BOHOR
ŽARI...
Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah
LETO: III	ŠTEVILKA 3	MAREC 1981
Koliko nas je ?
Uredniški odbor:
Bizjak Franc Habjan Vinko Jakoš Jože Kidrič Mimica Javorič Slavko Lapornik Marjana Murgelj Zvonko Pilko Zlatka Škornik Edi Šmdgoc Karel Valant Marcela
(Izdaja Radio Šmarje)
Naklada:
5000 izvodov
Tisk:
Papirkonfekcija
Krško
Bohor je spal,
Bohor šumi,
Bohor je vstal,
Bohor žari...
(Radovan Gobec: Pesem
Kozjanskega odreda)
Od mene	do mene
Popis v letu 1980
Prvih deset dni v mesecu aprilu letos bo na območju celotne Jugoslavije potekala ena najbolj Obsežnih, zahtevnih in pomembnih družbenih akcij. V tem času se bo pri nas izvajal popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. To pomeni, da bodo v tej družbeni akciji udeleženi prav vsi prebivalci ter njihove temeljne dobrine.
Popis je zdlo obsežna in zelo zahtevna statistična naloga, ki terja obsežne in temeljite priprave, da bi lahko uspela in dala pričakovane rezultate. Te trajajo že nekaj let in so v tem času v ¿lavnem že pri kraju.
Popis urejata zvezni in republiški zakon o popisu prebivalst-
va, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981. Oba zakona podrobno opredeljujeta pomen in namen popisa, zato predstavljamo le najpomembnejša vprašanja, ki jih določata oba zakona:
—	popis bo opravljen po stanju na dan 31. marca 1981 ob 24. uri. Ta trenutek se imenuje kritični trenutek. Sam popis se bo opravljal v času od 1. 4. do 10. 4. 1981, ko bodo popisovalci obiskali vsa gospodinjstva in povprašali po podatkih, ki so obstajali v kritičnem trenutku;
—	vsebina popisa so prebivalci, gospodinjstva in stanovanja;
—	v popisu sodelujejo vsi občani, ki so dolžni dati popi-
sovalcem pravilne in popolne odgovore na postavljena vprašanja;
— udeleženci v popisu (popisovalci in drugi) so dolžni varovati uradno tajnost. Posebej je v obeh zakonih poudarjeno, da morajo vsi izvajalci popisa varovati kot uradno tajnost vse podatke, 'ki se nanašajo na osebne, družinske in premoženjske razmere posameznikov, ki bodo popisani. Zato odpade vsaka bojazen, da bi se lahko v popisu zbrani podatki kakorkoli zlorabili. To posebej poudarjamo zato, da bi prebivalci dali popisovalcem zares točne podatke na posamezna vprašanja, ki jih bodo postavljali v skladu z zahtevami, kajti le na ta način bo dosežen namen popisa.
Tudi v naši občini so bile doslej opravljene obsežne priprave ki so v glavnem končane in je vse pripravljeno, da bo popis nemoteno potekal. Že v decembru 1980 je skupščina občine imenovala popisno komisijo, ki vodi vse priprave na popis v občini in skrbi za samo izvedbo.
Komisija je opravila obsežno pripravljalno delo. Popisni okoliši, na katere je razdeljeno območje občine, so bili preverjeni in se je zanje izdelala ustrezna grafična dokumentacija (skice okolišev z vrisanimi stavbami in hišnimi številkami). Občina je razdeljena na 233 popisnih okolišev. Za vodenje in izvajanje popisa je komisija izbrala in imenovala 24 občinskih inštruktorjev ter 180 popisovalcev, ki bodo v času popisa obiskali in popisali prebivalce, gospodinjstva in stanovanja v občini. Oboji so se temeljito pripravili in so v ta namen ustrezno usposobljeni za pravilno in kakovostno izvedbo popisa. Ni treba posebej omenjati, da je bilo potrebno za izvaljanje zagotoviti še marsikaj drugega; prostore za delo udeležencev v popisu, tehnična in materialna sredstva, strokovne kadre ipd.
Že pred začetkom so bila opravljena številna pripravljalna dela in zbrani nekateri podatki, ki so potrebni pri popisu.
Tako so občani v letu 1980 in v začetk utega leta preko upravnega organa za notranje zadeve prejeli obvestilo o dodeljeni enotni matični številki občanov (izjema so le tisti občani, za katera republiški zavod za statistiko ni zagotovil potrebnih podatkov). Občani, ki imajo stanovanja za oddih in rekreacijo, so dobili na dom vprašalnik o teh stanovanjih s prošnjo, da ga pravočasno izpolnijo in vrnejo občinski popisni komisiji. Delavci na začasnem delu v tujini so ob novoletnih praznikih dobili na mejnih prehodih poseben vprašalnik, ki so ga izpolnili in pustili ,pri svojih domačih ali pa poslali občinski popisni komisiji. Vojaki so v svojih enotah opravili popis, izpolnjen obrazec pa so poslali domov ali pa na občinsko popisno komisij. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela so prejeli izpolnjen obrazec s podatki o njihovi temeljni organizaciji ter podatki o njihovi zaposlitvi, ki ga bodo izročili popisovalcu ob popisu.
Kljub temu, da so bile doslej izvedene vse potrebne priprave, ki zagotavljajo uspešno izvedbo, je zelo pomembno, da se tudi vsakdo in vsako gospodinjstvo vnaprej pripravi na Obisk popisovalca. Vnaprejšnja pripravljenost bo olajšala delo popisovalca, obiskovancem pa bo v znatni meri skrajšan čas obiska.
Zato priporočamo, da vsako gospodinjstvo oziroma vsak občan upošteva naslednja napotila: — priporočljivo je, če je le mogoče, da bo v času popisa od 1. 4. — 10. 4. 1981 vsak čas doma oseba, ki bo lahko dala popisovalcu potrebne podatke;
—■ vsako gospodinjstvo naj ima pripravljene potrebne dokumente in podatke kot so obvestila o dodeljeni enotni matični številki občanov, obrazce za osebe v delovnem raz-
merju, iki so jih dobili v svoji temeljni organizaciji združenega dela, obrazce za osebe, ki so na začasnem delu v tujini, če so jih njihovi svojci dostavili na dom, po-pisnice za osebe, ki so pri vojakih, podatke o stanovanju in stanovanjskih površinah ipd.
— priporočamo pozorno spremljanje informativnih oddaj na RTV in v časopisih, ki v tem času izčrpno seznanjajo s pomenom in vsebino popisa.
Prepričani smo, da bo letošnji popis opravljen pravočasno in kakovostno, saj to zagotavljajo obsežne in temeljite priprave ter ne nazadnje tudi vsesplošna
pripravljenost vseh prebivalcev za dejansko sodelovanje v popisu. Tako bomo zbrali in pridobili pomembne podatke, ki ne bodo samo pokazali našega desetletnega razvaja, temveč bodo tudi osnova za bodoče načrtovanje.
Predsednik popisne komisije:
Ivan Jernejšek
Akcija NNNP 80-81 prehaja v zaključno
V vseh temeljnih sredinah ■naše družbeno politične skupnosti se uresničuje, ponekod bolj, drugod manj, na splošno pa zadovoljivo, bogato zasnovan program aktivnosti v letošnji akciji NNNP 80/81. Sprotno preverjanje dosedanjih dosežkov dokazuje, da se nalog ne lotevamo več kot začetniki temveč načrtno, odgovorno in zavestno, skratka »rutinirano«, kot temu radi rečemo. Posebej razveseljiva je ugotovitev, da akcije ne jemljemo več kot kampanje, ki bo trajala dva, tri ali več dni, temveč kot sestavni del celote naših vsakodnevnih dolžnosti, če že ne celo delavnih navad. In prav ,s tem uresničujemo sproti, dan za dnem, enega temeljnih ciljev akcije — množično in kontinuirano ohramlbo ter varnostno usposabljanje vseh ali velike večine delovnih ljudi in občanov. Jasno je, da se s tem vidno dviguje raven naše obrambne in varnostne kulture, na kateri temelji in iz nje izhaja koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Ugotavljamo, da znanje, pridobljeno v predhodnih in tudi v letošnji akciji, že s pridom uporabljamo v našem vsakodnevnem življenju in delu. Čedalje pogostejši so primeri odgovornega odktosa d» zasebnega premoženja, čuvanja življenja in zdravja del. ljudi in občanov, samozaščitnega ravnanja v prometu iitld., čeprav ne moremo in ne smemo trditi, da smo lahko z našo aktivnostjo na naštetih področjih v celoti zadovoljni. Kot primer naj navedemo ugotovitev, da so pred nami, zlasti na področju požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu, pri varovanju družbene in zasebne lastnine in drugod, še neuresničene številne pomembne naloge, ki jih ni mogoče odlagati in terjajo naš takojšen in maksimalno odgovoren pristop k njihovemu razreševanju. Brez dvoma smo za to dovolj usposobljeni, le malo odgovornosti in samozaupanja nam še manjka.
Vzpodbudne in razveseljive so ugotovitve o zavzeti in odgovorni obrambni ter varnostni aktivnosti večine osnovnošolskih delovnih organizacij, nekaterih družbenih organizacij ter društev, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, državnih organov, družbeno-poli-tičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih. Žal so med nekaterimi naštetimi tudi izjeme, M še vedno iščejo poti in metode za uresničevanje sicer jasno dogovorjenih ciljev in nalog. V takšnih sre-
dinah bo brez dvoma potrebno pojačati družbeno politično aktivnost subjektivnih .sil in če ne bo drugega izhoda tudi' poostriti osebno ter splošno odgovornost ■pristojnih čdnilteOjjietv. Ob vsesplb-šni in odgovorni zavzetosti naših delovnih ljudi in Občanov so ‘takšni, sicer osamljeni primeri, toliko manj razumljivi in dopustni.
Če se vprašamo, katerim programiranim nalogam smo posvetili doslej največ pozornosti, moramo ugotoviti, da so bili v ospredju naših prizadevanj dograjevanje obrambnih in varnostnih dokumentov, splošno in posebno usposabljanje delovnih ljudi in občanov na različnih področjih obrambne ter varnostne aktivnosti, izvajanju naših rednih nalog, ki pa so posebnega pomena za SLO in DS, informativni dejaivnostd ter drugo.
Brez dvoma bomo pospešeno nadaljevali s tekočimi prizadevanji zlasti tam, kjer zaostajamo za zastavljenim programom. Poseben povdarek bomo namenili nadaljnjemu množičnemu vključevanju delavnih ljudi in občanov v vse naloge, ki smo si jih zastavili, saj koncept akcije in DS v drugih sredinah teme-
VEČ NEPOSREDNEGA IN ODGOVORNEGA UVELJAVLJANJA SPREJETIH STALIŠČ
Ko OK ZKS Šmarje pni Jelšah ocenjuje svoje delo v preteklem obdobju ugotavlja, da je na vseh področjih delovala dokaj uspešno, še posebho tam, kjer se rešujejo pomembni gospodarski in družbenopolitični problemi. Vendar pa je treba
fazo
NNNP ne predvideva pasivnih opazovalcev. Več pozornosti kot doslej bomo posvetili, na vseh ¡nivojih in v vseh sredinah, informativni dejavnosti ter praktičnemu preizkušanju teoretično zastavljenih ciljev. Nadalje je nujno, da komiteji za SLO in DS v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter odbori za SLO
Ijito ocenijo doslej uresničene naloge ter če je to potrebno, sprejmejo smernice za nadaljnje delo. Ob vsem tem mora priti strokovna in druga pomoč organov, ki delujejo na nivoju občine, do polnega izraza.
Naštete naloge so pomembne, saj so od njihove izvedbe neposredno odvisni rezultati zaključnih preizkusov, ki bodo potekali v mesecu aprilu in maju z namenom, da dajo dokončen in objektiven odgovor na vprašanje v kakšni meri smo sposobni prispevati svoj delež k zavarovanju temeljnih pridobitev naše socialistične samoupravne skupnosti ter s tem zagotoviti njen nemoten nadaljnji razvoj. Prepričani smo, da je odgovor lahko in tudi bo pritrdilen.
D. J.
storiti še več. Doseči je potrebno odločnost in brezkompromisnost pni izvajanju stabilizacije, kadrovske politike in usmeritve ‘družbenopolditičnega sistema. Utrjevati je potrebno kolektivno delo in odgovornost, predvsem pa zahtevati odgovore za neizvajanje ali slabo uresničevanje sprejetih odločitev. Sleherni član ZK je odgovoren za izvajanje opredeljenih in sprejetih nalog.
Teritorialne ¡enote so vselej pripravljene
Samoprispevek - Samoprispevek
Samoprispevek
V slogi je moč
Občani šmarske občine se bomo jeseni ponovno odločali za združevanje dela sredstev za skupne naloge in vsesplošni razvoj.
