RADIOPTUJ
89.8-98.2-ICH3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
tal DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
iEiiO
FRIZERSKI CENTER
Novo na Ptuju!
V rdečem bloku!
Ulica 25. maja 14, 2250 Ptuj
Naročanje: 02/771 11 35
Nogomet • Na Ptuju prvi poraz državnih prvakov
O Stran 11
Športno plezanje
• Prva zmaga Mine v svetovnem pokalu! O Stran 12
Po naših občinah
Biš • Namesto kmetovanja - proizvodnja elektrike
O Stran 5
Po naših občinah
Kog • Položili temeljni kamen za telovadnico
O Stran 6
Izobraževanje
Ptuj • Učiteljski poklic razvrednoten, trdi sindikat
O Stran 9
Ptuj, torek, 23. septembra 2008
~ letnik LXI • št. 75 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -t^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski Tffl
Spuhlja • Odprli večnamensko dvorano
Kraj, ki se je odločil za razvoj
Spuhlja je pomemben kraj blizu Ptuja. To je dokazoval že v preteklosti, to dokazuje danes.
Mlada četrtna skupnost se že dve leti po ustanovitvi lahko pohvali z dosežki, ki jih še veliko starejše skupnosti nimajo, večnamensko dvorano. Tudi Ptuj bo šele stopil na to pot. V soboto, 20. septembra, je praznovala cela Spuhlja. Z izgradnjo večnamenske dvorane so dobili svoj novi dom, četrti po vrsti, tudi domači gasilci, za katere je letošnje leto še posebej praznično. 19. marca letos so 80. obletnico ustanovitve počastili s slavnostno sejo, v soboto pa še z odprtjem novega doma. Praznovanje pa so sklenili z drugim srečanjem krajanov, ki z letošnjim letom prerašča v tradicionalno prireditev. V novi večnamenski dvorani, veliki skoraj 1320 m2, bodo svoje prostore imeli četr-tna skupnost, DU Spuhlja, etnografsko društvo Korant, društvo gospodinj Marjetica, Šahovska sekcija Spuhlja in Športno-turi-stično-rekreativno društvo Spu-hlja. Večnamensko dvorano bo upravljala ČS Spuhlja, stroške vzdrževanja pa si bodo delili če-trtna skupnost in gasilci.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • SD neuradno zmagovalka
Spuhlja • Odprtje dvorane
Največja poraženka N.Si Praznični dan
Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije je na nedeljskih dr-žavnozborskih volitvah prvo mesto osvojila stranka SD s 30,5 odstotka glasov. Stranka Boruta Pahorja je tako osvojila 29 poslanskih sedežev, s čimer je za en sedež prehitela stranko Janeza Janše - njegova SDS je osvojila 29,32 odstotka glasov.
Po 99,97 odstotka preštetih glasovih na volitvah v Državni zbor so Socialni demo-
krati osvojili 315.666 oziroma 30,50 odstotka glasov (29 mandatov), SDS pa 303.474 oziroma 28 mandatov (28 mandatov). Zares je s 97.322 glasovi osvojila 9,40 odstotka glasov oziroma 9 mandatov, DeSUS pa s 77.142 osvojenimi glasovi 7,45 odstotka glasov oziroma 7 mandatov.
Po pet mandatov so osvojile stranke SNS (56.492 oziroma 5,46 odstotka glasov), koalicija SLS in SMS (54.196 oziroma 5,24 odstotka) in LDS (53.711 oziroma 5,19 odstotka glasov). Iz parlamenta sta izpadli stranki N.Si (33.621 oziroma 3,25 odstotka glasov) in Lipa (18.874 oziroma 1,82 odstotka glasov). Tudi zunajparlamentarne stranke, ki so se potegovale za sedeže v DZ, niso prestopile štiriod-
stotnega volilnega praga za vstop v parlament. Predsednik N.Si Andrej Bajuk je po razglasitvi rezultatov ponudil svoj odstop z mesta predsednika stranke.
Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih 62,16-od-stotna.
O Stran 2
za vse Spuhljane
V Spuhlji so v soboto, 20. septembra, praznovali. Odprli so dolgo pričakovano in načrtovano večnamensko dvorano in novi gasilski dom.
Na naslovu Prostovoljnega gasilskega društva v Spuhlji 12 a imajo sedež še Četrtna skupnost Spuhlja, Društvo upokojencev Spuhlja, Šahovska sekcija Spuhlja, Društvo gospodinj Marjetica, Etnografsko društvo Korant Spuhlja in Športno-turistič-no-rekreativno društvo Spuhlja. V soboto so praznovali vsi Spuhljani, saj so ob odprtju večnamenske dvorane in gasilskega doma domači gasilci praznovali 80-letnico svojega uspešnega delovanja, organizirali pa so tudi drugo srečanje Spuhljanov, ki ga bodo vsako leto organizirali zadnji teden v avgustu. Letos so ga izjemoma premaknili v september, da bi praznovali
Foto: Črtomir Goznik
skupaj.
Temeljni kamen za večnamensko dvorano je bil simbolično položen 20. decembra lani še v starem gasilskem domu, zdaj je vzidan v novi objekt. Objekt so zakoličili 17. februarja letos, dela pa so se končala 20. septembra.
O Stran 24
Slovenija • SD neuradno zmagovalka parlamentarnih volitev
Največja poraženka - Bajukova N.Si
Po neuradnih podatkih DVK je na nedeljskih državnozborskih volitvah prvo mesto osvojila stranka SD s 30,5 odstotka glasov. Stranka predsednika Boruta Pahorja je tako osvojila 29 poslanskih sedežev, s čimer je za en sedež prehitela stranko Janeza Janše. SDS je osvojila 29,32 odstotka glasov.
Po 99,97 odstotka preštetih glasov na volitvah v DZ je SD osvojila 315.666 oziroma 30,50 odstotka glasov (29 mandatov), SDS pa 303.474 oziroma 28 mandatov (28 mandatov). Zares je s 97.322 glasovi osvojila 9,40 odstotka glasov oziroma 9 mandatov, DeSUS pa s 77.142 osvojenimi glasovi
7.45	odstotka glasov oziroma 7 mandatov.
Po pet mandatov so osvojile stranke SNS (56.492 oziroma
5.46	odstotka glasov), koalicija SLS in SMS (54.196 oziroma
5.24	odstotka) in LDS (53.711 oziroma 5,19 odstotka glasov). Iz parlamenta sta izpadli stranki N.Si (33.621 oziroma
3.25	odstotka glasov) in Lipa (18.874 oziroma 1,82 odstotka glasov). Tudi zunajparlamentar-ne stranke, ki so se potegovale za sedeže v DZ, niso prestopile štiriodstotnega volilnega praga za vstop v parlament. Predsednik N.Si Andrej Bajuk je po razglasitvi rezultatov ponudil
Uvodnik
svoj odstop z mesta predsednika stranke.
Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih torej 62,16-odstotna.
Kaj so v nedeljo zvečer povedali prvaki strank
Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je po objavi izidov vzporednih volitev dejal, da je stranki na volitvah uspel izjemen podvig, odgovornosti, ki ga prinaša, pa se, kot je dejal, v celoti zaveda. Poudaril je še, da si želi koalicijo programsko sorodnih strank.
Predsednik SDS Janez Janša je po preštetju večine glasov povedal, da bo izid med SDS in SD zelo tesen. Po njegovem je glede na sedanji izid in potem, ko bodo prešteti še glasovi iz tujine in glasovi po pošti, zelo verjetno, da bosta stranki po številu mandatov v DZ izenačeni. Glede na to po njegovem
Bogati premagali revne?
Včeraj (v ponedeljek), ko sem pisala te vrstice, so bile volitve glavna pogovorna tema. Zmagovalci so bili glasni in njihovo občutenje volitev je zelo blizu doživljanju nogometne tekme. Tisi, ki naj bi bili poraženci teh volitev, so nekoliko bolj zadržani, kajti za nekatere je bil udarec zares močan. Glede na razmere smo jo na območju zaenkrat imaginarne pokrajine kar dobro odnesli. Ptuj ima tri poslance, dva z desne (Franc Pukšič in Branko Marinič) in po novem še enega z leve (Dejan Levanič). Roke si manejo tudi v Lenartu, ki sicer sodi v »Štajerskotednikovo«pokrajino, kjer si od svojih dveh poslancev, Milana Gumzarja in Marjana Bezjaka, gotovo veliko obetajo. Zaželimo jim lahko le to, da ne bodo na koncu tako razočarani, kot smo bili Ormožani. Da bosta njihova različno politično usmerjena politika znala v parlamentu bolje sodelovati, kot sta to v preteklosti ormoška poslanca. Od dveh je po teh volitvah ostal le še Vili Trofenik, enega poslanca, Jožefa Jerovška, pa ima tudi Slovenska Bistrica.
Danes je že torek. Razen pri najbolj zagretih seje volilna mrzlica že razkadila. Ljudje se spet ukvarjajo predvsem s svojim življenjem. Kako plačati položnice za nafto, kako kupiti zimske bunde in čevlje za otroke, ali jih je mogoče dobiti na Rdečem križu, koliko in kako dati na stran za Božička, ko pa je bilo treba v tem mesecu plačati toliko reči v šoli. Marsikdo se še ukvarja s sanacijo posledic neurij in toče na svojih dobrinah in se pri tem niti ne zaveda, kako srečen je lahko, da jih ima. Marsikomu dandanes namreč neurja nimajo uničiti ničesar.
Še vedno pa mi v ušesih odzvanjajo besede šepremiera Janez Janša, ki je ob razglasitvi rezultatov volitev dejal, da sta Ljubljana in Obala premagali ostanek Slovenije, da pa bi moral enako šteti glas centra in periferije, glas bogataša in glas reveža. Reveži vemo bolje in nam je povsem jasno, da to ne drži, nikoli ni in tudi nikoli ne bo. Se pa lepo sliši ... Res pa je, da imamo v parlamentu tudi reveži s periferije svoje predstavnike. In ti bi se bolj kot njihovi bogati kolegi morali zavedati svoje naloge. Namreč, da čez prepad med enim in drugim svetom nenehno gradijo most. Konec koncev tako skrbijo tudi za svojo zadnjico, kajti samo tako jih bo imel še kdo voliti. Sicer bomo vsi odšli tja v center, kjer se cedita med in mleko in volivci volijo levičarje.
Viki Klemenčič Ivanuša
j y j jj j ^ j
j ..j m J i
29
SD
28 SDS
I
5
5 5
ZARES DeSUS SNS
SLS+SMS LDS
2 narodni skupnosti
http://volitve.gov.si/dz2008/rezultati/rezultati_slo.html
o relativnem zmagovalcu še ni mogoče govoriti.
»Rezultat, ki smo ga dosegli, razumemo kot zavezo in ne kot nagrado,« pa je na novinarski konferenci po objavi delnih rezultatov volitev v tiskovnem središču v Ljubljani povedal predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Kot je dejal, je ta zaveza, da vztrajajo na začrtani poti, da bi Slovenija odločneje sprejemala pomembne razvojne odločitve.
Po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca pa bo DeSUS zdaj četrta najmočnejša politična sila v državi. »Ali mislite, da lahko kdor koli sestavi kakovostno vlado brez DeSUS?« je še dodal. Kot pravi predsednik DeSUS, bodo v vlado šli le, če se bodo izboljšale pokojnine. Njihove prioritete pa bodo tudi javno zdravstvo in šolstvo ter ohranjanje vrednot NOB.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je glede koalicije z »levim trojčkom« dejal, da ta v koaliciji »ne želi videti nikogar«. »To so ljudje, ki so že pred meseci sklenili skupno zavezo, v kateri bodo delali. Zanima pa me, kako se bo to začelo in kako odražalo na Sloveniji. Bojim se, da ne najboljše,« ocenjuje Jelinčič, ki je z rezultati sNs zadovoljen.
Predsednik SLS Bojan Šrot, ki je v koaliciji s SMS po do sedaj znanih podatkih osvojil 5 mandatov, je v tiskovnem središču dejal, da so veseli in zadovoljni z rezultatom. Pojasnil je, da so napovedali drugačnega, »ampak v politiki ni nič narobe, če si optimističen«. Šrot je ocenil, da je v Sloveniji prišlo do očitne polarizacije političnega prostora.
Predsednica LDS Katarina Kresal pa je čestitala predsednikoma ostalih dveh strank t. i. levega trojčka Golobiču in Pahorju ter pri tem poudarila, da verjame, da bo njihova trojka s temi rezultati še močnejša. »Ker so to moje prve volitve, na katerih res aktivno sodelujem,
sem prav vesela, da se je končalo, kot se je,« je dodala.
Predsednik N.Si Andrej Bajuk je najprej po prikazanih rezultatih vzporednih volitev sicer še pričakoval, da se bo rezultat izboljšal in da bo stranka prestopila parlamentarni prag. Ker se to ni zgodilo, je organom stranke kasneje ponudil svoj odstop.
Stranka Lipa bo po besedah njenega predsednik Saša Pečeta delo nadaljevala kot zunaj-parlamentarna stranka.
Prva seja novega DZ bo najkasneje 11. oktobra
Izidi nedeljskega glasovanja na parlamentarnih volitvah bodo sicer dokončno znani čez teden dni, ko bodo preštete tudi glasovnice iz tujine in bo jasno, katerih 90 poslancev je bilo izvoljenih v državni zbor. Nato bo na potezi predsednik republike Danilo Türk, ki bo državnemu zboru predložil kandidata za novega mandatarja.
Kljub temu da so novi poslanci že izvoljeni, pa dosedanjim poslancem še ni prene-
hal mandat. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se namreč konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po izvolitvi, določa ustava. Nov državni zbor mora biti tako sklican najpozneje do 11. oktobra.
Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru. Minimalni pogoj za nastop novega DZ pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic. Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in njene člane. Novoizvoljeni zbor bo v tem času dejansko brez vodstva. Zato poslovnik določa, da njegovo prvo sejo v skladu s poslovnikom vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši poslanec. Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po
potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslank in poslancev. Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji parlamenta izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora.
Predsednik države Danilo Türk pa bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložil državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve. Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
STA (pripravlja: SM)
Foto: M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Rezultati volitev v 8. volilni enoti
Največ glasov (vseeno) SDS
V volilni enoti 8, ki zajema širše ptujsko in ormoško območje s celotnim Prekmurjem, so bili skupni, sicer še neuradni rezultati volitev, nekoliko drugačni kot na državni ravni. Skupno, v vseh enajstih volilnih okrajih, je namreč največ glasov dobila SDS, in sicer 37.928 ali 31,84 odstotka. Na drugem mestu je SD s 27.426 glasovi, kar predstavlja 23,03 odstotka vseh oddanih glasov.
Nadalje si stranke sledijo tako: na tretjem mestu je pristala SLS + SMS z 10.076 glasovi (8,46 %), nato DeSUS z 8915 glasovi (7,48 %), za njim LDS z 8838 glasovi (7,42 %), SNS z 8081 glasovi (6,78 %), Zares s 7612 glasovi (6,39 %), N.Si s 5495 glasovi (4,61 %), Lipa s 1564 glasovi (1,31 %), manj kot odstotek glasov pa so dosegle stranke LPR, KDS, Zeleni Slovenije, Zeleni progres, SSN, Lista za čisto pitno vodo ter NPS, ki ni dobila niti enega glasa.
Glede na dosežene rezultate prihaja iz osme volilne enote v DZ enajst poslancev; štirje iz vrst SDS, dva iz SD, po enega kandidata z našega širšega volilnega območja pa bodo imele še stranke DeSUS, LDS, SLS+SMS, SNS in Zares.
Znana pa so tudi že imena (zaenkrat neuradnih) poslancev iz osme volilne enote: Franc Jurša iz volilnega okraja (VO) Ljutomer (DeSUS), Milan Gumzar iz VO Lenart (LDS), Branko Marinič iz VO Ptuj III (SDS), Franc Pukšič iz VO Ptuj I (SDS), Marjan Pojbič iz VO Pesnica (SDS), Marjan Bezjak iz VO Lenart (SDS), Radovan Žerjav iz VO Murska Sobota II (SLS + SMS), Miran Gyorek iz VO Murska Sobota I (SNS), Dejan Leva-nič iz VO Ptuj II (SD), Anton Kampuš iz VO Gornja Radgona (SD) in Vili Trofenik iz VO Ormož (Zares).
Nadvse zanimiv pa je tudi pogled na konkretne rezultate volitev posameznih okrajev v naši osmi volilni enoti; v devetih volilnih okrajih je nesporno zmagala SDS (tudi v vseh treh ptujskih volilnih okrajih), le v okraju Murska Sobota II in Gornja Radgona je bila močnejša SD. Tako je v VO Ptuj I (slovenskogoriško območje) kar 5360 volivcev dalo največ glasov SDS, kar predstavlja kar 47,14 odstotka vseh veljavnih glasovnic, medtem ko je SD v tej volilni enoti dobila 1907 glasov ali 16,77 odstotka. V VO Ptuj II (Mestna občina Ptuj in občina Hajdina) je bila zmaga SDS bolj tesna; volivci so ji namenili 3361 glasov ali 31,92 odstotka, SD pa ji sledi tesno za petami s 3203 glasovi ali 30,41 odstotka. V VO Ptuj III (pretežno območje Haloz ter občina Kidričevo) pa je SDS dobila 4179 glasov ali 39,04 odstotka, SD pa 2242 glasov ali 20,94 odstotka. Podobni so tudi rezultati v VO Ormož, kjer se je na vrh prav tako pozicio-nirala SDS z 2620 glasovi, kar pomeni 30,93 odstotka, za njo je SD s 1359 glasovi ali 16,04 odstotka, na tretjem pa stranka Zares s 1269 glasovi ali 14,98 odstotka, kar pa je glede na
proporcionalni sistem volitev v naši državi zadostovalo za poslansko mesto v DZ.
Kako so se odrezali posamezni kandidati
Prav tako zanimivi, če ne še bolj, pa so podatki o tem, koliko glasov so dobili posamezni poslanski kandidati v našem ptujskem območju.
V VO Ptuj I je po pričakovanjih in napovedih krepko in nedvoumno zmagal dosedanji poslanec in destrniški župan Franc Pukšič, ki ni imel resnega konkurenta, vendar pa se bo v naslednjem mandatu, če bodo rezultati volitev ostali enaki, ponovno oglašal iz opozicijskih klopi. Glede na njegovo »molčeče« obdobje v času sedenja v koaliciji je zdaj vsaj pričakovati, da se bo v parlamentu oglašal kaj več. Sicer pa je Pukšič kot kandidat SDS prejel že omenjenih 5360 glasov (47,14 %), za njim se je uvrstila kandidatka SD Meta Puklavec s 1907 glasovi (16,77 %), potem pa so si sledili Miroslav Letonja iz SNS (6,83 %), Janez Liponik iz N.Si (5,27 %), Milan Gabro-vec iz LDS (5,22 %), Rosvita Druzovič iz SMS + SLS (4,78 %) in Kristina Dokl iz DeSUS (4,71 %) ter Boštjan Šeruga iz Zares (5,64 %). Ostali kandidati so prejeli precej manj kot 4 odstotke glasov.
V	VO Ptuj II pa so se volivci odločili tako: največ glasov je dobila kandidatka Helena Neudauer iz SDS, in sicer 3361 (31,92 %), tik za njo je ostal Dejan Levanič iz SD s 3203 glasovi (30,41 %), prag štirih odstotkov pa so presegli še Gorazd Žmavc iz DeSUS (7,81 %), Tjaša Mrgole Jukič iz Zares (7,71 %), Ana Anžel iz SNS (6,63 %) in Lidija Majnik iz LDS (5,94 %).
V	VO Ptuj III je brez prave konkurence dobil največ glasov prav tako dosedanji poslanec Branko Marinič iz SDS, ki pa se bo v nasprotju s kolegom Pukšičem moral prvič preizkusiti v vlogi opozicijskega poslanca. Vseeno pa je zani-
Foto: Črtomir Goznik
mivo, koliko glasov je uspelo dobiti Danilu Topleku iz SD, ki je, kot je sam prostodušno priznal, v volilno kampanjo vstopil izključno zaradi zapletov okoli Taluma; prehitel je celo precej bolj politično aktivnega župana Vidma. Rezultati pa so takšni: Branko Marinič iz SDS je dobil 4179 glasov (39,04 %), Danilo Toplek iz SD 2242 glasov (20,94 %), na tretjem mestu je Friderik Bračič iz SLS + SMS z 988 glasovi (9,23 %), več kot štiri odstotke glasov pa so dobili še Srečko Lah iz DeSUS (7,47 %), Peter Letonja iz SNS (6,73 %), Anton Habjanič iz LDS (5,49 %) in Janez Vedlin iz
Foto: M. Ozmec
N.Si (4,07 %).
V	VO s sedežem v Ormožu pa je bil vrstni red kandidatov naslednji: največ glasov volivcev je dobil Boštjan Štefančič iz SDS, kar 2620 (30,93 %), za njim je kandidatka SD Biba Biserka Juričinec s 1359 glasovi (16,04 %), tretji po številu glasov je Vili Trofenik iz Zares s 1269 glasovi (14,98 %), sledi mu Alojz Sok iz N.Si z 973 glasovi (11,49 %), več kot štiri odstotke glasov pa sta dobila še Irena Meško Kukovec iz DeSUS (9,18 %) in Dušan Cvetko iz SNS (8,82 %).
V novem sklicu DZ po neuradnih izidih vnovič 41 poslancev
V	novem sklicu državnega zbora bo po neuradnih izidih DVK ponoven mandat imelo kar 41 poslancev. Kot že rečeno, bo največja poslanska skupina SD z 29 poslanci, sledijo SDS (28), Zares (devet), DeSUS (sedem), po pet poslancev pa bodo imele SNS, SLS + SMS in LDS. S ptujskega območja bo v parlamentu v poslanski skupini SD sedel mladi poslanec Dejan Levanič, ki se prvič preizkuša v tej vlogi, med ekipo SDS bomo ponovno videli dva že prekaljena poslanca, Branka Mariniča in Franca Pukšiča, v poslanski skupini Zares pa prav tako že starega poslanskega mačka Vilija Trofenika iz
Ormoža.
Sicer pa bodo v poslanske klopi SD ponovno sedli Samo Bevk, Darja Lavtižar Bebler, Breda Pečan, Dušan Kumer, Anton Rop, Miran Potrč, Janko Veber, Bojan Kontič, Matjaž Han, Majda Potrata. Med novimi poslanci SD pa so: Aleksander Ravnikar, Tomaž Tom Mencinger, Borut Pahor, Mirko Brulc, Luka Juri, Patrick Vlačič, Franc Križanič, Andreja Črnak Meglič, Igor Lukšič, Anton Colarič, Janja Klasinc, Alan Bukovnik, Andreja Rihter, Me-lita Župevc, Renata Brunskole, Matevž Frangež, Bogdan Če-pič, Dejan Levanič in Anton Kampuš.
Samo poslanca manj bo imela poslanska skupina SDS. Vnovičen mandat bodo imeli Milenko Ziherl, Branko Grims, Eva Irgl, Zvonko Černač, Danijel Krivec, Alenka Jeraj, France Cukjati, Robert Hrovat, Jože Tanko, Miro Petek, Ivan Grill, Rudolf Petan, Jožef Jerovšek, Branko Marinič, Franc Pu-kšič in Marijan Pojbič. V drugi največji poslanski skupini pa bodo še Rado Likar, Milan Čadež, Peter Verlič, Aleksander Zorn, Janez Janša, Darko Menih, Iztok Podkrižnik, Štefan Tisel, Andrej Vizjak, Silvo Mesojedec, Vinko Gorenak in Marjan Bezjak.
Tretja največja bo poslanska skupina Zares z devetimi poslanci. Dosedanjim poslancem Majdi Širca Ravnikar, Pavlu Gantarju, Mateju Lahovniku in Viliju Trofeniku se bodo pridružili Damijan Perne, Franco Juri, Gregor Golobič, Franci Kek in Ivo Vajgl.
DeSUS bo imel sedem poslancev. Poleg dosedanjih Vas-je Klavora, Franca Žnidaršiča in Vilija Rezmana, bodo poslansko skupino DeSUS sestavljali še Anton Urh, Joško Godec, Matjaž Zanoškar in Franc Jurša.
Po pet poslancev bodo imele tri stranke. V poslanski skupini SNS bodo poleg dosedanjih poslancev Srečka Prijatelja, Zmaga Jelinčiča in Bogdana Barovi-ča še Silven Majhenič in Miran Gyorek. Skupna lista SLS + SMS je dobila pet mandatov. Vnovičen mandat je dobil le Jakob Presečnik, novi poslanci pa so Gvido Kres, Franc Bogovič, Janez Ribič in Radovan Žerjav. V poslanski skupini LDS bodo še en mandat Borut Sajovic, Miran Jerič in Ljubo Germič. Pridružila se jim bosta Katarina Kresal in Milan Gumzar. Italijansko narodno skupnosti naj bi tudi v tem mandatu zastopal Roberto Battelli. Interese madžarske narodne skupnosti pa bo v prihodnje zastopal Laszlo Goncz, ki je po štirih mandatih zamenjal Mario Pozsonec.
SM (vir: DVK, STA)
Spuhlja • Osemdeset let PGD Spuhlja
Spuheljski gasilci v svojem četrtem domu
Po sobotnem slavnostnem odprtju večnamenske dvorane v Spuhlji, v kateri so dobili zavetje tudi gasilci, člani PGD Spuhlja, to je že njihov četrti dom v 80-letni zgodovini (o tem pišemo na zadnji strani), se je slovesnost ob njihovem jubileju nadaljevala v novih prostorih večnamenske dvorane. Svoje dosedanje delovanje so predstavili tudi na priložnostni razstavi, ki jo je uredila Majda Kramberger.
V PGD Spuhlja so praznovanje jubileja pričeli že 19.
marca letos, ko so se sestali na slavnostni seji natanko 80 let po ustanovitvi. Skupaj s podpornimi člani šteje društvo okrog 240 članov,
od tega 60 operativcev. Njihov požarni okoliš je do nedavnega ob Spuhlji obsegal tudi območje Budina-Brstje. Od letos naprej se požarno območje pokriva z območjem četrtne skupnosti, kjer
se lahko pohvalijo z dobro pokritim hidrantnim omrežjem. Pri svojem delu dajejo velik poudarek preventivi, veliko gospodinjstev je že opremljenih z gasilnimi aparati. Usposabljanje gasilcev
¿UUC
poteka v okviru programa Območne gasilske zveze Ptuj. Opremljenost pa je skladna s kategorijo, razpolagajo z av-tocisterno in vozilom za prevoz moštva, v zadnjem času pa dajejo tudi večji poudarek osebni zaščitni opremi. Zdaj ko imajo večje prostore, jo bodo tudi lažje deponirali.
