25b. številka. Trst v ponedeljek dne 10. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. rsznn nedelj in praznikov. ot> 4 uri poj*>lu«lne Naročnina znaša : aa celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca ćetrt leta........ ® * ca en me^c........ 2 kroni Narr^-nino je plačevati naprej. Na na-ročbe bre* priložene naročnine f»e uprava ne ozira. Po tobakarnah v Trctu »e prodajajo po- ■amezre i-tevilke po 6 Motink (3 nvf.l: itven Trftn pa 8 stotink <4 nvč i Telefon Air-. 8 jo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. 7.a večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd.. s»e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredni-tvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprnvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJredniitvo in tiskarna se uahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo In sprejemanje Inaeratov v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Občni zbor in društva avni slioil političnega " v Mm Edinost dne 2 novembra 1902. (Dalje.) Volilna reforma. v. Tu se nam nalagajo davki, tu se gospodari z obcins itn in tjrej tu li našim denarjem. A v ta mestni svet, oziroma deželni zbor nas ima samo M H M) volilno pravico. Da je :•» sira no krivično, to so na vse zadnje sprevi-ieli tudi slavna vlada in naši politični nas jiro.n Ki sami. Al« ker se naši politični na bpr ibini l>ojijo, da bi njihovo nadvladje moglo začeti pojemati, atco bi se volilna pra-v <-i rasširiLa, to je, ako bi se ta pravica podelila širštm slojem, slu lirah so leta in leta, kako bi nekako razširili voliluo pravico, a pri tem vendar oMržali svojo moč ! Z drugimi besedami : kako bi preslepili ljudstvo i m vlado! Predlož li so že več volilnih relorm. Najzanimivejša med njimi je predzadnja. Ta vo liita r« forma je bila velika hinavšćina. Po njej bi imeli skoro vsi polnoletni I ržačani volilno pravico. Naši nasprotniki so torej stvar dobro preštudirati in lahko bi rekel kdo: Glejte, saj ljubijo ljudstvo, saj mu hočejo dati vso moč v roke ! Toda v resnici so oni hoteli ljudstvo le preslepiti. Oui so namreč do bro veleli, da jim vlada take volilne rtf>rme nikdar ne potrdi, ker bi ista biia v nasprotju z vsem volilnim redom v Avstriji. Sedaj so predložil' zopet osnovo za volilni red, v kateri so razdelili davkoplačevalce — pa tudi teh ne vseh — v tri razrede. Izključili pa so vse tiste, kateri plačujejo osebni davek ! In takih je v Trstu mnogo. Pri nas je mnogo privatnih uradnikov, ki ne plačujejo drugih davkov nego osebni davek. Mnogo je takih, ki imajo 5 do G000 dohodkov, morda še več, katerim pa vkljub temu, da plačujejo velike osebne davke, niso dali volilne pravice. To je velika krivica. Še veča zavratnost pa je, kar se tiče novega volilnega razreda. Napravili so namreč nov volilni razred. Vi veste, da se je dose-daj volilo v 4 razredih. To so spremenili tako, da so iz štirih razredov napravili tri, a tako, da bi vaši politični nasprotniki imeli potem večino v vseh treh razredih, posebno pa v tretjem, v katerem je bil vspeh za nje do sedaj nekako dvomljiv, ker je v njem mnogo državnih uradnikov. $Te uradnike so sedaj tako porazdelili med druge razrede, da jih povsod majorizirajo, da imajo torej nasprotniki v vseh razredih gotovo večino. Poleg treh razredov pa so priredili še četrtega za vse tiste, ki nimajo volilne pravice v prvih treh volilnih razredih, torej za tiste, ki o volitvah za državni zbor volijo v peti kuriji. Tudi tukaj so napravili zavrat nost- Oni so dali namreč v tem 4. razredu volilno pravico tudi vsem tistim, ki jo imajo že v kakem drugem razredu. Kes je sicer, da je tudi glede driavnozborske YT. kurije lako; in na to se sklicujejo oni. Ali kolikor vemo, gospodje sicer niao ravno toliko tankovestni, da bi se bali nasprotovati kakemu obstoječemu zakonu. (Klici: Saj oai sploh ne poznajo zakona ! Saj oni so nad zakonom !) V slučaju volilne rei\>rme za Trst bi bilu njihova dolžnost, da se mu ne podvržejo tem bolj, ker je to določilo glede 5. kurije krivično. V 4. razredu bi morali torej dati volilno pravico Bamo tistim, kateri je nimajo v drugih volilnih razredih! (Klici: Tako je!) Toda tega niso storili, in sicer zato ne, da bi se jim posrečilo, da bi se svojimi volilci iz drugih razredov majorizirali tudi prave vo-lilce 4. razreda, da bi b: tudi tukaj izvolili le svoje pristaše. Mi imamo 6 okrajev in t> zastopnikov v mestnem svetu tržaškem. Ako vza memo za podlago število prebivalstva, bi nam morali dati vsaj eno četrtinko vseh zastopnikov. kajti o zadnji volitvi so formirali volilci v ckol,v-i skoro tretjino vseh volilcev. Gospodje pa so v spodnji okolici dali enega poslanca več, a zato so nam v zgornji enega vzeli ! Iz zgornje okolice so napravili en volilni okraj, kateremu so podelili samo enega poslanca. Poleg tega so napravili 4. razred za vso okolico, kateremu so dali dva poslanca (enega zgornji in enega spodnji), tako, da bi mi po novem volilnem redu pridobili samo enega poslanca. — Ker so pa število poslancev vseli razredih pomnožili za 14, bi bili mi, se 7 poslanci nasproti 56, se v veči manjšini, nego smo bili dosedaj (G in 48. — (Klici : In to naj bi bila volilna reforma ! To naj se imenuje razširjenje volilne pravice !) Zanimivo je, zakaj da so zgornjo okolico združili v en okraj. Zato, ker bo mislili, da je zgornja okolica kompaktno narodna in da ee tu ne da nič napraviti za njih, pa so jej vzeli en mandat. (Klic : To je razširjenje političnih pravic ! Takov je njih liberalizem !) Spodnjo pa so pustili razdeljeno, ker so upali, da s časom pridobijo tu en ali drugi okraj, kakor se jim je tudi to posrečilo o zadnjih volitvah. Prot; temu »svindluc so nastopali naši poslanci, izlasti Gregorin, Goriup in Dolenc. (Ploskanje.) Protestirali so ter dokazovali krivice, ki bi se po novem volilnem redu godile nam in drugim volilcem. Pomagalo sicer ni nič; volilno osnovo je večina sprejela ia sedaj je ista predložena v najviše po-trjenje. Toda mi upamo, da se vsaj tukaj vlada ojunači ter sprevidi, da ne gre, da bi se tisoče in tisoče volilcev oropalo njihovih pravic (Viharno pritrjevanje), ter da ta zakonski načrt ne zadobi najvišega potrjenja. (Ploskanje.) (Pride še.) K U I) L I r* T iL Konec enega polka. Po Jan-onu poslovenil b'upold Mmlir ml. Da-si je adjutant predobro znal, da ni niti je.lnegi Bjra njim nasproti, odgovoril je vsejedno mog.,eno : »Kolikor jih tudi je, mi smo jim dali dobro |>o koži.