanjim svetom, na časopis, da bi prebrali, kaj pišejo o nas. Teh dvajset dni sem preživel v peklu, daleč od sveta, sredi katerega je bi- lo postavljeno taborišče. Tovornjaki, ki so prve dni le občasno ob večernih urah odvažali na morišče, so kas- neje opravljali svojo nalogo vse bolj pogosto. Vozih so tudi podnevi. Danes vem, da so odvažali na smrt obsojene v različne kraje v okolici Ce- lja, ki so bili primerni za množična streljanja. Največ jih je bilo odpelja- nih v Hudo jamo in Hrast- nik. Hrastnik je bil tudi moja usoda. Mislim, da je bil ponede- ljek, zgodaj zjutraj, ko so vdrli v barako z uperjenimi šmajserji. Oficir nam je za- grozil, da bo takoj ustreljen vsak, kdor bi pokazal naj- manjše znamenje, da skuša pobegniti. Prazna grožnja, sem si mislil, saj gremo itak vsi v smrt. Devetdeset so nas stlačili na dva tovornjaka. Večina nas je sprejela bliža- joči se konec kot rešitev iz muk. Smrt nam je postala nevažna že vsakdanja spremljevalka. Vozih smo se več kot uro. Bolečin od udar- cev in premikov tovornjaka že nismo več čutili, bili smo preveč izmučeni. To so vede- li tudi knojevci, zato nas niti niso preveč pazili. Odpeljali so nas v Stari Hrastnik, kjer so bih v bližini vasi Brnica globoki prepadi. Prvo, kar sem začutil, ko so nas zmetali s kamiona, je bil hud smrad, ki je prihajal od razpadajočih človeških tru- pel v gobokih luknjah. Že prej, v lagerju na Teharju, so nas z žico zvezali po pet do deset skupaj, z rokami na hrbtu. Potem se je začelo. Nekateri so še našli toliko moči, da so se upirali, ko so nas porivali v globok pre- pad. V globino so nas zmeta- li kar žive, vseh nas devetde- set, vse v eno luknjo. Sam sem bil na vrsti med zadnji- mi. Mnogi so umrli že od padca v petnajst metrov glo- boko naravno jamo. Tisti, ki so ostah živi, pa so prosili drug drugega, naj jih usmrti- jo. Jaz sem bil pokopan med nekaj truph, poskušal sem nekako priti na dan. Uspelo mi je razvezati roke, kar mi je olajšalo gibanje. Ko smo bili vsi spodaj, so pričeli oni zgoraj metati na nas ročne granate. Mnogi preživeli so se v želji po hi- trem koncu nastavljali jekle- nim drobcem. Sam sem se zakopal med trupla, ker ni- sem imel te moči. Človek se skuša včasih proti svoji volji ohraniti pri življenju. Se dol- go sem poslušal stoke, joka- nje in krike, čutil sem kri to- varišev, ki se mi je stekala po telesu, dokler nisem izgubil zavesti. Prebudil sem se pozno v noč. Čutil sem večji pritisk telesa na svojem. Preživelo nas je pet, od tega so bih trije ranjeni. Dva sta imela rane od granat, tretji pa si je zlo- mil pri padcu roko in ključ- no kost. Noč je bila jasna, da so se dah videti obrisi jame deset metrov nad nami. Kakšno je bilo naše počutje, v kakšno grozo smo tonili, ni mogoče povedati. Pogosto sem se kasneje spraševal, kako smo mogli preživeti, a nisem na- šel odgovora. Štali smo na truplih pobitih tovarišev. Vsaj domnevali smo, da je večina gotovo mrtvih. Zrak je bil sladkoben, težak in je opijanjal. Vjami ni bilo mo- goče zdržati, grozilo nam je, da se zadušimo. Nihče od nas ni shšal od- hajati tovornjakov, zato smo se odločili, da počakamo te- me in pod njenim okriljem poskušamo priti iz jame. Kajpak nihče od nas ni raz- mišljal, kam in kako potem. Jaz sem bil mnenja, da so gotovo pustili čuvaja, ki bo na prve glasove ponovno metal granate. Drugi se niso strinjah. Menili so, da ni člo- veka, ker še tak pesjan ne bi mogel prebdeti noči v krva- vem okolju. To vzdušje bi ga moralo pokopati. Bili smo kakor prikazni: krvavi, črni od smodnika, rdečih oči zaradi težkega