Koncem letošnjega leta poteče veljavnost dosedanjega samoprispevka, ki smo ga z referendumom izglasovali pred petimi leti. Rezultati, ki smo jih dosegli s tem denarjem in z dodatnimi krediti in prispevki občanov ter delovnih organizacij ,so izredni,
saj smo letno asfaltirali skoraj 30 km lokalnih cest, zgradili več sto km vodovoda, telefonije, elektrificirali gospodinjstva, postavili mrliške vežice, kulturne domove in še in še bi lahko naštevali. Tudi nove šole smo zgradili po programu, čeprav nam je za zadnjo v Rogaški Slatini zmanjkalo denarja, kar ob znani rasti cen ni nič nenavadnega. Če ocenimo dosežke, nam vsem znane, vidne na vsakem koraku,
potem lahko pribijemo, da se je to pot ponovno potrdilo znano geslo: »V SLOGI JE MOČ«.
In če hočemo s tem tempom nadaljevati; če hočemo, da bi uresničili vse programe, ki smo jih ravno letos začrtali v sleherni krajevni skupnosti, se bomo morali ponovno Odločiti za SAMOPRISPEVEK. Seveda ne na pamet! Temeljito in pravočasno bomo morali pristopiti k načrtovanju in politični aktivnosti, da v jeseni, ko bo referendum, ne bo nikogar, ki ne bi vedel za kaj gre, za kaj združuje sredstva, da ne bo nikogar, ki bi bil proti.
Ob zavesti, ki ste jo občani šmarske občine izpričali že neštetokrat, vselej kadar je bilo to ■j skupnem interesu potrebno, sploh ne dvomimo v uspeh. Pravočasnost in temeljitost priprav sta potrebni, da bomo zbrana sredstva čim bolje Vložili tako, da bomo uspehov in dobrin deležni vsi, predvsem pa tisti, ki v vsesplošnem razvoju najbolj zaostajajo. V naših rokah je ključ napredka, v naših rokah in v naši slogi.
Občinska konferenca SZDL
lil. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
dalj nje obdobje, bo tudi to vplivalo na značaj in vsebino kongresa. Tako se vsebina in čas III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije vključujeta v najširše priprave kongresa Zveze komunistov in kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter zato predstavljajo najpomembnejše naloge vseh subjektivnih sil.
Glavna tema
Izhajajoč iz tako opredeljenega namena in značaja III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je sprejeta glavna tema z naslovom: ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ.
Ključna vprašanja glavne teme so:
—	pridobivanje dohodka in delitev dohodka
—	samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka
Vsebina temeljnih vprašanj
a) odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka.
Pri obdelavi tega vprašanja je potrebno poudariti uveljavljanje pozitivnih izkušanj in spoznanj o naslednjih vprašanjih:
—	odločanje delavcev o vseh osnovah za pridobivanje dohodka zlasti na podlagi skupnega prihodka in skupnega dohodka, na podlagi združevanja dela in sredstev in na podlagi svobodne menjave dela, upravljanja in porabe sredstev minulega dela;
—	odločanje delavcev o pogojih pridobivanja in delitve dohodka, vpliv družbenopolitičnih Skupnosti, samoupravnih interesnih Skupnosti, bankin drugih negospodarskih dejavnikov;
—	razporejanje dohodka, čistega dohodka in življenski standard delavcev;
—	uresničevanje načela delitve
Iz brusilnice kristalnega stekla »Dekor« Kozje
ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOZIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENI RAZVOJ
3.	kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo potekal v okviru prizadevanj za razvoj celovitega sistema socialističnega samoupravljanja, na temeljih neposrednega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih dela, obvladovanju dohodka, stabilizacije gospodarstva in splošnega družbenega napredka ter bo najpomembnejši družbenopolitični dogodek v Jugoslaviji v letošnjem letu.
Priprave na III. kongres, ki bo junija letos v Beogradu, so stekle na pobudo tovariša Tita, ki jo je dal v novoletni poslanici z namenom, da vsestransko razčlenimo, prikažemo in afirmiramo dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov, hkrati pa izpostavimo tudi težave in vzroke, ki pogojujejo nekatera odstopanja, oziroma zaostajanja pri uresničevanju dogovorjenega načrta ter na osnovi novih spoznanj mobiliziramo vse razpoložljive sile, organizacije in posameznike za hitrejši napredek socialističnih samoupravnih odnosov.
, ***. '	^g.
Namen in značaj kongresa
Glede na to, da so z Ustavo, ZalkOnom o združenem delu in drugimi rešitvami opredeljeni trajnejši temelji sistema je namen III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije v tem, da vsestransko proučimo in uveljavimo dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja, družbenoekonomskem razvoju, kritično obravnavamo probleme, težave in vzroke zaostajanja v uresničevanju sistema in aktualna vprašanja družbenoekonomskega razvoja ter na teh osnovah spodbudimo delavski razred in celotno družbo za hitrejši razvoj in učinkovitejše uresničevanje samoupravljanja.
Ker potekajo priprave na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije v času in tudi sam kongres bo takrat, ko je celotna družba vključena v uresničevanje ekonomske stabilizacije ter v priprave in sprejemanje srednjeročnih načrtov razvoja za na-
— združeno delo v delegatskem sistemu.
Ta vprašanja so med seboj povezana in bistveno vplivajo na uresničevanje stabilizacijske politike in ciljev družbenoekonomskega razvoja ter razvoja samoupravljanja. S tem je v osnovi nakazan tudi tematski značaj kongresa.
po delu; oblikovanje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi živega im minulega dela, družbeno in materialno vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela ter dela v težkih razmerah. Oblikovanje meril in kriterijev za merjenje dela in delovnega prispevka v
delovnih skupnostih gospodarstva 'in negospodarstva;
—	delitev sredstev po načelih socialistične solidarnosti in vzajemnosti ter odnos do načela delitve po delu;
b)	samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka — bistven dejavnik družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja
Pri obdelavi tega tematskega področja je prarv tako potrebno zagotoviti, da se uveljavijo pozitivne izkušnje, katere bodo spodbujale združeno delo k širšemu uveljavljanju in nadaljnjemu izpopolnjevanju in razvoju. Tu gre predvsem za naslednja vprašanja:
—	združevanje dela in sredstev na podlagi Skupnih programov in razvojnih načrtov ter skupnega dohodka in na teh podlagah. Zagotavljanja dinamičnega, skladnega in stabilnega razvoja, skupnega nastopanja na tujih tržiščih, medsebojne delitev in specializacij dela v celotni družbeni reprodukciji. Opredeliti način in mehanizem za odločnejše odpravljanje ovir, ki otežkočajo te procese;
—	delež delavcev in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in Skupnostih v pripravi, odločanju, sprejemanju in uresničevanju planov gospodarskega in socialnega razvoja;
—	popolnejše in boljše izkoriščanje domačih surovin, energije, opreme, in vseh drugih lastnih virov za gospodarstvo — intenzivnejša akaija varčevanja;
—	odpravljanje nesorazmerij v strukturi gospodarstva na samoupravnih osnovah, razvijanje energetsko-surovinskega in agrokompleksa, večji izvoz, devizni priliv in nadomeščanje uvoza, kjerkoli je to možno, premagovanje nesorazmerij med posameznimi deli reprodukcije;
c)	združeni delavci v delegatskem sistemu
Kot pri prvih dveh vprašanjih je tudi pri tem težišče na uve-
3000 kandidatov pred volitvami
ljavljanju pozitivnih izkušenj in delovanju delegatskega sistema:
—	odločanje delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (po sloVne skupnosti, skupnosti za medsebojno poslovno in planiško sodelovanje, banke in drugi);
—	odločanje preko delegacij in delegatov o zadovoljevanju skupnih potreb in interesov v skupščinah SIS in zadovoljevanju splošnih družbenih poitreb v skupščini druižbeno-polMčnih skupnosti;
—	vzporedno z razvojem samoupravnih odnosov din krepitvijo vloge delavcev v združenem delu, uspešno reševanje nalog in ailjev družbenoekonomskega razvoja v družbenih potreb v skupščini družbenopolitičnih skupnosti;
—	vzporedno z razvojem samoupravnih odnosov in krepitvijo vloge delavcev v Združenem delu, uspešno reševanje nalog in ciljev družbeno ekonomskega razvoja in delovanja delegatskega, skupščinskega sistema, da lahko delegacije in delegati aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in prevzemajo odgovornost za njihovo uresničevanje. To pa zahteva analizo dejanskega stanja dosedanjega razvoja delegatskega odločanja, spoznavanje motenj in ovir za njegovo uspešnejše delovanje;
Osnovna izhodišča in vsebina kongresa samoupravljavcev so že podane ter so se razprave praktično že začele v temeljnih organizacijah združenega dela in v družbnopolitičnih organizacij ah, ki jih bomo v aprilu povezovali z obravnavo kongresnih dokumentov in resolucije ter izvolili dva delegata združenega dela občine, Ikii nas bosta zastopala na kongresu.
Vendar bolj kot obravnava gradiva, resolucije in izvedbe samega kongresa je pomembno, da priprave na kongres izrabimo za lastno kritično preverjanje dejanske razvitosti samoupravnih odnosov v vsakem ¡konkretnem delovnem in družbenem okolju. Vsakdo mora iz teh priprav povzeti ¡svoje konkretne sklepe, kako naprej z razvojem samoupravljanja v lastni sredini in celotni družbenopolitični skupnosti.^ In ravno to je imel v vidu Občinski koordinacijski odbor za pripravo na III. kongres samoupravljavcev Jugoslavije pri oblikovanju programa aktivnosti, ki temelji ob splošnih aktivnostih v vseh sredinah združenega dela tudi na vprašanjih skupnega občinskega pomena ter nujnosti vključevanja najširših množic delavcev in delovnih ljudi v konkretne razprave.
Zaključimo ta zapis z ugotovitvijo, aa so priprave in izvedba III. kongresa samoupravljal-cev Jugoslavije odvisna od aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja, skupščin SIS itd., skratka nas vseh, ki živimo ih delamo v socialistični samoupravni Jugoslavija. In, da je od naših skupnih hotenj in prizadevanj posameznikov odvisen rezultat, ki vodi k nadaljnjemu razvoju socialističnega samoupravljanja.
Valter Jordan
V republiki Sloveniji je letos, v okviru organizacij SZDL in sindikata, spodbujena aktivnost delovnih ljudi in občanov za priprave na volitve, ki bodo šele spomladi 1982. V ta namen je treba že meseca aprila letos opraviti evidentiranje novih možnih kandidatov za volitve delegacij v skupščinske zbore in delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V Sloveniji je bilo pred zadnjimi volitvami na seznamih možnih kandidatov evidentiranih 297.000 imen. Od teh je bilo za delegate izvoljenih 187.000 ljudi. V občini Šmarje pri Jelšah je balo evidentiranih preko 2.700 občanov in preko 2.400 izvoljenih.
Ob pripravah za volitve delegacij bodo letos potrebne še posebej zahtevne aktivnosti druž-
NA OBISKU V POBRATENI RAKOVICI
Veliko krajevnih skupnosti v naši občini je pobratenih s krajevnimi skupnostmi v skoraj vseh republikah v naši dbmovi-
benopoMitičnilh organizacij in vseh družbenih dejavnikov, saj bo treba izbirati tiste kandidate, ki doslej niso bili dvakrat zaporedoma izvoljeni v [delegacije istega zbora ali interesne skupščine. Vsekakor bomo v letošnjem letu, po vseh krajevnih [konferencah sočiallistične zveze in organizacijah zveze sindikatov, evidentirali Občane tudi za vse vrste drugih pomembnih funkcij, pa naj bo to v krajevni [skupnosti ali v organizacijah združenega dela. Tu mislimo na kandidate tudi za člane skupščin krajevnih Skupnosti, njenih organov, društev in družbenih organizacij pa tudi za funkcije v Občini in republiki. Enaka dolžnost evidentiranja možnih kandidatov zadeva tudi družbenopolitične organizacije, predvsem pa še sindikalne organizacije v
ni. Tako tudii krajevna skupnost Rogaška Slatina, ki ima še posebej itrdne vezii s prijatelji iz SR Srbije, ožiroma s ¡krajevno ¡skupnostjo Mljakdvački ¡izvori iz Rakovice. Z njimi sodelujejo na vseh področjih, posebej do-
zdiuženem delu. Na ta način bodo prišli v evidenco možnih kandidatov številni delovni ljudje in občani. Predvsem je pomembno, da bo za bodoče volitve evidentiranih tudi čimveč mladih ljudi in žensk. V občini Šmarje pri Jelšah pričakujemo da bo evidentiranih preko 3.000 delovnih ljudi in Občanov.