« Po teh besedah -- ne mecč se za one — je odjahal da'ije, ko je nek debeli major mrmral za njim: »Ti novodnšleci imajo prokleto srečo! Tu vam leži 200<> mož z nosom v blatu, a ni.-mo videli še niti jednega Hura — go-spoda moj-t, niti jednega. To je inf^mno! In ^e jez ti se vrhu tega, da ti vragovi konjski hla|»ci ( Iragonci) prihajajo v najhujši ogenj, medtem ko mi, najboljši polk vse armade, niti strela nUmo oddali dosedaj.« Adjutant je vzpodbodel konja, da bi prišel v bližino nevoščljivih častnikov-pesakov ter ob jeilnem pos ušil pokanje pušk in ropot. V njega brezmejno čudjenje je ogenj na severnem bregu reke nadvladal s svojim gromenjem, mejtem ko so angležki topovi odgovarjali sem in tam, v dolgih počinkih in pojtnjaje. Adjutaota je spreletela neka slutnja. Opazil je, da tu ni vse v redu ter vihal z nosom po zraku ; v tem trenotku pa se je spomnil, da je častnik, angležki častnik, ter se je sramoval samega sebe, da je imel take misli ! Zasukal si je torej brke ponosno ter pognal konja naprej. V tem trenotku mu je prija ha l nasproti neki štabn' častnik ter mu zavpil že iz daleč: »Nazaj!« Adjutant je Bkoro odrevenel ; zastrmel je na pol odprtih u*t ; ni mogel verjeti svojim ušesom ; ustavil se je in zijal v častnika. »Nazaj in sicer na vsej vrati«, je ponavljal oni še jedenkrat. Obraz adjutanta ni izražal več začude-nja ; to bi bilo premalo izraza notranjim čutom ; kakor okamenel je sedel v seilu, pri-držaje roko k čeladi, mejtem ko mu je brada lezla skoro do prs. »Dvesto mrtvih, trikrat toliko ranjeni h«, je jecljal štabni častnik kakor bi odgovarjal na težka vprašanja ; pristopil je adjutantu : »Prosim, gospod adjutant, da se vrnete k polku !« Ni možno opisati kletvin, ki so se čule zopet od možtva 19. dragonskega polka, ko so morali vnovič sesti v sedla ter zapustiti zasedeno mest>. Ako bi se verovalo njihovim besedam, bila bi vrhni poveljnik in čast-nik-general največa osla, štabni častniki pa sami dojenci, katere priimke jim sme dajati tudi najmlajši trobentač polka. Polk se je zopet umaknil, šatori so bili Iz razprave o izjavi dr.a Koerberja. i. v seji zbornice po3lancev dne 6. nov. 1. 1 i »02 je slov. posl. dr. P loj izustil nastopni govor: Programatične izjave, ki jih je vlada podala v seji dne 16. oktobra, nudijo tudi nam zopet potrgani ter postavljeni na mestu, kjer so ležali dan preje. Bilo je zopet vse pri starem kakor pred 24 urami. Ako bi onih 8000 mož ne čulo gromenja topov in pokanja pušk, in ako ne bi bili videli mrtvih in ranjenih, ne bi mogli soditi, da je danes nekaj bilo. A bilo je mnogo dokazov, da pri reki, čije imena niso znali, je bila bitka, ki je bila izgubljena za Angleže na vsej črti. In Buri? — Teh ni videl nihče od polka. Pehota in topništvo, ki je stalo v boju in imelo največ zgube, znalo je samo, da je nanje padal svinec kakor toča, da so padali vojaki in konji na levi in desni, da so s suhim grlom lezli nazaj, kjer bi imeli naskočiti naprej. A Buro v — teh ni videl nihče. Resnost, globoka resnost se je polastila vseh. Tudi potem so sledile male nezgode, katerih je bilo vedno več. Nikjer niso opa-eili sovražnika, a bolje rečeno : povsod ga je bilo dovolj, ker so ga čutili, a videl ga ni nijeden od njih. Patrulje so bile razposlane na vse strani; železnična proga, po kateri se je dovažal živež in streljivo, komaj 15 mijj daleč od njih, je bila razdejana, zbok česar je možtvo polka dva dni trpelo lakoto. (Pride se.) slovanskim poslancem z .Juga te države povod, da izrazimo svoje nazore o namerah in načrtih glede daljnjih ciljev vladne politike, kakor so se pokazali v tej izjavi. Meni je čast, da govorim v imenu slovanskih poslancev z Juga ter izjavim, da mi, ostajajoči zvesti svoji politiki svobodne roke, ne bomo odslej sodili vlade po nje besedah — katerih smo pač že mnogo čuli — ampak le po njenih dejanjih, o čemer pa moram konstatirati, da dosedanja dejanja sedanje vlade ne uključujejo niti skromnih pričetkov za uresničenje tistega, od vlade in oficijelnih no-vin v vseh stopinjah variiranega načela, da vlada (»stane jednako pravična nasproti vsem narodom Avstrije. Četudi nimamo mi radi tega. prav ni-kakega razloga, da bi tej vladi dajali ka-koršnje bodi zaupanje, vendar jo hočemo podpirati v tem prizadevanju, da v tej zbornici ustvari tisti miliea, ki omogoči in zagotovi nadaljnje funkcioniranje parlamen-tariškega mehanizma, in ki vspusobi zbornico, da bo ustrezala tistim velikim gospodarskim in politiškim nalogam, ki se jej bodo stavile v bližnjem času. Toda, mi smo tega nazora, da se ta prizadevanja ne bjdo niti povspeševala, niti se ne uresničijo po načrtih vlade, kakor se kažejo v nje zadnji izjavi. Da, mi gojimo marveč opravičeno bojazen, da tudi sedaj gre le za hipno politično sredstvo zadrege (Prav res), po katerem se poBeza v namen, da bi Be z nekim gotovim vzletom prešlo preko sedanje notranje-politične in parlamentariške krize, mesto