zra- ka. S sebe sem strgal srajco. nisem mogel več prenašati vonja stijene krvi. Raje sem trpel hlad. Veke so se nam počasi zapirale in verjetno bi usnuh za zmeraj, če nas eden ne bi opozoril, da ne smemo zaspati. Do poznega mraka smo dramih drug drugega in si prigovarjali, naj ostanemo budni. Pozabljali smo, da ležimo na truplih, otopeU smo in v želi po preživetju iskali le najlažjo in najmanj naporno pot na površje. Samo eno sem videl, začenjala se je še- le po dveh metrih nepremag- ljive strmine. Ne da bi se ozi- ral na druge, sem se odvlekel v to smer. Pričel sem s truph graditi nekakšen hrib, po ka- terem bi bilo mogoče doseči prve kamne in pričeti pleza- ti. Nikoli kasneje nikogar od preživelih nisem vprašal, ka- ko so se počutih, ko sem tru- pla kot tramove zlagal v pod- stavek. Moral sem nadzorovati svoje dihanje, nisem si smel privoščiti nobenega spodr- sljaja. Roke sem imel vse kr- vave in spolzke tudi od potu. Kasneje se mi je pridružil še eden, skupaj sva delala laže. V mraku sva najprej otipala noge in glavo mrliča, nakar sva truplo prijela in odnesla na kup. Polagala sva jih po pet skupaj, nanje pa nasled- njih pet, kakor se zlagajo na- vadno drva, da bi bila skla- dovnica dovolj trdna, da bi se lahko povzpeli po njej. Po metru in pol sva končala, se- sedla sva se in ostala brez besed. Šele takrat me je po- stalo strah. Niti zamisliti si nisem smel, da bi bil kdo od tistih v skladovnici živ. Bilo bi dovolj, da se malo prema- kne, in srce bi mi zastalo. 14. STRAN - 15. FEBRUAR 1990 OTROŠKI VRTILJAK Imam nekoga življenje marsikdEg ni postla- no z rožicami. V šoli dobiš slabo oceno, nepremišljeno kaj storiš in že se sprašuješ, zakaj nisi storil drugače. Dejanje ti leži na duši in te priganja, da se izpoveš neko- mu, ki bi te razumel, te tolažil in ti vlival upanje za boljšo prihod- nost. Vendar takih ljudi je na svetu bore malo in jih je težko najti. Toda jaz poznam nekoga, ki bi zame storil vse na svetu in dal zame tudi življenje. Temu človeku zaupam, s^ je poln razu- mevanja. Ta človek je moja mati. Ko spozna moje težave že ima pripravljene tudi tolažilne bese- de. Vedno najde takšne, ob kate- rih se ti srce topi. In tudi, če ima mnogo dela, si zmeraj najde čas zame in moje izpovedi. Zato se nikdar, kadar je kaj narobe, ne vrnem domov s težkimi koraki, marveč me kar samo ponese v njeno naročje. Staršev doma in brata ter se- stre ne bi nikoli na vsem svetu z nikomer in nikoli zamenjala. Če pa v naši hiši ne bi bilo tophne, varnosti in prijaznosti, ne vem, če bi še sploh bila doma. BARBARA BRINOVŠEK, 6.a OŠ Bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Žabja postaja žabica se zbudi in reče: »Rega, rega, kvak,« k telefonu steče. Žabicam pove novico: »Rega, rega, kvak, prihaja žabji brzovlak.« Na železniški postaji vsi sedijo na ograji in regljajo vsi v en kvak: »Že prihaja brzovlak!* KARMEN KUKOVIČ, 4. a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE V letu 3003 Zebe me. Strašno me zebe. Če- prav je sonce že čisto nad mano in torej je ura dvanajst. Starka, s katero sva bili nekaj časa sku- paj v tisti grozni jami, me je na- učila, kako določiti uro po soncu. Pomemben je položaj sonca in pa senca. V tem trenutku je moja senca čisto kratka, torej je zago- tovo poldne. Pohiteti moram. Do noči mo- ram najti kakšno jamo, kjer bom lahko prenočila in si pripravila nekaj za pod zob. S prsti previd- no potipam torbo, ki mi ves čas žuli ramo. V njej imam še zadfiji kos mesa, ki mi gaje dala starka. Pohiteti moram, pa sem tako utrujena. Okrog mene je sam pe- sek