V javni razpravi so tudi novi zakoni, ki urejajo volitve. Pričakujemo, da se bodo delavni ljudje in občani vključili v to razpravo pri krajevnih konferencah SZDL in prispevali h kvalitetnemu Oblikovanju volilne zakonodaj e.
Občinska volilna komisija ¡bo v glasilu »Bohor žari« redno objavljala najaktualnejše iz vsebinske priprave na volitve.
Volilna komisija pri OK SZDL
biro pa je sodelovanje z VVO Rogaška Slatina, ki ije v svoji sredini že gostila prijatelje iz VVO Izvarčič občine Rakovica. V začetku tega meseca pa so jim tovarišice vrnilie obisk. Dvodnevno biVahje med nadvse go-
Vlak bratstva
Leto 1981 je posvečeno številnim pomembnim obletnicam, saj bomo slavili 40. obletnico oborožene vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorjem in se tudi spomnili žalostnega dela zgodovine pred 40. leti, ko je okupator izgnal slovenske rodoljube na številna območja zasužnjene Evrope. V Srbijo so bdi izgnani tudi številni občani šmarske občine, od katerih se vsi še danes spominjajo bratskega sprejema, ki so ga izgnancem
pripravili kmetije, delavci in drugi ter jim nudili vse kar jim je bilo takrat najbolj potrebno, to je novi dom in hrano. Letos poteka tudi 20 let, odkar je pripe ljal v Srbijo prvi vlak bratstva in enotnosti naše ljudi, nekdanje izgnance, na obisk k svojim medvojnim gostiteljem.
Ob teh obletnicah sta organizacijska odbora Slovenije in Srbije za pripravo vrlaka bratstva in enotnosti po ¡dogovoru z občinskimi organizacijami SZDL v
Sloveniji in Srbiji organizirala za letos, v času od 11. do 15. oktobra 1981, posebni vlak bratstva in enotnosti ¡iz Slovenije v Srbijo. Z nekdanjimi izgnanci in njihovimi svojci bo letos potovala v Srbijo delegacija družbenopolitične skupnosti, ki jo bodo sestavljali predstavniki združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter ob tej priložnosti obiskala pobrateno občino Arilje. Tu bo imela več razgovorov o nadalj-nem sodelovanju ,mad obema pobratenima občinama.
OK SZDL Šmarje
ijiiijil
Ob lanskem obisku pobratimov iz Srbije v Šmarju
j—
mmmm

ne možnosti za razvoj družbene proizvodnje. Ob item programiramo prodajo nekaterih zemljišč v preostalih hribovitih področjih. Ta proces prodaje in nakupa se je izvajal tudi do sedaj, toda v zadnjih petih letih smo nakupili 5-krat več zemljišč kot pa prodali.
V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo tudi večje investicije. Nekatere od teh pa bodo izvršene 'tildi po 1.1985.
Najosnovnejša melioracija in komasacija zemljišč na imenskem in pristovškem polju, če upoštevamo pri tem še področje Sedlarjevega, bo skupaj cca 700 ha skupno s privatnim sektorjem. Od tega bio 200 ha družbenih.
Te površine bodo osnova za gradnjo farme pitancev v Golo-binjeiku kapacitete 800 kom. Na vseh melioriranih površinah bo s tem Uštvarjen pogoj za proizvodnjo koruze in ostalih krmnih rastlin. Nadalje predvidevamo
razširiti proizvodnjo hmelja na preko 40 ha, saj je to proizvodnja pomembnega izvoznega blaga. Da hi izkoristili vodne pogoje za proizvodnjo hrane, pripravljamo elaborat za izgradnjo Ribogojnice v Bistrici in ribnikov, kjer so na področju občine dani pogoji.
Ždlirno široko zastaviti proizvodnjo valilnlih jajc, delno tudi za izvoz, saj je investicija v višini 70 milijonov v teku. Sem načrtujemo tudi valilnico.
Posebno področje je gradnja vinske kleti, ker je proizvodnja grozdja v kooperaciji edina proizvodnja, ki nima urejene predelave in prodaje. Gradnjo predvidevamo že za obdobje 1982— 1983, vendar bodo zaradi visoke predračunske vrednosti (cca 200.000.000,— din) in izredno težkega stabilizacijskega časa potrebni posebni napori za ostva-nitav tega programa.
Rripratvljen je še prograim za katerega izdelujemo idejni načrt. To je gradnja rastlinjaka za proizvodnjo vrtnin z ogrevanjem s (termalno vodo v Podčetrtku, kar pa je odvisno od sovlagateljev lin nadaflijnih pridobitev tople vode.
Program je širok in zahteven. Ostvarjesn bo le v primeru, če bo družba podprla realizacijo s sredstvi, zaradi interesa družbe za razvojem tega področja.
Iz vsega tega je razvidno, da Kmetijski kombinat Šmarje pozna svoje naloge v okviru splošnih družbenih prizadevanj za povečanje hrane in izkoriščanje možnosti. Pravilno pa je, da te možnosti in programe poznajo vsi občani ter da jih podprejo in pri realizaciji sodelujejo. Pomembno je, da različna mnenja o nekaterih ukrepih, kot so lokacije posameznih objektov, pristop k melioracijam in komasacijam, ne ovirajo hitre realiza- > cije, če bodo podani Vsi ostali pogoji.
Osnovni pogoji so podani, verjetno pa bo potrebna izredna podpora banke in tudi izredno razumevanje delovnih organizacij v okviru Občine in izven nje
za sovlaganje. Velika prednost je pripravljenost kolektiva za te napore in da je v Kombinatu zadostno število strokovnjakov.
Na tem mestu želimo poudariti, da je bilo v preteklem obdobju mnogo razprav, mnenj in pripomb na delo. in program Kombinata. Prepričani smo, da je to bila posledica slabe infor-miranosci o naši široki, načrtni in vsklajeni dejavnosti, ki je v interesu razvoja Občine. Že nekajkrat smo način našega dela v privatnem in družbenem sektorju, dosddanjo realizacijo in programe posredovali na vseh ravneh, tudi v tem časopisu in mnogih ostalih, kljub temu opažamo, da skoraj Vsa nesoglasja ali neprimerne ocene našega dela izvirajo iz slabega poznavanja našega dela in težav in zato smatramo, da je nujna večja inftarmatiivniaslt. Vidimo tudli, da kljub Vsem tem informacijam mnogo občanov, žal so med njimi tudi vodilni iz delavnih organizacij, hi informiranih o dejanskem stanju. V bodoče predlagamo boljše sodelovanje, več osebniih kontaktov, pripravljeni pa smo nejasne zadeve v kolektivih tudi tolmačiti.
Strašek Zvonko, ing. agr.
MLADI ZADRUŽNIKI IZ ŠMARJA PONOVNO ZMAGALI
Na področnem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki je bil 7. marca v Šmarju pri Jelšah, je sodelovalo 10 ekip in sicer: Šmarje pri Jelšah, (Braslovče, Muta, Slovenske Konjice, Laško, Ljubno, Ravne, Ponikva, Ledina in Velenje. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno. Zmagala je čkipa iz Šmarja pili Jelšah, ki so jo sestavljali Jožica Ratej, Franc Rupnik in Janko Majcen. Tako jim lahko ponovno čestitamo, saj iso si prvo mesto priborili že lahlsko leto na takšnem kvizu. Pridobljeno znanje pa bodo morali še izpopolnjevati, saj so se s to zmago uvrstili na republiški kviz MLADI V KMETIJSTVU. Upajmo, da se bodo kar najbolje odrezali. D. L.
Na osnovni šoli v Podčetrtku poučujejo tudi kmetijstvo
stoljubnimii prijatelji je pustilo nepozabne spomine. Že sam sprejem na i železniški postaji v Beogradu jie bil takšen, da se ga z besedami ne da opisati. Pametni! pa ¡jie le začetek vsega, kar so nam pripravili. Prvi dan smo bili gostje v njihovih urtdih, ogledali smo ši prostore, delo v njih ter si v razgovorih !s tovarišicami izmenjali izkušnje o delu z otroki. Dogovorili smo se, da bomo naše sodelovanje popestrili na pedagoškem področju in s tem dosegli, da bddo sodelovanje začutili tudi obrodi. Zelo nas je presenetila zares tesna povezava vrtca s krajevno Skupnostjo, ki jim na Vsakem kordku nudi vso pomoč. Predstavniki krajevne skupnosti so tako tudi za nas pripravili nepozaben sprejem in
se nato z nami zadržali na spoznavnem večeru.
Drugi dan so organizirali izlet v Topdlo, kjer smo sa ogledali Gplenac, veliičaštem mavzolej Ka-radžordlžievičev, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Kako gostoljubni in družabni so naši prijatelji ‘iz Srbije, so ponovno dokazali na kosilu, ki so ga posebej za nas pripravili v pravi srbski restavraciji, kjer .sta bila vseskozi prisotna pesem in srbsko kolo.
Tako pa je bilo tudi, ko smo se vračali v Beograd.
Žefflja po ponovnem srečanju, stiski rok in seveda pesem, so pomenili slovo. Odšli smo polni vtisov, ki jih je z besedami nemogoče opisati.
Darja Lojen
Šmarje
Kmetijski kombinat pozna svoje naloge
V pretekli številki našega glasila smo omenili, da bomo opisali tudi stanje In perspektivo družbenega sektorja v kmetijstvu naše občine, saj «mo v prejšnji številki opisovali le privatni sektor.
Neznatni del površin šmarske občine je v družbenem sektorju in to le 3,5 °/o vseh kmetijskih površin. Zaradi slabih pogojev, razdrobljenosti in slabega odnosa družbe nasploh do kmetijstva v preteklem obdobju tega družbenega sektorja nismo razvijali, ker smo vse finančne in ka-droviške potenciale usmerjali v privatnega.
Razpolagamo z nekaj preko 600 ha kmetijskih površin in 250 ha gozdov. Od tega je v dejansko urejeni družbeni proizvodnji le proizvodnja jabolk na plantažah Skrbnik in Rogatec v površini 105 ha, ribez na Knež-cu in v Kozjem, nekaj proizvodnje govedi v Kozjem ter proizvodnja hmelja v Kozjem in Bistrici v omejenem Obsegu.
Naš problem, da proizvodnje v družbenem sektorju ni bilo možno razviti je v tem, da so zemljišča močno raizparcellirana, v nižinskem področju močvirna, v hribovitem pa neprimerna za strojno obdelavo. Realne pogoje za proizvodnjo v družbenem esktorju imamo samo na ravninskem področju imenskega in pri-stavškega polja in delno v Kozjem in Bistrici. To vse pa le ob vlaganju znatnih sredstev za regulacije, melioracije ter zlož-bo zemljišč (arondacije in komasacije). Resno oviro je povzročilo počasno izgrajevanj e akumulacijskega jezera Vonarje.
Proizvodnja hrane ima v naslednjem srednjeročnem obdobju pomembno mesto v razvoju družbenega gospodarstva. Tudi mi načrtujemo in pripravljamo vse v zvezi s pravilnejšim izkoriščanjem zemljišč in ostalih potencialov za razvoj družbene proizvodnje. Osnovni ukrep za uvajanje pogojev za družbeno proizvodnjo je melioracija in komasacija na imenskem in pri-stavškem polju ter nakup zemljišč na teh področjih ter deloma še v Bistrici in Kozjem. To so področja, ki imajo potencial-
Mladi v U Bohor
IZ OBISKOV PO OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZSMS
Na svoji redni -letni -konferenci so se sestali tudi mladinci iz Osnovne organizacije ZSMS LI Bohor TOZD Lesna oprema Mestinje. Iz poročal -in razprave je bilo razvidno, da je novo vodstvo osnovne organizacije, M deluje leto dlni, v tem času že rešilo začetniške itežaive. Pri tem j,im je bilo zraven lastne prizadevnosti v oporo tudi razumevanje za mladinsko aktivnost vodstva TOZD iin delovne sredine.
V 350-čIartSkam kolektivu je približno 160 mladincev (po statutu ZSMS). Za zaposlene v TOZD Lesna oprema Mestinje je značilno, da spadajo v kategorijo pdlproletariata. Zato se jim, predvsem v času sezone kmečkih del mudi iz -Službe domov, za delo v DBO pa jim ostaja malo čaisa.
Kljub temu lahko ocenimo, da s-o bili pri svojem delu uspešni. S svojim delom so se vključevali v akcije, katerih organizator je bila Občinska konferenca ZSMS (udeležba na mladinskih delovnih akcijah, pohodi po poteh revolucije, razne -prireditve
in akcije), organizirali lastne -delovne akaije (postavitev lesene ograje okrog poslovnega območja TOZD), športne -turnirje v sodelovanju z osnovnimi organizacijami ZSMS bližnjih delovnih kolektivov, izvajali naloge v okviru akcije NNNOP itd.