da bi se kazalo tisto dejatveno silo, t tisto od duha resnične nepristranosti in pravičnosti prevejano energijo, ki v današnjih resnih časih jedina more nuditi garancijo za končni vspeh. Mi smo dalje tega nazora, da ee po tistih načrtih, ki jih ima vlada ozirom na re-šenje jezikovnega vprašanja, provzročujočega toliko sporov, načrtih, kakor prihajajo do konkretnega izraza v temeljnjih načelih za rešenje jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem — ne bi bilo pravično rešenje niti povspeševalo niti uresničilo, in da even-tuvelna uravnava jezikovnega vprašanja na tej podlagi ne bi nas osvobodila od zla, na katerem trpimo že od generacij. Omejitev uravnave jezik, vprašanja, kakor namerjano v temeljnjih načelih, le na Češko in M iravsko, kjer je ogorčenje bratskega naroda radi jezikovne krivice doseglo že tako stopinjo, da je vsled tega ekzistenca parlamenta prišla v nevarnost, in pa meritorična vsebina teh „temeljnjih načel, kažeti le prejaano, da se tudi sedanja vlada ne more iznebiti tistega zi-stema, ki v svojih zadnjih konsekvencah uključuje bolj ali manj skrito pospeševanje prizadevanj Nemcev za hegemonijo nemškega naroda in nemškega jezika v naši domovini. Ta zistem ni nasproten le zgodovinskemu nastajanju Avstrije, ta zistem ne nasprotuje le dejstvu, da Slovani tvorijo pretežno večino prebivalstva Avstrije, ampak nasprotuje tudi ustavno zajamčeni enakopravnosti in enakovrednosti ter neporušni pravici vseh narodov Avstrije do varovanja njihovega jezika v uradu, v šoli in javnem življenju (Pritrjevanje); ta zistem je kar direktni vir tistemu ogorčenju in tistemu boju, ki ga bijejo slovanski narodi, vsem na čelu češki narod, za dosego svojih političnih pravic, za svoje gospodarske in kulturelne napredke, kateri boj je ravno sedaj dosegel tako stopinjo, da — kakor sem že omenil — prihaja v nevarnost tudi ekzistenca parlamenta. (Poslanec Glock-ner: Financijelna bremena se morajo tudi upoštevati!) Gotovo, o tem bomo tudi govorili o primernem času. Brez ozira na meritorično vsebino teh temeljnjih načel mora nas Jugoslovane OBup- niti sosebno to, da je zakonita in principijelna uravnava jezik, vprašanja namerjana parno za Češko in Moravsko, a da se taka tudi nuino potrebna uravnava ne namerja tudi za Slezijo in slovanske dežele na« Jugu države, kjer itak že skromne jezikovne pravice, ako se smem poslužiti izraza iz vladine izjave, slone tudi le na minljivem papirju naredbe. Jaz nočom dalje uteme'jevati svojega za-čujenja na tem, da se vlada s takin skepticizmom izraža o vrednosti vladnih naredeb. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V Trstu, 10. novembra 1902. O položaja. Gospod Spinčič je rekel v svojem govoru na občnem zboru društva »Edinost«, da je sila težko govoriti o položaju«, ker isti da je tako nejasen in negotov, da se v tem hipu ne ve, kaj prinese prihodnji hip. in res je tako. Politični in parlamentarni položaj je tudi danes v znamenju popolne nejasnosti. Tu se vam govori v eni sapi: o pogajanjih s Cehi in Nemci, e odlo-ženju parlamenta (ker se je uvidelo, da je absolutno memožno vsako sporazumljenje), o razpuščanju zbornice, o absolutizmu, o oktroiranju novega volilnega reda itd. itd. Ali mej tem dr. Koerl>er ne dopušča. glasov. (Kolisko je tudi dosedaj zastopal ta okraj.) Na deželnozborskih volitvah na Solno-g r a š k e m bili so izvoljeni sledeči kandi-datje : liberalec dr. Schuhmacher (v Hal-leinu) ; nemški nacijonalec Hueber (v Neu-marktu); člen katoliške stranke Hober (v Gollingu); liberalec Neumavr (v Tansu egu) ; člen srednje stranke Schneiblbrandtner (v Radstadtu). Na Koroškem so bili v splošni kuriji izvoljeni v soboto trije nemški nacijo-nalci. V Š 1 e z i j i so se vršile v soboto volitve v veleposestvu. Izvoljeni so bili : V I. volilnem telesu grof Henrik Larisch in baron Sedlnitzbv, v II. pa Robert Baver pl. Bavers-burg, Gvidon Gromann, grof Anton Larisch, Anton Atzel, baron R. Sedlnitzkv in baron Emanuel Stenz. Miniateratvo za pravosodje. Ozi-rom na vesti, ki hočejo vedeti, da bo sedanji predsednik višega deželnega sodišča v Zadru, dr. Adalbert < rertscher, imenovan ministrom za pravosodje, pritrja tudi »Slov. Narod« našemu sporočilu, daje dr. Gertscher »nemškega mišljenja in vse prej nego prijatelj slovenskih narodnih teženj«. Ljubljansko glasilo pa meni vendar, da smemo od dr.a Gertscherja pričakovati nekoliko več pravič- glavno gnezdo v mestu Midi na zapadnem obrežju Arabije (ki je pod turškim gospodstvom) ob Rudečem morju, napadajo in ropajo nasprotno obal Rudečega morja, ki je v italijanski oblasti. Italija je večkrat pozvala Turčijo, naj ukrcti te morske roparje (pirate), a ker Turčija ni tega storila do sedaj, odposlala je Italiji svoje vojne ladije v Rudeče morje na lov na morske roparje. Italijanske ladije so, kakor je znano, bombardirale mesto Midi in Turčija je obljubila, da bo tej italijanski akciji na morju pomagala se svojimi vojaki z akcijo na suhem, Če9ar pa ni storila. Italijanska vlada je vsled tega poslala Turški ultimatum, v katerem grozi, da tudi na suhem (torej na turški zemlji) nastopi proti morskim roparjem, ako ne stori tega Turčija sama. da bi na vstalo domnevanje, da se on pušča no- nOBt'\ Je d«leŽQ1 sedaJ- »"▼eda le siti od penečih se in pljuskajočih valov, v da De bodo v ženskih ampak svet mora misliti, da z energično roko k™Jih nastavljali jezikovno nezmožni urad- drži krmilo svoje ladije, katera poslednja da krepko reže volovje. Mej tem, ko na vseh straneh govore, »da niki«. »Slov. Narod« pravi, da ima ta občutek, da dr. Gerts<-hler vendar ne odobrava tega, ki r počenja grof Gleispach na Stajer- tako ne more dalje naprej« pa g. Koerber