Predsednik PGD Spuhlja Zvonko Kokol je ob odprtju novih prostorov GD Spuhlja povedal, da gradnja ni vedno potekala tekoče, da so bila tudi razhajanja, na koncu pa se je vse izteklo v skupno korist, da so gasilci dobili večji prostor, kot je bilo prvotno predvideno. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri tej investiciji. V imenu Gasilske zveze Slovenije in sveta po-
dravske regije je na slovesnosti ob 80-letnici PGD Spuh-lja govoril podpredsednik mag. Janez Merc. V svojem govoru se je dotaknil tudi nedavnega neurja, povedal je, da gasilci že dolgo več ne gasijo samo požarov, pri svojem delu pa potrebujejo tudi polno podporo, če želimo, da bodo svojo vlogo uspešno opravljali. Nič ne počnejo zase ali zelo redko, vedno za druge. Sledili so še drugi nagovori, med drugim tudi predsednika pobratenega društva PGD Radeče-Planica Jožeta Lautežarja, ki je prepričan, da če bi imela Planica takšne ljudi, kot jih imajo v PGD Spuhlja, bi na Planici bilo že drugače, kot je danes. Ob tej priložnosti so pobrate-
nemu društvu v dar prinesli gasilsko zaščitno opremo, na jubilej pa jih bo spominjala tudi slika Jalovca.
Ob svoji 80-letnici je PGD Spuhlja podelilo skupaj 54 spominskih plaket društvom, s katerimi sodelujejo, institucijam, donatorjem in posameznikom. ČS Spuhlja pa je priznanja podelila PGD Spuhlja, Konradu Rižnerju, predsedniku odbora za gradnjo večnamenske dvorane Sandiju Bračku in podpredsedniku tega odbora Zvonku Kokolu, ki je tudi predsednik PGD Spuhlja.
V kulturnem programu so zapele tudi pevke KD Jezero in Moški pevski zbor DU Bu-dina-Brstje.
MG
Ptuj • Spominska dokumentarna razstava
Prednost nacionalni
Foto: Črtomir Goznik
Zupan dr. Štefan Celan je PGD Spuhlja ob 80-letnici podelil pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija.
Sv. Ana • Položili temeljni kamen za prizidek
Investicija, vredna tri milijone evrov
V četrtek, 18. septembra, so v občini Sveta Ana položili temeljni kamen za pričetek gradnje prizidka vrtca k osnovni šoli in nove športne dvorane. Vrednost investicije znaša dobre 3 milijone tolarjev. Ob tej slovesnosti sta župan občine Sveta Ana Silvo Slaček in direktor podjetja Konstruktor Maribor podpisala izvajalsko pogodbo. Dela bodo pričeli izvajati v teh dneh. Zaključena naj bi bila jeseni 2010.
V novih prostorih vrtca bo prostora za štiri oddelke vrtca, ki se bodo razprostirali na 480 kvadratnih metrih. Športna dvorana bo obsegala 1160 kvadratnih metrov površin. Dve tretjini sredstev bo zagotovila občina Sveta Ana, tretjino sredstev bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Izvajalec del je podjetje Konstruktor Maribor. Za kulturni program na današnji slovesnosti so poskrbeli učenci OŠ Sveta Ana. Temeljni kamen za novo investicijo so skupaj položili ravnatelj Osnovne šole Sveta Ana Boris Mlakar, župan občine Sveta Ana Silvo Šlaček in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter direktor podjetja Konstruktor Maribor Marjan Pinter.
Minister za šolstvo in šport Foto: Viktor Kapi dr. Milan Zver si je ob tej pri-Temeljni kamen so skupaj položili ravnatelj OŠ Sveta Ana Boris ložnosti ogledal šolo in se Mlakar, župan občine Sveta Ana Silvo Slaček in minister za šol- pogovarjal z učenci in zapo-stvo in šport dr. Milan Zver ter direktor podjetja Konstruktor Ma- slenimi. ribor Marjan Pinter.	Zmago Šalamun
orientaciji
V prostorih galerije Magistrat so 19. septembra odprli spominsko dokumentarno razstavo z naslovom Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908, ki jo je Zgodovinski arhiv pripravil v počastitev 100. obletnice septembrskih dogodkov na Ptuju, ki bo na ogled do 24. oktobra.
Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila Katja Zupanič, višja arhivarka iz Zgodovinskega arhiva, ki je tudi pripravila razstavo skupaj z Marijo Hernja Masten in napisala besedilo brošure, ki spremlja razstavo. Septembrski dogodki na Ptuju so aktivirali ves slovenski narod, kar dodatno kaže na to, da niso imeli samo lokalnega značaja. Razstava je razdeljena na štiri sklope. Zupaničeva je ob odprtju
še posebej poudarila, da se moramo zavedati, da smo naprej Slovenci in da moramo dati nacionalni orientaciji prednost pred politično in ekonomsko. Direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Fras se je naprej zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastanku razstave, zatem pa dejal, da je bila nacionalna zavest nekoč veliko bolj cenjena in spoštovana, kot je danes.
V imenu MO Ptuj je na od-
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Magistrat na Ptuju so 19. septembra odprli razstavo Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908. Razstava, ki bi jo morali videti vsi Ptujčani, saj premalo poznajo pomen septembrskih dogodkov za ves slovenski narod, bo na ogled do 24. oktobra.
prtju razstave Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908 govoril podžupan MO Ptuj Mirko Kekec: »Ob vseh teh dogodkih, ki so velikega pomena za slovenski narod, se je po septembrskih dogodkih na Ptuju začela prebujati narodna zavest, prav tako pa se je začela dvigovati tudi zavest o pomenu narodove identitete. Žal pa se je kasneje pogosto v polpretekli zgodovini dogajalo, dogaja pa se še tudi danes, da Slovenci nismo znali strniti vrst. Strinjam se lahko z besedami gospe Kristine Šamprl Purg, ki je ob neki priložnosti dejala, da nam tujci v preteklosti niso naredili toliko škode, kolikor smo si je naredili sami sebi. Ko pa smo se poenotili, pa smo dosegli rezultate, ki nam jih lahko zavidajo mnogo večji narodi. Skrajni čas je tudi, da napake iz zgodovine ostanejo zgodovina, da jih v bodoče več ne bomo ponavljali. Glede na spoznanje, da vse premalo Ptujčanov pozna septembrske dogodke iz leta 1908, bi bilo prav, da si razstavo ogleda čim več Ptujčanov in tudi gostov, da spoznajo dogodke, ki so se pred sto leti zgodili na Ptuju, v našem mestu. Ptuj je bilo v preteklosti mesto in bo tudi v prihodnosti mesto, ki bo dalo poudarek Sloveniji in slovenskemu narodu.«
Biš • Slovesna predaja male fotonapetostne elektrarne
Namesto kmetovanja proizvodnja elektrike
Minuli teden so v Bišu na domačiji Danila Muršca predali namenu trifazno malo fotonapetostno elektrarno. Zmogljivost elektrarne je 15 kW, dejanska moč na števcu pa znaša 15,18 kW. Vrednost naložbe je znašala 72.000 evrov. Investitor in izvajalec del je podjetje M-LAN, d. o. o., iz Maribora.
Kot je povedal Danilo Muršec, se je za elektrarno odločil, ker samo na tak način dobi gospodarsko poslopje novo funkcijo, saj ga za potrebe kmetijstva več ne potrebujejo in bi ga sčasoma podrli. S tem bo tudi nadomestil dohodek, ki ga je prej domačija imela iz kmetijske dejavnosti. Kot je povedal Muršec, je do sodelovanja z omenjenim podjetjem prišlo na osnovi dolgoletnega poznanstva z direktorjem podjetja M-LAN, d. o. o., Andrejem Mlaskom, ki mu je predstavil omenjeni projekt. Na osnovi tega sta se odločila za sodelovanje in postopoma bo elektrarna postala last domačije.
Gre za objekt, ki je namenjen kulturni, turistično-in-formacijski in poslovni dejavnosti. Razprostira se na 895 kvadratnih metrih. Investitor je bila Občina Lenart, investicija je bila delno sofinancirana s sredstvi Evropske unije - iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je zagotovil 32,5 odstotka celotne investicijske vrednosti. Vrednost investicije je znašala 1.213.280 evrov.
V kulturno-turističnem delu v pritličju stavbe bodo razsta-viščni prostor, prostori Razvojne agencije Slovenskih goric in Turistično informativnega centra ter manjša dvorana s 63 sedeži. V dvoriščnem delu je osrednja dvorana s 190 sedeži, ki je namenjena kulturnim in drugim prireditvam. Prosto-
Tehnične karakteristike elektrarne je predstavil direktor podjetja M-LAN, d. o. o., Andrej Mlasko: "Mala fotonapetostna elektrarna je sestavljena iz 72 modulov na površini 120 kvadratnih metrov. Letni izkupiček elektrarne bo nekaj čez 16.000 kilovatnih ur električne energije, ki se v celoti distribuira v omrežje kot zelena energija. Panele je izdelal edini slovenski proizvajalec, podjetje Bisol iz Prebolda, razsmernike pa proizvaja podjetje SMA. Mesečni izkupiček elektrarne bo znašal okrog 520 evrov, kar pomeni, da se investicija amortizira v desetih letih." Povedal je, da imajo v podjetju kar nekaj
re v Centru Slovenskih goric imajo tudi društva, in sicer Lokalna akcijska skupina LAS Ovtar Slovenskih goric, Študentski klub Slovenskih goric, Društvo podeželske mladine Slovenske gorice in društvo Mladi do kraja Lenart. V občini Lenart so aktivnosti za investicijo pričeli junija lani. Letos maja je bila podpisana izvajalska pogodba in dela so se pričela.
Zbrane na slovesnosti je pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je v govoru poudaril, da to ni samo pomembna pridobitev za občino Lenart, ampak predstavlja pomembno turistič-no-kulturno zbirališče ljudi od blizu in daleč. Seveda pa bodo prihodnje leto v Centru
izkušenj s tovrstno tehnologijo, saj je to že tretja takšna elektrarna, v kratkem pa bo začela obratovati četrta.
Zraven sosedov in prijateljev so se slovesnosti udeležili tudi župani treh občin: župan občine Trnovska vas Alojz Benko, župan občine Destrnik in poslanec Franc Pukšič ter župan občine Dornava Rajko Janžekovič.
Alojz Benko je povedal, da je ponosen, saj gre za prvo takšno investicijo v občini Trnovska vas, kajti tudi takšne investicije so pomembne za razvoj občine. Poslanec in župan Franc Pukšič je povedal, da je vesel, da se ljudje odločajo za takšne investicije, ki so vsekakor prihodnost.
Slovenskih goric potekale tudi poletne prireditve Len-Art, ki so lani in letos potekale na dvorišču Občine Lenart. Nato je predsednikom društev, ki imajo prostore v Centru Slovenskih goric, izročil ključe prostorov. Skupaj z njimi je s simboličnim rezanjem vrvice odprl nove prostore. Novo pridobitev v Lenartu sta blagoslovila lenarški dekan Martin Bez-govšek in kaplan Jože Motaln. Zbrane je s pesmijo pozdravil tudi Gorazd Ademovič. Sledila je monokomedija Pešec v izvedbi Gregorja Čušina.
Ob koncu prireditve so za prigrizek in dobro kapljico poskrbele članice Društva kmeč-kili žena in deklet Lenart.
Zmago Šalamun
Poudaril je, da je Danilo Mur-šec svoje življenje posvetil vzgoji otrok in s tem projektom tudi dokazuje, da vzgaja mladi rod tudi z dejanji, saj je ekološka osveščenost zelo pomembna. Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je poudaril, da takšni projekti kažejo na splošno ekološko osveščenost, in dodal, da si
Novo malo fotonapetostno el šec, direktor M-LAN-a Andrej
Igor Grdina je prvič doktoriral s tezo "Avtobiografska književnost pri Slovencih v dvajsetem stoletju", drugič pa s tezo "Zgodovinske podobe meščanske kulture na slovenskem Štajerskem v XIX. stoletju" (na primeru družine Ipavec). Predava starejšo in novejšo slovensko književnost (občasno tudi kulturno zgodovino Slovencev) na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1995 je postal docent za slovensko književnost; 1999 je bil predčasno izvoljen v izrednega profesorja. V študijskem letu 1998/99 je starejšo slovensko književnost predaval tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Z vabljenimi predavanji je nastopil v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Je član uredništva historiografske revije Zgodovina za vse. Za Enciklopedijo Slovenije napisal pretežni del uvoda v osrednje sintetično geslo Slovenci ter v njem prispeval obravnavo obdobja 1859/60-1918, dragocena je njegova skrb za odkrivanje in ohranjanje slovenske glasbene preteklosti. O tem
želi, da bi se ljudje širše odločali zanje. Prepričan je, da bi bilo projektov več, če bi bila sama tehnologija cenejša.
Novo malo fotonapetost-no elektrarno so skupaj v elektrodistribucijsko omrežje vključili Danilo Muršec, direktor M-LAN-a Andrej Mlasko, župan Alojz Benko ter župan in poslanec Franc
o so skupaj v elektrodistr i, župan Alojz Benko ter ži
pričajo dela - novi libreto za opero Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca (1997); novo besedilo za opereto Majda Marjana Kozine (1999); novi libreto za opereto Caričine Amazonke Viktorja Parme (2003).
Njegove knjige: Od Brižin-skih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor, 1999; Spomini Helene Kottanner (s Petrom Štihom in Antonom Jankom), Ljubljana, 1999; Od rodoljuba z dežele do meščana, Ljubljana, 1999; Vladarji, lakaji, bohe-mi, Ljubljana, 2001; Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik 1860-1918, Ljubljana, 2003; Preroki, dok-trinarji, epigoni. Idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. Ljubljana.
Na letošnjih 43. študijskih dnevih Draga 2008 je imel dr. Igor Grdina zaključno predavanje Trubar za vse čase. V svojem referatu je izpostavil nekatere bistvene Trubarjeve lastnosti, začenši z njegovo neupogljivo vero, ki je vir vsega njegovega delovanja. Trubar je bil tudi začetnik emancipacije Slovencev, prvi, ki je uporabil pojem "slovenska dežela", ter prvi humanistični vzornik
Pukšič.
Ob koncu slovesnosti se je Danilo Muršec zahvalil vsem, ki so pomagali pri omenjenem projektu, še posebej direktorju podjetja M-LAN Andreju Mlasku in poslancu in županu Francu Pukšiču, ki je pomagal pri hitrejšem urejanju upravnih postopkov.
Zmago Šalamun
;o omrežje vključili Danilo Mur-poslanec Franc Pukšič.
slovenske misli. Slovenščino je želel vpeljati na vsa področja življenja. Trubar tudi ni bil tako enostranski kot nekateri drugi reformatorji; v njegovem delu je namreč prisotna vera v pravičnost, njegov humanizem pa se je med drugim kazal pri odnosu do islamskega sveta in muslimanov, saj je bil prepričan, da so tudi ljudje, ki živijo pod turško oblastjo, raznoliki. Ta njegova misel o odnosih med ljudmi ni bila dovolj upoštevana.
Vabim vas na Viktorinov večer, da spoznamo Trubarja v odnosu do krščanstva na spoznanjih zgodovinarja dr. Igorja Grdine. V glasbenem utrinku bo nastopil zbor sv. Viktorina Ptujskega pod vodstvom zborovodkinje Sonje Winkler. Izvedel bo napeve slovenskih protestantov v priredbah za zbore. Z izvedbo teh napevov se je zbor vključil v praznovanje Trubarjevega leta na koncertu slovenske protestantske glasbe Nu pujte, pujte vsi lud-je, ki je bil organiziran junija letos ob 500. obletnici krsta Primoža Trubarja v Škocjanu pri Turjaku.
Peter Pribožič
Foto: ZS
Vrvico so simbolično prerezali župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, direktorica Razvojne agencije Slovenskih goric Janja Viher (prva z desne) in predsedniki društev, ki imajo svoje prostore v Centru Slovenskih goric
Lenart • Otvoritev Centra Slovenskih goric
Pomemben objekt
V petek, 19. septembra, je v Lenartu potekala slovesnost ob otvoritvi Centra Slovenskih goric, za katerega so prostore pridobili s prenovo in z razširitvijo stavbe na Trgu osvoboditve v samem centru Lenarta. Prenovo z ohranitvijo pročelja zanimive stare trške stavbe je zasnoval arhitekt Urban Brandner, izvedlo pa jo je gradbeno podjetje Sortima iz Maribora.
Ptuj • Viktorinov večer
Trubar in krščanstvo
V četrtek, 25. septembra, bo ob 19.30 v minoritskem samostanu na Ptuju 174. Viktorinov večer, posvečen 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Osrednji gost večera bo dr. Igor Grdina - zgodovinar in slavist, ki je doma iz Šentjurja in v svojih zgodovinskih delih veliko govori o Ipavcih, eni najpomembnejših slovenskih meščanskih "dinastij".
Foto: ZS
Kog • Položili temeljni kamen za telovadnico
"Vsi otroci si zasluzijo enake pogoje!"
Minuli četrtek so na Kogu poloZili temeljni kamen za novo telovadnico, ki so jo Ze dolgo čakali. Kot je povedal Zupan Alojz Sok, so se dela sicer Ze začela, a poleti, ko so bili otroci na zasluZenih počitnicah. Nato jih je pri delu presenetil še plaz, ki so ga Ze uspešno sanirali, zato so postavitev temeljnega kamna premaknili v začetek jeseni.
Začetek organiziranega šolstva na Kogu sega 229 let nazaj, v leto 1779, v čas Marije Terezije. V tem času je doživljalo vzpone in padce. Največje število učencev je bilo leta 1934, ko je klopi kogovske šole drgnilo 337 učencev. Tudi leta 1957 jih je bilo precej, 245. V tem obdobju so začeli graditi novo šolo. Ta je bila že štiri leta kasneje ukinjena in v kraju je ostala petletka, ki jo imajo še danes. Število učencev niha
med 40 in 50. Ravnatelj Vlado Hebar pridobitev ocenjuje kot zelo pomembno, zlasti zato, ker meni, da se bodo mladi lažje odločali, da vpišejo otroke v to šolo in jih ne vozijo v bližnja mesta.
Tudi župan Alojz Sok se je strinjat da sama šola nima veliko otrok, njena specifika pa je, da leži ob državni meji in jo je treba zato tudi obdržati ter s tem, v nacionalnem smislu, ustvarjati protiutež sosedom,
ki delajo enako, saj želijo, da se ohrani poseljenost obmejnih območij. To je tudi zadnja šola v občini, ki bo dobila telovadnico. Sicer pa ima občina Ormož čez 5500 kvadratnih metrov šolskih površni. Žal pa je v vsej občini 1. septembra prišlo v prve razrede le 76 otrok, od tega 36 v Ormožu, vsi ostali pa na petih drugih šolah. Župan je poudaril, da demografski deficit predstavlja velik problem, ki ga bo tež-
ko premostiti.
S tem se je strinjal tudi minister za šolstvo Milan Zver, ki pa meni, da imajo vsi otroci pravico imeti dobre pogoje za delo in učenje. Glede demografskega primanjkljaja pa meni, da se stanje že izboljšuje. "Slovenci imamo drugo kulturo, ne bežimo vsi v mesta, radi živimo na vasi, zato upam, da se bodo taki lepi kraji, kot je Kog, demografsko revitalizirali in da ta investicija ne bo zastonj. Poleg tega se obrača tudi selit-
veni trend in ljudje vedno bolj zapuščajo urbana središča in se selijo na podeželje. Na vasi se izboljšujejo komunikacije, kvaliteta življenja pa je tako veliko boljša. Telovadnica naj ne bo le šolski objekt, ampak stičišče dogajanja v kraju. Na vas je, da jo napolnite z igrivostjo in veseljem," je pozval učence. Investicija je vredna 790.000 evrov, od tega bo 160.000 ev-rov primaknila fundacija za šport, 79.000 evrov Ministrstvo za šport, ostanek pa Ob-
čina. Ker ima Kog visoko povprečno starost prebivalcev in je otrok malo, smo ministra povprašali tudi o smiselnosti takšne investicije. Povedal je, da ima Slovenija okrog 350 takšnih podružničnih šol, ki niso polne, a se z njimi ohranja družabno življenje v odročnih krajih. Dejal je, da gre za več kot upravičeno naložbo. Z njim se je strinjal tudi predsednik KS Zdravko Hlebec, ki se je spomnil, da so po dolgih letih plačevanja samoprispevka tudi na Kogu končno dočakali svojo telovadnico. Tudi on je mnenja, da je za manjše kraje vsaka investicija upravičena, saj prispeva k temu, da se mladi lažje odločajo, da ostajajo na podeželju.
Slovesnosti trenutka so s kulturnim programom pripomogli kogovski učenci s svojimi mentoricami. Viki Klemenčič Ivanuša
Učenci so ob pomoči učiteljic pripravili prisrčen program.
Sveti Jurij • Otvoritev prizidka pri osnovni šoli
Prizidek za vrtec in šolo
V nedeljo, 14. septembra, je pri Svetem Juriju potekala otvoritev prizidka k osnovni šoli za potrebe šole in vrtca. Investicija je bila vredna 2,2 milijona evrov.
Uradne otvoritve so se zraven domačinov udeležili poslanec DZ RS mag. Janez Kramberger, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Boris Ketiš in župani sosednjih občin. V kulturnem programu so nastopili člani Ju-rovskega okteta, pesnik in igralec Tone Kuntner in učenci iz OŠ Sveti Jurij, ki so pripravili program Stoji učilna zidana, v katerem so predstavili zgo-
dovino šole, nastopila pa je tudi šolska folklorna skupina. Zbrane sta pozdravila ravnatelj OŠ Jožeta Hudalesa Sveti Jurij Stanislav Senekovič in župan Peter Škrlec. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Boris Ketiš.
Ob prerezu traku v prizidek OŠ Sveti Jurij so odkrili tudi spominsko ploščo Jožetu Hudalesu. Novo pridobitev je
blagoslovil farni župnik Lojze Antolin.
V prostorih nove knjižnice je bila v sklopu otvoritve prizidka k osnovni šoli za potrebe šole in vrtca tudi razstava književnih, slikarskih in kiparskih del Jožeta Hudalesa. Po uradnem delu je potekalo družabno srečanje v prireditvenem šotoru ob zvokih ansambla Veseli Jurovčan.
Zmago Šalamun
Temeljni kamen za novo telovadnico so položili Anka Lesjak, direktorica podjetja izvajalca, ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog Vlado Hebar, župan Alojz Sok in minister za šolstvo Milan Zver.
Ormož • Podpisali pismo o nameri
Ohraniti srednjo šolo
V Gimnaziji OrmoZ so prejšnji teden podpisali pomembno listino, katere namen je ohranitev srednjega šolstva v OrmoZu, saj ob sedanjem stanju obstoju srednje šole ni kazalo najbolje.
Glavna težava šole, ki letos praznuje desetletnico obstoja, je premajhen vpis, saj jim v tem šolskem letu ni uspelo vpisati dveh prvih oddelkov. Zato je bil minister Zver mnenja, da je edina rešitev dodatni program, saj bi ob negativih demografskih trendih težko ustavili padanje vpisa. Gimnazija Ormož ima zanimiv status, saj je poleg Ministrstva za šolstvo soustanoviteljica šole tudi Občina
Ormož, zato so skupaj iskali načine, kako povečati vpis.
"Podpis pisma o nameri je prvi korak v to smer. Z njim želimo zagotoviti ponudbo programov, ki izobražujejo za perspektivne poklice, ki jih trg delovne sile potrebuje in so za mlade zelo zanimivi. Gre za poklice negovalni tehnik, kozmetični tehnik in farmacevtski tehnik. Razpisani bodo pravočasno, pouk pa bo stekel že prihodnje šolsko
Vrvico pri prizidku je prerezal predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Boris Ketiš ob županu Petru Škrlecu (desno) in ravnatelju Stanislavu Senekoviču (levo).
Gimnazija Ormož ima svojstveno opredeljeno soustanoviteljstvo, ustanovila sta jo občina in država, zato sta pismo o nameri podpisala Milan Zver, minister za šolstvo, in župan občine Ormož Alojz Sok.
leto."
Kot smo izvedeli, je na šolsko leto za delovanje sistema potrebno zagotoviti 3000 ev-rov na gimnazijca, novi programi pa bodo še nekoliko dražji. Minister je ocenil, da vladajo na šoli izjemno dobri pogoji za delo, saj so objekti in oprema novi. Zaposleni pa so ministru prišepnili tudi željo po pokritem atriju.
Župan Alojz Sok je poudaril, da želijo del srednješolske populacije obdržati doma in temu morajo prilagoditi ponudbo, saj ni dovolj povpraševanja po obstoječem programu. Dijaki so ministru Zveru pripravil krajši kulturni program, presenetili pa so ga tudi z izvirnim darilom, saj je prejel svoj portret (s katerim je bil očitno zadovoljen) in poslikano majico. V imenu šole pa mu je v. d. ravnateljice Klavdija Zorjan Škorjanec podarila zbornik in še svežo pesniško zbirko Blanke Erhartič Dan, ki se ne more znočiti. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Podjetje Kitec, d. o. o., podravski regijski finalist Gazele 2008
Na poti do uspeha je potrebno premagati številne ovire
Izbrani so finalisti letošnjega, že osmega izbora Gazela 2008. V šestih regijah so izbrali 30 finalistov, med petimi finalisti dravsko-pomurske regije sta tudi dve podjetji s Ptujskega: Gratel, d. o. o., s sedežem v Skorbi in Kitec, d. o. o., Ptuj, ki ga predstavljamo danes.
Boštjan Munda, direktor podjetja Kitec, ki se ukvarja s sanitarno in ogrevalno tehniko, je povedal, da začetki podjetja segajo v leto 1994, ko še je bil študent Fakultete za strojništvo in je podjetje imelo enega zaposlenega. Delovalo je v kletnih, skladiščnih prostorih. Na nek način je bil tudi pogojen z dejavnostjo očeta, ki je imel kovinarsko obrt, z njo pa je prenehal tudi zaradi težav v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zaradi razpada bivše države moral marsikdo prenehati opravljati dejavnost, delno pa je k temu prispevala bolezen, saj se je invalidsko upokojil.