in prah. Včasih najdem na poti čudne predmete, ki jih ne poznam. Tako sem danes zjutraj našla nekakšen predmet iz kovi- ne, ki je bil ves popisan. Starka je gotovo vedela, kaj pomeni. Ona ve vse. Pripovedovala mi je ne- koč o stvareh, ki so jih imeli lju- dje pred katastrofo. Naročila mi je, da moram poiskati ostanke kakšnega mesta, kjer je včasih živelo veliko ljudi. Tam bom laž- je našla hrano in skrivališče, pa tudi kakšni ljudje bodo tam, da ne bom več sama. Noč je. Našla sem si udobno votlino in dobro sem se najedla. Premišljujem o jutrišnjem dne- vu. Bo takšen, kot je bil današ- nji? Morda pa bom našla mesto, o katerem je govorila starka. Po- tem mi ne bo treba več hoditi in iskati. Morda? ŠPELA ZAGORC, 7. d OŠ Primož Trubar LAŠKO Najlepši dogodek med počitnicami Moje najlepše počitnice so se začele na Dolu pri Hrastniku. Tam sem bil cel teden. Najbolje se spominjam gradu, ki sem ga sestavil iz lego kock. V višino je meril 40 centimetrov, v dolžino pa 50 centimetrov. To so bile mo- je najlepše počitnice. TOMAŽ ALAUF, 3.c OŠ Primož Trubar LAŠKO Sladkosnednost Sem sladkosnedna. Včasih ve- liko preveč. Vem, da sladkarije niso zdrave, a se včasih le težko vzdržim, če je miza polna dobrot. Mamica in babica večkrat pečeta razno pecivo. A to je meni pre- malo, saj bi pecivo jedla kar vsak dan. Odločila sem se, da se še sama poizkusim v poklicu slašči- čarke. Na mizo sem pripravila vse po- trebne sestavine. Tehtala sem, mešala, a največ, seveda, posku- šala. Pripravila sem pekač, zlila vanj maso ter ga porinila v raz- greto pečico. Pecivo se je peklo. Jaz pa sem hitela pripravljati čo- koladni premaz. Med tem časom se je pecivo speklo. Vzela sem ga iz pečice ter pustila, da seje ohla- dilo. Prelila sem ga s čokolado. Prijeten vonj se je razširil po vsej hiši. Vsi domači so se zbrali v ku- hinji. Razrezala sem pecivo. Bilo je tako dobro, da ga je v trenutku zmanjkalo. Mamica in babica sta me po- hvalili, da sem dobra slaščičarka. Od navdušenja sem sklenila, da bom pecivo še večkrat spekla. BRANKA ESIH, 6. a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Mamila Kar nekaj je filmov, ki govore o mamilih in mladini. Zelo malo pa je takšnih, ki bi bili zares do- bri. FUm »Moj otrok že ne* nam je prikazal odnos med starši in mamilaši. Prikazan je tudi potek zdravljenja teh otrok. Mamila nam še niso tako znana in se pri nas bolj malo uveljavlja- jo. Prav je tako. Otroci, prikazani v filmu, so začeli jemati mamila že pri dvanajstih ali malo kasne- je. Ne morem si predstavljati, da bi moji sošolci in jaz uživali ma- mila. Prav gotovo lahko kaj stori- mo, da se narkomanija ne bi raz- vila tudi pri nas. Že tako nam onesnaženo okolje uničuje življe- nje, ne dajmo, da bi nam ga še mamila. MAŠA OSTRUH, 7. a COS Fran Roš CELJE NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zanka Z Atkino zanko zdaj popotujemo po vesolju. Prejš- njič ste morali našteti vseh devet planetov, ki obkro- žajo Sonce. To so: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupi- ter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton. UgotoviU smo tudi že, da je Zemlja od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov. Če vemo, da svetloba potuje s hitrostjo 300.000 km v sekundi, koliko časa potuje žarek Sonca na Zemljo: 120 sekund, 8 minut ali dve uri? Odgovore pošljite na dopisnicah na NOVI TEDNIK, trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka 20. februarja 1990. Enega med vami bo nagradil AERO. In še izžrebanec prejšnje Atkine zanke: Breda Ivič, Jerčin 9, 63253 Pristava pri