skem in Koroškem, ter da bi dr. Gertschler ne miruje, marveč skuša in skuša, da-li ne kakor Justičai omejU nastavljanje bi morda vendarle šlo tako naprej. Gospod jenkovno nezmožnih uradnikov »vsaj v Koerber ne miruje, ampak dela pridno in — liko* da bi ne bll° zakonora in Pravici lovi stranke. Predvčerajšnjim je povabil k ooraz.? to sebi Poljake: načelnika »kola«, Ja\v irskega, predsedsrvo in parlamentariško komisijo tega kluba. Tri cele ure so gospodje sedeli skupaj. Gospod dr. Koerber je seveda z vso možno ljubeznivostjo vzel na znanje vse želje »Kola«. Poročila pa ne vedo nič o tem, Druge vesti — seveda oficijozne — pa trde, da je vest o imenovanju Gertscherje-vem brez vsake podlage, ker da se prav nič ne mudOb sedanjih političnih in parlamentarnih razmerah da itak ni misliti na kako večo zakonodavno ali rtformatorično akcijo da bi bil ministerski predsednik izrekel kako na P«lJu pravosodatva ; tekoSe administrativne mnenje o teh željah. Tudi v pogovoru o po- I>08le Pa da Prav lahko vodi S- Korber sam. litičnem položaju — tako trde nadalje poro- To Pot stegnejo .meti oficijozi prav, kajti čila — da se niso stavile nikake ponudbe na*in' kakor 8e Je S- Korber insceniral kakor kamo-li da bi se bile vsprejele ! G »pod voditelJ ^inisterstva za j>raVosodje, in »zrazi- Koerber da se je hotel le obvestiti o mišlje- tost> 8 katero Je izvaJal 9 v ° J e nazore ° nju, ki vlada v »kolu«, ter spopolniti tako nalo&i J,Istice in ° meJah» katerih ee moraJ° svojo orijentacijo o političnem položaju, ker držati 9odniki in Javni <*>žitelji, sta bila pač da hoče v tem tednu sporočiti o tem cesarju. Poročila zaključujejo, da poljski poslanci ne verujejo v rapuščenje zbornice, ampak k ve-oemu le v odloženje. taka, da sta vzbujala mnenje, da misli g. Korber nekoliko dlje časa ostati na čelu mi-nisterstva za pravosodje. Cesar Viljelm na Angležkem. Te Ne Ue;>a praviti, \la je danes mnogo dni se nahaja nemški cesar Viljelm II. pri ljudij, k nebi hoteli priseči, daje bil pogovor svojem stricu, angležkem kralju E Ivardu. O med gozdoma Koerberjem in Javvorskim res Viljelmovem prihodu v Shorml ff pričakovala tako — nedolžen, kakor ga nam kažejo po- ga je tam velika množica ljudstva. Na kolo- ročila. Gospod Jauorski je prestar lisjak, da dvoru so ga vsprejeii major Earl of Radnor, ne bi z ene Htrani izkoriščal zadrege drugih, mestna oblast iz K, 1 kes to na in predstojnik izlasti pa še, če inore ob enem svoj »patrijo-tizem« j>omakniti v čim lepš» luč. Koerber-jeva želja, da bi Ćehe postavil na hlad, pa je zopet provroča, da ne bi radi nje potrosil kako bolj intimno besedo z g. Jaworskim. G. Koerber se izlasti v noveje čase nekam oetentativno kaže od svoje — trmaste svetovalstva v Sandgate. V svojih nagovorih so ti povdarjali Bvoje veselje na prihodu nemškega cesarja na Agležko. Earl of Radnor je cesarju izročil adreso, v kateri pov-darja krvno sorodstvo med nemško in angleško vladarsko hišo. Cesar se je zahvalil na izročeni mu adresi in se podal potem v taborišče pri strani in menda se kar ne more lcčiti od Chornclifij, kjer so ga pričakovali generali ideje, da bi Čtlie izoliral. Nimalo ni torej iz- \Vood, Rundle in Franklvn ter mnogo dru- ključeno, da so bili tudi najnoveji pogovori zih štabnih častnikov. me-1 Koerberjem in Javvorskim posvečeni Po defiliranju polka Roval Dragoons, temu plemenitemu namenu. (Gospod Ja\vorski katerega je cesar Viljelm polkovnik-imejitelj, je že enkrat — vladi na ljub » — razbil ve- imel je cesar na ta polk nagovor, v katerem 1:ko parlamentarno tvorbo, kateri je bil celo mu je častital na njega častnem vedenju v on sam eden prvih voditeljev, zakaj naj ne južni Afiiki. Izrazil je seveda svoje veliko bi zopet — ako to želi ista vlada — vrgel veselje na tem, da more svoj polk inspicirati polenoa pod noge istim Cehom, katere je (na in je pozval vojake, naj vskliknejo trikratni vladno željo) hotel grozno kaznovati. »hura !« kralju Edvardu. Efekt je bil — kakor znano in kakor Pozneje, pri lunchu v oficirskem kazinu, priča najbolje ves današnji položaj — sicer zahvaljeval se je polkovnik, lord Basing, ce- jako drugačen, nego so mislili Jauorski in sarju na daru, ki ga je poslednji podelil ženam zaplečn.ki, ali s tem ni nikakor rečeno, da in otrokom onega moštva (tega polku), ki se je ne bi g. Koerber mogel izvršiti zopet kakega podalo v južno Afriko. Viljelm je na to se nemožkega in neslovanskega Čina. No, kakor enkrat zrazil svoje veselje na sprejemu ter rečeno: nikdo ne more priseči, ali so se ali'je izjavil, da podari moštvu še drugo svoto se niso na pogovorih nad Koerberjem in Poljaki stavile kake ponudbe. Lahko je možoo eno, lahko drugo — gotovo p i je, da gosp. Koerber še ni n?hal loviti strank, da bi se ze njimi, ako le mogoče, zagradil proti < ehom. denarja. Kmalu potem se je cesar Viljelm odpeljal po železnici preko Land »na v San dringham kjer sta ga vsprejela kralj Eivard in princ Valeski. Morsko roparstvo v Rudečem morju in Italija Razni listi — seveda v prvi vrati Deželnozborske volitve. Na ožji \ o-, italijanski — pišejo te dni jako obširno o lit v i v mestnem volilnem okraju Korneuburg na akciji Italije proti morskim ropaijem v Ru-N i ž j e a v s t r i j s k e m, ki se je vršila v I dečem morju. To stvar, ki nima posebnega eol-oto, izvoljen je bil nemško - nacijonalni pomena, hotelo bi ee umetno napihniti v ve-kandidat Kolrsko z 820 glasovi proti antise- liko politično vprašanje, a obstoji v glavnem mitskemu poslancu Fettv-ju, kije dobil 689 v tem le: Morski roparji, ki imajo svoje Tržaške vesti. Občni zbor pol. društva »Edinost« v Skednju, oziroma način, kakor se je isti izvršil, vzbudil je živo zadovoljstvo na