V začetku ni imel nobene podpore, razen domačih. Takratna oblast ga je celo »nagradila« s poplačilom prispevkov za nazaj, ker kot s. p. ne bi smel biti zavarovan kot študent, ampak bi se kot sa-mozaposleni moral sam prijaviti v invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Do tega je prišlo zaradi nevednosti in tudi premajhne izkušenosti, ker ni bil dovolj pozoren, pravi danes.
Skupaj z avstrijskim partnerjem sta začela uvozno-izvozno dejavnost. V tistem času so načrtovali tudi ustanovitev proizvodnje za izdelavo večplastnih cevi za vodovod in ogrevanje. Tržne zahteve in drugi pogoji pa so ta namen onemogočili, zato je podjetje ostalo pri uvozno-izvozni dejavnosti vse do leta 2002, ko je prišlo do združitve podjetja Kitec s postransko dejavnostjo Boštjana Munde - do izvajanja storitev na specialnih področjih ogrevanja, talnega ogrevanja, ogrevanja športnih dvoran, do sodelovanja z večjimi instalacijskimi in gradbenimi podjetji. Leta 2004 je prišlo tudi do večje širitve podjetja. Eden od partnerjev je takrat zašel v likvidnostne težave, odločiti so se morali, ali nadaljevati v začrtani smeri ali pa izvesti reorganizacijo.
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Munda, direktor podjetja Kitec, d. o. o., Ptuj: »Gazela je priznanje za podjetja, ki izkazujejo svojo rast in hkrati svojo pripravljenost tveganja v dokaj neurejenem slovenskem poslovnem prostoru.«
Odločili so se, da bodo izvedli posle, ki jih partner ni bil več sposoben izvesti.
Sčasoma so začeli prevzemati večje projekte oziroma posle na območju cele Slovenije, s tem se je večala tudi njihova prepoznavnost. Trudijo se, da bi zaupana dela opravili čim bolj kvalitetno od začetka do konca, prav tako tudi vzdrževanje. Po pogodbah so vezani na garancijsko vzdrževanje izvedenih instalacij. Partnerji, s katerimi sodelujejo, to znajo ceniti.
Na področju strojnih instalacij (ogrevanje, vodovod in prezračevanje), s katerimi se podjetje Kitec ukvarja, so med desetimi največjimi in-štalaterji v Sloveniji. Leta 2002 je podjetje zaposlovalo 11 delavcev, leta 2004 jih je bilo 36, danes jih je že 52. Večina je zaposlena za nedoločen čas, ker ne želijo izigravati ljudi. Zaposlene dobro nagrajujejo, dobrodošel je vsak, ki želi delati. Res pa je, da osemurnega dela ne poznajo, saj se pri njih delo prične že ob petih zjutraj in se konča med 17. in 18. uro. Za uspeh podjetja je dober kolektiv eden izmed odločilnih dejavnikov, še posebej pa dobra vodilna ekipa, v kateri je tudi Robi Kolarič, tehnični
direktor podjetja, ki skrbi za operativno-tehnično področje. Boštjan Munda kot direktor ima v rokah komercialno-finančni del.
Kitec je danes po izstopu avstrijskega partnerja podjetje v 100-odstotni slovenski lasti. Njihovi naročniki so uveljavljena podjetja v celi Sloveniji. Ker delajo v glavnem zunaj Ptuja, je njihovo delo še toliko težje. Ob tem da je težje prodreti v konkurenčnejšem okolju, je težje posel izvesti z dobičkom, saj ga dodatno bremenijo večji stroški.
Tajkune je omogočil sistem
»Uvrstitev med finaliste Gazele 2008 mi pomeni veliko, je potrditev pravilnosti odločitev v preteklosti, obenem pa tudi potrditev referenc, ki jih lahko nudimo v opravljenih poslih. Gazela je priznanje za podjetja, ki izkazujejo svojo rast in hkrati svojo pripravljenost sprejemanja tveganja v dokaj neurejenem slovenskem poslovnem prostoru,« je o uvrstitvi med finaliste letošnje Gazele povedal Boštjan Munda.
V Sloveniji se daje zelo malo poudarka zagotovitvi gospo-
darske kulture. To je največji problem. Razvoj podjetništva še vedno zelo spremljajo številne ovire, zlasti še administrativne, sodne in kadrovske. Šolstvo ne zagotavlja potrebne baze, iz katere bi lahko podjetja črpala potreben kader. Večina zaposlenih v Kitecu se je del, ki jih opravlja, priučila, zelo malo jih opravlja delo, za katerega so se izšolali. Poseben problem je finančna disciplina. Ker ta ni vzpostavljena, se morajo redno dva ali trije njihovi zaposleni ukvarjati z izterjavo plačil za izvedena dela, da lahko zaključijo svoja dela ne samo fizično, temveč tudi finančno. V začetnem obdobju delovanja podjetje tudi ni imelo ustrezne bančne podpore. Vsaka njihova prošnja je bila obravnavana z veliko rezervo. Banke ne sprejemajo nobenih tveganj, bančna sredstva pa so draga. Z večanjem kapitalske moči podjetja se je spremenil tudi odnos bank do njih, bolj so jih pripravljeni spremljati, zlasti še hišna banka, od katere pričakujejo tudi podporo pri gradnji novih prostorov. Še letos naj bi namreč pričeli
graditi novo poslovno-skla-diščno in trgovsko stavbo ob Puhovi ulici v izmeri 3000 m2, kjer želijo okrepiti tudi trgovski del. Zdajšnja lokacija na Žnidaričevem nabrežju 10, kjer v najemnih prostorih delujejo pet let, je postala zaradi širitve dejavnosti podjetja že premajhna.
V okviru vizije podjetja je prednostni cilj kapitalska okrepitev oziroma utrditev podjetja. Kot pravi Boštjan Munda, se investicije planirajo dokaj nepopolno, investitorji se marsikdaj zainvestirajo, v končni fazi pa to tepe tistega zadnjega v vrsti, ponavadi po-dizvajalce, ki morajo dolgo čakati na svoj težko prigaran denar. Če denarja ni, pa je zelo težko začeti nove posle. V letu 2009 načrtujejo preselitev v nove prostore. Imajo pa še nekaj drugih načrtov, ki jih želijo uresničiti.
Izziv Boštjanu Mundu predstavlja tudi politika. V prihodnje se tudi sam želi malo bolj aktivno vključiti, ker želi s svojim delovanjem prinesti nekaj dobrega v gospodarstvo. »Pretekli in današnji politiki so poskrbeli predvsem zase, s
svojimi dejanji in postopki so prispevali k temu, da so nekateri lahko hitro obogateli na račun družbenega premoženja. Tudi sam sem živel v času, ko so se izvajale številne družbene akcije, ljudje so se odpovedovali svojim dohodkom za razvoj podjetij, vse to pa se je z zelo malo truda in denarja olastninilo. Čez noč so si nekateri podelili nekatere vrste titul direktorjev, lastnikov, super dobrih menedžerjev. Nekdo se v mojih očeh potrdi šele takrat, ko se dokaže z delom, s tem, da je na primer slabo stoječe podjetje spravil na noge. Že nekaj mesecev poslušamo o tajkunih. Gre za izraz, ki si ga ne znam razložiti, po mojem gre za uzakonjeno goljufijo. Ne razumem, zakaj se o tem toliko politizira, če pa je sistem vse to omogočil.«
Tisti, ki Boštjana Munda poznajo, vedo, da je deloholik, ki ima zelo malo časa zase. Večino svojega časa posveča podjetju. Ustanovil je še eno podjetje, katerega dejavnost je povezana z njegovim ho-bijem - ima namreč žilico za razvijanje inovativnih idej. V tem podjetju se ukvarjajo z izvajanjem strojnih instalacij individualnih hiš, višjimi zahtevami, toplotnimi črpalkami, izkoriščanjem alternativnih virov energije. Podjetje zaposluje štiri ljudi, v njem dela tudi njegova žena. Tako se dogaja, da je tudi njun popoldan bolj posvečen podjetju kot kakšnim posebnim aktivnostim. Hiša v Zgornjem Leskovcu, kjer živita zakonca Munda, je na nek način mirna oaza, ki omogoča nastanek številnih novih podjetniških idej, ker danes biti uspešni podjetnik ni lahko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Reference podjetja Kitec so danes zavidanja vredne, med referenčnimi objekti je tudi nekaj ptujskih, kot na primer Učni center Vičava in trgovsko-poslovni center Qlandia.
MORATE SAMO STOPITI IZ VRSTE.
Preizkusite naše izvrstne storitve! Z bančnim paketom Master Plus boste šest mesecev brezplačno uporabljali transakcijski račun, Online banko, plačilne kartice in Online Plus račun, ki ponuja varčevanje s stimulativno obrestno mero in stalen dostop do vaših sredstev. Omogočili vam bomo tudi brezplačno dvigovanje gotovine s kartico Maestro na vseh bančnih avtomatih v Sloveniji in državah evro območja, drugje pa na bančnih avtomatih skupine UniCredit Group. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si/preizkusitenas
UniCredit Bank
Gospodarstvo po svetu
EU • Pomoč iz globalizacijskega sklada EU
35 milijonov evrov za italijanske tekstilne delavce
Foto: internet
Evropska komisija je danes odobrila pomoč iz Evropskega globalizacijskega sklada za skoraj 6000 delavcev v italijanski tekstilni industriji, ki so zaradi uvoza cenejšega blaga in tekstilnih izdelkov iz Azije in prestrukturiranja ostali brez službe. Gre za pomoč v višini nekaj več kot 35 milijonov evrov, so sporočili v Bruslju.
Komisija je odobrila štiri prošnje za pomoč iz sklada. Različne prošnje iz večinoma malih tovarn so namreč zaradi številčnosti v nekdanji tekstilni velesili Italiji združili v štiri skupine. Na Sardiniji bo tako pomoč prejelo 1044 delavcev iz petih tekstilnih tovarn, v Piemontu na severozahodu države 1537 delavcev iz 202 tovarn, v Lombardiji 1816 delavcev iz 190 podjetij in v Toskani v osrednji Italiji 1568 delavcev iz 461 tovarn. S to pomočjo naj bi jim pomagali najti drugo zaposlitev. Pomoč morata sedaj odobriti še Evropski parlament in Svet EU. »Te prošnje pričajo o tem, da lahko pomoč iz sklada koristijo tako delavci iz malih in srednjih podjetij kot tisti iz velikih,« je ob tem dejal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla. Globalizacijski sklad je EU ustanovila konec leta 2006, namenjen pa je pomoči ob velikih odpuščanjih delavcev - najmanj 1000 - zaradi razlogov, povezanih z globalizacijo. Pomoč italijanskim delavcem zaokrožuje število odobrenih prošenj za pomoč iz tega sklada s strani komisije na dvanajst. Če bosta prošnje odobrili še drugi dve osrednji instituciji EU, bo 16111 delavcev prejelo skupno 67,6 milijona evrov. (sta)
EU • Sprejet akcijski načrt proti drogam
Uživanje kokaina v porastu
Foto: internet
Evropska komisija je danes sprejela akcijski načrt EU o drogah za obdobje 2009-2012, ki vključuje številne ukrepe za okrepljeno evropsko sodelovanje v boju proti drogam in zmanjšanje z drogami povezanega kriminala. Medtem ko se je poraba kanabisa, heroina in sintetičnih drog v EU stabilizirala ali celo upadla, pa je uživanje kokaina v porastu.
»Poraba kanabisa in umetnih drog je malce upadla, za kokain pa se zdi, da je poraba porasla, predvsem v Veliki Britaniji, Španiji in Franciji. Imamo dva milijona odvisnikov od drog in 7500 smrti vsako leto,« je ob predstavitvi načrta povedal evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot.
Zadnji razpoložljivi podatki kažejo, da je v EU 70 milijonov uživalcev kanabisa (to so tisti, ki drogo uporabljajo ali so jo uživali), vsaj 12 milijonov uživalcev kokaina, 9,5 milijona ljudi uživa ekstazi, 11 milijonov amfetamine, vsaj pol milijona ljudi pa prejema nadomestke za heroin.
Dva milijona je problematičnih uživalcev drog, poudarjajo v Bruslju, komisar Barrot pa je dejal, da se v EU še vedno porabi zgolj polovica kanabisa in kokaina kot v ZDA, posledično je tudi manj okužb z virusom HIV.
EU ima evropsko strategijo
2005-2012 in prvi akcijski načrt boja proti drogam za obdobje 2005-2008, nov načrt za obdobje 2009-2012 pa naj bi bil državam predložen še pred koncem leta. Dokument vsebuje pet prioritet: zmanjšanje povpraševanja in izboljšanje ozaveščenosti javnosti, mobiliziranje državljanov, zmanjšanje ponudbe mamil, izboljšanje mednarodnega sodelovanja ter izboljšanje razumevanja problematike drog.
»Želimo poskrbeti za to, da bodo države članice vedno bolj stremele k načrtovanemu in usklajenemu izhodišču. Pri preventivi potrebujemo več sredstev, prav tako pri zmanjšanju tveganj in zdravljenju odvisnosti. Tudi ponudbo želimo omejiti in zato je treba tu storiti več,« je povedal Barrot in dodal, da bo prvi steber strategije tesnejše sodelovanje med državami članicami in Evropsko komisijo, drugi steber pa pomeni mobiliziranje vseh evropskih državljanov.
Izkušnje sicer kažejo, da je uniji v preteklem obdobju uspelo znižati število umrlih zaradi jemanja mamil, poleg tega pa tudi število okužb s HIV preko injekcij. Države članice med seboj tudi vedno bolj sodelujejo, je pojasnila komisija. Po besedah Barrota se bo treba sedaj osredotočiti tudi na Zahodno Afriko, saj je ta postala zelo aktualna kot tranzitno ozemlje za droge iz Latinske Amerike. Sedaj smo prisiljeni, da uvedemo in ustanovimo ustrezne platforme za spremljanje in nadzor, je dejal. Te platforme se morajo dnevno, vsako uro prilagajati potem, po katerih pridejo droge v EU, je jasen Barrot. Pojasnil je, da so tu še sintetične droge, pri čemer je treba nadzorovati »predhodne snovi«, da se iz njih ne bi dalo narediti mamil. Pri tem je sedaj v ospredju Azija, je povedal. Komisija namerava v prihodnje odpreti tudi internetno spletno stran, kar bo omogočilo izmenjavo dobrih praks,
lansirala pa bo tudi kampanjo, v kateri bodo znane osebnosti spregovorile o nevarnostih uživanja mamil. Po podatkih Agencije Evropske unije za droge (EMCDDA) je v EU najbolj razširjena droga kanabis, ki je najbolj popularna tudi v Sloveniji. (sta)
Bruselj • Evropska komisija poziva:
Poleg maternega še dva tuja jezika
Evropska komisija je danes predstavila strategijo za krepitev večjezičnosti, v katerem 490 milijonov evropskih državljanov spodbuja, naj se učijo tujih jezikov. Eden od ciljev, zastavljenih v strategiji, je, da bi vsak Evropejec poleg maternega govoril še dva tuja jezika. Vendar je med teorijo in prakso tudi v samih institucijah EU velika razlika.
Sporočilo z naslovom Ve-čjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza, ki obravnava jezike v širšem kontekstu socialne kohezije in blaginje, je danes v Bruslju predstavil prvi komisar, pristojen izključno za večjezičnost, Leonard Orban. Eden temeljnih ciljev strategije je večjezičnost vključiti v niz politik in ukrepov EU. Eden takih poskusov je nedavno predstavljen televizijski oglas proti rasizmu, ki se od 16. septembra predvaja med polčasi tekem Lige prvakov. To je odlična pobuda v boju proti rasizmu s poudarkom na večjezičnosti, so menili pobudniki, Evropska komisija, Evropska nogometna zveza UEFA in mreža Nogomet proti rasizmu v Evropi FARE. V oglasu nastopajo tri skupine navijačev, ki jih druži strast do nogometa in ki tekme ne glede na svojo kulturo,
izvor ali jezik doživljajo enako, so vsebino oglasa pojasnili v Evropski komisiji. Na koncu oglasa, ki je pripravljen v vseh 23 uradnih jezikih EU, se na ekranu pojavi logo »Ne rasizmu«.
Drugi poskus je zagon spletnega televizijskega programa Evropskega parlamenta - Eu-roparlTV, ki je začel delovati v sredo. Uporabnikom so na voljo štirje različni kanali - Vaš parlament, Vaš glas, Mlada Evropa in Parlament v živo - v 22 evropskih jezikih, pri čemer naj bi pri projektu sodelovalo trikrat več tolmačev kot novinarjev. »Usklajen soobstoj mnogih jezikov v Evropi močno simbolizira željo EU po združenosti v različnosti,« je poudaril Orban in pozval države članice, lokalne organe in socialne partnerje k združitvi prizadevanj in ukrepanju. »Naš vključujoč pristop upošteva vrednost in priložnosti jezikovne različnosti v Evropi ter individualne potrebe po učenju jezikov,« je dejal.
V Eu je 23 uradnih jezikov, eden od njih je od leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU, tudi slovenščina. Poleg tega je več kot 60 jezikov, ki se govorijo v določenih regijah ali skupinah. Komisija v sporočilu med drugim spodbuja učenje jezikov EU zunaj meja unije ter učenje neevropskih jezikov v EU.
Teorija, za katero se zavzema komisija, pa žal v praksi pogosto ni uresničena niti v samih institucijah EU. Medtem ko komisija poziva, naj se ljudje učijo vsaj še dva tuja jezika, je načelo večjezičnosti pogosto prekršeno v institucijah. Na primer, na novinarski konferenci francoskega predsedstva po izrednem vrhu o Gruziji so lahko novinarji vprašanja postavili izključno v francoščini, čeprav so delovni jeziki v EU trije, tudi angleščina in nemščina. (sta)
Zagreb • Uspela operacija Indeks
V Zagrebu prijeli 21 profesorjev zaradi suma korupcije
Hrvaška policija je danes v Zagrebu v okviru boja proti korupciji na univerzah izvedla operacijo, med katero so na zaslišanje privedli več deset oseb in preiskali številna stanovanja. V okviru operacije Indeks naj bi kriminalistično obdelali več kot 70 ljudi, med njimi 21 profesorjev, za katere
imajo dokaze o korupciji.
Glavni državni tožilec Mladen Bajic je na današnji izredni novinarski konferenci povedal, da so poleg profesorjev prijeli tudi tri asistente na fakultetah ter štiri uslužbence, za katere obstaja upravičen sum, da so sprejemali podkupnine.
Bremenijo jih, da so za vpis na fakultete zahtevali po 9000 evrov, cene posameznega izpita pa so se gibale med 400 in 2000 evrov. Pri enem od osumljencev so našli 25 indeksov in 25.000 evrov. »Grozljivo je bilo slišati pogovor dveh osumljencev, ko je eden vprašal drugega: 'Kaj pa z revnimi?', odgovor pa je bil: 'Revni se bodo morali naučiti'«, je dejal Bajic.
Nekatere osumljence so policisti poiskali na domovih, privedli pa so tudi predsednico saborskega odbora za odločanje o navzkrižju interesov Dešo Mlikotin Tomic, sicer profesorico ne Ekonomski fakulteti. Jutarnji list na svoji spletni strani poroča, da je bila njena neodvisnost v omenjenem odboru vprašljiva že junija, ko je njena hčerka začela delati v kabinetu hrvaškega premiera Iva Sanaderja.
V ospredju akcije, ki sta jo sprožili državno tožilstvo in urad za boj proti korupciji, sta prometna in ekonomska fakulteta v Zagrebu, kriminalisti pa preiskujejo tudi strojno fakulteto in fakulteto za elektrotehniko in računalništvo. Za prometno fakulteto je bila »javna skrivnost«, da je bilo tam moč kupiti vse izpite, vključno z zaključnim. Ko je dodal Bajic, imajo za omenjene fakultete dokaze, morebitnih nepravilnosti na drugih fakultetah pa ni ne potrdil ne zanikal.
Pred akcijo v prostorih posameznih fakultet so policisti pridobili tudi dovoljenje prorektorja zagrebške univerze. Sicer pa je Bajic dejal, da akcija poteka od začetka leta. (sta)
FRANKFURT/PARIZ - Vodilne centralne banke so z novim dotokom likvidnostnih sredstev poskrbele za nekaj miru na borzah po vsem svetu. Vendar so nervozni vlagatelji hiteli unovčevati dobičke, zato so se tečaji vrednostnih papirjev v Evropi tudi v četrtek večinoma znižali, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V Londonu se je borzni indeks FTSE 100 znižal za 0,66 odstotka na 4888 točk, potem ko se je med trgovanjem okrepil za več kot odstotek. V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 1,06 odstotka vrednosti in zdrsnil pod mejo 4000 točk, oblikoval se je pri 3957,86 točke. V Frankfurtu je indeksu DAX komajda še uspelo ostati v pozitivnem območju in je trgovanje sklenil pri vrednosti 5863,42 točke, kar je 0,04 odstotka več kot v sredo.
NEW YORK - Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je napovedala, da bo v sodelovanju z nekaterimi drugimi centralnimi bankami zagotovila 180 milijard dolarjev kratkoročnih likvidnostnih sredstev. S finančno injekcijo naj bi centralne banke prispevale k umiritvi finančnih trgov, poročajo tuje tiskovne agencije. Fed bo likvidnostna sredstva trgu zagotovil v okviru usklajene akcije z Evropsko centralno banko (ECB), švicarsko, angleško, japonsko in kanadsko centralno banko, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Kot so sporočili iz Feda, je Fed z omenjeninimi centralnimi bankami sklenil t.i. swap posle, ki veljajo do 30. januarja 2009.
RIM - Podjetniški konzorcij cAl je umaknil svojo ponudbo za prevzem italijanskega letalskega prevoznika Alitalia, italijanski premier Silvio Berlusconi ob tem trdi, da odločitev konzorcija ne pomeni nujno stečaja Alitalie, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. »Dramatične razmere v Alitalii in na mednarodnih trgih ne dopuščajo več podaljševanja pogajanj,« je ob koncu zasedanja v Milanu zapisalo vodstvo konzorcija CAl. Nadaljnje odlašanje bi, kot je še pojasnil CAl, ogrozilo uresničitev načrta za rešitev Alitalie. Konzorcij CAl je odločitev sprejel na podlagi neobstoja širokega soglasja med sindikalnimi združenji zastopanimi v Alitalii.
LONDON - Britanska banka Lloyds TSB je objavila prevzem konkurenčne banke Halifax Bank of Scotland (HBOS) v višini 12,2 milijarde funtov (15,4 milijarde evrov). Delnice HBOS so zaradi finančne krize v tem tednu strmoglavo padle, prevzem pa je poskus rešitve največje britanske banke za hipotekarna posojila. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, Lloyds TBS in HBOS skupaj obvladujeta približno tretjino britanskega trga hipotekarnih posojil, vendar pa varuh konkurence po dostopnih informacijah ne bo preprečil načrtovane združitve, saj jo podpira tudi britanska vlada.
MADRID - Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia se je izrekel proti uporabi »finančnega socializma« pri reševanju podjetij, ki jih je kriza na finančnih trgih najbolj prizadela. Uporaba davkoplačevalskega denarja v te namene se mu zdi smiselna le, če bi propad podjetij ogrozil globalno gospodarstvo. »Socialisti, kot sem jaz, smo proti finančnemu socializmu,« je dejal Almunia, ki je bil v obdobju 1997 - 2000 generalni sekretar španskih socialistov. S tem se je obregnil ob ukrepe ameriških oblasti, ki so z javnim denarjem pred stečajem na različne načine rešile investicijsko banko Bear Stearns, finančni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac ter največjo ameriško zavarovalnico AIG.
OSLO - Finančna kriza, ki trenutno pretresa svet, dokazuje, da je nujno potrebno doseči dogovor o liberalizaciji svetovne trgovine, meni evropski komisar za trgovino Peter Mandelson. Kot je dejal med obiskom v Oslu, bo dosežen trgovinski dogovor ponovno povrnil zaupanje v finančne trge. »Vlade, ministri in pogajalci bi se morali iz trenutne krize naučiti, da je treba okrepiti svetovno gospodarstvo,« je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal Mandelson. Soočamo se z »zelo ranljivim in krhkim« svetovnim gospodarstvom, zato je nujno, da »ponovno vzpostavimo zaupanje v trge in uspešen zaključek pogovorov iz Dohe nam bo zagotovo pomagal to doseči«, je dodal.
BRUSELJ - Evropska komisija ocenjuje, da Kitajska ni daleč od tega, da ji Evropska unija podeli status tržnega gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na pridobljeno notranje poročilo komisije. »Trenutna ekonomska struktura na Kitajskem je vse bolj sodobna in na trgu temelječ sistem,« še piše v dokumentu. »Kitajska je sedaj pričela izvajati skoraj vso zakonodajo, ki je potrebna za to, da si pridobi status tržnega gospodarstva. Gre za precejšen napredek,« dodaja komisija.
ZAGREB - Predstavniki tovarne kamene volne Rockwool Adriatic v Pičnu v Istri so na očitke o onesnaževanju odgovorili, da z obratovanjem ne vplivajo na kakovost zraka na območju Labina. Hrvaške inšpekcije so novembra lani začasno zaustavile poskusno obratovanje Rockwoola zaradi onesnaževanja okolja, tovarna pa je avgusta delo nadaljevala poskusno. Tehnični direktor tovarne danskega lastnika Marco Boi je na novinarski konferenci v Pičnu dejal, da meritve dima in snovi v zraku v bližini tovarne niso pokazale na onesnaženost. Poudaril je, da so vsi rezultati občutno pod mejo, ki jo predpisujejo hrvaški zakoni.
NEW YORK - Po nepričakovanem posegu ameriške centralne banke v korist zavarovalniškega koncerna AlG so se razmere na mednarodnih finančnih trgih za kratek čas nekolike umirile, nato pa je večina osrednjih svetovnih borznih indeksov trgovanje kljub temu sklenila z negativnimi predznaki. Najpomembnejši borzni indeks v Nemčiji DAX je zabeležil 1,75-odstotno znižanje, v Parizu je indeks CAC 40 padel za 2,14 odstotka, londonski FTSE 100 je izgubil kar 5,78 odstotka. V Rusiji pa so zaradi drastičnega znižanja vrednosti indeksov RTS in MICEX že drugi dan zapored začasno zaustavili trgovanje na tamkajšnjih borzah, poročajo tuje tiskovne agencije.