V -program dela za tekoče leto pa so se zr-avem teh aktivnosti obvezali organizirati tudi družabna srečanja (plesne vaje v zimskem času v sodelovanju z OO ZSMS obrata Prebold v Pristavi). Najpomembnejša in dolgoročnejša naloga izhaja iz -spoznanja, da je ¡kvalifikacijska struktura zaposlenih zelo slaba, saj tričetrt-ine delavcev opravlja naloge ozkega profila. Mnogi od njih nimajo končane niti osnovne šole, kar je še posebej zaskrbljujoče z vidika vključevanja v samoupravni sistem. Samoupravljanje je Odgovorna in zahtevna naloga, ki zahteva vedno nova in več znanj. Zato so si za začetek zais-taviili nalogo, da bodo za sodelavce, v sodelovanju z delavsiko univerzo, organi-ziiraM osnovnošolsko izobraževanje ob delu.
M. Ž.
Križem po Šmarskem
ZAKON O SPOMINSKEM PARKU TREBČE NE SAMO NA PAPIRJU
V	osnovni -šoli »Marije Broz« v Bistrici ob Sotli je bil 13. marca informativni sestanek, ki ga je sklical republiški komite za kulturo in znanost z namenom, da ,se z izvršnimi sveti in kulturnimi skupnostmi občin Brežice, Krško ter Šmarje pri Jelšah, Zavodom SRS za varstvo narave in kulturne -dediščine, Zavodom za spomeniško varstvo Celje, -Razvojnim centrom Celje ter Muzejem ljudske revolucije iz Ljubljane dogovori o -aktivnostih pri izvajanju zakona o spominskem parku Trebče. Sestanku je prisostvoval tudi predstavnik RK SZDL Albert Jako-pič-Kajtirniir, (ki na tem področju sodeluje že od začetka.
Sklenili so, da bodo do septembra tega leta izdelali osnutek programa varovanja spomenikov in Objektov, ki smo jih uredili v spomin na pokojnega predsednika Josipa Broza-Tita in za ostale objekte (gradovi, kužna znamenja), ki spominjajo na zgodtovino tega območja. Zato bo republiški izvršni svet pooblastil vse tri varstvene organizacije, ki pokrivajo -to spominsko Območje (Célje, Novo mesto in Ljubljana), da v sodelovanju z ostalimi pristojnimi službami začnejo pripravljati program, koordinacija pa naj bi bila v matični občini.
IZ KOZJEGA
V	prvi polovici marca 1981 so v Kozjem imeli skupščino Krajevne Skupnosti. Udeležba delegatov skupščine je bila izjemna,
saj neopravičenih izostankov ni bilo.
Na skupščini so pregledali delo v preteklem letu, sprejeli zaključni račun za ¡lato 1980 in finančni program za tekoče leto.
Prisotni so v razpravi ugotovili, da je bilo delo -sveta KS zelo plodino in posebej pohvalili predsednika in tajnika za nujno .požrtvovalnost. Kljub pičlim sredstvom, j-e KS zblo dobro gospodarila in opravila mnogo dela v 1’alsitmi režiji, bar je pripomoglo k temu, da je bilo za isti denar Storjenega mnogo več, kot je bilo načrtovano.
V preteklem letu je -bilo na območju KS Kozje izvedenih precej velikih del:
—	cesta Veternik — Rihter
—	asfalt na cesti Duplo — Mu-kovec
—	začetdk gradnje nadaljnjih dveh stanovanjskih blokov,
'— nadallljevalnlje gradnje bencinske črpalke,
—	dokončanje vrtca in okolice pokopališča in nove mrliške vežice iin še mnoga druga manjša dela, ki uvrščajo KS Kozje med najaktivnejše v občini.
Na skupščini so se zavzemali tudi za turistično ureditev kraja in okOl-ce, kar podpirata obe delovni organizaciji :TOZD »Metka« in TOZD »Dekor«, ki dajeta pečat razvoja temu kraju.
Delegati so z zadovoljstvom sprejeli tudi vest o pričetku izgradnje kislinske polimice pri hruisdliiica »Ddkor« za kar je pokazala matična delovna organizacija, steklarna vBoris Kidrič« Rogaška Slatina, izredno razumevanje.
VIRŠTANJ
Pretežni del mladih na Vir-štaniju živi na kmetijah, kjer se najde vedno dovolj -dela. Kljub temu pa le najdejo tudi delček prostega časa, ki ga namenijo razvedrilu v prenovljenem .kulturnem domu, ki j-e kot nalašč za to. Pa ne samo razvedrilu — tu mla-di načrtujejo mnoge akaije, ki jih nameravajo izpeljati kot OO ZSMS, prirejajo igre i-n si izmenjujejo izkušnje -pri svojem delu. Krajani jih razumejo, velikokrat jim priskočijo na pomoč, najbolj pa so srečni, ko se mladi pojavijo na njihovem skromnem odru v kulturnem do-
Piioimrlji podružnične osnovne šole iz Kostrivnice že dolgo razveseljujejo krajane -s pestrim programom ob različnih praznikih. Pa ne samo ljudi v svojem kraju, ampak obiščejo tudi sosednje krajevne skupnosti. Letos so Ob -8. marcu obiskali Dom ostarelih v Šmarju pri Jelšah in
mu in jim tako popestrijo marsikatero sobotno ali nedeljsko popoldne. Tako je bilo tudi ta mesec, ko ¡so postavili na oder Raztrgance in v, do zadnjega kotička napolnjeni dvorani ponovno navdušili kralj ane. Veliko-truda in amaterske zagnanosti so vložili v to d-eilo, zato jim nekaterih pomanjkljivosti ne gre očitati. 'Pomembno je, da ne nameravajo odnehati in se želijo na področju amaterske 'kulture še izpopolnjevati ter si ob tem nabirati izkušnje za -bodoče. To, pa je tudi dovolj, da amaterska ■dejavnost na ViPš-tanju ne bo zamrla.
jim pripravili prisrčen kulturni -program. Ostareli so povedali, da si še želijo podobnih srečanj -in mladi iz Kostrivnice so jim -othljUbili, da jiih bodo še obiskali. Za spomin na to srečanje pa so se še -fotografiralM.
Danica But
SREČANJA OB DNEVU ŽENA
V KORS-u
Mlade iz DO KORS v Rogaški Slatini je te dni obiskal član p-redsedstva RK ZSMS Viktor Levec, ki je hkrati tudi vodja centra za MDA pri RK ZSMS. Predstavnika RK ZSMS so najprej popeljali po proizvodnih prostorih, nato pa so se Skupaj z vodilnimi delavca in predstavniki OK ZSMS Šmarje pri Jelšah sestali v daljšem razgovoru, ikri se je nanašal na delo v OO ZSMS KORS v Rogaški Slatini.
V tej delovni organizaciji je 270 članov ZSMS od 550 vseh zaposlenih. PrilsOtnli so praktično v vseh organih iin v vseh fazah odločanja, kjer je Vloga mladih v primerjavi z drugimi OZD v bistvu nad povprečjem. Nekaj več težav pa je opaziti pri samem delu v OO ZSMS. Največ vzrokov za to pašiVnlost je v dejstvu, da So večina mladih ženske, ki imajo družine in izhajajo iz palproletarskih družin in tako ne najldejO časa za delo v OO ZSMS. Srečujejo se pa še z eno težav-o — nizko ¡izobrazbeno strukturo. V KORS-u -je namreč veliko delavcev brez osnovnošolske izobrazbe in tudi brez strokovne izobrazbe. Teh vprašanj jim ni uspelo rešiti s sistemom izobraževanja ob delu in
iz dala, ki so ga organizirali. V prizadevanjih za boljše in kvalitetnejše delovanje OO ZSMS nameravajo urediti -še dodatne klubske prostore in prostore za delovanje oštalih družbenopolitičnih organizacij, kjer naj bi se odvijala tovrstna dejavnost.
Seveda brez programa ne gre. Mladi v KORS-u ga sicer imajo, toda vprašanje ije, če je dovolj privlačen zalnje. Vsebina bi namreč morala biti takšna, da bi zadovoljevala interese mladih in bi pomenil razreševanje življenjskih problemov. To je med drugim povedal tudi član predsedstva RK ZSMS in dodal še nekatere osnovne usmeritve vsebinskega delovanja mladinske organizacije, in sicer naslednje: vključevanje v razpravo o planskih dokumentih, skrbeti za dvig izobrazbene strukture, obravnavati stanovanjsko problematiko, otroškega varstva, nagrajevanje po delu, štipendiranje, zaposlovanje, vključevanje v samoupravne organe ter še nekatera druga vprašanja življenjskega pomena. Aktivnost mladinske organizacije niso samo sestanki, ampak imamo vrsto drugih možnosti 'kako se organizirati in delovati.
Razgovor je bil vsekakor zanimiv in prepotreben in mladi v KORS-u želijo, da bi bilo -takih še več.	D. L.
Kulturna panorama
OBIŠČITE SPOMINSKI DOM DR. FRANCETA IN BORISA KIDRIČA NA KNEŽCU
Spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini je vpisan v register kulturnih .spomenikov in uvrščen med zgodovinske spomenike 1. kategorije. Dom se tako uvršča med številne spomenike šmanslke občine. Bližina in vsebinska povezava s kompleksom Kumrovec — Trebče mu daje še poseben pomen. Obenem pa sodi med maloštevilne spomenike pomembnih ljudi, ki so primerno spomeniško urejeni. Kakor veliko domov naših slavnih mož je tudi domačija na Knežcu, ki jo je prevzel dr. France Kidrič kot dediščino za mecenom in prijateljem Vinkam Žumrom, pomemben in zgovoren etnološki spomenik.
Zaito si v občini Šmarje pri Jelšah vse ibolj prizadevamo, da ne prezremo naše bogate kulturne, zgodovinske 'in naravne dediščine ter si v okviru možnosti prizadevamo, da ohranimo in dopolnjujemo bogastvo, ki sta nam ga zapustila oba velika moža.
~ Boris Kidrič je bil marksist, revolucionar in politik izjemnih sposobnosti. Bil je človek, ki_ je revolucionarno teorijo ustvarjalno uporabljal v praksi. Imel je izredno sposobnost za realno ocenjevanje političnih dogajanj in velike organizacijske sposobnosti. Med NOB je napisal vrsto pomembnih teoretičnih prispevkov z raznih področij. Odlikoval se je z veliko delavnostjo, vztrajnostjo, junaštvom in izrednim čutom tovarištva. Bil je predsednik prve slovenske Vlade. Za upane iso mu bile pomembne in odgovorne naloge pri graditvi j ugoslovanskega socialističnega gospodarstva, razvil pa je tudi Titovo zamisel o delavskem samoupravljanju, kot socialističnem modelu nove dobe.
V zgodovino naše literarne vede pa je trajno zapisan njegov oče France Kidrič. O tem priča bogata zapuščina spisov ter njegov vpliv na celo generacijo učencev, ki so Osvajali njegove temeljne poglede. V svojem delu je znal poiskati stik z aktualnimi problemi časa. Z vsem svo-
Oče Franc, znanstvenik in pisec
ma ter posebne značke obeh Kidričev 'in Kneižoa.
Spominski dom je za obiskovalce odprt v sredo, petek in soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 16. ure. Dan obiska pa si lahko izberete tudi sami, seveda, če to sporočite na telefon številka 811485. Po raz-
KOZJANSKI KULTURNI TEDEN — OSREDNJA MANIFESTACIJA NA KULTURNEM PODROČJU V OBČINI ŠMARJE
Kozjanski kulturni teden postaja iz leta v lato vse večja kulturna manifestacija v občini Šmarje in deloma v občini Šentjur. Osnovni namen tedna je poživitev kulturnega življenja in prikaz dela kulturnih društev in kulturnih skupin s tega področja. Koncept Kozjanskega kulturnega tedna se je od začetka pa do danes nekoliko spremenil, vendar je osnovni namen, ponuditi ljudem na podeželju delček kulture, ostal isti. Časovno se je premaknil z jesenskega na spomladanski čas zaradi tega, ker v zimskem času skupine in društva pripravljajo predstave, s katerimi se potem predstavijo občinstvu. Glavni organizator, kije bil tudi pobudnik in začetnik or-ganiziacije Kozjanskega (kulturnega tedna, je kulturno društvo Lesično. Pomoč ob organizaciji nudi občinska Zveza kulturnih organizacij in občinska kulturna skupnost, kot tudi vsa Okoliška kulturna društva. Letošnji Kozjanski kulturni teden ne bo tekel satao na podrojču ožjega Kozjanskega, pač pa na celotnem področju občine Šmarje in v nekaterih krajih šentjurske občine. Čeprav ima manifestacija naziv kulturni teden, bodo prireditve potekale skoraj ves mesec april. V tem času se bodo zvrstile najrazličnej še prireditve, od nastopov pevskih zborov, tamburašev, folkloristov, do predstav gledaliških skupin, recitatorjev, pa do razstav, filmskih predstav
stavnih paviljonih vas bo popeljal vodič in prepričani smo, da boste odšli iz Knežca za spoznanje bogatejši.