vseh straneh, kjer z ljubeznijo in sočutjem slede borbam Slovencev na tržaškem ozemlju za svojo nacijonalno ohranitev. O tem zadovoljstvu so nas uverili izlasti glasovi v hrvatskih novinah. Vse hrvatske novine (izvzemai seveda vladine v Banovini, ki ne smejo) so z zadoščenjem — da: nekim ponosom poročale o shodu političnega društva »Elinost« v Skednju. Nam pa je v posebno zadoščenje, da so te novine porabile tudi to priliko, da so opozarjale ves jugoslovanski svet na njega dolžnosti v namen ohranitve te prevažne pozicije naše ob obali sinje Adrije. Izlasti hrvatske novine so opozarjale, kako so vsi Hrvatje in Slovenci dolžni radi splošne narodne koristi podpirati tržaške Slovence v tem težkem boju. Tako piše n. pr. »Hrvatska« v uvodniku od torka med drugim : »Okolnost, da nam Primoije nudi toliko gradiva — pa tudi Če ni vsikdar povoljno in ugodno — govori mnogo samo od sebe. Ako ne govori druzega, je to znak borbe in življenja. Primorski kraji so danes naša tolažba. Da, baveči jse žnjimi nudimo narodu našemu razloga tolažbe, nudimo mu izgled nesebične obrambe narodnih pravic«. »Da, z opravičenim zadovoljstvom se bavimo mi z našim Primorjem.... ! Tudi tam je še Hrvatska ob obalih sinjega našega morja, kjer ni še nikdo dresiral in pa-citiciral naših bratov in se ti bore za svete narodne pravice junaški, hrabro, ognjeno, oduševljeno...« »Ko se govori o Trstu, je za mnoge našincev to poj m tujinskega italijanskega mesta. Ali temu ni tako. Tako bi bilo, ko bi narod podlegel, kakor je v nekem drugem fcraju hrvatske domovire (na Reki). Ali v Tr^tu nas Darod slovenskega in hrvatskega imena bdi, straži, dela, se bori. 1» >r: se, da ohrani sebe in da nam ohrani naše krasno morje...« »Kolikor je čestitih Hrvatov in Slovenoev, vsi so bili predvčerajšnjim ee svojim &rcem v Škevlnju. Borbo naših bratov spremljamo vsi... ni to borba lokalne nravi, ampak je borba za skupne nam svete zaklade svobode in jedinstva !« Taki pojavi simpatije in sočutstvovanja so v dokaz, kako resnično je govoril poal. Spinčič na shodu v Skednju, rekši nam v tolažbo, d a nismo sami, da imamo svojih bratov! Ako pravi » Hrvatska«, da je ta naša borba in energija, ki jo kaže naš živelj na tržaškem ozemlju, njim v vjpodbujo in tolažbo, pa je na drugi strani tržaškim Slovencem v vspodbujo in tolažbo, ako Ču-jejo take pojave simpatije in sočutstvovanja. Zopet — žrtve ! Zistem privlačevanja tujincev v deželo, ki jemlje domačinom kruh iz-pred ust, je zopet zahteval žrtev! In zopet v nesrečnem Križu, kjer jim je tujinstvo itak že zamašilo glavni vir dohodkov — rib.ško obrt... Na vodovodu pri sv. Križu delajo drug rezervoar. Podjetniki so Nemci, načelniki delavcev Italijan'. Minolega ponedeljka pa je bilo, koje par naših domačih mladeuifev šlo tjakaj, proBit dela. Bili so odbiti, ćeš, da jih ne morejo vsprejeti, ker da ni dela za toliko delavcev! Ža to je pogrelo domačine, ki so vedel', da so na istem delu istega dne malo pred njimi vsprejeii par njih iz Italije!! Ko pa je vsprič> njdi pr šlo tjakaj zopet par takih uailjenctv, in bo bili isti tudi vs prejeti (!!!), je vskipelo v naših. Kako tudi ne?! Kdo bi ee mogel čuditi temu?! Za Avstrijca na avstrijski zemlji ni dela, za tujinca pa ga je!! Prišlo je do bur- nih prizorov in italijanski »capi« so hitro poslali po orožnike. Neverjetno naglo, kakor da so vzr?stli iz tal, bilo je pet orožnikov na licu mesta. A facit vse*au je bil, da so trojico naših u k l e n i 1 i in odveli v zapore...!! Kaj bo sledilo, tega ni težko uganiti ! ! Te podatke smo napisali po ustmenem sporočilu Križanov — došlih navlašč v naše uredn štvo —, ki pa so še posebno naglašili, da ona trojica, ki so bili odvedeni v zapore, niso pristaši slovenske narodne stranke, marveč takoimenovane cikorijaške stranke. Ta moment je važen, ker priča, da oni trije niso tako s Ino nastopili morda iz narodnega šo-vin;zma, ampak da so le žrtev obupne borbe — za kruh, kijimjevzkračen tuji n c e m v p r i 1 o g ! ! Na tem eklatantnem slučaju je dokaz za vsakogar, da je konkurenca tujincev domačemu delavcu res že postala v gospodarsko kala mi teto — da je postala le-ta moment permanentne nevarnosti, ki bo zahtevala zopet in zopet — žrtev. — Ta konkurenca pomenja morda v hipu najvažneji del soci-jalnega vprašanja v našem ožjem tržaško-okoličanskem okvirju...... To vprašanje bi morali morda tudi — socijalisti začeti enkrat motriti se stališča taktičnih, praktičnih odnošajev — torej z edino veljavnega stališča — ne pa da je trdovratno m >tre skozi naočnike neke krivo umljene in deplacirane humanitete! Krivične izlasti še zato, ker involvira n e-h u bi a n n o s t do najbližjega!! Po tem najnovejem kršžkem slučaju pa naj sodijo čitatelji, s koliko opra vičenostjo očitajo socijalisti narod. stranki ,nar. bestijalizem( in ne človekoljubje zato, ker rečena stranka nastopa proti invaziji delavcev iz Italije ! Domovinska pravica. Onim, ki so po podpisanem uradu vložili prizive proti rešitvam, s katerimi so jim bile prošnje odbite zato, ker so imeli prosilci kakega svojca v mestni bolnišnici, naznanjamo, da treba do konečne rešitve še nekoliko — mesecev. Tržaška vlada je odbila magistratovo trditev, češ, da je tako bolniško oskrbovanje — redna miloščina, ter je izjavila, da je po nje mnenju vsaka bolniška oskrba le slučajna — nikakor pa ne redna ali stalna miloščina. Magistrat je seveda — trmast kakor je že — rekuriral na ministerstvo, katero jeiz istih vzrokov, kakor name s t n i š t v o, dalo prav prosilcem inje odbilo m a g i s t r a t o v e prizive. Magistratu pa to še ni bilo dovolj. Rekuriral je na upravno sod šee, katero ima zadnjo besedo v lem vprašanju. Sedaj treba najmanj