Mestinju. RAZPISNA KOMISIJA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU objavlja prosta dela in naloge referenta za stanovanjske, konfiunalne, cestne in ekološke zadeve POGOJI: - višja izobrazba pravne smeri VI/2 stopnje zahtevnosti - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v roku 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po izteku roka za prijavo. KERAMIČNA INDUSTRIJA UBOJE Delavski svet Keramične industrije Liboje ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Vodenje računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva- nju kadrovske politike v občini Žalec, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri - da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo- gah zahtevanega poklica - da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja- nje teh nalog - da so družbenopolitično aktivni. Kandidat bo izbran za 4. leta, ni reelekcije. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev na naslov: KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE, 63301 Petrovče v 10. dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepa. Hmezad Hmezad Agrina p.o. Žalec Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina p.o. Žalec objavlja prosta dela delovnega mesta vodenje oddelka izterjave Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe - smer eko- nomist, finančnik ali pravnik; 3 leta delovnih iz- kušenj na področju izterjave ali drugih delovnih področjih, ki so vezana na finančno računovodsko poslovanje Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v roku 15 dni na naslov: Hmezad Agrina p.o. Žalec, Novo Celje 4, 63310 Žalec. Hmezad Golding gostinstvo turizem p.o. Žalec, Hmeljarska 2 Po sklepu delavskega sveta razpisujejo dela in naloge direktorja podjetja Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, razpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje- ga dela. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15. dneh od razpisa na naslov Hmezad Golding, gostinstvo turizem Žalec. Hmeljarska 2, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o imenovanju pisno obvestili v 15. dneh po izbiri. MALI OGLASI - INFORMACIJE 15. FEBRUAR 1990 - STRAN 15 Nagradni razpis 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 din 3 nagrade po 30 din Pri žrebanju bomo upoštevali le pra- vilne rešitve, ki bodo prispele na naše uredništvo najkasneje do torka, 20. fe- bruarja do 9. ure dopoldan. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralnik. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA in svoj točen naslov. Rešitev Icrižanlce Vodoravno: ATAIR^ AORIST, UMETNO DRSANJE, CEK, ENES, LIAM, K. S., KARATE, GRANIT, STRATEG, ISEO, TORI, AVARI^ EM- DEN, METIL, PEDAL, RDECILO, ACE, AROSA, LADJA, RAC. izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme: Jure Oj- steršek. Pod lipami 8, 63000 Celje. 2. nagrado 50 din prejme: Alenka Zeme, Sketova 4, 63000 Celje. 3 nagrade po 30 din pa prejmejo: Milena Sekirnik, Trubarjeva 53/b, 63000 Celje, Gregor Rupnik, Sercerje- va 10, 63325 Šoštanj in Milan Zibert, Čopova 23, 63000 Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! HOROSKOP • OVEN čaka vas kopica neprijetnih presenečenj, kar pa je le posledica vašega neodgovornega ravnanja v bližnji preteklosti. Razgovor s prijateljem vam bo pojasnil marsikaj v kar niste bili čisto prepričani. Konec tedna bo prav zato minil presenetljivo mirno, kar vam bo vsestransko koristilo. • BIK Vse preveč si boste dovolili, kar pa vas lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi vaš