Obiščite torej Knežec in se prepričajte o njegovi pomembnosti.
Darja Lojen
in drugih prireditev. Osrednja tema za razgovor bo letos o poživitvi amdterške gledališke dejavnosti v občini Šmarje.
V času kulturnega tedna bo nastopilo vseh osem pevskih zborov iz občine na različnih prireditvah in samostojnih koncertih ter na občinski reviji pevskih zborov, ki bo konec aprila v Lesičnem in bo predstavljala tudi zaključek kulturnega tedna. Nastopili bodo folkloristi iz Rogaške Slatine, tamburaši iz Rogatca, gledališke Skupine iz Šmarja, Virštanja in Bistrice ob Sotli. Postavljene bodo naslednje razstave:	etnografska v Lesič-
nem, kulturni spomeniki na Kozjanskem v Kozjem, razstava Muzeja revolucije iz Celja, Titovi kraji — naši ¡kraji v Bistrici ob Sotli, slikarska razstava v Likovnem salonu v Rogaški Slatini in knjižna razstava v čitalnici šmarske knjižnice. Prirejena bosta filmska večera s prikazom enega izmed domačih filmov v KoZjem in Bistrici ob Sotli. Predstavilo pa se bo tudi nekaj skupin iz sosednje šentjurske občine. Tamburaši iz Babjega, gledališki skupini iz Šentvida in Planine, ženski oktet iz Šentvida, pevska zbora iz Dobje-ga in Planine tar folklorna skupina in instrumentalni kvintet iz Šentjurja.
Ker do zaključka redakcije še niso bili v celoti znani vsi datumi prireditev, jih žal ne moremo objaviti. O vseh prireditvah pa bodo Občani seznanjeni s plakati, pismenimi obvestili in Obvestili na Radiu Šmarje.
čakš Jože
Dom obeh velikih Slovencev na Knežcu pri Rogaški Slatini
/O ljubljanska banka
jim znanstvenim učitelj'Skim in organizacijskim delovanjem, je reprezentiral svojo stroko in celotno slovensko znanost ter tako opozarjal na njeno družbeno vlogo in kulturni pomen.
Z ureditvijo stalnih razstavna Knežcu postaja pomen spomenika mnogo širši. Ni več le spomenik ljudske arhitekture in dom dveh velikih mož, temveč predstavlja z razstavo, posvečeno dr. Francetu Kidriču, pomemben del slovenske znanstvene ustvarjalnosti. Z razstavo o Borisu Kidriču in NOB na Kozjanskem pa pomeni nenadomestljiv kamen v mozaiku zgodovine predvojnega delavskega gibanja, naše revolucije in povojne socialistične graditve.
Spominski dom na Knežcu obišče vsako leto veliko število ljudi, želimo pa, da bi se število še povečalo, predvsem mladih, saj bo v domu tudi v najkrajšem času urejena učilnica, kjer
Sin Boris, revolucionar in gospodarstvenik
se bodo lahko učenci na sodoben način seznanjali z našo slavno preteklostjo. Obiskovalcem pa je na voljo posebna brošura, ki na zgoščen in poljuden način Obravnava vsebino celotnega do-
Za boljše delo
INOVATORSTVO — NEPOGREŠLJIV ČLEN V NAPORIH ZA KREPLJENJE MATERIALNE OSNOVE NAŠE SAMOUPRAVNE DRUŽBE
Spoznanje, da je znanje gibalo vsakršnega najpredka je stara resnica, ki ji nihče več ne oporeka. Bolvsod postaja pregovor: »Koliko znalš, toliko veljaš« v čedalje večjli meri vodilo človekovega ralvnairijia.
Znanost to znanje dobivata tudi v pogojlih našega socialističnega samoupravnega družbenega reda vedno večji povidarek, ¡zlasti v času, ¡ko ¡so vsa naša prizadevanja usmerjena k ¡jačanju in nadaljnjim razvojnim dosežkom njene materialne osnove. Ob tem sta usmerjenost k dosežkom domače znanosti in praktični uporabi domačega znanj a skoraj revolucionaren preobrat v primerjavi z dosedanjimi, čestokrat že skoraj malikovanju podobnimi vrednotenji tujega, uvoženega znanja in znanstveniilh dosežkov. Da ne bo pomote: v današnjem, tehnično in ¡tehnološko izredno dinalmičnem obodbju, ko nas nenehni dosežki znanosti na vseh njenih področjih vedno znova presenečajo z neslutenimi odkritji in rešitvami, zapiranje v lastne imeje hi mogoče, niti dopustno. Gre le za drugačen odnos do ¡domačega znanja in znanosti, kadar >so njeni dosežki, če že ne boljši, pa vsaj enakovredni tujim. V takem polimeru ni in ne more biti več dileme niti predsodkov, ¡ki hi nekritično dajali prednost dosežkom iz tujine, ki praviloma hkrati terjajo porabo sicer drugod prepotrebnih deviznih sredstev.
Pri ocenjevanju ¡splošnih gospodarskih razmer v domači, kot je znanlo manj razviti Občini, smo prišli, zlasti ob preverjanju stabilizacijskih dosežkov, do spoznanj a, da skoraj rii sledu o inovacijski dejavnosti, kot neločljivemu sestavnemu delu naših razvojnih prizadevanj. Pred deti sprožena akcija Občinskega sindikalnega ¡sveta je sicer ¡doprinesla k temu, da so v nekatere samoupravne akte organizacij združenega dela vnesene določbe, 'ki bi naj moralno ali materialno stimulirale to dejavnost. Žal je Ostalo zgolj pri tem. Otipljivi rezultati so tako redki, da lahko mimo ugotovimo skrajno zanemarjanje te pomembne dejavnosti. Z namenom, da dosežemo na tem področju večjo razgibanost zlasti pa, da tudi v našem združenem delu vzpodbudimo uresničevanje enega temeljnih načel naše družbe, da je delovni človek dejansko odločilen soustvarjalec svojega jutrišnjega dne, njegovo znanje dn zavesten odnos do rezultatov gospodarjenja pa odlaolen dejavnik pri uresničevanju zastavljene stabilizacijske politike, so se Občinska raziskovalna skupnost, Svet za znanost in Koordinacij sM Odbor za izvajanje stabilizacijskih nalog pri predsedstvu OK SZDL odločiti izvesti posebno akcijo, ki bi naj dobila v prihodnosti trajen značaj. Gre za odločitev, da bodo na nivoju občine že v letu 1981 razpisana določena materialna dn moralna priznanja
(plakete, priznanja, denarne nagrade) za pomembne dosežke na vseh področjih inovacijske dejavnosti (lizuimti, modeli, tehnične izboljšave, raaianalilzacije, vzorči, itd.). Ob tam bo eden temeljnih kriterijev za presojo in ocenO priglašene inovacije njena praktična uporabnost v delovnih procesih na različnih področjih družbeno gospodarske aktivnosti.
Razpisni pogoji bodo Objavljeni v ¡lokalnih informativnih sredstvih, še posebej pa bodo posredovani vsem organizacijam združenega dela z Območja občine.
Iniciatorji akcije ¡so trdno prepričani, da bo njen odmev segel v vse delovne ¡sredine ter prispeval k hitrejšemu uveljavljanju znanja iin sposobnosti delovnih iljuidi znotraj njih. Namen bo brez dvoma v celoti dosežen. Takrat pa bo večina delavcev, ne glede na ¡stopnjo in smer izobrazbe ter delo, Iki ga opravlja, začutila potrebo in spoznala možnost za osebno uveljavitev in neločljivo povezanost osebnih prizadevanj' ¡s 'širšimi interesi družbe kdt celote. Ustvarjalnost in napredek ista brez dvoma temeljna pogoja za družbeno na-daljino ¡rast in ralzvdj.
J.	D.
★★★★★★★★★★★★★A********
Skupščina občine Šmairje pri Jelšah
objavlja
RAZPIS
o	podelitvi priznanj ¡občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981
I.
Skupščina Občine bo v letu 1981 podelila naslednja priznanji:
—	3 plakete »9. september«
—	7 priznanj »9. september«
—	2 nagradi v znesku po 20.000,-diin.
II.
Plakete, priznanja in nagrade se lahko podelijo za dosežene uspehe v gospodarstvu, družbenih dejavnostih ¡ter samoupravnem in družbenopolitičnem delu.
,IIT.
Posamezna priznanja občine Šmarje pri Jelšah se lahko po-dele:
1.	Plalkelta in priznanje:
—	¡delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacij am in skupnostim, družbenopoliitičnlim organizacijam ¡ter društvom in enOtam oboroženih sil SFRJ.
2.	Nagrada:
—	samoupravnim organizacijam, Skupnostim in društvom.
JV.
Predloge za podelitev plaket, priznanj m nagrad lahko dajejo delovni ljudje in Občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne ¡interesne skupnosti, organi občinske
skupščine, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije .iin ¡društva.
V.
Predlog za podelitev plakete, priznanja ailli nagrade mora biti pismen in mora veSbovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tuidi pddrObno utemeljitev.
VI.
Rok za predložitev predlogov na naslov:
Skupščina občine Šmarje pri Jdišah
Skupščinska ¡pisarna 63240 Šmarje pri Jelšah je 31. maj 1981.
Družbena samozaščita
KAJ STORITI DA BI BILO CIM MANJ POŽAROV IN MATERIALNE ŠKODE
Ugotovljeno je, da so požari v zadnjih treh meseaih povzročili večjo materialno škodo kot v celotnem prejšnjem letu. Pri tam predvsem misllim na požare na družbenih objektih, ¡stanovanjskih zgradbah iin gospodarskih objektih. Vzroki za tako stanje so predvsem v neupoštevanju preventivnih lin samozaščitnih u-krepov, ki bi morali biti povsod prisotni. K temu ¡dodajamo še človeški faktor z nepremišljenimi dejanji.
Za našo Občino predstavljajo najivačjo nevarnost gozdni požari. Z nastopom vsakoletnega spomladanskega sušnega obdobja se nevarnost le-iteh zelo poveča. Najnevarnejši je čas, ko sneg skopni, 'trava, stelja in gozdna podrast pa se posušijo iin postanejo lahko vnetljivi, posebno Ob spomladanski suši. Ob ozelenitvi travnikov, gozdov in podrasti
pa se nevarnost požarov ¡bistveno zmanjša.
Požarno so najibdij ogrožene prisojne sončne lege, najpogosteje iglasti gozdovi, zlasti v mladih ¡sestojih, kjer je dovolj suhega in hitro vnetljivega materiala iin ¡smole iglavcev
Glavni povzročitelj gozdnih požarov je človek — holte ali nehote. Sigurno pa je, da postane človek požigalec največkrat zaradi nepazljivosti, ¡malomarnosti ali nepravilnega ravnanja z ognjem v neposredni bližini gozda ali v njem.
Najpogosteje vzrok za nastanek požarov je neprevidnost pri spomladanskem čiščenju in požiganju travišč dn grmovja v neposredni bližini gozda. Naš občan ¡še danes v glavnem ne ve, da požiganje trave tla ¡siromaši, saj postanejo zbita in hrez organskih snovi slabo prepustna za vodo. Vegetacija na njih se zmanjšuje količinsko in kakovostno.
Dobra pripravljenost gasilskih ekip je porok za hitro in učinkovito
pomoč
Mamj -pogosti -so v zadnjem času gozdn-i požari zaradi nepravnim» odvržene tl-eče vžigalice ali cigaretnega ogorka, pa -tu-di požari, -ki j!ih zanetijo otroci.
Da ne bi bill-o tovrstnega gorja, je ¡potrebno storiti naslednje:
1.	Nadaljevati, oziroma še intenzivneje vplivati na otroke v vseh vzgoj no-varst venih in izobraževalnih ustanovah.
2.	Go-spodinjistva, hišni sveti, de-
lovne organizacije in druge samoupravne organizacije, ki so odgovorne za zaščito imetja, -naj odstranijo ¡s podstrešij, kleti, drvarnic itd. vnetljive snovi, ki hi lahko zanetile požare. Hkrati naj preverijo ede-kriitione napeljave, gastilslke aparate ditd.