še tri mesece, predno pride ta stvar v končno rešitev na Dunaju. Kakor je videti, smo zmagali že v dveh instancah ! In nadejamo se, da tudi upravno sodišče pritrdi nazoru namestništva in mini-sterstva, kajti sicer bi — nad polovico vseh prosilcev izgubilo pravico do domovinstva v Trstu po novem zakonu. Kajti le redka je družina, med revnejšimi sloji, ki bi bila tako srečna, da bi v teku 10 let ne bila potrebovala nikake bolniške oskrbe. Ker pa so revnejši ploji v ogromni večini in ker je bolniška oskrba, že po zdravem človeškem razumu res le slučajna in nikakor ne redna — kakor si jo je mislil zakonodajalec kakor razlog za fdrekanje domovinstva — nadejamo se, da se tudi najviša instanca izreče v obrambo interesov ogromnega števila revnejših državljanov, in pa za — zakon Našim gg. državnim poslancem polagamo še enkrat na srce to tudi za naše revDe kmečke občine velevažno vprašanje ter jih prosimo, naj ne potrudijo, da državna uprava enkrat stori konec manevrom, s katerim se tižažka občina že toliko čaia odteza svoji — dolžnosti ! Urad političnega društva »Edinost«. Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželaem -»odišSu v Trstu so odposlale nadalje občine Nabrežina, Voj-ščica, Tomaj, prošnje na ministerstvo za pravosodje. Ma* izle' je prired 1 vreraj m ičan oddelek pevskega društva »Kolo«. Kolaši so izleteli v bližnji Kocol k našemu vrlemu Lahu, ki toči Bvoj izvrstni pridelek po zmernih cenah. Zabava v družbi mnogoštevilnih domačinov je bila izvrstna. Isti bo radostno poslušali lepo slovensko in hrvatsko petje. Lepa naša pesem je donela tudi mejpo-toma nazaj v mesto vse do ulice Russetti, kjer smo se razšli. V korist narodne stvari bi bilo želeti, da bi tadi druga pevska društva pogosteje ob:skovmls naše Rocolce. V to je lepa prilika izlasti sedaj, dokler toči naš Lah. Kolaš. Zid se je porušil. Med ulicami Bo-eehetto, Paduina, Far neto in Bachi grid'jo sedaj port vodstvom inženerja Edvarda Turka novo h šo. Gradnja te hiše je dospela v so boto do prvega nadstropja in je bil že postavljen pod tega nadstropja. V soboto, okoli 2. ure popoludne, pa so delavci, ki so bili na podu, Čutili, da se je pod zazibal in so hitro pol>egnili. Takoj na to se je jeden zidov zrušil. Zrušenje je baje povzročil velik kup opeke, ki je bil naslonjm na dotični zid. O tej nesreči se je močno pobil 44 letni klesar Alojzij Vidmar, na katerega je padlo mnogo opeke: k sreči pa rane niso ne varne. Najdena listnica. Gospod Leopold Andre iz Nabrežine je koncem min. mes. pozabil v javnem stranišču pri »ru lecem mo^tuc listnico z i?1"1'I kronami. Ko je zapazd, da mu listnica manjka, povrnil se je k ženi, ki je tamkaj naetavljena, a ta (Eliza (r*i?»e premičnin. V torek, dne 11 nov. ob 10. uri predpoludn« se bodo vslad ■aredh« tuk. c. kr. okra;n«ga sodišča ca scetto 5, roizarnke klopi, voz in hi«na oprava; Barko\lje krčma (»Alla Vittoria«), krČmarskaa oprema in vina : ul ca Stadion 16, kolega in razno. v renrUikl »T.<» — Duetj plima *>n 2.10 j>retlp. i» o 1138 pop.; oseka ob 6.35 pretipoluda« ta or» »J 22 popoludns. Društvene yesti. »Trgovskemu izobraževalnemu društvu« je podaril V. Z. 1 K kakor izgubljeno stavo. Vesti iz ostale Primorske. Štrajk v Mirnu »Soča« piše: Štrajk «e bliža svojemu koncu. Štrajkovci so imeli v sredo popoludne na tukajšnjem glavarstvu konferenco, katere se je udeležil tudi obrtni nadzornik inženir Ccglievina iz Trsta. Nadzornik je svetoval delavcem, naj gre lo na delo pod star mi pogoji, kar pa s > delavci odklonili. Zvečer potem so imeli delavci v Mirnu zborovanje, kjer so sklenili ostati v žtrajku, izvzentši dve trvdki, kateri sta privolili poviška jedno uro manj dela ter -ta uvedli nekatere {»oboljške v zdravstvenem pogledu. Oai delavci, kateri «o začeli delati, so se odločili, da l>odo dajali po 2 kroni podpore štraj Kujoči m. Vipavska železnica. Pr »met p> vipavski železnici je velik, zato pa postaja potreba tretjega vlaka vedno veča. Dogaja se, da je vlak tako poln, da morajo ljudje stati, kjer pač kdo more. Dokaz, da je potreba prvič več vozov pri vlakih, drugič pa da sta dva vlaka po sedanji dispoziciji premalo. Kratit- brez konca in kraja. V št. od 7. t. m. smo bili posneli iz »Narodnega lista« na VolookeoD, da je orožn ^tvo dobilo nalog, naj KrstVa odvede v zapor. Kakor smo doznali pozneje, ta vest ne odgovarja resnici, llospod adjunkt Lucich je že 14. oktobra dobil nalofij od deželnega sodišča v Trstu, da mora KrstV nemudoma nastopiti kazen sen?a iadugio . Dotčni odlok je bil uročen Kratic i »ine 17. oktobra, a g. L jcich mu je v istem odloku <1 o volil osemdneven rok. Kasneje mu je Lnceh podaljšal ta rok do 21*. oktobra. T a d a n je Krsti e p o-1> e g n i 1 na K e k o. Ali niti sedaj ni adjankt Lucch še da! naloga, da je Krstića privesti v zapore, da si je dobil od deželnega sodišča v Trstu celo — ukor. Se le 5. t. m. je dal Luc:ch orožnikom nalog, naj privedejo Krstića : no, ta nalog niti ekspediran še ni! Tu treba povdariti, da je sodnik Lucich tesen prijatelj dra. Costant:nija, odvetnika na Volo skem. a ta poslednji zopet »socius« Krst;c'j.... ! Kaj naj rečemo? se-li je čuditi, ako se med ljudstvom utrja mnenje, da je bilo vse postopanje proti Krst <:u poprej dogovorjeno med dobrimi prijatelji ? ! X Sadjarsko društvo za komenski okraj bo imelo dne 23. novemb. svoj redni občni zbor. Dnevni red : 1. Poročilo blagajnikovo. 2. Pouk o pravilnem sadjarstvu. 3. Razni nasveti. 