NEW YORK - Ameriška centralna banka je v torek zvečer zavarovalniškemu koncernu AlG, ki je v hudih finančnih težavah, odobrila nujno potrebno posojilo v višini 85 milijard dolarjev (60 milijard evrov). Kredit je zavarovan s pogoji, »s katerimi se ščiti interese ameriške vlade in davkoplačevalcev«, piše v sporočilu centralne banke. Ameriški mediji so pred tem poročali, da bo centralna banka v zameno za posojilo prevzela 80 odstotkov zavarovalnice. Z nepričakovano državno reševalno akcijo želita ameriška vlada in centralna banka zajeziti finančno krizo, ki se tudi leto dni po izbruhu noče umiriti. (sta)
Ptuj • Nezadovoljne šolnike obiskal glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj
Učiteljski poklic razvrednoten
Nov plačni sistem, glede katerega je Sindikat vzgoje, izobraževanja in kulture že nekaj časa opozarjal, da je poln pomanjkljivosti, se je začel uresničevati. Že pri prvih izplačilih se je pojavil val nezadovoljstva, po mnenju Branimirja Štruklja, glavnega tajnika SVIZ, pa so najkrajšo potegnili ravno tisti, ki so že doslej imeli nizke plače.
Sindikat vzgoje, izobraževanja in kulture (SVIZ) je bil med tistimi, ki kolektivne pogodbe za javni sektor, v kateri so opredeljena temeljna razmerja med poklici, ni podpisal. »Osnovnega dokumenta nismo podpisali, ker se nismo strinjali z osnovnimi razmerji med poklici - pa naj gre za plače pomočnice vzgojiteljice, asistente na univerzah, računovodkinje, tajnice, nezadovoljni pa smo bili tudi z osnovno plačo učitelja začetnika, saj je po naši presoji sedaj razvrednoten,« je prepričan glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki dodaja, da je šolski sindikat opozarjal, da nov plačni sistem ne bo funkcioniral, tako kot ljudje pričakujejo, a ker so bili v manjšini, je vlada njihova opozorila preslišala. O dogodkih, ki so zadnje dni pretresli Slovenijo, in o tem, kje tiči razlog, da so nekateri šolniki in kulturniki prejeli nižje plače, je spregovoril na četrtkovem srečanju v dvorani Šolskega centra Ptuj.
»Kar se dogaja zadnje dni, je tragično«
Čeprav je SVIZ kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje ratificiral, pa je že ob prvih izplačilih postalo jasno, da nesoglasij še niso rešili.
»Problem novih razmerij je, da ima izrazite anomalije, kar jasno pokaže primerjava, koliko so vredna kakšna dela in posamezni poklici. Kar se tiče učiteljev, zlasti tistih z nazivi, smo ohranili položaj, ki smo ga imeli, celo z rahlim povišanjem. To je bilo realno mogoče, vse, kar bi bilo več, bi bil predmet konflikta. Stvari pa so ostale odprte za naprej.
To, kar se dogaja v zadnjih dneh, pa je tragično, na nek način je licitiranje, kdo bo pred volitvami dobil več, in to razbija plačni sistem, ki mu ne napovedujem dolge dobe, predvsem pa ne mirnega socialnega položaja, saj sem prepričan, da bodo v javnem sektorju številni konflikti s posameznimi skupinami,« je pojasnil Štrukelj.
Čeprav naj se načeloma plače z novim plačnim sistemom ne bi znižale, je realnost povsem drugačna. Uresničevanje novega plačnega sistema je že prvi mesec dvignilo veliko prahu. Nezadovoljstvo med delavci v vzgojno-izobraževal-nih zavodih so jasno pokazale računovodkinje in tajnice.
»Po moji presoji so najbolj oškodovani tisti, ki ne bi smeli biti, to so ljudje, ki so že doslej imeli nizke dohodke, pa naj gre za čistilke, pomočnice vzgojiteljic, računovodkinje,
Branimir Štrukelj: »Kar se dogaja zadnje dni, je tragično.«
tajnice in tako naprej. Mi se s temi plačami nismo strinjali, zato kolektivne pogodbe nismo podpisali. Bojim pa se, da bo to povzročalo resne konflikte z vlado, katerakoli pač bo,« je pojasnil glavni tajnik SVIZ, ki dodaja, da je skupina J, v katero sodijo
tudi administrativni delavci in računovodkinje, podcenjena. Štrukelj je izrazil upanje, da bodo sindikati povezano nastopili v bran omenjeni skupini delavcev in se skupaj borili za izboljšanje njihovega položaja.
Poslovni sekretarji in raču-
Po srečanju s Štrukljem se je sestanek sindikalnih zaupnikov na Ptuju nadaljeval s posvetom s pravno službo SVIZ.
novodkinje so delni dogovor z vlado že dosegli, saj so prejšnji teden podpisali dogovore o uvrščanju v plačne razrede, s katerim so dosegli izboljšanje položaja, a s tem nesoglasja še niso v celoti rešena.
Štrukelj je prepričan, da je z novim plačnim sistemom razvrednoten tudi položaj učitelja. »Ta poklic je v primerjavi z drugimi podcenjen,« je še dodal.
Precej nezadovoljstva je med šolniki povzročil tudi nov način obračunavanja dodatkov. Tako so recimo izpostavili dodatek za razre-dništvo, ki je po Štrukljevem mnenju mizeren, in če ne bo sprememb, je možen tudi poziv k bojkotu.
Kot je povedal Štrukelj, je nemogoče pričakovati, da se bo situacija čez noč spremenila. »Za mešetarjenje v plač-nih razredih je v celoti odgovoren minister Virant,« je prepričan Štrukelj, ki je povedal, da med morebitnimi ukrepi stavka trenutno ni aktualna, saj zaradi volitev ni smiselna (srečanje Štruklja in ptujskih sindikalistov je bilo tik pred volitvami).
»Pričakujem, da bo z umestitvijo nove vlade prišlo do reševanja teh vprašanj. Želim si, da bi vse rešili v socialnem dialogu, a ker sem že dolgo v tem poslu, socialnih konfliktov ne morem izključiti,« je še pojasnil Štrukelj.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Koncert skupine Le tendre amour
Nežna ljubezen na gradu
Prijateljstvo pobratenih mest Ptuja in Varaždin so v soboto okronali s koncertom židovske glasbe v izvedbi španske skupine Le tendre amour (nežna ljubezen, če prevedemo iz francoščine). Omenjena skupina se je v sredo predstavila na 38. Varaždinskih baročnih večerih, dan prej pa je izredno prijetna glasba zadonela tudi v viteški dvorani ptujskega gradu.
Pa brez zamere
Vojna in mir
Ali: volitve in dobrobit
Danes je nedelja, 21. september 2008. Na ta dan obeležujemo svetovni dan miru; leta 1981 je bil namreč z resolucijo OZN 21. september sprejet kot dan, ko naj bi promovirali in utrjevali mir znotraj posameznih nacij in narodov, pa seveda tudi med samimi narodi in nacijami. Ta dan/datum je leta 2002 kot svetovni dan miru dokončno zabetonirala in uradno potrdila tudi Generalna skupščina OZN. Če torej še niste vedeli - 21. septembra praznujemo svetovni dan miru. Zdaj in na vekomaj. Na ta dan torej moramo še posebej aktivno razmišljati in prispevati k miru in dobrobiti človeštva.
A danes je, kot rečeno, nedelja, 21. september 2008. Kar tudi pomeni, da tukaj, pri nas, danes potekajo parlamentarne volitve. Ki naj bi bile praznik demokracije. Torej, v Sloveniji danes praznujemo kar dvakrat oziroma dvojno - tako praznik miru kot praznik demokracije. To pa še ni vse. Domnevnih podobnosti med obema praznikoma je še več; če je ena osrednjih tem ob prazniku miru dobrobit človeštva, pa nam ob prazniku demokracije skoraj vsi po vrsti (še najbolj pa tisti, katerih imena so na volilnih lističih) vbijajo v glave, da z udeležbo na volitvah odločamo o svoji dobrobiti (ki pa je dosegljiva zgolj tako, da, kakopak, na volilnem lističu obkrožimo njih). Se pravi, dobrobit je posredi pri obeh
Gremo dalje. Ob prazniku miru je seveda očitno, da že sam obstoj praznika in njegov namen nakazujeta, da stvari na svetu niso najbolj ustrezne. Konfliktov, vojn in bede je v izobilju. Kar je treba seveda popraviti. K temu nas hoče spodbuditi praznik miru. Da bi bili dejavni v tej smeri. Da bi nekaj spremenili; kajti trenutno stanje ni v redu. Ampak, ali nam tega ne dopovedujejo tudi tisti, ki naj bi jih ob prazniku demokracije (iz)volili? Da sedanje stanje ni v redu, da je treba nekaj spremeniti in da naj bomo dejavni in tudi sami prispevamo k boljši in svetlejši prihodnosti (s tem, kakopak, da bomo izvolili prav njih, saj nam lahko to zagoto-vijoprav oni in nihče drug). Seveda, tisti, ki so bili do sedaj zgoraj, nam dopovedujejo, da stanje ni dobro zato, ker še niso imeli časa vsega popraviti, zraven tega pa so jim nagajali še tisti, ki so spodaj; tisti spodaj pa trdijo, da je trenutno stanje posledica prav tega, da so sedaj štiri leta bili zgoraj ti, ki so pač bili. Skratka, tako ob prazniku miru in prazniku demokracije je poanta v tem, da stanje sedaj ni v redu in da naj tudi sami vplivamo na to, da se bo le-to izboljšalo za vse nas.
A med obema praznikoma obstaja tudi pomembna razlika - če se vsi strinjamo, da stanje na svetu ni najboljše in da vojna (ali vsaj odsotnost miru in dobrobiti)pač ni dobra stvar, pa se stvari, kar se tiče (političnega) stanja pri nas, precej zakomplicirajo. Kajti četudi se velika večina ljudi strinja, da stanje ni najboljše, pa v nadaljnjem tolmačenju niso tako enotni, kot so pri vojni in miru. Eni pravijo, da so zato krivi zgornji, drugi spodnji. Eni pravijo, da pravzaprav za to niso krivi vsi zgornji, ampak sam eden, vrhovni Zgornji; drugi pravijo, da pravzaprav za to niso krivi vsi spodnji, ampak samo eden, vrhovni Spodnji. Spet tretji kričijo, da so za to krivi kar vi skupaj; medtem ko se četrti kregajo, ali so za to krivi tisti ene barve, ki so že nekaj desetletij v grobu, ali tisti druge barve, ki so prav tako že lep čas rajnki. Petim je vseeno. Kandidati za nove zgornje in spodnje pa so prepričani, da so prav oni tisti, ki si zaslužijo naziv zgornji. Morda celo vrhovni Zgornji (za vrhovnega Spodnjega je manj kandidatov). Skratka, situacija ni niti najmanj preprosta.
In kaj naj na to poreče nekdo, ki v vsem tem poskuša najti vsaj malo racionalnosti in zdrave pameti? Najbrž samo eno: "Oh, dajte (mi) že mir!"
Gregor Alič
Mestna občina Ptuj in mesto Varaždin sodelujeta kot pobrateni mesti na več področjih. Med pomembnejšimi področji sodelovanja, ki poteka med prebivalci, šolami, podjetji, zavodi in mestoma nasploh, je vsekakor kultura. Gostujoče razstave obeh mest so že postale stalnica, kar nekaj pa je bilo v preteklosti tudi glasbenih dogodkov. Eno izmed skupin, ki se je odzvala povabilu Varaždina in nastopila na 38. Varaždinskih baročnih večerih, so naši sosedje v sodelovanju z MO Ptuj pripeljali tudi na Ptuj.
V viteški dvorani ptujskega gradu je v torek nastopila
sedemčlanska španska zasedba Le tendre amour. Ime skupine izhaja iz teme, ki je bila ljuba francoskemu kralju Ludviku XIV. Skupino sestavljajo odlični glasbeniki, ki jih združuje predanost glasbi 17. in 18. stoletja. Njeni člani prihajajo iz Francije, Argentine, Belgije, ZDA in Španije, kjer imajo vse od ustanovitve leta 2002 naprej tudi sedež. Estefania Perdemo, Adriana Alcaide, Kathryn Elkin, Maria Sanchez, Sebastian Perrin, Esteban Mazer in Adrian Schwartstein so s svojo glasbo navdušili Ptujčane, odličnega odziva pa so bili deležni tudi pri naših sosedih.
Dženana Bečirovič
Zasedba Le tendre amour
Foto: DB
Foto: DB
Makole • Šesti mednarodni festival Forma viva
Od Štatenberga do Dežnega 98 skulptur
V začetku septembra so v Makolah slovesno odprli šesti mednarodni festival Forma viva Makole 2008, na katerem je v kamnu, lesu, kovini, s čopičem in paleto ustvarjalo 53 kiparjev ter slikarjev iz osmih držav: Belgije, Nizozemske, ZDA, Romunije, Avstrije, Tlirčije, Hrvaške in Slovenije. Strokovna ocenjevalna komisija je izmed letošnjih del izbrala pet nagrajenih skulptur, ki so se pridružile doslej postavljenim na sedem kilometrov dolgi poti od gradu Štatenberg do Galerije Dvoršak v Dežnem pri Makolah.
Po makolskih gričih in dolinah so odmevali udarci kladiv in dlet, slišati je bilo ropot motornih žag in kompresorjev, zvoke kiparskega orodja je bilo mogoče zaznati tudi v Studenicah in na območju občine Rače-Fram, kajti letošnja makolska Forma viva je potekala izven svojih dosedanjih meja, razstave in kulturni programi, povezani z njo, pa so bili tokrat tudi v občinah Slovenska Bistrica in Maribor.
Za gostujoče kiparje, slikarje in obiskovalce je bil tudi tokrat pripravljen obsežen spremljevalni kulturni in družabni program, od otvoritvene prireditve, številnih razstav, ki zapolnjujejo skoraj vsak prostor v kraju, do raznovrstnih koncertov, nastopov ljudskih pevcev, predstavitev folklornih skupin, likovne delavnice za otroke osnovnih šol in seveda razna družabna srečanja in zabave, ki so jih pripravili domačini. Ti pa so se ponovno izkazali kot dobri gostitelji, kar je pomembno, saj so gostujoči kiparji in slikarji vtise ponesli s sabo v svojo domovino.
Na slovesni otvoritvi šestega mednarodnega festivala Forma viva Makole 2008 je najprej govoril Ivan Dvoršak, predsednik organizacijskega odbora in gonilna sila tega enkratnega, za makolsko občino velikega projekta, go-
voril je še Alojz Gorčenko,
župan občine Makole, vesel živahnega kulturnega vrvenja ter pristnega povezovanja umetnosti in kulture s prebi-
valci občine. V imenu ZKD občin Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane je govorila podpredsednica Helena Kolar, kulturni program na otvoritveni slovesnosti pa so izvajali domači pevci, od Gmajnarjev iz Ložnice pri Ma-kolah, Podeželskih mladenk do ljudskih pevk z Ložnice pri Makolah ter folklorne skupine PD Anice Černejeve Makole. Predstavljeni so bili skoraj vsi likovni ustvarjalci razen tistih, ki so v Makole prispeli kasneje. Na vprašanje, zakaj prihajajo v Makole, nekateri že leto za letom, so skoraj vsi odgovorili, da zaradi neokrnjene narave, prija-znili in gostoljubnih ljudi ter
Gonilna sila makolske Forme vive je Ivan Dvoršak.
seveda dobrega vina.
V naslednjih dneh so umetniki pridno ustvarjali, po programih so se odvijale predvidene prireditve. Posebej slovesno je bilo ob zaključku letošnje Forme vive Makole 2008 in ob uradni razglasitvi ter podelitvi priznanj in nagrad strokovne komisije. Nagradni sklad je bil sicer dokaj skromen, pet najuspešnejših kiparjev so nagradili skupno z vsoto 1600 evrov, vendar je že priznanje za uspešno kiparsko delo in sama udeležba na tem mednarodnem festivalu, znanem po izjemno gostoljubnih domačinih, v vseh teh letih postala dovolj cenjena.
Ob podelitvi priznanj najboljšim kiparjem pa so v sklepno prireditev v počastitev šestega mednarodnega festivala Forma viva Makole 2008 vključili še veliko mednarodno folklorno prireditev s sodelovanjem šestih folklornih skupin, mažoretk in godbe na pihala iz Poljčan.
Vrata tega velikega tradicionalnega mednarodnega slikarsko-kiparskega festivala v Makolah so se zaprla, organizatorji pa že razmišljajo o prihodnjem srečanju in njegovi širitvi na območja sosednjih občin, tudi v občino Majšperk.
Vida Topolovec
Foto: VT
Čuvaj mostu čez Dravinjo pri Makolah - kamniti Haloški brentar ali putar, delo kiparja Franca Tobijasa. Ta kip je eden izmed oseminde-vetdesetjh skulptur na sedem kilometrov dolgi poti Forme vive med gradom Štatenberg in Galerijo Dvoršak v Dežnem pri Makolah.
Na knjižni polici
Ti hožitj e z granatnim jabolkom
Inga Abele
Tihožitje z granatnim jabolkom
Ljubljana. Modrijan, 2008 (Zbirka Euroman: 14)
Zvesto bralko sem povprašal, kaj meni o Tihožitju z granatnim jabolkom in je dejala, da je Tihožitje »drugačno«. Tudi zato se na naši knjižni polici znajdejo literarna dela, ki ne samo motivno, ampak tudi planetarno, krajinsko in bivalno zajemajo različnost nas in sveta, ki nas obdaja. Taka je usoda malih narodov in posredništva od večjih jezikov. Pravzaprav tudi nimamo prevajalca iz latvijščine, zato je Tihožitje z granatnim jabolkom Maja Kraigher prevedla iz francoščine. Latvijska književnost se je otresla pozitivizma in socrealizma in začudenje nad novo prozo je pričakovano. Abelejeva je samostojna latvijska pisateljica, po poklicu dramaturginja in dvakratna dobitnica najvišje latvijske nagrade za literaturo, prvo je prejela za dramatiko, drugo za kratko prozo, piše tudi snemalne knjige in za otroke. Njene drame so bile uprizorjene tudi v drugih evropskih gledališčih, njena prozna dela so prevedena v svetovne jezike in tudi v slovenščino. Po drami Temni jeleni je bil posnet tudi film. Zanimajo jo predvsem razglašeni odnosi med ljudmi, skrivnosti podzavesti, čustva, kijih ni mogoče dojeti z razumom. Zgodbo fragmentarno sestavlja v neko celoto, koščke brez neke logike lepi v končno sliko. Prizorišče skoraj vseh del je Riga z okolico. Eksistencialna vprašanja so pogosto za vita in zastavljena z ironijo in samoironijo.
Tihožitje z granatnim jabolkom je zbirka kratkih zgodb, v kateri so še poleg naslovne: Reke naših dežel, Dajte mu violino in Industrije, kot po navadi, Abelejeva je rojena v Rigi 1972, kjer tudi živi in je ena najbolj priznanih pripadnic mlajše generacije. Že njen prvenec kratkih zgodb Pokriti vodnjak (1999) je sprožil navdušenje, ki ga je že naslednje leto dopolnila z dramo in pesniško zbirko. V blokovskih naseljih na obrobju mesta se nič ne dogaja v zadušljivem ozračju avtomobilskih izpuhov. Bog in Satan sta stara zaljubljenca, ki sta pobegnila, držeč se za roke. V stanovanju 414 v 12. nadstropju nekega bloka in kompleksa prebiva on, nekaj sl< delni k, in maček. Nekje v sobi se skriva njegovo otroštvo. Mamina edina želja v življenju je, da 1migreni srce. Kam naj gre, grd kotje? Sestra je pri sedemnajstih umrla na porodu. Vonj njegove sestre je podoben vonju stare harmonike. Rad bi šel domov, toda takega kraja ni na svetu.Je mar on kriv, daje bil deležen grde podobe in se drugim gnusi? Samega sebe ga je strah, kako hudoben zna biti. V kavarni so vse skodelice popolne kot ona, dekle z očmi kot marcipan. Granatno jabolko, v katerega zasadi nož. Vsi so imeli vzdevke in samo eden ni bil tam doma v lenobnem uživanju v čezmerni lenobnosti v cenenem dvosobnem študentskem stanovanju. Keita ne študira, ne dela, samo živi, že dolgo je tega, odkar je možgane nekam poslala. Njena duša se je umaknila v globine in tulila z njo. Za hipec ima pravico do iluzije, da uzre nevidni smisel obstoja, vse konstrukcije časa in prostora. Najbolj inteligentni knjigi ostajata na polici, natisnjeni sta v najmanjši možni nakladi, nihče ju ne bere. Pisanje je samo način izražanja, nič več. Najstrašnejše bi bilo, da bi ne bilo nobenega smisla. Do podrobnosti mora opisati vsak svoj dan. Obrazi so samo odsev in čustva ne zadovoljijo vsakodnevnih potreb. Nima izbire, mora živeti. Cas je Bog, čas združuje in ločuje. So stvari, ki jih nikoli ne bomo razumeli. Kakšna je razlika med trenutkom in večnostjo, na primer, ali zakaj zmoreš, kar zmoreš, kaj je talent, kaj usoda? Če bi vsak od nas poznal konec svoje zgodbe, ali bi potem živeli? Smrt je resnična skrivnost! Smrt je skrivnostna, ker je osebni čudež. Vsi užitki sveta izvirajo iz omejenih delčkov gole kože. Trpljenje je zaman, v resnici nihče ne vidi svoje podobe. Zakaj se razburjamo, če pa se ne utaplja naš pes? Tudi Anu pade v tok, ki jo nosi. Edini pogoj je, da si vijak v sistemu.
Na enem bregu je življenje, na drugem pa smrt. Ilja je imel tak glas, da je lahko iz spomina priklical podobe. Če otroka ne varuje mamina ljubezen, se mu vse nesreče prilepijo na kožo. Ko so mu iz roke odstranili bradavice, je poskušal nadoknaditi vse, prijatelje, veselje, svobodo. Razum navadnih ljudi se v trenutku sesuje v prah, vedrina večera jih odnaša, stvari in dogodki ostajajo v sivem betonu.
Športno plezanje
Markovičeva slavila v Avstriji
Stran 12
Rokomet
Ormožani v zadnji sekundi ob točko
Stran 12
Kolesarstvo
Pol ptujskega moštva na svetovnem prvenstvu Stran 13
Nogomet
Kidričani zamudili priložnost za novo zmago
Stran 13
Judo
V 1. ligi 8, v 2. kar 12 ekip
Stran 15
Nogomet
»Kartoniada in kanonada« v Stojncih
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Prvi prvenstveni poraz Domžal po 29. 3.!
Mariborčani so tudi v 9. krogu uspeli slaviti zmago v zadnjih trenutkih tekme; tokrat so bili srečnejši od Interblocka, ki še naprej ne najde izhoda iz krize. V to pa počasi pada ekipa Domžal, ki je po sredinem pokalnem porazu z Livarjem izgubila še na Ptuju - to je bil njihov prvi poraz v prvenstvu po 19 tekmah (nazadnje so izgubili 29. marca z Interblockom!). Visoko je še vedno Nafta, ki je tokrat zamudila priložnost za zmago v gosteh, saj je lep del tekme igrala z igralcem več. Velenjčani so bili brez najboljšega strelca lige Junuzoviča (bil je izključen na sredini pokalni tekmi s Celjani) precej nemočni v napadu; zadeli niso niti iz najstrožje kazni (Mukajovič v 10. minuti). Tokrat sta slavila tudi dva primorska kluba: Gorica je z goloma Velikonje odpravila Ajdovce, Koper pa z evrogolom Mertlja Celjane.
Labod Drava ima pred sabo izredno zgoščeno serijo nastopov, saj bodo igrali po sistemu sreda-sobota-sreda-nedelja (Nafta-Celje-Primorje-Maribor). Ptujčani so najuspešnejša ekipa zadnjih šestih krogov, saj so po dveh uvodnih porazih doslej uspeli zbrati kar 13 točk.
Najučinkovitejša ekipa 1. četrtine prvenstva je Maribor (22 doseženih zadetkov), najboljšo obramo pa imajo Domžale (7 prejetih golov). V tej luči dobi dosežek Drave, ki jim je zabila tri gole, še večjo težo.
JM
Labod Drava - Nafta Lendava, sreda, 24. 9., ob 16.00 na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Labod Drave so se takole veselili zmage proti državnim prvakom iz Domžal; lahko uspeh ponovijo v sredo z Nafto?
PrvaLiga Telekom Slovenije, 9. krog:
Interblock - Maribor 1:2 (0:1); strelci: Zahora 72.; Bačinovič 39., Po-povic 88.
Luka Koper - MIK CM Celje 1:0 (0:0); strelec: Mertelj 81. R. K.: Gobec 50./MIK CM Celje
HiT Gorica - Primorje 2:1 (1:0); strelca: Velikonja 24., 75.; Krstič 72. Rudar Velenje - Nafta 0:0; R. K.: Jeseničnik 32./Rudar Velenje
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 9. KROGA: Labod Drava - Domžale 3:0 (0:0), Koper - MIK CM Celje 1:0 (0:0), Interblock - Maribor 1:2 (0:1), HIT Gorica - Primorje 2:1 (1:0), Rudar Velenje - Nafta 0:0.
1. DOMŽALE	9	5	3	1	14:7	18
2. MARIBOR	9	5	3	1	22:16	18
3. NAFTA	9	5	2	2	11:9	17
4. LABOD DRAVA	8	4	1	3	13:11	13
5. RUDAR VELENJE	9	3	2	4	11:10	11
6. MIK CM CELJE	9	2	4	3	10:9	10
7. HIT GORICA	9	3	1	5	13:19	10
8. PRIMORJE	8	2	3	2	12:12	9
9. KOPER	9	2	2	5	9:15	8
10. INTERBLOCK	9	1	3	5	9:16	6
Pari 10. kroga: sreda, 24. 9., ob 16.00: Labod Drava - Nafta, Primorje - Domžale, Luka Koper - Maribor, Interblock - HiT Gorica; ob 18.00: Rudar Velenje - MIK CM Celje.
Najboljši strelci: 7 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 5 zadetkov:
Marcos Morales Tavares (Maribor), Etien Velikonja (HIT Gorica), Dario Zahora (Interblock); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava); 3 zadetki: Ogu John (Labod Drava), Dalibor Volaš, Zoran Pavlovič (oba Maribor), Jože Benko, Mitja Zatkovič (oba Domžale), Nedzbedin Selimi (Primorje).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 9. krog
Na Ptuju nemoč državnih prvakov
Labod Drava -Domžale 3:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Ogu John (51), 2:0 Zilič (56), 3:0 Halilovič (77)
Labod Drava: Murko, Filipo-vič, Fernandes, Andelkovič, Gri-žonič, Halilovič, Drevenšek, Ogu John, Kronaveter (od 85. Horvat), Semler (od 91. Bošnjak), Zilič (od 90. Bakovič). Trener: Ljubinko Drulovič.