3.	Potrebn-a je maksimalna prisotnost družbene samozaščite na Vseh nivojih — in tu smo vključeni prav vsi.
Tudi ekipe prve pomoči v naši občini sodijo med dobro pripravljene
Telesna kultura
ORGANIZIRANOST TELESNE KULTURE V OBČINI ŠMARJE
Telesnokultumi -delavci smo v občini -Šmarje pii Jelšah že dalj časa pogrešali dokument, ki bi točno opredeljeval vlogo telesne kulture in udeležbo v njej. T-o velja predvsem za OTKO, ki niso vedele, kaj lahko, kaj smejo, kje lahko tekmujejo, ¡kaj lahko pričakujejo od združenih sredstev in podobno.
Tak dokument -smo vendarle dobili. Strokovna služba Tedesmo-kulturne -skupnosti občine Šmarje -pri Jelšah je pripravila dokument z naslovom Organiziranost telesne kulture v Občini iln ga dala tudi v javno ¡razpravo. Dokument so prejele vse OTKO, delegacije za ZK v TOZD in KS, vse strokovne Zveze in tudi osnovne šOle. V javni razpravi bo vsaj mesec dni.
Organiziranost telesne kulture v občini zajema področje množične telesne kulture, področje vrhunskega športa, strokovne kadre in športne Objekte. Najbolj podrobno je Obdelano področje mn-ožičniosti. To je ¡tudi področje, za katerega smo -se v občini dogovorili, da ga je nujno -treba poživiti, razišriti, vnesti nove aktivnosti, skratka nuditi občanom več. Podrobno je razmejeno financiranje iz združenih sredstev in sredstev samih udeležencev. Prav tako je -točno določeno, kakšne naj bodo skupine, koliko lij-udi šteje skupina, katere aktivnosti se priporočajo in podobno.
Tudi v tekmovalnem športu je določena zgornja meja aktivnosti, vsekakor pa se dejavnost lahko -razširja, vendar ne iz združenih sredstev. Opredeljene so tudi prioritete, prav tako pa se
zavzemamo za postavitev etapnih ciljev v TK.
V občini ¡si že vrsto let prizadevamo, da hi pridobili čAmveč i trakovnega kadra na področju telesne kulture, vendar so do sedaj običajno vsi programi ostali le na papirju. Tokrat smo se odločili, da to akcijo ¡izpeljemo, posebej še za -področje množičnosti, -predvsem pa v ŠŠD, TVD Partizan in delovnih organizacijah. K temu nas je vzpodbudila tudi RTKS, ki namenja nekaj sredstev za strokovne kadre iz manj razvitih občin. Tako smo nekaj -seminarjev že opravili, nekateri pa so še v teku. V tem letu nameravamo -pridobiti vsaj 150 novih vodnikov, trenerjev sodnikov, pomožnih sodnikov, organizatorjev rekreacije in drugih. Za postavljene dlje v telesni kulturi je to število nujno; potrdhn».
Na področju športnih objek-
tov ugotavljamo, da se je v zadnjem času naredilo precej. Tako imamo v občini le še 5 KS, v katerih nimamo športnih objektov. S -pokritimi -športnimi objekti smo precej na slabšem, najslabše pa je vsekakor v največji KS v Rogaški Slatini. -O največji potrebi po takih objektih ravno tu ni potrebno posebej govoriti. Zato si -bomo prizadevali, da pridobimo v vseh KS športne objekte, ki ¡bodo lahko ¡služili tako mladini kot tudi starejšim Občanom.
V dokumentu je predvideno tu-di sodelovanje z mejnima področji, predvsem to velja za izobraževanje, kjer je tudi največ skupnih nalog. Prav tako pa predvidevamo tesnejše ¡sodelovanje z zdravstvom, otroškim varstvom, skupnostjo za komunalno dejavnost in drugimi.
Jaka Rihtarič
IZ UREDNIŠKEGA PREDALA:
Današnja številka ¡glasila je zajetnejša. Odločili smo se, da v prilogi seznanimo občane z važnimi dokumenti skupščine občine, ki bodo omogočili boljše delovanje občanov v -delegacijah.
Priporočamo vsem, da priloge shranijo in jih upoirabij-o pri nekaterih ¡razpravah v svoji krajevni skupnosti ali v -samoupravnih organih delovne organizacije.
Z -današnjim dnem odpiramo v -glasilu ¡tudi rubriko »Občanovo vprašanje«. V ¡tej rubriki bomo objavili vsa vaša vprašanja in odgovore tistih, ki ¡jim bodo vaša vprašanja namenjena.
Prosimo vas, da nam vprašanja in svoje prispevke -pošljete na naslov: Radio Šmarje pri Jelšah 63240 Šmarje pri Jelšah, vsaj -d-o 10. v mesecu!
Vaše -prispevke bomo z veseljem objavili.
Uredništvi Radio Šmarje in Glasila „Bohor žari”
RAZPISUJETA
tekmovanje v akciji
» Očistimo in uredimo svoje okolje!«
Naši novinarji vas bodo obiskali in pisali o najlepše očiščeni in urejeni krajevni skupnosti
RADIO - poslušajte nas - RADIO
TEDENSKI PROGRAM RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH
Ponedel j eik: ob 16. uri:
Napoved sporeda Uvodna skladba (domača)
POROČILA (dinelvine novice, komentarji), obvestila, reklame, zabavna glasba
ob 16,30 uri:
MLADI MLADIM (redna tedenska mladinska oddaja) ob 17,00 uri:
Zaključek sporeda
T otrek: ob 16,00 mili1:
Napoved (Sporeda Uvodna skladba (domača)
POROČILA, obvestila, reklame, zabavna glasba
ob 16,30 uni:
STARI IN NOVI ZNANCI (nastopajo narodnozabavni ansambli s starejšimi in novejšimi skladbami)
Hudomušna
ABECEDNE BODICE
Avtobusno postajališče na Kristan vrhu bo prišlo v občinško zgodovino zaradi tega, ker stoji postrani ikot znameniti stolp v Piši, te da 'je za spoznanje bolj »razdrapan« od svojega italijanskega vrstnika.
Bistrica ob Sotli je dobila novo znamenitost: zemljišče za novo tovarno, kjer so se zaredile »Obljube«, ki prirejajo večerne 'koncerte. Vstopnine ni!
Cestarji bodo odslej v naši občini imeli »dvojno štetje«: enega zaradi tega, Iker jštejejo obcestne signalne količke pozimi, ko jih s plugi podirajo in drugega spomladi, ko jih na novo postavljajo.
Čevljarji so v naši občini velika dragocenost. Prvič zato ker jih ni, drugič zato ker jih sploh ni in tretjič zato ker jih absolutno ni.
Dobovec ima odlične pogoje za ureditev občinskega zgodovinskega rnuzejaj v SOM. Tudi u-čenci bodo počasi dobili mu-zesko vrednost, saj postajajo med starinami tudi sami »starine«.
Energetska kriza ni prizadela delavcev v zgornji stari šoli v Šmarju. Na njihovem dvorišču je poleti in pozimi dovolj raztresenega premaga.
Fazani bodo odslej imeli mir pred vrilimi »jagri«. Slišati je, da je k temu pripomogla visoka članarina, draga mundci-ja in orožje ter draga oprema. Pa naj še kdo reče, da visoke cene nikomur ne koristijo!
ob 16,45 uri:
ŠPORTNIH SEDEM DNI (poročila iin reportaže o aktivnosti na področju telesne kulture, rezultati) ob 17. uni:
VESELI JUKEBOX (zabavnoglasbena oddaja z več kot 10-letno /tradicijo, priljubljena predvsem pri mlajših poslušalcih)
ob 18,00 urit Zaključek Sporeda
Četrtek:
Ob 16. iuri:
Napoved sporeda Uvodna sMadba (domača) POROČILA, obvestila, reklame, zabavna glasba
ob 16,30 /uri:
AKTUALNI ČETRTEK (10-miinut-na aifltuaiha družbeno-poli ti ona odidaja — dogodki v tistem tednu)
kritika
Gostilna »Izletnik« v Kozjem slavi po tem, da jo skoraj vsak mesec obišče tat, si nabaše žepe z drobižem iz juke boxa (beri:	glasbenega avtomata),
popije kakšno kapljico, odnese zidno blagajno, odvije ventilator in odnese tu in tam kakšno dražjo pijačo. Pridite, zabavali se boste!
Hotel Donat v Rogaški Slatini bo v novi sezoni podražil svoje usluge, ker je doslej poleg pensiona pozabljal zaračunavati tudi pogled na zgodovinski paviljoni pred seboj. Tako pridobljena sredstva bodo namenjena Zavodu za spomeniško varstvo, !ki bo 'izdelal elaborate o zgodovinski vrednosti objekta.
Izvoz je tudi na šmarskem prva naloga. Zaradi tega že dalj časa izvažamo delovno silb v sosednje občine. Devize, ki jih pridobivamo na ta način vlagamo v »nogavico«. Doslej se še ni zgodilo, da bi nogavica zatajila.
Jožefi so v tem mesecu praznovali svoj god. Pa vpraša Jože nepartijec Jožeta partijca: »Čuj, Jože! Kam pa greš za Jožefovo praznovat?« Jože partijec mu odgovori: »Si nor! Jaz sem vendar član, boom kar doma praznoval.«
Kozjanski kulturni teden tudi letos planirajo v Lesičnem. Pred lagamo, da ga organizatorji razširijo vsaj na eno leto in na vso občino, saj je pomanjkanje tega blaga vidno skoraj za vsakim grmovjem ob naših cestah in potokih, ;kjer občani, ki trpijo pomanjkanje tega artikla, skladiščijo odpadke.
ob 16,40 uri:
KULTURNI MOZAIK (oddaja s področja kulture — prireditve, filmi, knjige) ob 17,00 uri:
MAVRICA POZABLJENIH (oddaja zelo stairiih mdlodij z veznim tekstom) ob 17,30 uri:
ŠOPEK DOMAČIH (oddaja narodnozabavne in zborovske glasbe z vezanim tekstom) ob 18,00 uri:
Zaključek sporeda
Petek:
Ob 16. uri:
Napoved sporeda Uvodna skladba (domača) POROČILA, obvestila, reklame, zabavna glasba
ob 16,30 uiti:
Zabavn o-glasbena oddaja (Jugo-itionov exprès ail zabavna podoknica
Lamberg bo verjetno dobil novo tovarno, čeprav še ne vedo kaj bi izdelovali. Predlagamo proizvodnjo bikov zaradi trave, ki ki bo verjetno čez čas zrasla na kakšnem zvoniku.
Mestinje se močno razvija. Vse več zaposlujejo »svojo« delovno silo. Stanovanjske probleme rešujejo zelo Uspešno z Izletnikovimi aVtdbusi iz raznih smeri.
Nogomet je pravzaprav igra z glavo, le da mora biti, glava namreč, čisto pri tleh. Če pa se poglobimo v ta problem ugotovimo, da pri vsem tem nastradata predvsem žoga in gledalčev žep, kar pa z glavo nima nobenega opravka.
Olimje ima staro zgodovinsko lekarno, Šmarje ima novejšo, Rogaška Slatina pa še novejšo, ves južni konec občine pa hodi po zdravila v Celje. Nauk: »Zgodovina se ne ponavlja, ker bi sicer tudi /južni (konec imel novo lekarno.«
Pristavška tovarna nogavic se hitro širi. Bojda imajo že 20 delavk, ki uspešno dellajo predvsem po zaslugi deljstva, da ¡nimajo direktorja.
Rogatec je znan po svojih posebnostih. Toda največj a posebnost je vendarle njihova šola, ki je od središča trga oddaljena kar 2 km, da bi učenci ne motili mirnega življenja tržanov in da bi se prav vsi učenci, zaradi enakosti, vozili v šolo.
Stanovanjski problem boste najhitreje rešili po receptu, bi vam ga lahko posredujejo nekateri občani iz Šmarja. Recept glasi: »Vzemi vrtalni strojček, vanj namesti sveder številka 10. Poišči stanovanje, ki je trenutno prazno, prevrtaj ključavnico in se vseli! Na-
ob 17,00 uri:
Zaključek sporeda
Nedelj a : ob 10,00 uri:
Napoved sporeda Melodije za lepši idan ob 10,15 uri:
OD POHORJA DO SOTLE (poročila, reportaže) ob 11,00 uri:
POGOVARJALI SMO SE (pogovori z osebami različnih poklicev, dbbiitnilki priznanj, gosti) ob lil, 15 uri:
MINUTE Z ORKESTRI IN ZBORI
ob 11,30 uni:
MI Z VAMI (informativna Oddaja ki celovito govori o neki alktuaM temi) ob 11,45 urit:
KMETIJSKA ODDAJA ob 12,00 uri:
NAŠI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO
mesti drugo ključavnico in se smej tistemu, bi ,mu je bilo stanovanje dodeljeno!«
Šmarska mlekarna ima precej viškov sirotke, saj menda vsak dan odteka v (kanallizaci-zacijo. Naši gospodarstveniki se ukvarjajo z mislijo, da bi na koncu odtočne cevi zgradili svinjake in bi s tem rešili problem transporta krme pa tudi meso bi bilo pri roki. Kaže tudi, da bi bilo potem mogoče dvigniti ceno mleka proizvajalcem.