4. Razdelitev sadnih dreves. — Na obilno udeležbo vabi odbor. V Opatiji je bilo od 1. septembra pa do vštetega 5. no? embra 1902 4458 oseb. Od 30. oktobra 11*02 pa do vštetega 5. novembra 11*02 je prirastlo 249 oseb. Dne 5. novembra je bilo navzoč h 771 oseb. X PogTeb rodoljuba. Od Sv. Antona v dekanski občini, nam pišejo : Minoli ponedeljek bil je tukaj pogreb značajnega narodnjaka in odbornika našega vrlega pevskega in bralnega društva »Svoboda«, 28 letnega Ivana Kavričiča. Tacpga pogreba ne pamtimo, da bi bi i kedaj videli v naši vasi. Poleg pevskega zbora »Svobode«, ki je z ganljivim petjem ppremil svojega pokojnega uda in odbornika k večnemu počitku, bila je v sprevodu malone vsa vas in mnogo ljudstva ;x sosednjih vasi. Dekansko občino je zastopal upraviteljev namestnik. Ta veličastni sprevod je nogcčno uplival na vaščane in pridobil mneg » novih prijatelje" društvu »Svoboda«, ki je izkazalo tako lepo čast svojfinu premi-nolemu členu, in mnogo vaščanov se je na novo vpisalo v to narodno društvo. Po pogrebu je družina pokojnega jako lepo postregla pevcem, ki so pevali na pogrebu, za kar jej v imenu vsega društva izrekam najsrčnejšo zahvalo. Odbornik »Svobode«. X Podivjan sin. V torek zvečer so zaprli v Gorici Ivana M »ntico, stanujočega v Kapucinski ulici, ker je žugal očetu, da ga ubije. Fant je prisil na p »lic-ijo ter ovadil svojega očeta, č š, da ga je pretepal. Ko se je pa policija prepričila na licu mesta, •la je oče kaznoval sina, ker mu je žugal, spravila je mesto očeta s-na pod ključ. X Smo pač v Primorju. .. .! Te di je prišel na Volosko slavni, da preslavni zastopnik V. kurije istrske v državnem zboru, vivo o morto Benatti. Prišel je v stvareh občinskih volitev v Veprincu in je menda dovel seboj polno — municijona za volilno bitko. A veste, kdo jedini je znal za njegov prihod, kdo je lini je bil na vsprejemu I ! Toje bil — c. k. davčni oficijal Schreiber na V o i o s k e m ! ! G. Sehreiberja ne zavidam > radi neaavadue svobode, ki jo vživa v pojavljanju svojega političnega mnenja, ako le ne bi se drugim, ki slučajno niso somišljeniki dra. Benattija, tako salamensko ne kratila ista svoboda....! Koliko druzih je, ki bi dobili po prstih, da bi jih skelelo, ako bi hoteli kaj tacega, kar svobodno fine tisti Schreiber na Voloskem ! ! V Po ti gradu imajo c. kr. poštarja, čegar ime zveni nekam js»ko po petkovo. Ker pa je velik Italijan pred Viilarijem in zvezdo italijansko, piše se za — Peti ha! Ta poštar je dal na nekih razglednicah, katere prodaja, z nekim poštnim pečatom zaocazati čiBto slovenski napis »Podgrad« v litri ter je dal napisati — italijanski : »III. Castelnuovo in Istriac. To pa zato, da ugodi c. k r. Italijanom v Podgradu! Če si prišel namreč na dižavne oblasti v čisto slovenskem Podgradu, /A\ se ti, da si prišel v malo Ka-labrijo. Uradniki na sodišču so skoro vsi Italijani. N č ni res, kar vedno kr če Italijani : L' Italia fara da ! Ne : L* Italia fara coli' aiuto delle autoriia aimriaebe ...!« Vesti iz Kranjske. ♦ Občinske volitve v Idriji. Dae 8. novembra so se v I Iriji vršile občinske volitve. V III. razredu je zmagala katoliško-narodna stranka, v II. in I. narodno-na-predna. Vesti iz Štajerske. — Volilen komisar, kateremu se mndi. Dne 7. t. m. se je vršila v Rogatcu j volitev poslanca za skupino mest in trgor : Ptuj Rogatec. Začetek volitev je bil določen na 9. uro, a ž e o b 10. uri je volilni komisar Pichler :z Ptuja zaključil volilni čin, da-si niso še vsi volilci prišli v volilni lokal. Ravno so došli tudi volilci, ki bi bili glasovali za dvornega svetnika Ploja, ko je volilni komisar, volilni komisiji na čelu, stopal iz volilnega lokala ter pripomnil, da je volilni akt že zaključen in da se zato ni čakalo dalje z zaključenjem volilnega čina, ker je postopek na deželnih volitvah drugačen, nego pa na državnozborskih. No, gospod e. kr. okrajni komisar, če je temu res tako, zakaj pa to ni povedano na legitimac'j-jkih kartah ? ! Pa — saj se poznamo! — Občinske volitve v Orehovi vasi pri Mariboru. V sobotni številki smo povedali, da je slovenska stranka srečno odbila nemški in nemškutarski naskok povodom občinskih volitev v tej občini. Sedaj pa posnem-Ijemo iz »Sud^teierische Preske« se nastopne podatke : Slovenci so zmagali v II. in I. razredu. Nevarnost za to občino je bila velika, ker so Nemci in nemškutarji razvijali nečloveško agitacijo in so poskusili vse možno, da bi dobili to občino, pa ?o se njih napori razbili ob poštenju slovenskih volilcev. Čast tem poslednjim ! Vesti iz Koroške. Saj znajo slovenski, kadar — jim kaže ! Mestni očetje v Celovcu so sicer silni sovražniki slovenskega jezika. Pa ne vsikdar. Kadar jim kaže, se cel<5 radi poslužujejo tega jezika. Tako n. pr.: kadar jim gre za to, da love — slovenske volilce ! Rivno se-d*j so bili podžupana celovškega, dra. Gustava pl. Metnitza, postavili kandidatim za četrto ali splošno kurijo. In v podkrepljenje te kandidature je .nož izdal slovenske proglase. N emško nacijonalna gospo la so s tem svojim slovenskim oklicem vendar enkrat jasno pripoznali, kar tolikokrat todala k ravnatelju deputa-tacija hrvatskih dijakov, da mu pojaBni njegovo postopanje i a ga opozori na posledice stemu. Nato pa je velemodri šolski senat obdržaval konference o tem, da li naj se mladega mohamedana še nadalje sili v krše- X X X X X X X X X X X X X X X X * X XXXXKXXKXX*X#XXX »pohištva jg dobro poznane X tovarne inizarste zadruge v Gorici (Solian) JJ vpisane zadruge z omejenim poroštvom * prej ^Inton Černigoj y Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) fi št. 1. hiša Marenzi. y Največja tovarna pohištva primorste dežele. XSolidno&t zajamčena, taj ti les se 03u5i v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. BT Album pohlitev brezplačen. SMsamler Levi Minzig i © © ca © © Prrm la ■«jve£ja tovarna pohlltra gj T*eh vrst. << •s T R S T U -SJ ZALOOB: Piazza Ratari« It 2 gjj (Šolsko