Domžale: Nemec, Apatič (od 67. Stojanovič), Novak, Elsner, Žinko, Brezič, Kirm, Junior, Zatkovič (od 56. Knezovič), Benko, Šturm (od 52. Perutovič). Trener: Robert Pevnik.
Rumeni karton: Zilič (23), Halilovič (45); Elsner (50), Novak (71), Žinko (75), Brezič (84)
V zadnji tekmi 9. kroga 1. SNL je na Ptuju gostovala ekipa Domžal. Aktualne državne prvake je na Ptuj povedel bivši trener Drave Robert Pevnik, ki je pred sezono iz Ptuja odšel nazaj v Domžale. Oba trenerja sta v začetno postavo uvrstila večinoma pričakovane nogometaše, morda je bilo delno presenečenje le to, da sta na klopi ostala Kelenc pri domačinih in Perutovič pri gostih. Kelenca je zamenjal Semler, ki je še lani branil barve Domžal; motivov mu zato na tej tekmi ni manjkalo.
Začetnih petnajst minut tekme je minilo v »otipavanju« tekmecev, takrat pa je Kronaveter usmeril prvi direktni strel na vrata Dejana Nemca. O prvi izraziti priložnosti lahko govorimo v 17. minuti, ko je Grižonič poslal dolgo globinsko podajo do Ziliča, ta je lepo streljal, z odlično obrambo pa se je izkazal Nemec. Že od začetka tekme smo lahko opazili, da sta se oba trenerja odločila za bolj zaprto in previdno varianto; pri domačinih je to zagotovo delno posledica misli na zadnjo medsebojno tekmo, ki so
Foto: Črtomir Goznik
Obrambna vrsta Laboda Drave (Grižonič, Fernandes, Filipovič in Andelkovič - na sliki sta slednja dva) je odigrala odlično tekmo in povsem zasenčila napadalce Domžal (na sliki Jože Benko).
jo Domžalčani dobili kar s 6:0 (zadnji krog prejšnjega prvenstva). V tem duhu je minil ves prvi polčas, saj sta si obe ekipi zaradi strnjenih obramb priigrali le bore malo priložnosti. Morda bi se tekma že v prvem polčasu obrnila v drugo smer, če bi sodnik Damir Skomina v 23. minuti pokazal na belo točko, ko je Apatič v kazenskem prostoru zrušil Ziliča; Skomina je zaradi domnevnega simuliranja z rumenim kartonom »nagradil« ptujskega kapetana.
Ob polčasu ni prišlo do sprememb v ekipah, zato pa so domačini takoj na začetku drugega polčasa pritisnili in v 51. minuti že povedli. Prosti strel na desni strani je priboril Semler, izvajal pa ga je Kronaveter. Ta v prvem poskusu ni uspel podati v sredino, zato pa je to odlično storil v drugem, saj je do žoge prišel Filipovič in jo podal do Ogu Johna, ta pa jo je zabil v mrežo - 1:0. Slavje med
približno 1000 gledalci na ptujskem Mestnem stadionu se še ni prav poleglo, ko so domačini izpeljali novo odlično akcijo. Po odvzeti žogi v obrambi je Kronaveter lepo zaposlil Grižo-niča, eden najboljših posameznikov tekme jo je po nekaj korakih natančno podal do Ziliča, ki je rutinirano preigral Nemca in jo poslal v prazno mrežo - 2:0. Gostje so nato opravili tri menjave in želeli z novimi močmi preobrniti rezultat. Domačini so se v teh trenutkih izredno organizirano branili, obrambni vrsti je v veliki meri pomagala zvezna vrsta, ki je s tesnim pokrivanjem opravila levji del naloge že v začetni fazi organizacije napadov Domžal. V 77. minuti pa se je domžalska barka dokončno potopila, saj je po močni podaji Kronavetra
Halilovič skočil najvišje in z glavo dosegel tretji zadetek za svojo ekipo - 3:0. Pomemben dogodek smo doživeli v 85. minuti, ko se je po dolgem okrevanju po poškodbi na igrišče vrnil Lucas Horvat. Le-ta je bil ob Bošnjaku in Kelencu pred sezono glavni adut domačega trenerja, sedaj pa so po spletu različnih naključij vsi trije na klopi za rezervne igralce.
Doslej neporažene Domžale so na Ptuju tako dobile pravo lekcijo iz učinkovitega in modernega nogometa, saj so jih Ptujčani povsem ustavili, tako da si prave priložnosti niti niso priigrali. Zmaga Laboda Drave je tako več kot zaslužena, zanjo pa si pohvalo zaslužijo prav vsi nogometaši, saj so dosledno izpolnili vsa trenerjeva navodila.
Jože Mohorič
Robert Pevnik, trener Domžal: »To ni bil pravi obraz Domžal, saj smo igrali premalo borbeno in premalo konkretno. Čestitam trenerju in nogometašem Drave, ki so si zmago bolj želeli, kar jim je na koncu tudi zasluženo uspelo. Že pred tekmo sem vedel, da Ptujčani zelo hitro prehajajo iz obrambe v napad, prav iz takšnih situacij pa smo na tekmi prejemali zadetke.«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Odločilo je to, da smo bili skozi vseh 90 minut tekme bolj skoncentrirani v obrambi. Proti verjetno najboljši ekipi v Sloveniji je bilo to nujno, če smo hoteli doseči pozitiven rezultat. Zelo sem zadovoljen s pristopom mojih igralcev, ki so dosledno izpolnjevali vse moje taktične zamisli. S psihološkega vidika je ta zmaga zelo pomembna za še bolj zbrano delo na treningih.«
Rok Kronaveter, igralec Laboda Drave: »Mislim, da smo danes odigrali odlično tekmo, taktično zelo modro, na koncu pa smo še izkoristili svoje priložnosti v napadu. Zmaga je povsem zaslužena, saj si gostje praktično niso priigrali nobenih pravih priložnosti. Samo upamo lahko, da bi naslednjo tekmo odigrali tako ali morda še bolje. Zase lahko rečem, da je poškodba že popolnoma pozabljena in zato lahko v naslednjih tekmah pričakujem dvig forme, čeprav se enoletni premor na igri še vedno precej pozna.«
V sredo prihaja na Ptuj Nafta
Že v sredo bodo slovenski prvoligaši odigrali tekme 10. kroga. Na Ptuj prihaja v goste lendavska Nafta, ki je na lestvici na visokem tretjem mestu. Lendavčani so v uvodni tekmi sezone zmagali 2:0, tokrat pa se vendarle igra na Ptuju.
»Že takoj po srečanju z Domžalami moramo začeti razmišljati o Nafti. Ta tekma bo zelo pomembna za nas, saj igramo doma, kjer si spodrsljajev pač ne smemo privoščiti. Pričakujem še eno kvalitetno predstavo moje ekipe,« je dejal Ljubinko Drulovič, ki v sredo ne bo mogel računati na Seada Ziliča, saj je le-ta v nedeljo prejel četrti rumeni karton. »Za ekipo v tem trenutku enakovredno konkurira 18 igralcev, kar je zame zelo pozitivno. Nekateri so priložnost dobili na pokalni tekmi v Gorici, a je niso najbolje izkoristili. Priložnost za igro dam vedno igralcem, ki dobro delajo na treningih. Meni bi bilo najlažje, če bi jih lahko v ekipo postavil 15, a to ne gre. Plačan sem za to, da delam tisto, kar je v interesu kluba in da skrbim za dobre rezultate ekipe. Kdor bo dobro delal, bo dobil priložnost,« je povedal ptujski strateg, Rok Kronaveter pa je dodal: »Pričakujem težko tekmo, saj je Nafta kvalitetna ekipa. Na drugi strani pa mislim, da se nam ob podobni predstavi kot proti Domžalam ni treba bati za dober rezultat. Imamo precej kvalitetnih igralcev, ki lahko na vsaki tekmi odigrajo na visokem nivoju.«
JM
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mina prvič med zmagovalkami tekme svetovnega pokala!
Ptujčanka Mina Markovič je dosegla to, kar so njeni rezultati potihem napovedovali že nekaj časa: namreč zmago na tekmi za svetovni pokal! Mina je odlično nastopila na zadnjih dveh mastersih v Franciji in Italiji (1. in 3. mesto), kjer se zbere vsa svetovna elita, a se uvrstitve ne štejejo za točke v svetovnem pokalu.
Konec tedna pa ji je v avstrijskem Imstu vendarle uspelo slaviti tudi takrat, ko gre za točke svetovnega pokala. A začetek tega ni obetal, saj se je Mina po uspešno opravljenih kvalifikacijah že v polfinalu znašla v težavah, ko ji ni uspelo splezati do vrha. Na srečo je to uspelo le sedmim njenim tekmicam, tako da je kot zadnja smuknila v finale. Ker v finalni seriji najboljših osem tekmovalk starta v obratnem vrstnem redu, se je Mina prva napotila na pleza-lišče finala. Bila je odločena, da izboljša svojo uvrstitev, zato se
Rezultati tekme svetovnega pokala v Imstu (Avstrija):
finale
1.	Mina Markovič (Slovenija)	60
2.	Johanna Ernst (Avstrija)	603. Maja Vidmar (Slovenija)	59+ 4. Caroline Ciavaldini (Francija)	555. Muriel Sarkany (Belgija)	536. Akiyo Noguchi (Japonska)	52+
7.	Evgenia Malamid (Rusija)	51+
8.	Olga Shalagina (Ukrajina)	48-
polfinale kvalifikacije
45-
vrh vrh vrh vrh vrh vrh vrh
vrh
vrh vrh vrh vrh vrh vrh vrh
Vrstni red najboljše osmerice v svetovnem pokalu:
1. Johanna Ernst (Avstrija)	360 točk
2. Mina Markovič (Slovenija)	231
3. Charlotte Durif (Francija)	193
4. Natalija Gros (Slovenija)	180
5. Caroline Ciavaldini (Francija)	171
6. Maja Vidmar (Slovenija)	165
7. Alexandra Eyer (Švica)	159
8. Angela Eiter (Avstrija)	154
je odločno in zbrano napotila v steno. S svojim značilnim hitrim plezanjem se je skoraj do vrha uspešno izogibala pastem postavljavcev smeri, omagala je šele tik pod vrhom. Sledilo je napeto čakanje, kako bodo
s steno in smerjo opravile tekmice, ki pa so po vrsti dosegale manjše višine kot Mina. Med njimi sta bili tudi domačinka Ernstova in najboljša športna plezalka na svetu, Slovenka Maja Vidmar. Slavje se je lahko
začelo!
Mina Markovič je po tekmi povedala: »Uspeha sem seveda zelo vesela, a šele sedaj nekako prihaja za mano vse to dogajanje v Avstriji. Ker sem bila že celo sezono zelo blizu vrha, sem vedela, da se mi enkrat mora posrečiti tudi zmagati. V Avstriji sem plezala zelo dobro, tudi v polfinalu, čeprav sem zaradi manjše napakice ob prehodu preko roba končala nastop pred vrhom. Kljub temu sem zaupala vase in sem šla v finalni nastop na vse ali nič, samozavestno in odločno. Čez vso steno sem ohranila visok nivo koncentracije, tudi na tistih najtežjih delih, kar mi je na koncu prineslo zmago!«
Mino sedaj čaka nastop na evropskem prvenstvu v Parizu, kjer si želi priti vsaj v finale, med osem najboljših. V Imstu je dokazala, da je finalni nastop tekma zase in da se tam lahko zgodi marsikaj.
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič - prva zmaga na tekmi svetovnega pokala
V	skupni uvrstitvi svetovnega pokala v konkurenci članic ima Slovenija kar tri predstavnice v prvi šesterici. Markovičeva je druga (231 točk) za Ernstovo (360), Natalija Gros četrta (180), Vidmarjeva pa šesta (165).
V	moški konkurenci je bil najboljši Avstrijec David Lama,
drugi je bil Španec Ramon Julian Puigblanque, tretji pa Kanadčan Sean McColl. Bečan si je po polfinalu delil prvo mesto s sedmimi tekmovalci, na koncu pa je bil osmi. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav.
JM
Rokomet • 1. slovenska rokometna liga (ž, m), 2. krog
Ormožani v zadnji sekundi ob točko
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Cudič (RK Jeruzalem Ormož) je bil v Trbovlju najboljši strelec svoje ekipe.
Rokomet • 1. B SRL - moški
Čakajoč na okrepitve
Krka - Mercator Tenzor Ptuj 40:38 (21:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Pikl, Gregorec, Mateša 7, Majcen 7, Pra-potnik 6, Korotaj, Ciora 5, Frešer 10, Ozmec, Bolcar, Brumen 3, Šeruga, Levstik. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so na gostovanju pri novincu v ligi - novomeški Krki - doživele hladen tuš, ki je skorajda enak katastrofi. Čeprav se še naprej zapleta pri registraciji Hrvatice Vanje Raškovič, ki tudi tokrat ni smela nastopiti, to ne more biti izgovor za slabo predstavo in poraz. Domačinkam, za katere nastopa nekdanja igralka in kapetanka ptujske ekipe Mojca Derčar, motiva ni zmanjkalo in na koncu so se zasluženo veselile nove zmage, tokrat proti ekipi iz Ptuja, ki v tem prvenstvu spada v krog favoritinj
Nikola Bistrovič - trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj: »Srečanje smo izgubili zaradi slabe igre v obrambi in zaradi pomanjkanja kvalitetnih zamenjav za članice prve sedmerice.«
1. A SRL - ženske
REZULTATI 2. KROGA: Krka - Mercator Tenzor Ptuj 40:38 (21:17), Olim-pija PLK - Velenje 44:13 (17:8), Piran
-	Sava Kranj 27:25 (13:12), Brežice
-	Škofja Loka KSI 23:21 (15:11), Kočevje Evrocasino - Zagorje Istrabenz Gorenje 27:24 (11:14), Celjske mesnine - Celeia Žalec 32:25 (14:11).
1.	OLIMPIJA PLK	2	2 0	0	4
2.	KOČEVE EVROCASINO	2	2 0	0	4
3.	CELJSKE MESNINE	2	2 0	0	4
4.	KRKA	2	2 0	0	4
5.	ZAGORJE I. GORENJE	2	10	1	2
6.	CELEIA ŽALEC	2	10	1	2
7.	PIRAN	2	10	1	2
8.	BREŽICE	2	10	1	2
9.	MERC. TENZOR PTUJ	2	0 0	2	0
10.	ŠKOFJA LOKA KSI 2 0 0 2 0
11.	SAVA KRANJ 2 0 0 2 0
12.	VELENJE	2 0 0 2 0
za najvišja mesta.
Domačinke so vodile od začetka in imele ob polčasu prednost štirih zadetkov. Vse to so ob slabi, skoraj katastrofalni igri gostij v obrambi in ob skorajda ničelnem uspehu ptujskih vratark znale ubraniti tudi v drugem polčasu. Vsi napori gostij iz Ptuja niso obrodili sadov. Po bolečem in nenade-janem porazu se bo potrebno dobro pripraviti za ekipo Pirana, saj za njimi na Ptuj prihaja izjemno močna Olimpija.
Danilo Klajnšek
Rudar - Jeruzalem 26:25 (12:12)
Rudar: Aleksič, Resman, Madžare-vič; Obajdin 2, Gajič 1, Habjan 4, Ku-der, Vujič 2, Ajdari 1, Čančar 7 (3), Ver-denik 3, Klepej 1, Medvešek, Savič 4, Bravec, Nahtigal 1. Trener: Jani Čop.
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Belec; Korpar 1, Krabonja 1, Melnjak 5, Bogadi 2, Bezjak, Radujkovič, B. Čudič 6 (1), Ivanuša 1, Sok 5 (3), He-bar, Žuran 4, Korez, Jovanovič. Trener:
Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Rudar 4/3; Jeruzalem 4/4. Izključitve: Rudar 8; Jeruzalem 12 minut.
Igralec tekme: Goran Aleksič (Rudar Trbovlje).
Ormožani so po zmagi in vzpodbudni predstavi v 1. krogu proti Merkurju na gostova-
1. A SRL - moški
REZULTATI 2. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje - Jeruzalem Ormož 26:25 (12:12), Slovan - Ribnica Riko hiše 28:22 (10:11), Cimos Koper - Krka 40:29 (20:18)Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 30:26 (16:12), Merkur - Prevent 28:28 (17:13).
1.	CIMOS KOPER	2 2 0	0 4
2.	CELJE PIVOVAR. LAŠKO	2 2 0	0 4
3.	SLOVAN	2 2 0	0 4
4.	PREVENT	2 1 1	0 3
5.	GORENJE	2 1 0	1 2
6.	JERUZALEM ORMOŽ	2 1 0	1 2
7.	RIBNICA RIKO HIŠE	2 10	1 2
8.	RUDAR EVJ TRBOVLJE	2 10	1 2
9.	MERKUR	2 0 1	1 1
10.	TRIMO TREBNJE 2 0 0 2 0
11.	KRKA	2 0 0 2 0
12.	KOZINA HRPELJE 2 0 0 2 0
nju v Trbovljah (tradicionalno neugodnem tekmecu) pričakovali zmago. Moštvo Rudarja je v tej sezoni ena slabših ekip v elitni ligi in poleg Kozine Hr-pelj glavni kandidat za izpad iz lige. Toda trmasti knapi so še enkrat dokazali, da se z borbeno igro lahko na kolena položi na papirju boljša ekipa.
Že v 1. polčasu je v Polaju ob vodstvu gostiteljev z 8:5 zadišalo po presenečenju. Ormo-žana Melnjak in Bojan Čudič sta bila v prvem delu strelsko razpoložena, oba sta dosegla po štiri zadetke in vinarjem je uspelo izid izenačiti, ob tem pa še zapraviti nekaj priložnosti za vodstvo z dvema goloma prednosti. Goste je z dobrimi obrambami, zbral jih je osem, reševal tudi vratar Gregor Ču-dič. Petindvajset minut drugega polčasa je popolnoma pripadlo Trboveljčanom, ki so držali prednost dveh do treh golov. V 56. minuti je na semaforju še pisalo 24:21 v prid varovancev
Janija Čopa. V dramatičnem zaključku pa je Rudar po številnih napakah na pladnju ponudil zmago Ormožanom, ki pa tega niso znali izkoristiti. V končnici je pri jeruzalem-čkih zablestel Sok, ki je trikrat mirno zadel iz sedmih metrov ter ob tem dosegel še dva pomembna gola iz igre. Dvajset sekund pred koncem so Ormo-žani zapravili čisti protinapad, saj je Melnjak nenatančno podal samemu Bogadiju. 14 sekund pred koncem je domača klop zahtevala minuto odmora, kjer je padel dogovor, da je treba zadržati točko. S tem se ni strinjal krožni napadalec Rudarja Verdenik, ki je poleg mla-have obrambe Jeruzalema z
RK Moškanjci-Goriš-nica - RK Sviš 22:30 (9:18)
Moškanjci-Gorišnica: Šterbal, Bratuša, Petek 5 (1), Matjašič, Zorli 2, Šoštarič 4, Valenko 3, Arnuš, Preac 1, Lozinšek 4, Golob, Marin, Horvat, Maj-cenovič, Cvetko 3 (3), Žuran. Trener: D. Žnidarič.
SVIŠ: Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Šentvid.
Neizkušenost in zdesetka-nost domače ekipe (zaradi administrativnih zapletov niso smeli nastopiti Štuhec, Dimeo in Pečko, poškodovan pa je Vin-cek) so gostje v prvih minutah igre izkoristili ter si do 7. minute priigrali pet zadetkov prednosti. Šele v 9. minuti je uspelo Petku doseči prvi zadetek za domače iz igre. V prvem polčasu so dominirali gostje, doma-
1. B SRL
REZULTATI 1. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Sviš Pekarna Grosuplje 22:30, Alples Železniki - Ajdovščina 22:20, Herz Factor Šmartno 99 - Grosuplje 34:26, Grča Kočevje - Istrabenz plini Izola 28:22, Krško - Mitol Sežana 36:21, Radeče MIK Celje - Klima Petek Maribor 18:36
desnega krila v zadnji sekundi zadel v dolgi kot vratarja Belca, ki je v 2. polčasu v golu Jeruzalema zamenjal Čudiča. Osnovnošolska napaka rokometašev iz Ormoža v obrambi, ki kljub temu, da so imeli igralca več v polju, niso storili prekrška.
Po porazu je bilo v taboru Jeruzalema veliko razočaranje. Tekma je bila še en dokaz več, da je vsaka tekma poglavje zase in da se le s pravim pristopom lahko zmagujejo tekme v elitni ligi. V sredo ob 19. uri je na Hardeku na sporedu pokalna tekma proti Merkurju, v soboto pa na Hardek prihajajo aktualni državni prvaki iz Celja.
UK
ča obramba pa ni bila v veliko pomoč vratarju, saj je puščala preveč prostora. Ob tem je bil M. Valenko dvakrat neuspešen pri izvajanju sedemmetrovk, kar je pripomoglo k visokemu vodstvu gostov ob polčasu.
V nadaljevanju je približno 150 gledalcev videlo večjo zbranost in borbenost domače ekipe. Žal so ostale neizkoriščene številne priložnosti in sedemme-trovke, tako da bo prva naloga trenerja pripraviti igralca, ki bo suveren pri izvajanju najstrožjih kazni. Gledalci so ob koncu dali priznanje mladim, ki so prestali krst v novi sezoni. Razveseljivo je, da razlika v drugem polčasu ni naraščala, ampak so domačini ta del igre celo odločili v svojo korist (13:12).
anc
D. Žnidarič, trener Moškanj-cev-Gorišnice: »Tekmo smo pričeli močno zdesetkani z mladimi igralci, ki jim manjkajo izkušnje, kar je bilo vidno zlasti v prvem delu. Bili smo nervozni in pod nekim pritiskom, kar pa bo manj čutiti, ko bo ekipa izpopolnjena in bo imela večjo vrednost.«
Nogomet • 2. SNL
Zamudili priložnosti za zmago
Aluminij - Livar 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Krajcer (66), 1:1 Brezarič (87)
ALUMINIJI: Lipovac, Gašparič, Topolovec (od 70. Pavlin), Bingo, Krajcer, Dugolin, Medved (od 60. Ihbeshei), Tiganj, Šimenko, Letonja, Djokič (od 64. Mašič). Trener: Bojan Špehonja.
Tudi po odigranem sedmem krogu v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija iz Kidričevega še naprej vodeče moštvo. K temu so precej pripomogli rezultati na drugih tekmah (samo točka Triglav Gorenjske v Izoli ter poraza Olimpije v Zagorju in Bele krajine v Šentjurju), na koncu koncev pa tudi osvojena točka proti lanskoletnemu prvoliga-šu Livarju iz Ivančne Gorice.
2. SNL						
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij						
- Livar 1:1 (0:0), Bonifika Izola -						Tri-
glav Gorenjska		2:2 (1:1), Zagorje				
- Olimpija 1:0 (1:0) Mura 05 -						Kr-
ško 1:3 (0:2), Šentjur -				Bela krajina		
1:0 (1:0).						
1. ALUMINIJ	7	4	2	1	16:7	14
2. TRIGLAV GOR.	7	3	3	1	14:11	12
3. BONIFIKA - I.	7	3	2	2	18:9	11
4. OLIMPIJA	7	3	2	2	6:6	11
5. ŠENTJUR	7	3	2	2	11:14	11
6. BELA KRAJINA	7	3	1	3	8:9	10
7. MURA 05	7	2	2	3	11:16	8
8. KRŠKO	7	2	1	4	11:14	7
9. ZAGORJE	7	1	4	1	7:10	7
10. LIVAR	7	0	3	4	5:11	3
Po prikazanem na igrišču pa točka ni uspeh, saj so bili domačini bistveno boljši tekmec od Livarja. Kidričani so že v prvem polčasu zamudili številne priložnosti za vodstvo, med drugim so zadeli prečnik. Jan Šimenko je v 36. minuti zamudil najlepšo priložnost za vodstvo, ko iz bližine ni uspel zadeti v polno. Težko je opisati vse priložnosti Aluminija, saj jih je bilo zares veliko.
Nič drugače ni bilo niti v drugem polčasu; akcije gostov so se zaključevale nekje na robu domačega kazenskega prostora. Iz pravih priložnosti Kidričani na drugi strani niso zadeli, za vodstvo pa je kljub temu poskrbel Marko Krajcer, ki je z razdalje več kot 25 metrov zadel vratarjev spodnji levi kot. Prvi pravi neposredni udarec na gol in s tem priložnost so nogometaši iz Ivančne Gorice izkoristili tri minute pred koncem srečanja in srečno in spretno odnesli iz Kidričevega svojo tretjo točko v tem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Gledalci so lahko videli, da nismo igrali slabo, pripravili smo si številne priložnosti, na koncu pa osvojili samo točko, saj so gostje zadeli iz svoje edine polpri ložno-sti.«
Foto: Stanko Kozel
Jan šimenko (Aluminij, rdeči dres) je zamudil nekaj lepih priložnosti.
Nogomet
Timotej Petek in Rok Medved z reprezentanco v Rusiji
Kadetska slovenska nogometna reprezentanca (U-17) je včeraj odpotovala v Rusijo, v mesto Krasnodar, kjer bo nastopila na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu. Selektor te reprezentance Borut Jarc je v izbrano vrsto vpoklical tudi dva nogometaša Aluminija, in sicer Roka Medveda in Timoteja Petka, ki sta si z odličnimi igrami priigrala mesto v začetni enajsterici. Ob Sloveniji bodo na turnirju nastopile še reprezentance Rusije, Turčije in Malte.
Mlada nogometna reprezentanta sta bila pred odhodom optimistična. Rok Medved je dejal: »Dobro smo se pripravljali, sedaj pa bomo skušali osvojiti vsaj drugo mesto in se prebiti v drugi krog.« Timotej Petek je dodal: »Presenetiti moramo vsaj eno favoriziranih reprezentanc, ali domačine Rusijo ali Turčijo, potem bi nam bila vrata v drugi krog odprta.«
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Pol ptujskega moštva na SP
Od torka do nedelje bo v italijanskem Vareseju potekalo svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Slovenska reprezentanca bo v šestih disciplinah nastopila s petnajstimi udeleženci, med katerimi bodo tudi štirje kolesarji Perutnine Ptuj: Gregor Gazvoda, Kristjan Fajt, Matej Stare in Kristijan Koren. Zraven njih bo na sever Italije potoval tudi hrvaški dvojec Matija Kvasina in Kristijan Du-rasek. Od dvanajstih kolesarjev ptujskega moštva jih je imelo možnost nastopiti celo sedem, a je Radoslav Rogina udeležbo
v zadnjem trenutku odpovedal.