Toper iz Šmarja bo pričel z izdelovanjem trpežnih nahrbtnikov. Baje jih bodo najprej preizkusili sami, ko bodo v njih svoje stare stroje nosili na odpad.
Uspešna postavitev temeljnega kamna za kulturno-gasilski dom v Podčetrtku pred 2 letoma zagotavOija, da bo dom
zgrajen do leta 2000. Vsake 2 leti en kamen predstavlja v 20 letih 10 kamnov, kar zadostuje za stopnišče v dom, če bodo vrata izdelali občani sami.
Vinski vrh si že dalj časa prizadeva, da bi se povezal s svojim občinskim centrom Šmarjem. V ta namen so uspeli asfaltirati cesto do Slivnice.
Zdravstvenemu domu v Kozjem je letošnji sneg odtrgal isne-gobran in del žlebov nad vhodom. Ta »rana« je že 2 meseca »nezašita«. Pa kaj bi tisto, saj je »pacient« itak družbena laSt.
Žebljev že dalj časa primanjkuje. Trgovske delovne organizacije so za naslednje petletno obdobje sklenile srednjeročno pogodbo z nekaterimi šolami v naši občani, ki iso doslej žeblje (beri: cevke) izvažale.
(Hudomušni kritik)
Bohorjev poročevalec
Priloga glasila »Bohor žari«	št. 1 marec 81
Iz skupščine skupnosti otroškega varstva
16. marca 1981 se je ponovno sestala ¡skupščina Skupnosti otroškega varstva Šmarje pri Jelšah, ki je bila prvotno sklicana oa 4. marec 1981, vendar je bila zaradi nesklepčnosti preložena na 16. 3. 1981. Delegati so med drugim obravnavali dokumente, ki so ise pojavili prvič na skupščini skupnosti in, Iki so rezultat nove zakonske opredelitve družbenega varstva otrok. Na dnevnem redu je ¡bila osrednja točka razprava in sprejem dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega Obsega denarnih pomoči (otroški dodatki). Iz tega dogovora povzemamo bistvo, ki je nujno za poznavanje novosti, ki jih prinaša ta dogovor:
I.	Dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do denarne pomoči — otroški dodatek
Pravico do ¡denarne pomoči ima vsak otrdk, ki prebiva v SR Sloveniji in otrok, katerega roditelj ima na Območju SRS lastnost delavca Ob pogoju, da celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega višine dohodka na družinskega člana, katerega s sklepom vsako lato določi skupščina SOV ¡(skupnosti otroškega varstva).
Denarno pomoč uveljavlja občan ¡s predložitvijo obrazca 8,40 »IZJAVA« do upravičenosti denarne pomoči. Ta obrazec občan izpolni talko, kot posamezne postavke zahtevajo. ¡Dohodek od kmetijstva predložijo na posebnem Obrazcu. »Potrdilo o premoženjskem stanju«, iki ga dvignejo pri pristojni občini. Podpisano izjavo skupaj s potrdilom o premoženj skem stanju, rojstnimi liisti ter potrdili o šolanju za otroke stare nad 15 let, vložijo pri organizaciji združenega dela oziroma poti strokovni službi SOV.
Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na Osnovi dejanskega socialnega stanja družine oziroma na osnovi dejanskega položaja otroka. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se štejejo naslednji dohodki: dohodki iz rednega dela, nadurnega dela, nočnega dela, regresov, vseh Oblik nadomestil OD, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iln ¡starostnega zavarovanja Janetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, štipendije, nreživniine, socialne pomoči in drugo.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči lahko strokovna služba oziroma komisija za denarne pomoči upošteva mnenje organizacije združenega dela kjer Občan déla oziroma
mnnje KS, kjer občan prebiva, o njegovem socialnem položaju. Piri takem odločanju se strokovna služba posvetuje ¡še s službo .socialnega skrbstva.
Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občani pri katerih otrok živi ozliroma h kateremu spada njegov zakonec, oziroma oseba, ki živi z občanom v živ-IjenSki skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Otroci in stari starši. Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka, iki ¡ne presega višine dohodka, ki ga vsako leto določi s sklepom skupščina SOV.
Občan, ki uveljavlja pravico do povečane denarne pomoči, to je za otroke s težjo telesno in duševno prizadetostjo, predloži izvid iln mnenje ikategoriza-cijske komisije oziroma odločbo o stopnji invalidnosti.
Pravico do povečane denarne pomoči imajo tudi edini hranilci. Ti morajo predldžiti, v kolikor gre za nezakonsko rojstvo, potrdilo o višini prejete preživnine, oziroma ¡potrdilo, da preživnina ni izterljiva. To potrdilo izda pristojno sodišče. V kolikor ¡gre za razvezo zakonske zveze, občan predloži fotokopijo sodbe o razveži in potrdilo višine prejete preživnine. V primeru smrti enega ali obeh roditeljev pa mrliški list in fotokopijo odločbe o višini pokojiinne, v kolikor je ¡bil roditelj v ¡rednem delovnem razmerju.
¡Pri dodelitvi posebnega dodatka za težje ¡telesno in duševno prizadetega otroka, ikalkor tudi posebnega dodatka za edinega hranilca, se upoštevajo predlogi organizacije združenega dela, KS in službe občinske skupnosti socialnega skrbstva.
Denarna pomoč .se odobri s ¡prvim dnem naslednjega meseca po Vložitvi zahtevka. Izjema je pri novorojenčku za ¡katerega se pomoč lahko prizna za tri mesece za nazaj, ne računajoč mesec v katerem je bil zahtevek vložen.
Denarne pomoči izplačujejo za delavce delovne organizacije, za upokojence zraven .pokojnin, za obrtnike, zaposlene pri obrtnikih, vojaške vojne invalide, ¡kadrovce in kmete pa nakazuje ¡strokovna služba SOV.
Določila dogovora so enotna za SR Slovenijo in bo dogovor objavljen v Uradnem listu SRS, velja pa od 1. 5. 1981 -dalje. Na osnovi tega dogovora sprejme skupščina vsako leto sklep o pogojih iln višini denarne pomoči.
II. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981
Skupščina skupnosti otroškega varstva je na svoji seji 16.
3.	1981 sprejela tudi sklep o vi-
šini denarnih pomoči .in dohodkovnih pogojih. Tu-di ¡ta sklep ima glede na sedanji sistem (ki še velja do 30. 4. 1981) nekoliko novosti.:
—	od 1. 5. 1981 valjajo tri dohodkovne skupine:
I. skupina do 2.200,— din na družinskega člana mesečno, II. skupina od 2.200,— do 2.800 din na družinskega člana mesečno,
III.	skupina od 2.800 ¡do 3.900,— din na družinskega člana mesečno,
—	višina otroških dodatkov je enotna ne gllelde ¡na prvega alli naslednjega otroka,
—	cenzusni pogoji in višina denarnih pomoči se določajo v občini skladno s politiko socialne pomoči in materialnimi možnostmi občine s tem, da so občine, ¡ki z lastnimi sredstvi ne zagotovijo minimalne denarne pomoči na o-trdka do Višine 472,— din, ob dohodkovnem cenzusu do 3.300,— din na družinskega člana mesečno, upravičene do posebnih solidarnostnih sredstev.
Te novoisti pomenijo precejšnje spremembe od dosedanjega sistema, zato ‘je namen tega prispevka, da ¡otočane ¡seznani z novostmi, da ¡bo pri uveljavljanju pravice čim ¡manj nejasnosti.
Skupščina je sprejela sklep, da se besedilo .sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v celoti objavi v občinskem glasilu.
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, ¡št. 35/79) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana ¡Občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981-1985, je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 16. marca 1981 sprejela:
SKLEP
o	višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981
I.
Pravico do denarne pomoči v znesku:
1.	800.— din ¡mesečno ima vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi aziiroma v katero spada do 2.200,— din mesečno na družinskega člana.
2.	600,— din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri Otrdk živi ožiroma v katero spada 2.200 do 2.800 mesečno na družinskega člana.
3.	360,— din mesečno vsak otrok, če ¡je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.800 do 3.900 din mesečno na ¡družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do ¡denarne pomoči ,se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
II.
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno ¡prizadet Otrok oz. otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je ¡družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju in sicer:
—	320 din telesno ali duševno ¡prizadet otrok,
—	150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
III.
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400,-din ¡mesečno s tem, da ¡se dohodek iz kmetijiske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
IV.
Občanu, ki .s člani svoje družine živi na .posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki ¡se upošteva, če letni znesek katastrskega dohodka na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja presega znCsek 5.000,— din oz. se upošteva dejanski socialni položaj družine.
V.
Otroci iz ¡kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne ¡pomoči v znesku 350,— din mesečno.
VI.
Otroci dz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da ¡je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih ¡družin ali so brez dohodka,
—	da živijo v ¡kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000,— oziroma 2.800,— din
katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
VII.
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, kateiih dohodek presega višino dohodka določenega v prejšnji itočki, se lahko prizna pravico do denarne pomoči,- če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oz. invalidnosti staršev.
Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
VIII.
Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoiči ugotavljajo določbe II. točke tega sklepa.
Prav talko se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju
članov družine in o višini dohodkov ostalih članov družine iz
III.	in IV. točke tega sklepa.
IX.
Dokazila o -upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do .15. marca 1981, sicer se jim is 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečanje denarne pomoči.
X.
Ta sklep začne valjati, k-o ga sprejme Skupščina Občinske skupnosti Otroškega varstva Šmarje pri Jelšah, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje. Objavi se v -občinskem glasilu »BOHOR ŽARI«.
Predsednik skupščine SOV Tone -Gaberšek 1. ir.
Beležke:
Naj povemo še to, da v občini v tem trenutku dobiva razne denarne pomoči 3'870 otrok delavcev in upokojencev in 1010 kmečkih otrok. Predvidoma bo ta program denarnih pomoči zahtevat 27.000.000,— din v letu 1981 od katerih -bomo 17266.000 zbrali v Občini, razliko pa pričakujemo iz solidarnosti v SR Sloveniji.
III.	Soglasje k plačevanju vzgojnin v WO Rogaška Slatna in sprejete olajševalne okoliščine.
Eno od pomembnih vprašanj, ki jih je obravnavala skupščina je bilo soglasje k predložitvi -lestvice -plačevanja vzgojnin v VVO Rogaška Slatina in v vseh odprtih enotah po -Občini, ki spadajo pdd ta vrtec. Skupščina je sprejela nov-o -lestvico plačevanja vzgojnin lito glede na to, da je v vrtcih še precej prostih mest v oddelkih 2 — 7 let oz. 3 —- 7 let. V Rogaški Slatini je bilo sprejetih nekaj začasnih Ukrepov za olajšanje, M bi naj pripomogli k večjii zasedenosti prostih kapacitet.
Tako -bod-o uporabniki storitev VVO Rogaška Slatina za redno varstvo od 1. 3. 1981 dal je plačevali vzgojnlino po naslednji lestvici :
do	1.000 din		na člana	brezplačno
Od	1.001	do	1.300	350,00 din
od	1.301	do	1.600	400,00 din
od	1.601	do	1.900	450,00 din
od	1.901	do	2.200	500,00 din
od	2.201	do	2.500	550,00 din
od	2.501	do	2.800	600,00 din
od	2.801	do	3.100	650,00 din
od	3.101	do	3.400	700,00 diin
od	3.401	do	3.700	750,00 din
od	3.701	do	4.000	800,00 din
od	4.001	do	4.300	850,00 din
od	4.301	do	4.600	900,00 din
od	4.601	do	5.000	950,00 din
od	5.001	do	5.500	1.000,00 din
od	5.50.1	do	6.000	1.100,00 din
od 6.000 do dalje				1.200,00 din
Da bi zasedli prosta mesta v (starost otrok)
Rogatec	30	otrok	2—-7 let
Rog. Slatina	30	otrok	3—7 let
Mestinje	15	otrok	2—7 let
Podčetrtek	15	otrok	2—7 tet
Kozje	30	otrok	2—7 let
Bistrica/Sotl	15	otrok	2—7 let
je skupščina skupnosti sprejela naslednje začasne ukrepe za olajšanje:
—	V primeru, da imajo starši vključene v -vzgojnova-rstveni program 2 ali več otrok plačajo za drugega in vsakega naslednjega otroka polovico vzgojniine, hrano pa po dnevni cehi ofbrdba.
—	V primeru, da je otrok strnjeno iz upravičenih razlogov (dopust, .bolezen) odsoten iz enote več kot 12 delovnih dni (dva tedna, plača polovično vzgojniino, če -pa jie Odsoten strnjeno cel -mesec oz. trideset dni pa -plača naj nižjo vzgojnlino 350,— din.