poslopje) gj St TOVARNA: Via Teta, vogal Via Llailtaava [ In Via Rlbarn it. 21 Talafon »t. 67 0. _ -HOM- 9/ Velik izbor tapecarlj, ircal la allk. Ur Tri«j c naroCb* tadi po posebnih načrtih.. Cen« br«i konknrano«. & ILUSTK0TAI1 CIIII ZAITOKJ II fBHIO _ Predmeti postavio se na parobrod tfj aH železnico franKO ^ Aimaida. Li ni zadovoljna z vlado. MAPHID 1>. (B) »ImtH-riaU javlja iz Ij z'*>ne: H«>rtugal>ka vojska ni zadovoljna z vodstvom javnih Ftvari. V Lizboni s? povrri, da «> tr'je genrr'i poprjeli inicijativo za obvrUenje kralj«, da to ni možno, da bi ostal" sedanje ministerstvo. karlUtfsko gibanje na Španskem BARCELONA 9. (B.) Iz izpovedeb zaprtih oseb izhaja, da ;e bil opravičen sum. da s* pripravl a kari s';ška vstaja. D ibavite lji or« žja priznavaj«*, da so dobili denarja za df bi-vijanja rmJfcij. H sne preiskave v stanovanj h Karr«tov fp nadaljujejo. Strajk erkostaveev. BUDIMPEŠTA 10 (B> 200 črkostav cev i r. 30 tislarn je stoj i'o v štrajk, ker noč« jo vsprejeti novega tarifo. Pohj<*donoscev se hoče umakniti ? KOLONJA 10. (15) »Ko'ni°che Zei-tuDg« javlja z P« trt grada včerajšnjega dne: Prokurator svetega sinoda Pobjedonoscev je z rzmro na svojo vi* ko starost, da bo mcgel evrja z*dnj» leta preživeli v miru, zaprosil za odj uščerje z roeet*, ki je zavzemlje. Kakor n;fgov raslrdnik ?e oznaka Serg»j Še rfmetjev. K*čeni list javlja dj^je, da so vse ve^ti o neugodnem zdravstvenem stanju carske dvrj re neresnične. Car in ar ca da sta pri najboljem zdravju. Maseasnija zaprli. NE\V-YORK 10. (B) Ma cagni ja bo pinoči v Bostoru ra loil-o njegovega imprp-parija r?»di prelomlien:>» pogodbo aretirali. a ga ropei i*pn«tdi na svobodo. ko je pr 1» r 1 10.000 d< lanjev. O t* iti pIhčsmi 1>o razpr: vh jutri. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji1-« ,;enah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za bei"»do: za večkratno inf*ercijo pa se cena primemo zniia Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 00 stot. Zahvala. Za mnogo! rojne dokaae iskrenega fočutja med boleznijo in ob prerani smrti drjge soproge oziroma hčere, tet',; in svakinje gospe josipine petrič * poljšak, kakor mdi za darovane vence in o«e'»no u lelež'»o, gg. železniškim uradnikom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so od blizo in daleč prihite'i izkazat dragi nam ranjki zadnjo čast, izreka-»m najtoplejšo zahvalo ter pri rčoi : B«'g plati ! GORICA, dne S. novembra 1902. Žaluj«m*i (»stali. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V 7alooi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. „Anini le F ruf krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 40 kr. Crna istrska...... „ 36 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na rtom od 10 litrov-naprej: Ipavsko belo liter po 36 kr. črno istersko liter po 36 kr. Priporoča ce tudi krčmarjem, katerim dajem vino« d 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barriera verHiia. (vogal Andronn deli' O'mo). S Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev iii tapecarij. 1 — Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu XXXXKKXKXKKXKKXKXttXXKXXKXXXXXX*X X x x n x x i V Trstu. Zalosra likerjev v sodcih in bo*elikah. Perhauc Jakob ^T^TJ *in ;n butel k. Poatreiba točna, cene zmerne. Kavarne. Antnn Snrli PriPoro^a *Toj° hTano I-IIIIUII V^UI M »Commercio« kjer je sba- jalifće Slovencev. Na razpolago t»o vsi slo veuski in mnogi drugi časniki. Prodaja iranifakturnega blaga x SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podruži«'o na debelo in drobno ter se izvrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne natoćbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum* nega skladišča c. Kr. glavnega carinskega urada in, c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. ^m javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda. K X X U n K X X X X X X X X X X X X X X •ooo o o o —oo—oo— M. Aite trsroTina z mnnifakturnim blagom ooo« o o o ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. Q odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo Q 0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, v Q da more v polni nieri zadostiti vsem zahtevam Q i cejj. odjemalcem, i V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz OprvTh tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu 0 je velikanski iiber platnenega in bombažnega x ii ; ___.: j? I____.„,.1-n rrctn riPrilH Velika zaloga izgotovljenih oblek za mo^ke in dečke Velik izl or oblek za mo£ke od gld 6^0 do 24. za dečke od gld 4 do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od a^trahana od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. —\ Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finej*e od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld 2.50 — 10 Haveloki za moške in dečke po [ najnižiih cenah. Hlače od moleSkina izlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Črtane močne srajce za de'.avce gld. 1.20. Ve lika raloga movij za moJ-ke obleke na meter al . SL^rist" M r'v;2Ž novo došlih najmodernejših v ulici Poste nuove -e zprejemajo izdelovanja obleke ^^ plaščev, po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih riRanicah in merah za mo^ke in dečke. Knjigovodja in korisponflent \<šč J1« !11 In« m« fdovtmkfga, ne^lšk^g•a in ;tal i nfk'g« itziK.*, jr j ra\en za }»otovan:e, ipče t-e. l,r««ln - nidl c n?: K' zarsko tovarro And Jakil. Rupa. pošta Miren pri Gorici. Prodajalnica ur J. }(aslinger zajtri^ežen iz\edenec in urar e. kr. pri v. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izl»or ur veeli vist. Poprave ee izvrše v katerieikoli množini in kateresihiKli vrste, kakor kron<»metri it