Danes bodo prvenstvo odprli mlajši člani v kronometru do 23 let. Že v prvi disciplini so pričakovanja slovenske odprave najvišja. Na 33,5 kilometra dolgi progi bo v belo-modro-zelenem dresu nastopil Kristjan Koren. 21-letni Primorec je eden najboljših svetovnih kolesarjev v svoji kategoriji, njegova paradna disciplina pa je prav kronometer. V ženskem kronometru bo jutri Slovenijo zastopala Polona Batagelj, v četrtek pa se bo na 43,7 ki-
Svoja pričakovanja sta strnila ptujska kronometrista, ki bosta prva preizkusila cesto v Vareseju in oklici.
Kristijan Koren, U23: »V zadnjem času sem precej dirkal, tako z reprezentanco kot s klubom, zato priprav posebej za kronometer ni bilo možno izvesti. Vem pa, da so nekateri kolesarji več mesecev treninga posvetili prav tej disciplini, medalja na svetovnem prvenstvu je namreč vstopnica v svet profesionalizma. Ta kronometer predstavlja moj zadnji nastop v tej kategoriji, zato se bom potrudil, da dam piko na i vsem dosedanjim uspehom. Če se ne bom uvrstil med deseterico, bom razočaran, če bo moja vožnja zrela za kaj več, bo precej odvisno tudi od konkurentov. Enkrat sem že bil blizu medalje, pa sem na žalost padel, letos upam, da bo sreča na moji strani.«
Gregor Gazvoda, Elite: »Treniral sem dobro, počutje je v redu, kaj pa to pomeni, je težko reči. Proga je na mestih razgibana, pa vendar sem mnenja, da bodo povprečne hitrosti precej visoke. To mi sicer ne ustreza najbolj, raje bi videl, da bi bila še bolj zavita. Ostajam realen, radi bi se uvrstil v prvo polovico nastopajočih, nekje okrog 30. mesta. Moj najboljši rezultat doslej je 25. mesto iz Madrida pred tremi leti. Če mi to uspe preseči, bom nastop označil kot sijajen.«
Hvastija od perutninarjev najbolj zaupa Mateju Staretu in Kristjanu Fajtu, oba bosta nastopila na SP. Stare si je mesto v moštvu za cestno dirko zagotovil že v prvem delu sezone, Fajta je selektor izbral na podlagi zadnjih nastopov.
lometra dolgo progo podal še drugi perutninar, Gregor Gazvoda.
Nastopi na cestni dirki se bodo pričeli v petek, ko bodo na 173, 35 kilometra dolgi progi nastopili mlajši člani. Zraven Korena bo v »kockastem« dresu startal Kristijan Durasek. V soboto bosta barve Slovenije zastopali dve Slovenki, vrhunec prvenstva pa bo v nedeljo predstavljala cestna dirka profesionalcev, kjer bo sodelovalo šest varovancev Martina Hvastije: Borut Božič, Janez Brajkovič, Gorazd Štangelj, Grega Bole ter ptujski dvo-jec Kristjan Fajt in Matej Stare. »Mislim, da peljemo v Varese najboljše kolesarje, ki jih Slovenija v tem trenutku premore. Glede na pretekle iz-
kušnje sta bila zraven kvalitete posameznikov izborna kriterija tudi homogenost moštva ter predanost skupnemu cilju. Pričakovanja so precejšnja, v tej konkurenci pa medalje realno gledano ne moremo pričakovati, saj nimamo takšnih posameznikov, kot smo jih imeli v preteklosti. Za nas so že uvrstitve v deseterico vrhunski rezultat, res pa je, da je ob idealnem razpletu vse mogoče,« je povedal selektor. Vrhunec slovenskih uvrstitev na svetovnih prvenstvih predstavljata bronasta medalja na cestni Andreja Hauptmana izpred sedmih let ter štiri leta staro najžlaht-nejše odličje Janeza Brajkoviča v posamičnem kronometru v kategoriji do 23 let.
UG
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
»Južnjaki« uspešnejši od »severnjakov«
Ptujski kolesarji so bili ta konec tedna zelo aktivni, nastopili so kar na štirih dirkah. »Mobilizirana« je bila vsa dva-najsterica. Pet kolesarjev je tekmovalo v Srbiji, sedem na Češkem. Hkrati so bili tudi zelo uspešni, saj so dvakrat zmagali, bili še enkrat tretji, temu pa dodali še tri uvrstitve med deseterico.
Uspešni konec tedna je že v četrtek napovedal Kristijan Durasek, ki je zmagal na 165 kilometrov dolgi dirki od Novega Sada do Pečinc v Vojvodini. Prva srbska preizkušnja je bila sicer najdaljša od vseh, a je služila bolj za ogrevanje pred dvema kategoriziranima
(2. kategorija UCI), ki sta sledili. Dan kasneje so kolesarji vozili na 120 kilometrov progi od Pečincev do Vrdnika. Od peterice ptujskih kolesarjev je največ pokazal Kristjan Fajt, ki je zaostal le za Robertom Vrečerjem (Radenska KD Finančna točka) ter Bolgarom Ivajlom Gabrovskim (Nese-bar) in osvojil tretje mesto. V soboto so se perutninarji ponovno zavihteli na prvo mesto, pod zmago se je tokrat podpisal Gregor Gazvoda. Makolčan je bil več kot sto kilometrov član skupine šestih ubežnikov, tekmece pa je po 130 kilometrih vožnje ugnal v ciljnem sprintu v kraju Apa-
Gregor Gazvoda je v soboto zmagal na dirki v Vojvodini.
tin. »Pobeg je bil zelo dolg, več kot sto kilometrov. Ves čas nam je veter pihal v prsi, zato nihče ni niti pomislil, da bi poskusil z napadom. Bili smo složni vse do zadnjih kilometrov, ko sta Bolgara iz moštva Nesebar poskušala pobegniti. Vsi ostali nismo imeli pomočnikov. Vedel sem, da bo v sprintu zelo hiter Vid Ogris, a sem, kot kaže, ohranil največ moči za zaključek in zmagal,« je povedal Gregor Gazvoda. V zasledovalni skupini, ki je ciljno črto prečkala več kot šest minut za zmagovalci, je bil najhitrejši Matej Marin in osvojil sedmo mesto. Marin je bil na petkovi dirki uvrščen še mesto višje.
Kocjan zamenjal Rogino
Preostala sedmerica je v soboto nastopila na češki enodnevni klasiki z najdaljšo zgodovino v Evropi. Letos je bila 263 kilometrov dolga preizkušnja od Prage do Karlovih Vari in nazaj na sporedu že 63. Po šestih in pol urah vožnje (povprečna hitrost 40,8 kilometra na uro) je bil prvi na cilju Nemec Erik Baumann (Sparkasse), drugo mesto je osvojil njegov moštveni kolega Dirk Müller, tretje pa češki reprezentant Franti-šek Rabon. Ptujski sprinter Jure Kocjan, je osvojil četrto mesto v ciljnem sprintu in skupno peto. Baumann
je bil namreč edini kolesar od ubežne trinajsterice, ki je uspel ohraniti prednost pred zasledovalci. V cilj je pripeljal z minimalno prednostjo 22 sekund. Pobegli kolesarji, od katerih je najdlje, kar dvesto kilometrov, v ospredju vztrajal le zmagovalec, so imeli že več kot sedem minut naskoka, vendar je bilo to za večino še premalo. Med slednjimi je bil tudi Radoslav Rogina, ki tokrat ni imel svojega dne. Zato so Ptujčani v zadnjem delu dirke vložili veliko energije pri lovljenju ubežnikov. Na koncu se jim je uvrstitev na stopničke v češki prestolnici le za las izmuznila. »Zadnji del dirke po praških ulicah je bil tehnično zelo zahteven. Vozili smo po ozkih tlakovanih ulicah, kjer ni bilo veliko prostora za prehitevanje. Morda sem malo prepozno začel sprintati, kar me je na koncu stalo višje uvrstitve. A sem po drugi strani zadovoljen, da sem tako visoko zaključil najdaljšo dirko v karieri,« je dejal Kocjan.
Koliko so zadnji rezultati pripomogli k dvigu ptujskega moštva s sedmega mesta v točkovanju Europe tour, bo znano v prihodnjih dneh. Klubske nastope bodo ta teden zamenjali reprezentančni, ki ne bodo prinesli sprememb, dokončno umestitev pa bodo prinesle še zadnje dirke čez dva tedna, ko se perutninarji ponovno odpravljajo v Belgijo.
UG
Foto: UG
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
»
Kartoniada in kanonada« v Stojncih
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Stojnci
-	Simer šampion 3:4, Malečnik
-	Šmartno ob Paki 5:3, Tehnostroj Veržej - Čarda 2:0, Trgovine Jager
-	Kovinar Štore 2:3, Paloma - Koroška Dravograd 0:1, Odranci - Mons Claudius 4:1, Dravinja - Črenšovci 1:2.
1. ŠMARTNO	7	6	0	1	19:12	18
2.DRAVOGRAD	7	5	0	2	15:7	15
3. DRAVINJA KOS.	7	5	0	2	13:6	15
4. KOVINAR STORE 7		5	0	2	16:10	15
5. ODRANCI	7	4	1	2	13:8	13
6. STOJNCI	7	3	1	3	17:13	10
7. SIMER ŠAMP.	7	3	0	4	12:15	9
8. MALEČNIK	7	3	0	4	13:18	9
9. MONS CLAUD.	7	3	0	4	10:16	9
10. TEH. VERZEJ	7	2	2	3	9:9	8
11. PALOMA	7	2	1	4	10:11	7
12. ČRENŠOVCI	7	1	4	2	8:13	7
13. TRGOV. JAGER 7		1	1	5	6:16	4
14. ČARDA	7	1	0	6	11:18	3
1. ZREČE 6	5	1	0	18:3	16
2. TEH. PESNICA 6	5	0	1	22:5	15
3. GEREČJA VAS 6	4	1	1	15:10	13
4. POHORJE 6	4	1	1	15:10	13
5. GIC ROGAŠKA 6	3	1	2	17:10	10
6. BUKOVCI 6	3	1	2	15:10	10
7. PODVINCI 6	3	1	2	16:16	10
8. ŠOŠTANJ 6	2	2	2	12:16	8
9. PARTIZAN FRAM 6	2	1	3	16:14	7
10. PECA 6	2	1	3	10:15	7
11. A. E. BISTRICA 6	1	2	3	5:11	5
12. HOL. ORMOŽ 6	1	1	4	7:17	4
13. BREŽICE 6	0	1	5	4:23	1
14. JARENINA - Š. 6	0	0	6	4:19	0

Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NK Središče ob Dravi je v Skorbi zmagala šele drugič v letošnji sezoni.
Sedmi krog v 3. slovenski nogometni ligi je bil zanimiv in razburljiv, še posebej srečanje v Stojncih, saj je tam sodnik Mežnar iz Maribora podelil kar trinajst rumenih kartonov (sedem so jih prejeli domači, šest gostje), ob tem pa je v 48. minuti izključil še nogometaša Stojncev Tomaža Toplaka. Igralca več so gostje izkoristili in si na koncu priigrali zmago na vročem gostovanju.
Izgubila pa sta tudi prva favorita za naslov prvaka: vodeče Šmartno je bilo neuspešno v Malečniku, nogometaši Črenšovcev pa so nepričakovano slavili v Slovenskih Konjicah proti domači Dravinji Kostroju, s čimer so dosegli šele prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Šmartno je ostalo na prvem mestu, na drugo mesto pa se je sedaj prebila ekipa Koroška Dravograd, ki ima tri točke manj od vodečega moštva, z enakim številom točk pa jima sledita Dravinja Kostroj in Kovinar iz Štor. Očitno tudi favoritom ne gre vedno po njihovih željah
STOJNCI - SIMER ŠAMPION 3:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kožar (9), 0:2 Doli-nar (65), 0:3 Djuranovič (72. z 11 m), 1:3 Čeh (74. z 11 m), 1:4 Kožar (75), 2:4 Milošič (79), 3:4 Kokot (93)
STOJNCI: Strelec, Emeršič, Kokot, Toplak, Golob, Zagoršek, Žnidarič, Milošič, Topolovec (od 63. Klinger), Čeh, Marinič (od 34. Pernek). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: črni dan za klube iz MNZ Ptuj
REZULTATI 6. KROGA: Brežice
-	Šoštanj 1:1, AHA EMMI Bistrica
-	Zreče 0:4, Peca - Bukovci 4:2, Pohorje - Podvinci 5:2, LKW JACK Gerečja vas - GIC Gradnje Rogaška 2:3, Holermuos Ormož - Partizan Fram 1:6, Jarenina Šentilj - Tehno-tim Pesnica 0:3.
ki je domačine »razveselil« s pol ducata zadetki. Prepričljivo pa so bili poraženi tudi Podvinčani v Rušah in Bukovci v Črni na Koroškem.
Omeniti velja tudi to, da so prvo točko dosegli Brežičani, ki so remizi-rali doma s Šoštanjem, brez osvojene točke po šestih krogih pa so samo še nogometaši Jarenine Šentilja.
LKW JACK GEREČJA VAS
-	GIC GRADNJE ROGAŠKA 2:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kobilšek (15), 1:1 Rozman (23), 1:2 Mikše (50), 2:2 Vtič (65), 2:3 Drofenik (81)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Kokot, Emeršič (od 63. Črešnar), Sagadin, Horvat, Gerečnik, Rozman, Lešnik (od 80. Kaisesber-ger), Slaček (od 70. Železnik), Vtič, D. Hertiš. Trener: Igor Vorih.
POHORJE - PODVINCI 5:2
(3:0)
STRELCI: 1:0 Verdnik (7), 2:0 Fi-lipovič (33), 3:0 Muzlovič (42), 4:0 Muzlovič (48), 4:1 Kuočič (67. z 11 m), 4:2 Toplak (80), 5:2 Muzlovič (90)
PODVINCI: Vesenjak, Čeh, Šebe-la, Lah, Toplak, Kralj, Prapotnik (od 54. Benko), Bratec, Kuserbanj (od 46. Kupčič), D. Petek, Belšak. Trener: Slavko Petrovič.
PECA - BUKOVCI 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zec (34. z 11 m), 2:0 Haljiti (36), 2:1 Herga (57), 3:1 Piko (59), 4:1 Piko (83), 4:2 Kozel (86)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Zorko, Kozel, Strelec, Kokot, Antolič, Modrič, Habrun, Vajda, Herga. Trener: Milivoj Jamnik.
1. liga MNZ Ptuj: prvi poraz Skorbe
REZULTATI 5. KROGA: Apače
-	Pauman Pragersko 2:0, Skorba
-	Središče 1:2, Hajdina - Gorišnica 1:3, Dornava - Cirkulane 1:0, Rogoz-nica - Boč 2:4, Videm - Oplotnica 0:2.
Za šesti krog v štajerski ligi bi lahko mirno zapisali, da je bil to črni dan za vse klube, ki prihajajo iz MNZ Ptuj. Nogometaši iz Gerečje vasi so doma klonili proti GIC Gradnjam iz Rogaške in tako zamudili priložnost, da bi se po točkah izenačili z vodeči-mi Zrečami, ki so prepričljivo zmagali v Slovenski Bistrici. Na domačem igrišču so pravi polom doživeli ormoški gradbeniki proti Partizanu Framu,
1.	BOČ
2.	SKORBA
3.	APAČE
4.	VIDEM
5.	OPLOTNICA
6.	GORIŠNICA
7.	ROGOZNICA
8.	SREDIŠČE
9.	PRAGERSKO
10.	HAJDINA
11.	DORNAVA
12.	CIRKULANE SKORBA -STRELCI:
m), 1:1 Žalar DORNAVA (0:0) STRELEC:
m)
HAJDINA -
5 4 0 1 5 3 11 5 2 3 0
5 2 0 3 5 113 5 113
19:5	13
15:8	12
11:5	12
17:5	10
9:5	9
7:12	7
11:12	6
7:11	6
7:9	4
7:14	4
4:15	3
5:18	0
- SREDISCE 1:2 (1:1)
1:0 Lenartič (25. z 11 (33), 1:2 Marčec (72) - CIRKULANE 1:0
0:1 Rakuša (49. z 11
GORIŠNICA 1:3 (0:0)
STRELCI: 1:0 Črnko (49), 1:1 Koš-nik (58), 1:2 Kolar (72), 1:3 Kolar (76)
ROGOZNICA - BOČ 2:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Pinter (38), 0:2 Hajšek (43), 0:3 Jelovšek (45), 1:3 Pučko (50), 2:3 Pučko (53. z 11 m), 2:4 Pinter (85) VIDEM - OPLOTNICA 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Brence (66), 0:2 Obrovnik (92)
APAČE - PAUMAN PRAGERSKO 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Verlak (19), 2:0 Širovnik (85)
2. liga MNZ Ptuj: Leskovec presenetil Makole
REZULTATI 5. KROGA: Markovci
-	Hajdoše 3:2, Slovenja vas - Spodnja Polskava 2:0, Zgornja Polskava
-	Lovrenc 1:1, Tržec - Zavrč 1:5, Podlehnik - Grajena 1:1, Makole
-	Leskovec 0:1.
1. ZAVRČ	5	5	0	0	24:5	15
2. PODLEHNIK	5	3	1	1	12:5	10
3. MAKOLE	5	3	1	1	6:2	10
4. MARKOVCI	5	3	1	1	13:15	10
5. SLOVENJA VAS	5	3	0	2	9:8	9
6. ZG. POLSKAVA	5	2	1	2	12:8	7
7. TRŽEC	5	2	1	2	12:14	7
8. HAJDOŠE	5	2	0	3	7:9	6
9. GRAJENA	5	1	1	3	7:11	4
10. LOVRENC	5	0	3	2	5:7	3
11. LESKOVEC	5	1	0	4	3:12	3
12. SP. POLSKAVA 5		0	1	4	3:17	1
MAKOLE - LESKOVEC 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Merc (76) SLOVENJA VAS - SPODNJA POL-SKAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Šmintič (5), 2:0 Zupanič (83)
MARKOVCI - HAJDOŠE 3:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Glažar (6), 1:1 Klinc (9), 2:1 Kukovec (32), 2:2 Šadl (35), 3:2 Horvat (78) TRŽEC - ZAVRČ 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Golob (44), 0:2 I. Fridl (45), 1:2 Skrbinšek (58), 1:3 Golob (73), 1:4 I. Fridl (85), 1:5 Ju-ričinec (86)
ZGORNJA POLSKAVA - LOVRENC 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Peršuh (62), 1:1 Pečovnik (86)
PODLEHNIK - GRAJENA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Trafela (26), 1:1 Petrovič (85)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Koranti težko preko Leskovca
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 5. KROGA: Gorišni-ca - Grajena 3:3, Bukovci - Videm 2:7, Tržec - Markovci 5:2, Leskovec - Stojnci Korant 2:3 Dornava - Ormož 1:1.
1.	STOJNCI KOR. 5 5 0 0 22:4 15
2.	VIDEM 4 4 0 0 21:3 12
3.	ORMOŽ 5 3 2 0 10:5 11
4.	TRŽEC 5 2 2 1 13:12 8
5.	GRAJENA 4 2 11 9:8 7
6.	DORNAVA 4 1 3 0 5:4 6
7.	MARKOVCI 5 1 2 2 9:10 5
8.	GRIŠNICA 5 0 2 3 5:14 2
9.	LESKOVEC 4 0 1 3 6:10 1
10.	PODVINCI 4 0 1 3 4:16 1
11.	BUKOVCI 5 0 0 5 3:21 0 ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: Prepolje -
Apače 1:0, Polskava - Hajdina 0:2, Zgornja Polskava - Pragersko 1:1, Lovrenc - Boč 2:0, Skorba - Pod-lehnik 4:2.
1.	HAJDINA 4 4 0 0 22:5 12
2.	SKORBA 4 4 0 0 13:5 12
3.	LOVRENC 4 3 0 1 8:4 9
4.	POLSKAVA 4 2 11 7:5 7
5.	ZG. POLSKAVA 4 1 2 1 6:5 5
6.	PRAGERSKO 4 12 1 9:12 5
7.	BOČ	4 1 1 2 2:4 4
8.	PREPOLJE 4 1 0 3 5:15 3
9.	APAČE 4 0 0 4 3:11 0
10.	PODLEHNIK 4 0 0 4 5:14 0
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
1. slovenska ženska nogometna liga
REZULTATI 4. KROGA: Pomurje - Ptuj 13:0 (6:0), Maribor - Dornava 12:1 (4:0), Krka - Senožeti 1:0, Slovenj Gradec - Rudar Škale 1:0 (1:0).
1.	SLOV. GRADEC 4 4 0 0 19:3 12
2.	KRKA 3 3 0 0 35:0 9
3.	POMURJE 4 2 0 2 23:9 6
4.	MARIBOR 4 2 0 2 17:21 6
5.	RUDAR-ŠKALE 3 1 1 1 3:2 4
6.	SENOŽETI 4 1 1 2 6:7 4
7.	PTUJ	4 1 0 3 5:21 3
8.	DORNAVA 4 0 0 4 2:47 0
POMURJE - PTUJ 13:0 (6:0)
PTUJ: Mesarec, Petek, Grdina, U. Arnuš, Pihler, Šmintič, L. Arnuš, Skaza, Podhostnik, Koren, Majvirt (Vrečer).
MARIBOR - DORNAVA 12:1 (4:0)
STRELKA ZA DORNAVO: Urška Čuš v 85. minuti.
DORNAVA: Murko, Maksimovič, Kukovec (Volgemut), Čuš, Erjavec, Vidovič (Vajskopf), Krajnc (Lenart), Lah Behrami, Hojnik, Kolarič (Ha-meršak).
DK
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SREDA ob 16.00: Labod Drava - Nafta, Primorje
-	Domžale, Luka Koper - Maribor, Interblock - HIT Gorica; SREDA ob 18.00: Rudar Velenje - HIT Gorica.
Rokomet
Pokal Slovenije, 1/16 finala, člani
Sreda, 24. 9., ob 19. uri: Jeruzalem Ormož - Merkur, Drava Ptuj
-	Dol Tki Hrastnik, Brežice - Grosuplje, Trimo Trebnje - Gorenje, Sevnica - Alples Železniki, Sviš Pekarna Grosuplje - Celje Pivovarna Laško, Kranj - Slovan, Dobova - Herz Factor Banka Šmartno 99, Cerklje Pekarstvo Kepic - Prevent, Arcont Radgona - Škofljica.
14. ptujski športni vikend
Šport za vse
Konec tedna, od 26. do 28. septembra, bo na Ptuju in v okolici potekal tradicionalni, že 14. športni vikend. Organizatorji, Zavod za šport Ptuj ter klubi in društva v MO Ptuj, ponujajo številne brezplačne aktivnosti, ki so namenjene vsem, ki se zavedajo pomena in koristnosti redne športne vadbe. Udeležencem bodo na voljo aktivnosti v več kot 30 športnih panogah. Podroben razpored objavljamo v tabeli na strani 15.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Zmaga Drave v S. Bistrici
Po katastrofi v prvem dvoboju na domačem kegljišču proti Šoštanju so kegljači Drave gostovali pri Impolu v Slovenski Bistrici. Njihov nasprotnik velja za tradicionalno neugodnega nasprotnika, vendar so Bistričani tokrat morali priznati premoč svojim gostom iz Ptuja. Tehtnico na gostujočo stran pa je nagnil skupni rezultat, ki je bil za štirinajst kegljev v korist gostov. Za Dravo so slavili Milan Čeh, Janez Podgoršek in Drago Arnuš. REZULTATI 2. KROGA: Impol
-	Drava 3:5, Rudnik - Pivovarna Laško 1:7, Šoštanj - Litija 7:1, Miklavž
-	Fužinar 6:2, Lent - Konjice 4:4.
1.	ŠOŠTANJ	2	2 0 0 4
2.	LENT	2	1 1 0 3
3.	KONJICE	2	110 3
4.	PIVOVARNA LAŠKO 2	110 3
5.	MIKLAVŽ	2	10 12
6.	DRAVA	2	10 12
7.	IMPOL	2 0 12
8.	LITIJA	2	10 11
9.	FUŽINAR	2	0 0 2 0
10.	RUDNIK	2 0 0 2 0
IMPOL - DRAVA 3:5 (3148-3162)
DRAVA: Premzl 512, Ilič 97, Žni-
darič 379, Čeh 583, Arnuš 532, Podgoršek 538, Kozoderc 520.
DK
1. SKL: druga zmaga Radenske
Kegljaška vrsta Radenske iz Ra-dencev je dosegla drugo prvoligaško zmago. Gostitelji so tesno, le za 21 kegljev, premagali ekipo Proteusa iz Postojne. Po slabšem začetku so domačini odlično nadaljevali in po zaslugi Boroviča ter Kovačiča zasluženo slavili. Rezultati 2. kroga: Radenska
-	Proteus 5:3, Ljubljana Slovan
-	Sinet 6:2, Siliko - Konstruktor 1:7, Interokno - Triglav 2:6, Novolit
-	Konjice 5:3. Po štiri točke so zbrali Radenska, Triglav in Konstruktor. V naslednjem krogu (27. 9.) Radenska gostuje pri vrsti Konjic.
RADENSKA - PROTEUS 5:3 (3445:3424)
Radenska: Emeršič 544, Marinič 586, Harc 588, Šebjanič 537, Boro-vič 598, Kovačič 592.
Niko Šoštarič
Športne novičke
Odbojka •
Ptujčanke druge v Rogozi
Odbojkarice AC Prstec iz Ptuja so v soboto nastopile na odbojkarskem turnirju v Rogozi, kjer so nastopile še ekipe domačega Formis Bella in prvoligašanje iz Benedikta.
V	prvem srečanju so Ptujčanke brez večjih težav opravile z domačinkami (3:0). V drugem srečanju so igrale z Benediktom in izgubile 3:0, kar je tudi posledica napornih treningov in poškodb (manjkala je Vodopivčeva).
V	zadnjem srečanju so odbojkarice Benedikta brez težav opravile s Formis Bellom (3:0) in osvojile prvo mesto.
AC Prstec Ptuj je nastopil v naslednji postavi: Cvirn, Draškovič, Vidovič, Zupanič, Pintarič, Zidarič, Shepp, Šuštar, Golob, Lipovnik, Mihelač, Sitar. Trener: Matjaž Hafner.