—	Otroci, ki ima(jlo izredno neugoden -socialni položaj, kar ugotovi -služba socialnega skrbstva, imajo brezplačno vzgoj--niino.
—	Otroci z motnjami v -duševnem in telesnem razvoju imajo brezplačno varstvo v vzgoj-novarstveni organizaciji.
Skupnost otroškega varstva, bo pokrivala stroške olajševalnih okoliščin dokler ne -bo zasedenost enot vzgojno varstvenega zavoda dosegla pričakovanja. Tedaj bodo olajševalne okoliščine ukinjene.
Pričakujemo, da hodo te informacije iz dogajanja v skupščini Skupnosti otroškega varstva prispevale k boljšemu poznavanju sprejetih odločitev in .k lažjemu reševanju problemov družine. Visi sklepi -i-n stališča so usmerjeni predvsem v -večjo pomoč družini z nižjimi dohodki, kar je v tem času realnega padca osebnega standarda, po naši oceni, najpomembnejše.
Trenutno ije cena obrokov hrane 25,— din dnevno, kar se prišteva k vzgojni rti.
Za SIS za otroško varstvo: Zvonko Murgelj in Ivanka Fir

AKCIJI NNNP - 81
" Najbolj varna je tista država, ki jo varujejo ljudje sami," je rekel predsednik Tito pred leti ob dnevu varnosti. Za nas to pomeni, da moramo biti sami sposobni čuvati družbene vrednoste pridobljene v revoluciji.
Z razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, se je utrdila zavest naših delavnih ljudi in občanov, tako je sedaj tak sistem tudi poroštvo naše svobode, neodvisnosti in mirnega socialističnega samoupravnega^razvoj a. Čas nekdanjih ozko usmerjenih vojaških manevrov je potekel. Ni več borbe brez organiziranega odpora in samozaščite edino sprejemljivo v današnjem času. Želimo živeti v miru zato se pripra-I vljamo na morebitna presenečenja, da bomo lahko posledice katastrofalnih nesreč in nezgod lažje prebrodili. Samo organizirana armada lahko v kratkem času z usposobljenimi ekipami nudi popolno zaščito in varnost krajanov.
V naši krajevni skupnosti je po vaji Planina 77 in NNNP >*• 79 5 ki sta v glavnem potekali v Loki in Račiči, prišlo do pravilne ugotovitve , da KS niso samo kraji in zaselki ob cesti in železnici, temveč tudi oddaljeni kraji, ki so težje dostopni zaradi cestne oddaljenosti in pomanjkljive povezanosti z telefonskim omrežjem.
V	akciji MNP - 81 načrtujemo gašenje požarov in reševanje ponesrečencev v oddaljenih, krajih, ker so pogoji reševanja težji. Predvsem želimo preizkusiti novo formirane enote civilne zaščite, gasilce in krajane na Razborju. S to vajo bodo krajani pridobili izkušnje, ki jih bodo lahko s pridom uporabili.
Večji požar v Liscah naj bi bil primer verižnega gašenja in reševanja, ki je potreben zaradi prevelike višinske razlike, ki jo nemore opraviti ena sama brizgalna.
V	akciji naj bi sodelovale:
-	gasilske enote CZ iz Loke in Brega
-	tehnično reševalna enota iz Loke
-	vse trojke in prve pomoči
-	gasilci
-	novo formirane enote civilne zaščite iz Razborja in gasilci
-	krajani v narodni zaščiti
-	sami krajani
-	komisija za IPD
Sodelovanje enot CZ in gasilcev načrtujemo predvem zato, da se združi nova organiziranost in tradicija gasilstva, ker obe služita istemu namenu - pomagati ljudem ob nesrečah, Usposobiti moramo čim več ekip in krajanov, da si bodolv i , stiski lahko pomagali,'ker se'zavedamo, ča delo na delovnih mestih ne bi smelo biti okrnjeno, čeprav tretina zaposlenih
iz našega območja dela v turnusih»
Da načrtujemo to akcijo ravno na Razborju in okolici je vzrok tudi v tem., da so ti kraji izpostavljeni požarom, ki jih povzročajo strele. Bridke izkušnje iz preteklih let nas spominjajo na težke trenutke, ki so jih krajani ob tem doživeli.
SKUPAJ SE ZATO USPOSABLJAMO ZA BOLJŠI IN VARNEJŠI JUTRI
KRAJEVNA SKUPNOST LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
=	— — z3zz.zzzz = zz — — — zz — ~^zzz:
'STATISTIČNI PODATKI O PREBIVALSTVU
Krajevna skupnost Loka pri Zidanem mostu obsega površino cca 25 km2. Dne 1.5.1981 je imela 1376 stalno prijavljenih prebivalcev. Iz tega sledi, da je gostota naseljenosti 55 prebivalcev na km2.
STRUKTURA PREBIVALSTVA PO NASELJIH
Naselje	St. prebivalcev Od tega:	moški	ženske
BREG	146	76	70
ČELOVNIK	47	26	21
LOKA	261	113	148
OBREŠJE	30	16	14
OKROGLICE	103	50	53
RAČIČA	239	112	127
RALE>i	137	68	69
RAZBOR	175	87	88
ŠENTJUR	122	58	64
ŽIROVNICA	43	17	26
TRUBARJEV DO	M		
(stalno prijav.) 73		28	45
SKUPAJ:	1376	651	725
POROČILO 00ZSMS LOKA
V KS Loka deluje poleg ostalih družbenopolitičnih organizacij tudi osnovna organizacija 00 ZSMS .
Poleg OOZSMS Loka sta v KS še dve 00 in sicer na Bregu in
v
Razborju. V zadnjem času si prizadevamo za tesnejše stike, zato načrtujemo skupno delovno akcijo, ki bo v nekem smislu simbolična. Na ta način se bomo med seboj bolje spoznali in bomo lažje reševali probleme.
0 delovanju samem OOZSMS Loka pa naj povem, da je zadovoljiva. Udeležili smo se akcij, ki jih je organizirala KS in Vaški odbor Loka. Prav tako pa smo tudi sami organizirali delovno akciji pri rezervr-rju vode oziroma novemu zajetju. Razplanirali smo zemljo, ki je ob zasutju jarka ostala na njivi in travniku ter na cesti in s tem ovirala promet. Razen na delovnih akcijah pa smo mladinci aktivni tudi na kulturnem področju. Že nekaj let uspešno sodelujemo na proslavah ob praznikih in jubilejih, ustanovili pa smo tudi svojo dramsko skupino.
Naše vrste so iz leta v leto številnejše in vedno znova okrepljene z mlado močjo, ki se uspešno vključuje v delo 00 ZSMS, ki je pestro in koristno tako kot za na s,kot za vso KS*
Ob koncu poročila pa naj omenim še sodelovanje mladine pri akcijah, kot je NNNP in podobno. Mladina se je dosedaj še vedno dobro izkazala, kot kurirji raznašalci glasila v narodno zaščito in sodelovanje z komisjo za IPD.
KRATEK ZG0D0VINK8I OBRIS KRAJA KAZBOR
Sestavek je napisan po spominu iz šolske kronike Razbor,ki jo je napisal prvi učitelj na Razbonu. . Blaž JURKO od leta 1886, Po naredbi iz kronike se kraj Iferbor imenuje po besedi razburje. Središče vasi je nakoncu slemena in je res v vasi redko brezveterje. Teter ima precejšnjo moč in je kar'' umesna beseda Razborje.
Razbor z okolico je bil naseljen že v davnih časih. Ko se je v prejšnjem stoletju pričela šola na Razbort , so prihajali v kraj arheološki izvedenci Gradca, ki je bil takrat večje upravno središče za ta del Slovenije, Razkopavali so v Hrastju in našli pokopališče iz dobe Irov in Keltov, Najdbe-orožje, je spravljeno v graškem muzeju, Tedi Rimljani so imeli kraju svoje domovanje.
Pri Jugu v Okroglicah so našli nagrobnik, ki je služil za perilnik. Rimski nagrobnik so našli tudi v Zalisci, Mimo Rude je peljala rimteka cesta in verjetno je bilo na Rudi rimsko šotorišče,
V dobi graščakov je stal na hribu Gradec grad, ki je bil po izkopaninah trikrat obnovljen. Ko so opustili gradnjo na težje dostopnih hribrih, so zgradili grad na Rudi, Ta je stal vse do konca d • druge svetovne vojne, V okoliških vaseh so bili tlačani tega gradu. Naselje Polje je bila verjetno pristava gradu na vrhu
Gradca. V naselju je -šemodaj v rabi priimek Kovač, ki naj bi od
izhajal obrtnika kovač. Malo pod naseljem stoji znamenje-razpelo.
Tam naj bi stale visl'*^^ ~z dobe tlačanstva.
Najnovejša zgodovina je dala kraju svoj pečat. Že leta 1942 so se po javili v kraju prvi partizani pri naj zaupnejših prebivalcih. Krog partizanskih somiišljenikov se je hitro širil in v letu 1943 so bili že prvi krajevni odbori OF, Meseca februarja 1944 je šla skozi te kraje 14. divizija in se tri
f*
dni zadrževala v vasi Okroglice. Zvečine so jo oskrbovali tukajšnji •prebivalci.
Po pohodu 14. divizije se je začel v kraju velik partizanski razmah. Ko je bil 15= avgusta 1944 ustanovaljen na Planini Kozjanski odred in je bil: Kozjansko osvobojeno, se je smatral kraj Razbor na pol osvobojen. Borci Kozjanskega odreda so hodili v drugi polovici leta 1944 minirat progo Zidani most - Zagreb in izvrševt razne borbene akcije. 1; ru 1944 se je na Razborju začeua partizanska šola edina v Posavju. Trajala je do 10. 12. 1944, ko so naplavili Frmci in ustaši silovit napad na področje Kozjanskega odreda. Tako sc zavarovali železniško progo za nemoten umik svojih čet z Balkana. Ob tem napadu so ujeli oba partizanska učitelja in partizanska šola na Razborju se je nehala. Okupator se je znesel nad prebivalstvom in po-gal veliko domačij, zlasti v naselju Lisce.
Po vojni je bila ustanovljena Obnovitvena zadruga, ki je pomagala obnavljati porušene domačije.
L. 1939 je na Razboru zasvetila elektrika, 1. 1955 je prišel industrijski tok in transformator na Rudo. L. 1964 je dobila vas Razbor vodovod in obnovljeno šolo za 2C~1 etn:	partizanske šole. L.1979
pa ¿p dobil Razbor asfaltirano cesto.
POROČILO O AKCIJI NNNP NA RAZBORU
Depešo o začetlcu akcije smo pr jeli od kurirja ob 04uri 45 miru , prejel jo je upravitelj obrambnega načrta.
Istočasno so bili poklicani s strani izvajalca prvi kurirji, ki so sklicali ostale kurirje, ki pa so se zbrali v 5° minutah. Takoj so začeli raznašati pozive za enote CZ in sicer: -tehnično -reševalno, gasilske enote Loka, Breg in Razbor ter trojke prve pomoči.
Hkrati je bila sklicana seja Komiteja za SLO in DSZ, ki se je pričela ob 5 uri 20 minut.
Seja štaba CZ se je pričela ob 5» uri 50 min„
Narodna zaščita je bila predhodno aktivirana ob 4. uri 55 minut, tako, da so bili Istočasno vsi objekti že zavarovani.
Ob 6,uri 15 minut je bil dan zvočni signal na vseh treh krajih: Loka, Breg in Razbor. Ob 6„uri 50 minut so gasilci na Eazboru začeli z akcijo gašenja v naselju Razbor, trojka prve pomoči pa je reševala ranjenca iz goreče hiše. Ob 6,uri 45 minut sta vodji obrambnih priprav prispela na Razbor, medtem pa je gasilska enota CZ že gasila nožar. Gorela je hiša Škoporčevih, na mestu pa je bila tudi enota prve pomoči.
Enote gasilcev so krenile iz Bf~ ^	w^dar so naletele
na ovire na
r» o
v'
r\ r-
na prvo oviro ob 6. uri in 4-0 minut, ki ¿je bila odstranjena v 4-»minutah, na drugo oviro ob 6»uri in 4-0 minut, oviro pa so prav tako odstranili v 4,minutah» Ovire so predstavljala drevesa, ^podrta čez cesto»
*
Tehničnoresevalna skupina, je bila sestavljena iz 15» članov glede na težavne okoliščine ( v Liscah je že gorelo), je svoje delo hitro in temeljito opravila»
Gasilske enote so požar dokonč c zadušile ob 7°25 uri, druge skupine so med tem časom zaščitile druge objekte in gozd pred širjenjem požara»
r