partner že dalj časa sumi, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. Praznovanje boste preživeli kot obič^no, toda nikar zopet ne dopustite, da vas družba in dobra volja zavedeta v počenjanje ,neumnosti'. Lahko vam bo še prekleto žal. DVOJČKA Vse kaže, da se boste končno obrnili na pravi naslov, da boste le spoznali resnično podobo svojih čustev. Toda še tako sladke besede ne bodo mogle popraviti napake, kije bila storjena. Še vedno pogrešate nekdaipi mir in srečo, pa čeprav si stalno dopovedujete ravno nasprotno. Pričakujte darilo! • RAK Nič še ni prepozno in vse prehitro ste obupali. Z močno voljo lahko naredite preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Bodite pozorni na obisk nekega starega prijatelja, saj vam lahko še zelo koristi. Predvsem pa se ne pustite zavesti, ampak vztrajajte pri prvotni odločitvi. • LEV Obeta se vam izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten vikend. Sicer ne bo vse tako, kot mora biti za takšne priložnosti, vendar se boste k^ hitro znašli in na nek način izkoristili ugodno situacijo. In čeprav si domišljate, da ste se preveč ustalili, si boste privoščili precej več, kot pa je ,dovoljeno'. • DEVICA Pustite zlobna obrekovanja in se posvetite raje pametnejšim stvarem, kot je naprimer prijatelj, ki vas že dalj časa opazile. Pokazala se bo dobra priložnost, na vas pa je ali jo boste znali izkoristiti. Vsekakor se vam obeta razburljiv konec tedna, toda nikar ne pretiravajte. Ljubezen pride vse prehitro, pa n^si se še tako ,upirate'. • TEHTNICA Vse kar ste tako dolgo in natančno načrtovali, se bo zrušilo kot hiša iz kart. To naj vam bo v pouk za prihodnjič. Je že tako, daje potrebno pomisliti tudi na srce, ne pa samo na hladno in preračunljivo planiranje. Vaša čustva bodo zato precej ranjena, toda kaj hitro si boste poiskali tolažbo. Boste videli: še prijetno bo. • ŠKORPIJON Pustite že te presnete posle in se tudi vi začnite pripravljati na prihajajoče praznovanje. Prav nič vam ne bo pobegnilo, pa tudi drugače vam bosta razvedrilo in zabava samo koristila. Toda nikar zopet ne nataknite svoje hladne maske, temveč se prepustite čustvom. In to bo nekomu zelo všeč, kasneje pa tudi vam. • STRELEC še je čas, da si ponovno pridobite partnerjevo naklonjenost. Na zabavi vas čaka prijetno presenečenje, ki so ga vaši prijatelji že dalj časa pripravljali. To bo vsekakor voda na mlin vašim načrtom s partnerjem. Toda vseeno pazite in bodite zmerni, s^ vam vaše trenutno zdravstveno stanje pač ne dopušča prevelikih popivanj. • KOZOROG V^se prehitro se boste odločili za spremembo vaših načrtov. Toda tudi vi niste nezmotljivi in prav hitro se bo pokazalo kje so vaše n^večje pomanjk- ljivosti. Obeta se dokaj težavno obdobje in premagali ga boste le z nekate- rimi odrekanji. Še sreča, da vam bo stal partner ves čas ob strani in vas Podpiral. • VODNAR Le kje je tista sigurnost, ki vas je prevevala v preteklem obdobju? Zašli boste v vse preveč delikatne situacije, da bi se lahko izvlekli brez večjih odrekar)j. Tudi partnerje že začel počasi sumiti v vašo zvestobo, zatorej se Vam v začetku tedna obeta kar hud prepir. Težko ga boste prepričali, da se fnu vse skupaj le dozdeva. • RIBA Nakopičilo se je veliko skrbi, vendar kljub temu ne boste zanemarili svoph čustev. Lotili se boste zelo kreativne naloge, od vas pa je odvisno, koliko ^dovoljstva vam bo le ta prinesla. Glejte, da ne boste ponovno odnehali na sredi poti, s^j bi bilo to pač preveliko razočaranje. Pazite, prih^c^o težave ^"Zdravjem! bodeči Visokim cenam napovedali smo boj, f