Naslednjo soboto bodo odbojkarice AC Ptuj nastopile na močnem turnirju v Ljubljani, kjer bodo njihove tekmice igralke Vitala, avstrijskega Insbrucka in Arene iz Pule.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • Jože Sagaj prvi in četrti
Jože Sagaj mlajši, član ljutomerskega kasaškega kluba, je z dvema konjema zelo uspešno nastopil na dirkah avstrijskega hipodroma Krie-au. S triletno kobilo Cony Crown, ki je v lasti Igorja Pozderca iz Ljutomera, je na 1600 metrov dolgi progi slavil s časom 1:18,3, s 3-letnim Ull Expres-som (lastnik Drago Horvat iz Ljubljane) pa je bil s časom 1:20,6 četrti.
Mali nogomet •
Bioterme pokalni zmagovalec
V pokalnem tekmovanju na območju medobčinske lige malega nogometa Murska Sobota se je v dvorani OŠ Ivana Cankarja pomerilo 12 ekip. Največ uspeha je imela drugoligaška ekipa Bioterm iz Male Nedelje, ki je po tesni zmagi v finalu osvojila 1. mesto in se uvrstila v nadaljnji krog. Rezultati, tekma za 3. mesto: Caffe Perla - Gostilna Sleko-vec 5:1, za 1. mesto: Bioterme Mala Nedelja - Marinci Veščica 3:2.
NŠ
Judo • 1. in 2. SJL
V 1. ligi 8, v 2. kar 12 ekip
Judoisti ptujske Drave se bodo konec tedna spet podali v lov na visoka mesta.
V	članski judo konkurenci je bil s koncem avgusta končan prestopni rok za nastope v 1. in 2. slovenski ligi. Žreb je bil opravljen že na pripravah v Izoli, tako da je glede lig sedaj že vse znano.
V	1. SJL bo po odpovedi JK Murska Sobota tudi letos nastopalo samo 8 ekip, in sicer JK Duplek, JK Branik Broker, JK Impol, JK Železničar Maribor, JK Sankaku, JK Olimpija, JK Gorišnica in JK Drava Ptuj. V 2. SJL bo letos nastopalo rekordno število ekip, kar 12, to so ekipe JK Impol II, PJK Triglav Kranj, JK Šiška, JK Ivo Reya, JK Olimpija II, JK Ljutomer, ADK Maribor, JK Slovenj Gradec, JK Sankaku II, JK Bežigrad, JK Alpina Žiri in JK Murska Sobota.
Prvenstvo se prične v soboto, 27. oktobra, žreb pa je Ptujčanom v 1. krogu namenil gostovanje v Celju pri Sankaku, v troboju bo sodelovala še Gorišnica. 1. SJL se bo odvijala po sistemu vsak z vsakim na turnirjih v 4. kolih. Prvi štirje rednega dela prvenstva se bodo srečali na zaključnem turnirju 6. decembra, domačin pa bo prvouvrščena ekipa rednega dela.
Prestopi tekmovalcev v 1. SJL:
v JK Drava Ptuj: Urban Založnik (JK Oplotnica) in Robi Pesjak (TVD Jesenice);
v JK Impol: Aljaž Sedej (JK Bežigrad);
v JK Železničar MB: Tadej Klemene (JK Sl. Gradec) in Edis Imamo-vič (JK Ivo Reya CE);
v JK Branik Broker: Marcel Ognje-novič (JK Šiška) in Igor Spasojevič (JK Koper);
v JK Duplek: Simon Mohorovič (JK Bežigrad) in Darko Petelinšek (JK Ivo Reya CE);
v JK Olimpija: Denis Štih (JK Olim-pija Krmelj).
Razpored turnirjev:
1.	krog - 27. 9. 2008
MARIBOR: JK Branik Broker, JK Železničar, JK Olimpija
CELJE: JK Sankaku, JK Gorišnica, JK Drava Ptuj
DUPLEK: JK Duplek, JK Impol Datumi naslednjih turnirjev:
2.	krog - 4. 10. 2008
3.	krog - 11. 10. 2008
4.	krog - 14. 11. 2008
Sebi Kolednik
Športne novičke
Utrinek s finalnega obračuna 14. Urhovega memoriala pri članih, kjer je najperspektivnejši slovenski mladinec Jan Žibrat (desno) premagal Bojana Ropoša.
Lucija Hameršak in Laura Pajtler
ATLETIKA •
Hameršakovajn Pajtlejeva na Češkem v dresu reprezentance
V soboto in nedeljo je v mestu Litomysl v osrednji Češki potekal troboj državnih reprezentanc mlajših članov do 23 let. Poleg domače reprezentance sta sodelovali še Madžarska in Slovenija, vsako pa sta zastopala po dva tekmovalca v vsaki disciplini. Slovenske barve sta v deževnem in hladnem vremenu zastopali tudi Lucija Hameršak in Laura Pajtler, članici Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Okrnjena slovenska reprezentanca je tako pri fantih kot dekletih zasedla zadnje, tretje mesto.
Tudi pri nastopih obeh Ptujčank se je poznalo, da nista več v pravem tekmovalnem ritmu, saj se je domača atletska sezona končala že pred časom. Hameršakova je 4-kilogram-sko kroglo sunila 10,24 metra, kilogramski disk pa je vrgla 31,18 metra. »Rezultatsko gledano sem zadovoljna z doseženim, posebej pri metu diska je še dosti rezerv,« je povedla Hameršakova. Nekoliko bolj je za svojimi najboljšimi rezultati zaostala še ne popolnoma zdrava Pajtlerjeva, ki je 800 metrov pretekla v času 2 minuti in 24,21 sekunde. Sicer pa vremenske razmere s temperaturami pod 10 stopinj Celzija in dežjem niso omogočale boljših rezultatov. Za obe dekleti reprezentančni nastop pomeni vzpodbudo za naprej, predvsem pa motivacijo za naporen trening v pripravljalnem obdobju pred naslednjo tekmovalno sezono. Odgovorni pri Atletski zvezi Slovenije
pa bodo morali poiskati ustreznejši termin tega za slovenske atlete dobrodošlega tekmovanja.
UE
Jadranje •
Ptujski jadralci po poteh Odisejevih zgodb
V petek zjutraj je na Sicilijo odpotovala skupina 36 Ptujčanov, ki so se odločili, da bodo teden dni jadrali severno od Sicilije, na vulkanskem območju, kjer sta aktivna še dva vulkana, Vulcano in Strom-boli. Jadranje poteka v organizaciji Jadralnega kluba Ptuja, ki ga vodi Milan Čuček.
Za to območje v Sredozemlju so se odločili, ker je znano po vetrovih, predstavlja pa tudi en jadralni izziv. Bog vetrov Eol je znan že iz Odiseje-vih zgodb. Lotili so se ga z izkušeno posadko, ki je že jadrala tudi na oceanih (Indijski in Tihi ocean). Med 36 udeleženci jadranja Sicilija 2008 je četrtina novih jadralcv. Jadrajo s petimi jadrnicami, ki so jih najeli
na Siciliji, v bližini Palerma. Skiperji so Milan Čuček, Milan Slana, Rado Stropnik, Marjan Rogina in Darko Ambrož. Milan Čuček je tudi povedal, da je najem ladij na Siciliji kar za 30 odstotkov cenejši kot na Jadranu. Posadke so že uigrane, vsak ve, kaj mora delati, vsaka pa ima tudi svojega kuharja, ki vsak dan skuha kompletno kosilo, z juho vred. Ptujski Gastro je poskrbel za malico na poti do Sicilije in za nekaj dni jadranja. Jadranje si bodo še posebej zapomnili novinci, ki bodo morali opraviti tudi krst in izpit za mornarja-jadralca, za kar bodo tudi sprejeli spričevala, ki jih bo izdelala pooblaščena oseba. Jadralci pa so morali pred odhodom na pot imeti tudi dovoljenje zakonca oziroma partnerja.
MG
Namizni tenis •
13. spominski turnir Urha Straška
V nedeljo, 21. septembra, je NTK Ptuj v ŠD Center organiziral 13. spominski turnir Urha Straška, ki se ga je udeležilo 57 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov.
Lanska naslova sta branila Manca Fajmut (NTK Fužinar) in Bojan Ropoša (NTK Kema Puconci). Manci je naslov uspelo ubraniti s finalno zmago nad Melito Verhnjak iz NTK Muta, tretji pa sta bili Vesna Rojko (NTK Ptuj) in Katja Šapek (NTK Fužinar).
Pri članih se je v finalno skupino uvrstilo 24 igralcev, med njimi štirje igralci NTK Ptuj (Danilo Piljak, Bojan Pavič, Urban Ovčar in Luka Krušič). Med 16 najboljših sta se uvrstila Pavič in Krušič, Danilo Piljak pa je s 3:1 izgubil dvoboj za polfinale s Tomažem Roudijem (NTK Sobota). V polfinalu so se tako pomerili Roudi z Bojanom Ropošo in Gregor Zafošnik (NTK Finea) z mladim Janom Žibra-tom iz NTK Sobota. Jan je v četrtfina-lu premagal tretjega nosilca Janeza Tomšeta (NTK Olimpija) s 3:0, v polfinalu pa je bil uspešnejši še od Za-fošnika 3:2. V finalu je Bojan Ropoša vodil v nizih že 2:0, a je uspel Žibrat rezultat preobrniti in zmagati s 3:2 (7, -6, 10, 11, 9). Zmaga na letošnjem Urhovem memorialu je lep uspeh najbolj perspektivnega slovenskega mladinca, ki je v boju z izkušenimi člani pokazal, da ima vse pogoje, da se razvije v vrhunskega igralca namiznega tenisa.
Bojan Terbuc
Podroben razpored prireditev ob 14. ptujskem športnem vikendu
Foto: Langerholc
Skupina 36 Ptujčanov te dni jadra v Tirenskem morju (Eoli oziroma Liparski otoki), severno od Sicilije.
Program	Opis programa	Starostna kategorija	Petek, 26.9.2008	Sobota, 27.9.2008	Nedelja, 28.9.2008	Lokacija in izvajalec	i Kontaktna oseba
BOKS	Uvodni tečaj	Vse generacije	10.30 -11.30 in 18.00-19.00	10.30-11.30 in 18.00-19.00	10.30-11.30 in 18.00-19.00	Maistrova ulica 18, Boks klub Ring Ptuj	: Ivan Pučko, 041895 076
JUHI	Skakanje na napihljivih trampolinih	3-10 let		10.00-12.00		Qlandija Ptuj, Športna šola JUHUHU	: Tomaž Jagarinec, 031663 777
SKUPINSKO KOLESARJENJE	Spinning		19.00-20.00		19.00-20.00	Center Zdravo Čučkova 6a, Attius do.o	: Barbara Varvoda Matjašič, 059 088124
FITNES	\fadba vfitnesu :			9.00-13.00		Center Zdravo Čučkova 6a, Attius do.o	: Barbara \farvoda Matjašič, 059 088124
AEROBIKA	Bosu :				18.00-19.00	Center Zdravo Čučkova 6a, Attius do.o	: Barbara \fervoda Matjašič, 059 088124
GIMNASTIKA	Gimnastika za otroke, predstavitev dejavnosti	Otroci		10.00-12.00		Gimnastična dvorana ŠD Center, Gimnastično društvo Ptuj	1 Suzana Malta-, 041207 062
PLES	Hip-Hop	Odrasli			19.00	PC Mambo.Volkmerjeva c 26, Plesni klub Mambo Ptuj	: Metod Peklar, 041730 818
ROKOMET	Ogled prvenstvene tekme	Starejše deklice, članice		17.00 (st dekl.], 19.00 (članice)		ŠDCenter,ŽRKMercatorTenzorPtuj	: Boris Perger, 041906 679
NOGOMET	Igranje nogometa	Mlajši in starejši dečki	17.30-19.30			Igrišče DTV Partizan, DTV Partizan Ptuj	i Ivan Čuš, 040745 019
PLAVANJE	Svetovanje rekreativnim plavalcem [vstopnina)	Vse generacije		10.00-13.00		Terme Ptuj, Plavalni klub Terme Ptuj	i Franjo Rozman, 041311414
RIBOLOV	Ribolov	18-75 let		7.00-13.00		Ribnik Rogoznica, Ribiška družina Ptuj	: Rozika Vbglar, 031676 037
ODBOJKA	Turnirvodbojki na mivki	Vse generacije		lfcOO		Pomaranča bar. Ob Dravi 3a, OK Kurent, KPŠ	i Martin Kurež, 070 307 408
GOLF	Spoznavanje golfa na vadbišče za golf Ptuj	Vse generacije			16.00-18.00	VSdbišče za golf Ptuj, Mlinska 13, GK Ptuj	: Adam Osmančevič, 041706 540
NAMIZNI TENIS	Namizni tenis za vse generacije	Posebej vabljeni dečki in deklice 7-10 let	19.00-21.00			ŠD Mladika, Namiznoteniški klub Ptuj	: Bojan Terbuc, 031651594
POHODNIŠTVO	Izlet-pohod Bistriški vintgar	Od 4. leta naprej		9.00-13.00		Vrtec Ptuj, enota Spominčica	i Silva Žuran, 031260 004
DRUŽINSKE IGRE	□nižinske igre	Od 5. leta naprej	17.00-18.30			Igrišča pri OŠ Mladika, OŠ Mladika	: Anica Temovšek, 041825 849
ATLETIKA	Atletski poligon	7-15 let	18.30-20.00			Atletski stadion Ptuj, OŠ Mladika	: Anica Temovšek. 041825 849
POHODNIŠTVO	Orientacijski pohod	Vse generacije		9.00-13.00		Ljudski vrt, Planinsko društvo Ptuj	: JanezVertič,040 290 739
NOGOMET	Igranje nogometa	□oielet			10.00-12.00	lgriščenaumetnitravi,NŠPoti Drava	i Boris Emeriftč, 041687 882
TENIS	Igranje tenisa	Vse generacije	8.00-12.00	8.00-15.00	15.00-20.00	Tenis klub Luka, Svržnjakova 13, Tenis klub Luka	: Robi Mere, 041647177
TENIS	Igranje tenisa, svetovanje in videoanaliza	VSe generacije		10.00-12.00 in 17.00-20.00		Teniški klub Ptuj, Pot v toplice 10, Teniški klub Ptuj	: Zoran Krajnc, 031612 921
BALINANJE	Balinanje	Vse generacije		10.00-14.00		Potrčeva 34, ŠD Center Ptuj	: Jože Maučec, 031685 208
STRELSTVO	Tekmovanje	Vse generacije		9.00-13.00		Strelišče v ŠD Mladika, Čučkova ulica 8, Strelski klub Ptuj	: ZlatkoKostanjevec,051824261
STHELSTVO	Predstavitev strelskega športa	Vse generacije		13.00-16.00		Strelišče v ŠD Mladika, Čučkova ulica 8, Strelski klub Ptuj	: Zlatko Kostanjevec, 051824 261
BADMINTON	Badminton za vse generacije, igranje	Vse generacije		15.00-18.00		ŠD Mladika, Čučkova ulica 8, Badminton klub Ptuj	: Dušan Bosilj, 051623 609
BADMINTON	Badminton za vse generacije, igranje	Vse generacije			10.00-12.00	ŠD Mladika, Čučkova ulica 8, Badminton klub Ptuj	; Alenka Bukovič, 041485 833
ATLETKA	Dan odprtih vrat, športna vadba - atletika	7-14 let	16.30-18.00			Mestni stadion na Ptuju, AK Cestno podjetje Ptuj	: Dejan Doki, 040 435 930
ATLETIKA	Trening metov, predstavitev metalskih disciplin	14-60 let		10.00-12.00		Mestni stadion na Ptuju, AK Cestno podjetje Ptuj	: Dejan Doki 040 435 930
AEROBIKA	Pilates	Od 16 let naprej	19.00			Ritmična dvorana mestni stadion Ptuj, KARATE-DO klub Ptuj	: Andrej Cafuta, 041699 639
KITAJSKA TELOVADBA	Taiji	Od 16 let naprej			17.30	Ritmična dvorana mestni stadion Ptuj, KARATE-DO klub Ptuj	: Andrej Cafuta, 041699 639
KARATE	Karate za otroke	Od 6 let naprej	17.00-18.00			Telovadnica OŠ Olge Meglič [vhod iz Dravske), KARATE-DO klub Ptuj	: Andrej Cafuta, 041699 639
TOGA	Voga	Od 16 let naprej			19.00	Ritmična dvorana mestni stadion Ptuj, KARATE-DO klub Ptuj	: Andrej Cafuta, 041699 639
JUDO	Naučimo se padati	5-100 let	17.30			Judo center Drava Ptuj, Judo klub Drava Ptuj	: Robert Polajžer, 040 526 727
JUDO	Spoznajmo borilne veščine	5-100 let		10.00-11.30		Judo center Drava Ptuj, Judo klub Drava Ptuj	: Robert Polajžer, 040 526 727
KEGLJANJE	Kegljanje za vse generacije	Vse generacije			9.00-12.00	Kegljišče na mestnem stadionu, Kegljaški klub Drava Ptuj	1 Boris Premzl, 031597167
PLEZANJE	Športno plezanje na umetni steni	5-99 let	18.00-20.00			Telovadnica OŠ Olge Meglič, Plezalni klub 6b Ptuj	i Andrej Žitnik, 031541603
KICK BOKS	Samoobramba, športne borbe	Dečki, mladinci, člani	19.00-20.30			Kickboxing center ŠD Mladika, Klub borilnih veščin	: Vladimir Sitar, 031330 220
KARTING	Vožnja z gokarti	Od 12 let naprej			9.00-12.00	Kartodrom Hajdoše, A/to moto društvo Ptuj	1 Milan Zupane, 031213 232
POHODNIŠTVO	Rekreacijski pohod, hoja	Medgeneracijska skupina		9.00-14.00		Ptuj [peš most) - Slovenja vas, Društvo Zreli vedež Ptuj	i Viktorija Dabič, 031396105
LETALSTVO	Panoramski leti, leti z jadralnimi letali	Od 16 let naprej	12.00-19.00	10.00-19.00	10.00-19.00	Letališče Moškajnci, Aeroklub Ptuj	: Stanislavčuš.041378 323
KOŠARKA	Turnirtrojk	Vse generacije		14.00		Pomaranča Bar, Ob Dravi 3a, KPŠ	: Matic Ber, 041624 099
tojčičuan	Vadba taijiquan in qigong	Vse generacije		11.00-13.00		Travnik pred OŠ Mladika, Slov. združenje taijiquan hram CSN	! ShiNingChen.041446488
MALI NOGOMET	Tumirveteranov	45-65 let			9.00-14.00	ŠD Center, ŠD Center	: Polajžar Danilo, 041389 964
Foto: UE
Urad za delo Ptuj
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTO-KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCEN-TER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555. AVTOMEHANIK - M/Ž; avto-mehanik, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ. DELAVEC BREZ POKLICA, DELAVEC ZA MANJ ZAHTEVNA FIZIČNA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; pomoč pri gradnji, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGER-SKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@ email.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC, POMOČNIK V
KROVSTVU - M/Ž; razkrivanje, latanje, postavitev ostrešij ... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. PURG MARJAN S.P.- KROVSTVO IN KLEPAR-STVO, PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK, PURG MARJAN, 041 488-805, marjanpurg@ hotmail.com.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE (M/Ž) - M/Ž; dela in opravila na področju zdravstvene diagnostike, terapije in rehabilitacije, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja. drobnak@zd-ptuj.si. EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, POSLOVNA TAJNICA - M/Ž; razl. pisarniška dela, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. REMONT STROJNIŠTVO, ELEKTRIKA, MONTAŽA D.O.O., POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-230, 02/780-10-76, remont.mirjana@email.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROIN-STALATER - M/Ž; izdelava električnih instalacij, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, go-
vorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2. net.
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, SERVISER
-	M/Ž; serviser električnih aparatov (orodja, gospodinjski aparati ...), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVREC DEJAN, 02 78-06-431, iblo@iblo.si. FRIZER, SAMOSTOJNA FRIZERKA - M/Ž; vsa dela v frizerskem salonu, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo. ŠKA-MLEC BOŽA S.P.-FRIZERSKI SALON BOŽA, VINTAROVCI 45 D, 2253 DESTRNIK, ŠKA-MLEC BOŽA, 041 371-780, marina@kks.net. GRADBENI DELAVEC, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; pomožna dela v gradbeništvu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KOVINAR- KLJUČAVNI-ČAR-MONTER - M/Ž; izdelava in montaža ograj in ograj-nih elementov, vrat, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGINA MARJAN S.P.
-	ŽIČNO PLETARSTVO, RAJ-ŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan.rogina@amis.net. MIZAR - M/Ž; izdelava različnega pohištva in montaža, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. VUK ANTON S.P.
-	MIZARSTVO, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK, VUK FRE-DI, 031 654 495, mizar.vuk@ siol.net.
MIZAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA PRI MONTAŽI
-	M/Ž; pomožna dela pri montaži, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. AVGUŠTIN MARJAN S.P. - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, POSREDNIŠTVO, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK, AVGUŠTIN MARJAN, 041 34-22-87. NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, STREŽBA - M/Ž; strežba, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FURMAN DA-
MIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJ-DINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, STREŽBA PIJAČ
-	M/Ž; strežba pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. JU-RENEC MARIJANA S.P.-BAR JAMICA, OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ, JURENEC STANKO, 031 525-521. NATAKAR - M/Ž; strežba hrane ter pijač, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BRAČIČ JULIJANA s.p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI
1	B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ JULIJANA, 02 764-2111, 041/760-526. NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba. TEMENT IRENA S.P. - LINA -TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena. tement@volja.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA ENOSTAVNA GRADBENA DELA - M/Ž; enostavna gradbena dela - nizke gradnje, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo. GAISER OTMAR S.P.
-	GRADBENIŠTVO »PATI«, ULICA 5. PREKOMORSKE 21, 2250 PTUJ, GAISER OTMAR, 041 646-004, natalija. valenko@perutnina.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montaža gradbenih elementov, montaža knauf sistemov, zaključna gradbena dela, oblaganje tal in sten, določen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo. MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV KRAJNC ZLATKO S.P., PO-BREŽJE 103 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, KRAJNC ZLAT-KO, 070810865.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ PRI MONTAŽI - M/Ž; montaža in zidarska dela, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BS MONTAŽA OKEN IN VRAT, STANISLAV BUTOLEN s.p., ČERMOŽIŠE 58, 2287 ŽETALE, BUTOLEN STANISLAV, 041 222-724, stankobutolen@gmail.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNI DELAVEC/ DELAVKA - M/Ž; manj zahtevna dela v proizvodnji mesnih izdelkov, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba
2	meseca, vozniški izpit B-kategorije. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 POD-LEHNIK, ŽERAK AVRELIJA, 02 761-99-47, avrelija.zerak@ mesoizdelkizerak.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VE-ŠALEC I. - DELO NA PTUJU
-	M/Ž; opravljanje različnih del v proizvodnji, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec.
TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LE-SKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBERGER VESNA, 02 234 82 60,040 412 261, v.stumberger@tren-kwalder.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TAXIJA
-	M/Ž; prevoz oseb, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. DE-ŽMAN SREČKO S.P. - TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽMAN SREČKO, 031 331-030.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; dela se opravljajo v domačem in tujem mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit C-, E-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA ZLATKO, 041 951-187, zam.avto@ siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA DELA NA OBNOVI STREH
-	M/Ž; vsa dela povezana z obnovo streh, odstranjevanje stare kritine, montaža nove kritine, in pritrjevanje lat , zabijanje žebljev, vrtanje, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, 0, 0. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@ siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELOVODJA-VODENJE SKUPINE ZA POKRIVANJE STREH - M/Ž;
odstranjevanje kritine, izdelava lesene podkonstrukcije (vzdolžne in prečne letve), vijačenje nove kritine, dela v zvezi z stavbnim kleparstvom-namestitev žlebov, kljuk itd., vodenje in samostojna izvedba, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respec-tgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC - M/Ž; pokrivanje streh: odstranjevanje stare kritine, priprava ostrešja-lesena podkonstruk-cija, pokrivanje z novo kritino in druga dela potrebna za prenovo ostrešij, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRA-
VSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@ siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC, STAVBNI KLEPAR - M/Ž; strokovna obdelava in montaža pločevine na strehi, obrob,žlebov, vsa druga dela povezana z obnovo ostrešja, odstranitev stare kritine, namestitev nove kritine, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respec-tgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; točenje pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. BAR SIESTA, VLASTA TOPOLNIK s.p., BUKOVCI 10, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, TOPOLNIK VLASTA, 031 893-300.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJNI REFERENT - M/Ž; prodaja blaga znanim strankam, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, 750 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 POD-LEHNIK, ŽERAK AVRELIJA, 02 761-99-47, avrelija.zerak@ mesoizdelkizerak.com.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, ZAVAROVAL-
NI SVETOVALEC - ZASTOPNIK I - M/Ž; svetovanje strankam, pridobivanje ponudb za sklepanje zavarovanj, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zapo-slitev@grawe.si. VOZNIK AVTOBUSA, VOZNIK - M/Ž; voznik avtobusa, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba
1	mesec, vozniški izpit B-, C-, D-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. CAFUTA JOŽICA S.P. -OKREPČEVALNICA VRČEK, SOVIČE 5 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CAFUTA JANEZ,
02	764-50-51.
VOZNIK, VOZNIK POKLICNI - TOVORNJAKA -
M/Ž; prevoz tovora v dom. in tujem prometu, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-, C-kategori-je. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031/680-889.
ZDRAVSTVENI TEHNIK, ZOBNA ASISTENTKA - M/Ž;
asistenca pri delu v zobni ordinaciji, vnos podatkov in opravljenega dela v računalnik, sterilizacija, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. ŠKORNIK KOSTANJEVEC IRENA - ZOBNA ORDINACIJA, TRNOVSKA VAS 42 A, 2254 TRNOVSKA VAS, ŠKOR-NIK KOSTANJEVEC IRENA, 031 221 053, irena.skornik@ volja.net.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDIAB 1.8T	5.300,-	1990	BELA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 7:740 IL	12.290,-	2001	KOV. MODRA	KUPLJEN V SLD
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	10.090,-	2003	SIVA	KUMA
CUNTIA 2.016VISX	2.490,-	1990	KOV. T. ZELENA	KUMA
CUR. XSARA PICASSO 2.0 HDIEXCL	9.490,-	2004	SIVA	AVT. KUMA
MERCEDES RAZRED E 270 CDIT1FTH.	19.990,-	2004	KOV. SREBRNA	DVOJNA KUMA
OPEL ASIRA KARAVAN 2.0	5.090,-	2001	BELA	KUMA
ŠKODA FADIA 1.2	6.090,-	2005	KOV. SREBRNA	KUMA
VW GOLF III 2.8 VRB	1.790,-	1994	ČRNA	KUMA
RENAULT KANGOD EXPRESS 1.5 DCI	7.790,-	2000	BELA	KUMA
IVECO DAILY DAILY 35C1BV 3950	22.900,-	2007	BELA	KUMA
SPRINT EXSAdlY	999,-	2008	MODRA	NOV SCOOTER
SPRINT MAX	099,-	2000	ČRNA	NOV SCOOTER
SPRINT FVISION	999,-	2000	ČRNO-SIVA	NOV SCOOTER
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (12)
K-l
K-l je mlad borilni šport, ki se je prvič predstavil javnosti leta 1993. Različne borilne veščine je povezal v poenoten tekmovalni sistem, ki vsako leto organizira svoja svetovna prvenstva pod naslovom Grand prix ali Velika nagrada. Gre za profesionalni borilni šport z visokimi denarnimi nagradami, ki ga redno predvajajo na Eurosportu. K-l je oblikoval mojster karateja Kazuyoshi Ishii. Prvi Grand prix je osvojil Hrvat Branko Cikatič, največja imena tega športa pa so Andy Hug, Peter Aerts, Ernesto Hoost, Remmy Bonjasky, Semmy Schilt idr. Licenco za K-l poseduje japonska zveza FEG (Fighting and Enetertainment Group).
Naziv športa
Zamisel za ime K-1 je Ka-zuyoshi Ishii dobil pri Formuli 1. Prvotno je črka K označevala tri borilne veščine: karate, kikboks in kung fu, povezane v en borilni šport. Kasneje so se priključile še druge veščine, kot so taekwondo, tajski boks, savate, boks, san shou, danes pa na K-1 nastopajo borci skoraj iz vseh veščin, celo sumo borci in ameriški rokoborci wrestlinga. Številka 1 označuje zmagovalca, tistega, ki premaga vse nasprotnike in osvoji 1. mesto na najvišjem tekmovanju za Veliko nagrado.
Nastanek K-1
Zametki K-1 segajo v leto 1980, ko je Kazuyoshi Ishii, mojster kyokushinkai kara-teja, ustanovil svojo organizacijo Seido-kaikan karate. Uspešno je izvedel več tekmovalnih srečanj zoper druge borilne veščine. Najprej se je naslanjal na full contact
pravila kyokushinkai karateja, potem pa se je vedno bolj približeval tekmovalnim pravilom ki
kboksa. Njegova najuspe-šnješa učenca in tekmovalca iz tega obdobja sta bila To-shiyuki Yamagisawa in Masa-aki Satake.
Leta 1993 je Ishii ustanovil organizacijo K-1, ki je delovala kot zveza za kickboxing ter sodelovala s Seido-kaikanom, toda kot neodvisna in samostojna zveza. Tega leta je organiziral prvi K-1 Grand prix, na katerem je zmagal Branko Cikatič iz Splita, svetovni prvak v kickboxingu. Istega leta sta bila izpeljana še dva dogodka v K-1. Na prvem je zmagal M. Satake, na drugem pa Ernesto Hoost.
Šampioni K-1
Na drugem GP (Grand prix) je leta 1994 zmagal Peter Aerts, ki je v finalnem meču porazil Andya Huga. Leto kasneje je Aerts znova odbranil naslov najboljšega. Hug je leta 1995 organiziral evropski GP pod naslovom
Foto: arhiv
Izjemno priljubljene boje K-1 redno predvaja Eurosport. Musashi (desno) je v obdobju Remmya Bonjaskyeja veljal za drugega najboljšega borca na svetu.
Fight Night, ki je prerasel v evropsko prvenstvo K-1. V finalu je Hug premagal Den-nisa Lanea. Leta 1996 je Hug osvojil GP v Tokiu in postal novi junak K-1. Leta 1997 ga je v finalu GP premagal Ernesto Hoost, ki je postal znan kot Mr. Perfect. K-1 je postal na Japonskem najbolj priljubljen borilni šport, ki so ga predvajale vse večje TV-postaje. Leta 1998 je na evropskem GP slavil Stefan Leko, v ZDA pa je zmagal Rick Roufus. Oba sta nastopila na finalu v Tokiu, kjer si je svojo tretjo zmago izboril Peter Aerts. Leta 1999 je svetovno Veliko nagrado (WGP) osvojil E. Hoost, ki je v finalu premagal Hrvata Mirka Fili-poviča, znanega kot Crocop. Hoost je svoj podvig ponovil leta 2000. Naslednjega leta si je WGP priboril Mark Hunt (Nova Zelandija), ki je postal prvi finalni neevropski šam-pion. Leta 2002 je že četrtič zmagal E. Hoost. Na sceni K-1 se je pojavil strah zbujajoči orjak Bob Sapp, imenovan Zver, ki je kar dvakrat porazil samega Hoosta. Leta 2003 je WGP osvojil novi šampion Remmy Bonjasky, tajski bo-
ksar, ki je navdušil z ekspre-snimi knockouti s kolenom. Svoj dosežek je ponovil naslednjega leta, medtem ko ga je leta 2005 premagal novi junak Nizozemec Semmy Schilt, ki je zmagal tudi na evropskem GP. Leta 2006 je Semmy odbranil svoj naslov in premagal takšne legende, kot so Jerome Labanner, E. Hoost in P. Aerts. Leta 2007 je Semmy že četrtič odbranil naslov najboljšega in svoj dosežek izenačil s Hoostovim.
Danes je K-1 medijsko najbolj zanimiv, reklamiran in priljubljen borilni šport na svetu. V ZDA je licenco zanj odkupil znani Don King, veliki boksarski promotor. Pogodbo za nastop v K-1 pa je podpisal tudi slavni Mike Tyson, večkratni svetovni boksarski prvak.
Tekmovalna pravila
Tekmovanja so se več kot desetletje odvijala samo v absolutni kategoriji brez težno-stnih omejitev. Nato je bila uvedena super srednjetežka kategorija, imenovana K-1 MAX (Middleweight Artistic Xstreme) do 70,5 kg. Leta 2007 sta bili vpeljani še težka (do 100 kg) in super težka kategorija (nad 100 kg). Finale K-1 pa še vedno predstavlja absolutna kategorija.
Skozi leto se po svetu izvede šest K-1 Velikih nagrad in štiri K-1 MAX. Zmagovalci posameznih turnirjev se nato borijo na polfinalih v Osaki. Sledi boj za svetovno nagrado K-1 WGP, ko se v Tokiu sreča osem finalnih borcev. Vsak boj se odvija v treh rundah po tri minute. Dvoboj se lahko konča z knockoutom, TK (tehničnim knockoutom), sodniško odločitvijo, diskvalifikacijo, neodločeno ali »brez boja« (»no contest« - če se ne pojavi en ali oba tekmovalca).
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj me je varal?
Po 10 letih zakona in treh otrocih sem odkrila, da ima moj mož že tri leta prijateljico prek spletne klepetalnice in elektronske pošte, s katero je zadovoljeval tudi svoje spolne potrebe. Pravi, da mu je žal, da ne ve, zakaj je to storil. Prosi, da mu dam še eno možnost.
Na zunaj se kaže kot skrben mož in oče - kar tudi je. Je pozoren, ljubeč, potrpežljiv, dober ljubimec. Vendar ne zna govoriti resnice. Laže, dokler ne pokažem dokazov. Zdaj pravi, da ima poleg mene manjvrednostni kompleks. Pa nisem nič posebnega. V zadnjih dneh sva se ogromno pogovarjala. Veliko je bilo solz pri obeh, zagotavljanja, da je konec in ne bo nikoli več. Kako naj verjamem? Trudim se odpustiti. A vendar, če mi to uspe, a ne bo naslednjič še
lažje varal, češ, saj mi bo spet odpustila?
Težko je živeti z občutkom, da si prevaran in izdan od osebe, ki ji najgloblje zaupaš. In tudi težko bo ponovno najti zaupanje, saj se vam bodo nenehno pojavljali dvomi in vprašanja, strahovi in negotovost. Veliko bo potrebno pogovorov med vama. Sedaj je resnično obljubil vse, govori, da mu je žal, da ne ve, zakaj je to počel ... Problem nastane takrat, ko se bo med vama ponovno prebudila stiska, ki ga je potisnila v to početje. Ljudje imamo različne strategije, kako se umaknemo težkim občutkom, ki jih ne vzdrži-mo. Nekdo se zateče v alkohol, nekdo se do sitega naba-
še s hrano, nekdo pobegne k ljubici ali na računalnik.
Priporočila bi vama, da si poiščeta pomoč terapevta, da bosta s pomočjo tretje osebe
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
začela izgovarjati stvari, ki vaju bolijo. Dobila bosta model, kako se pogovarjati, kaj se pogovarjati in kako rešiti bolečine, ki sta si jih zadala. Odnos je velikokrat v začaranem krogu, kjer se iste zgodbe nenehno ponavljajo, pa ne zmoremo najti poti, dokler ne uvidimo, da gre samo za čutenja, ki nas vodijo in nam kreirajo življenje.
Vse dobro vama želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 23. september
Danes goduje Slavojko.
63 p. n. š. se je rodil Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust, pranečak in posvojenec diktatorja Cezarja.
1848 je ministrstvo notranjih zadev na Dunaju potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro in rdečo.
1861 se je rodil nemški tovarnar in mehanik, ustanovitelj obratov za elektrotehniške in finomehaniške izdelke Robert Bosch. 1934 se je rodil na Rodici pri Domžalah slovenski kardinal dr. Franc Rode
1942	je italijanska vojska odkrila in uničila partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani.
1943	je bil sprejet sklep o ustanovitvi slovenske domobranske legije
1945 se je začel v Ljubljani tridnevni prvi kongres slovenskega dela sindikatov.
2000 so na olimpijskih igrah v Sydneyju v Avstraliji slovenski
športniki osvojili prve zlate olimpijske medalje.
1939 je umrl v Londonu kot begunec v starosti 83 let Sigmund
Freud, utemeljitelj psihoanalize.
Sreda, 24. september
Danes goduje Nada.
1136 je bila izdana ustanovna listina stiškega samostana. 1818 je Marija Terezija prepovedala izpisovanje naslovov na nabiralnike in kuverte.
1865 je bil sprejet mariborski program, v katerem so slovenski politiki zahtevali obnovitev kraljestva Ilirija, ki bi se mu priključila še Štajerska.
1905 so bili po vsej Štajerski veliki demonstracijski shodi za splošno volilno pravico. Četrtek, 25. september Danes goduje Gojmir.
1493 je Svet desetih v Benetkah podelil neki nemški druži, ki
je odkrila in izkoriščala rudnik živega srebra v Idriji, posebne
carinske ugodnosti za prodajo živega srebra v Benetkah
1945 je bilo v Ljubljani zborovanje delavcev Ljudske prosvete -
zveze prosvetnih društev in organizacij.
1991 je Varnostni svet OZN izglasoval embargo na prodajo orožja
Jugoslaviji.
Petek, 26. september Danes goduje Justina.
1802 so v Donavi pri Dunaju našli truplo slovenskega matematika
in topniškega strokovnjaka barona Jurija Vege.
1862je veleposestnik in narodnjak Dominik Čolnik povzročil veliko
razburjenje, ker je na šolsko tablo pri Sv. Antonu v Slovenskih
goricah napisal: »Živili Slovenci - nemškutarji pa naj poginejo!«
1918 so ustanovili v Mariboru Narodni svet, ki naj bi vodil priprave
za prevrat zoper monarhijo s slovenske strani.
1936 je vlada Kraljevine Jugoslavije izdala uredbo o likvidaciji
kmečkih dolgov.
1943 so se slovenski partizani povezali s hrvaškimi ter med 26. in 28. septembrom iz koprskih zaporov rešili vse politične jetnike. 2000 sta Janez Janša in dr. Andrej Bajuk, predsednika Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke, sta podpisala sporazum o Koaliciji Slovenija. Sobota, 27. september Danes godujeta Kozma in Damjan.
1825 je v Britaniji je začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva.
1816 so postale nedeljske šole obvezne za mladino od 12. do 15. leta starosti.
1904 se je rodil v Gornji Radgoni književnik in politik Edvard Kocbek.
1923 se je krščanskosocialna struja odcepila od enotnega političnega društva Edinost in prevzela društvo Edinost v Gorici. 1939 so nemške čete zasedle Varšavo, kar je pomenilo nekakšen uvod v drugo svetovno vojno. Nedelja, 28. september Danes goduje Venčeslav.
480 p. n. š. je prišlo do bitke pri Salamini, največje in najslavnejše bitke v starem veku.
1472 so Turki zažgali mogočno cerkev v Cerknici.
1831 se je rodil v Dolnjih Retnjah pisatelj, kritik, jezikoslovec in
časnikar Fran Levstik.
1920 je koroški deželni zbor soglasno sklenil, da hoče »varovati jezikovne in narodne posebnosti slovenskih Korošcev zdaj in v vseh bodočih časih ... sporazumno z zastopniki koroških Slovencev«.
1934 se je rodila francoska filmska igralka Brigitte Bardot.
1949	je SZ pretrgala pogodbo o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo.
1950	je skupščina BiH sprejela zakon o prepovedi nošenja zara in feredže.
1961 je slovenska skupščina sprejela zakon o knjižnicah. Ponedeljek, 29. september Danes goduje Mihael.
1273 je bil Rudolf I. Habsburški izvoljen za nemškega kralja. 1892 je Dramatično društvo v Ljubljani odprlo Deželno gledališče z Jurčičevo Veroniko Deseniško. 1903 je naredil samomor nemški izumitelj Rudolf Diesel. 1910 se je rodil v Slapu ob Idrijci slovenski pisatelj Ciril Kosmač. 1945so katoliški škofje, v času volilne kampanje v Jugoslaviji, brali po cerkvah pastirsko pismo v katerem so obsodili materializem novih oblasti.
1991 so postavili pred mariborsko stolnico kip prvega mariborskega škofa, narodnega buditelja in učitelja Antona Martina Slomška.
Avto D/30 M
Luksus pomešan s športnostjo
XF je aprila letos zamenjal model S-type ter v njem združil pregovorno Jaguarjevo eleganco s precej športnim karakterjem. Ob predstavitvi novega modela so se kresala mnenja o tem, če je to še zmeraj pravi jaguar, ker je preveč modernih linij, preveč športen in predvsem premalo aristokratski. XF je resda moderno nadomestilo modela S-type, kar pa je po mojem mnenju čisto v redu, saj je glede na dejstvo, da je povprečen lastnik jaguarja star sedem-deset(!) let, iskanje mlajših kupcev nujno.
Izdeluje Jaguar torej športne ali prestižne avtomobile? Gre za tradicionalno britansko znamko, ki je vedno stavila na zadržanost svojih kupcev, a očitno so prenehali živeti v preteklosti. Če na primer pogledate predhodnika, je bil ta sprva osupljiv, potem pa je kmalu postal povprečna sivina avtomobilskega sveta. Zato je XF-ovo poslanstvo tako pomembno, pravzaprav usodno za to znamko. Za popotnico bi mu vendarle lahko dali bolj zveneče in izvirno ime. Novi predstavnik višjega srednjega razreda je prekinil tradicijo klasično oblikovanih jaguarjev, njegova kupejevska športna zunanjost je nekaj svetlobnih let pred izdelki, ki jih je ta avtomobilski proizvajalec predstavil v zadnjih tridesetih letih. Ustvarili so oblikovno iz-
viren avto, ki s proti zadku padajočo linijo strehe oziroma z deloma kupejevskim pridihom uspešno poudarja agresivnost in športnost, slednja pa je bila nekoč značilnost jaguarjev. Za skladno zunanjost lahko tudi rečemo, da uspešno skriva zajetne zunanje dimenzije, saj nikakor ne kaže svojih skoraj pet metrov dolžine. S temi merami konkurira audiju A6, BMW serije 5 ter mercedesu razreda E.
Na nosu najprej opazimo veliko, kro-mirano masko in dvojne žaromete, ki pa niso več tako okrogli, ampak bolj ovalni in nekoliko odrezani. Zelo dolg motorni pokrov spominja na starejše modele, enako je s stranskimi zračniki na boku pred prednjimi vrati, ki nimajo nobene prave funkcije, razen estetske. Zadek spominja na aston martine, kar je lahko le kompliment - pokrov prtljažnika je tako kratek, da večina misli, da je XF petvratna limuzina. Na športnost nakazuje še ugoden količnik zračnega upora (Cx = 0,29) ter sposojena tehnika iz modela XK.
Tudi zadaj se lahko brez težav prevažajo odrasli ljudje. Prtljažnik je s 500 litri čisto dovolj razsežen, a razmeroma nizek in globok, pa tudi dostop do njega je skozi majhno odprtino nekoliko težji. Sicer pa, če želite avto za prevoz večjega tovora, potem boste prav gotovo izbrali drugo znamko.
Avto tega razreda in takega slovesa mora imeti kvalitetno notranjost oblečeno v usnje; največkrat v bež kombinaciji, ker ta pričara svetlo in prijetno notranjost. Jaguar XF želi biti in nastopati kot sodoben avto, zato na armaturni plošči najdemo kombinacijo plemenitega lesa ter aluminija, ki teče od ene strani vozila do druge. Osebno menim, da avtu ne manjka prestižnosti, čeprav ne gre za največjega jaguarja pri hiši.
Za zagon motorja ni treba uporabiti ključa, zadostuje pritisk na gumb, takrat se odprejo lopute zračnikov in iz ležišča
izskoči vrtljiv gumb, ki nadomešča klasično ročico menjalnika. Ta je seveda samodejni in šeststopenjski, s tremi programi vožnje (standardni, zimski in dinamični); deluje dovolj hitro in je ena boljših pogruntavščin v novem jaguarju. Tudi izbiranje med programi oziroma prestavami (prestavljati je mogoče še z ročicami pod volanskim obročem) je zelo preprosto in predvsem hitro.
Na voljo so štirje motorji, od teh pa je na slovenskem tržišču nedvomno najbolj zanimiv edini dizel. Gre za 2,7-litrski agregat z dvema turbinskima polnilnikoma, ki razvija 207 KM in 435 Nm navora. Ponudbo nadaljujejo 3,0-litrski bencinski šestvalj-nik s 238 KM, 4,2-litrski osemvaljnik s 298 KM ter prostorninsko enak osemvaljnik podkrepljen s kompresorjem, ki razvija 416 KM in 560 Nm navora.
Paketi opreme so trije: vstopni (če mu smemo tako reči) luxury vsebuje samodejno dvopodročno klimatsko napravo, tempomat, bluetooth, »pametni« ključ, električno nastavljiv volan, zračne blazine in zavese, pokrov motorja, ki se ob trku samodejno odpre in zaščiti pešce, šeststo-penjski samodejni menjalnik, dinamični nadzor stabilnosti vozila DSC ter sistem proti zdrsavanju pogonskih koles TRC. Premium luxury omenjeno nadgrajuje s samodejno zatemnitvenim vzvratnim ogledalom, kakovostnejšim audio sistemom, 18-palčnimi platišči iz lahkih kovin in posebnim vezenjem oblazinjenja imenovanim »softgrain«. Paket S je na voljo izključno v kombinaciji z najmočnejšim osemvaljnim motorjem, dodaja pa zračno vzmetenje, 20-palčna platišča, boljše sedeže, navigacijski sistem in biksenonske žaromete.
Novodobni jaguar XF predstavlja radikalno preobrazbo te legendarne angleške znamke vozil. Z dinamičnejšimi, celo športnimi oblikovnimi potezami v nasprotju s predhodniki cilja tudi na nekoliko mlajšo ciljno skupino kupcev, in če bo uspešen, potem ostaja tovarni pod novimi lastniki (indijska Tata) še nekaj upanja za zdravo življenje. Kot tak je namenjen ljudem, ki niso čustveno vezani na nostalgično preteklost, ampak zrejo v prihodnost. Je prvi jaguar, ki sodi v današnji čas, tako z opremo, pogonskimi izbirami kot tudi kvaliteto izdelave. Ni ravno poceni, a če bi jih vozili vsi, tudi ne bi bilo prav.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega zob in ustne votline (2)
Veliko ljudi se srečuje s težavo zaradi slabega ustnega zadaha. Potrebno je razlikovati med normalnim (fiziološkim) in bolezenskim (patološkim) zadahom. Pod pojmom fiziološki zadah razumemo jutranji zadah in zadah, ki nastane po nekajurnem stradanju. Tak zadah lahko povzročajo tudi nekatere kemične snovi in nekatera hrana npr. česen, čebula, ostre začimbe, alkohol, tobak. Pri tem si lahko pomagamo s kapsulami proti slabemu zadahu, z žvečilnimi gumiji proti zadahu, s primernimi zobnimi kremami, s pršili, kapljicami proti zadahu in z ustnimi vodami.
Za razliko od normalnega zadaha pa je bolezenski lahko posledica resnih
obolenj in je zato pravilna razpoznava zelo pomembna za nadaljnje zdravljenje. Bolezni, ki vodijo k nastanku slabega zadaha, so vnetja npr. nosu, žrela, obnosnih votlin, kariesa zob, prebavnega trakta, dihal, ledvic, kijihpovzroča-jo glivice, virusi, bakterije, in tudi sladkorna bolezen, nastanek sprememb na sluznici in resnejše bolezni, kot so npr. novotvorbe. V takih primerih je nujno, da se posvetujemo z zobozdravnikom in z zdravnikom.
Pri tistih, ki imajo zobne proteze, je pravilna ustna higiena zelo pomembna. Poleg čiščenja z zobno ščet-ko lahko uporabijo čistilne tablete za proteze. Te se položijo v kozarec ali posodico sočasno z zobno prote-
Foto: Črtomir Goznik
Suzana Muhič, farm. tehnik
zo, čez se nalije voda in ob dvigovanju mehurčkov se proteza očisti. Za tesnejše oprijemanje proteze so na razpolago pričvrstitvene paste, ki se običajno uporabljajo zjutraj.
Za boljše zdravje dlesni in lajšanje manjših težav uporabljamo pripravke, ki vsebujejo hialuronsko kislino in so na voljo v obliki gela, pršila, raztopine. Ti proizvodi ščitijo sluznico
pred okužbami, pospešujejo regeneracijo dlesni, zmanjšujejo krvavitve in otekline.
Kaj lahko storimo sami? Vzdržujmo visoko stopnjo ustne higiene, poleg ščet-ke uporabimo tudi zobno nitko ali medzobno ščet-ko, uporabljajmo čistilec za jezik in ustno vodo. Pijmo veliko tekočine in se izogibajmo prevelikim količinam kave. Očistimo usta po zaužitju mlečnih izdelkov, rib, mesa. Žvečimo žvečilne gumije brez sladkorja, še posebno tisti, ki imate suha usta. Jejmo svežo, vlaknasto zelenjavo. Redno obiskujmo zobozdravnika. Namenimo negi ustne votline in zob nekaj minut na dan in se zaščitimo pred neprijetnimi, neprivlačnimi in nezdravimi posledicami v bodočnosti.
Suzana Muhič, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Začetek koledarske jeseni
23. september je prvi jesenski dan tudi na koledarju. Kot vse kaže, je jesen letos nekoliko pohitela, saj nekatere že pošteno zebe. Za rastline je bil šokanten predvsem hiter preskok iz poletja v jesen. Drugače pa je za njih hladnejše vreme veliko boljše. Tako se bodo bolje pripravile na zimo, prenehale rasti in učvrstile koreninski sistem. Dela na vrtu še vedno ni konec, samo oblečeni moramo biti nekoliko bolj.
Balkonske rastline
Posodovke pripravljamo na zimski počitek. Zalivanje zmanjšamo na najmanjšo mero, prenehamo dognojevati. Rastlin ne obrezujemo, saj na tak način spodbujamo novo rast. Če so čez poletje zrasle preveč, jih porežemo tik pred tem, ko jih bomo dali v zimovališča. Ne pozabite, da se morate zdaj znebiti tudi škodljivcev. Uporabite ustrezne insekticide. Lahko so to takšni bolj naravni, kot je kenytox verde ali pripravek iz vratiča, lahko pa uporabite tudi prave pesticide. Vendar za njihov nakup potrebujete posebno izkaznico. Mnogi imate težave, saj so posodovke močno zrasle. Nekatere lahko pred zimovanjem obrežete, a tako vedno povzročite več težav. Najbolje jih je rezati spomladi. Nikoli pa ne režemo modrih rantonettijevih krompirjevk in oleandrov. Če jo bomo porezali ali sedaj ali spomladi, potem bo polovico poletja porabila za rast novih poganjkov in bo zacvetela šele v drugi polovici poletja. Zato je potrebno zanje priskrbeti primerno velike prostore za prezimovanje.
Kmalu bomo sadili zimska korita. Prav gotovo jih bo manj, kakor jih krasi poletne balkone. Kljub temu pa je lepo, če je tudi pozimi nekaj na oknih in balkonih. Ene izmed lepotic, ki cvetijo v jeseni, so tudi netreski, herme-like in homuljice. To so rastline, ki brez težav preživijo tudi z zelo malo vode poleti. So trajnice, primerne tako za skalnjake kakor za okrasna korita, najlepše pa so ravno v jeseni. Ker ne zahtevajo veliko vode, so zelo primerni tudi za zasaditve na pokopališčih.
Sedaj jih posadimo med zimske lepotice, saj bodo s svojim cvetjem lepo popestrile zimska korita, spomladi pa jih lahko v koritih kar obdržimo, še bolje pa je, da jih presadimo na prosto, kjer nas bodo razveseljevali še nekaj let. Naj vas spomladi ne preseneti, da od njih ne ostane praktično nič, samo korenina, kmalu boste opazili nove zelene popke in poganjke, ki bodo proti koncu poletja na sončnem mestu tudi lepo zacveteli. Torej naj vas ne bo strah svoje domišljije, tudi te lepo cvetoče sukolente uvrstite v svoja jesenska korita. Na sliki vidite prekrasno kombinacijo žaj-blja v ospredju, heuchere ali ognjenega dežja in hermelike. Tri trajnice, ki uspevajo na zelo suhih in povsem sončnih gredah ali tudi v polsenci. Tako kombinacijo si zasadimo v korita čez zimo, spomladi pa na gredice. Prekrasna in zelo uporabna je tudi na naših poslednjih vrtičkih - grobovih. Tudi te bomo pričeli počasi urejati.
Ravno trajnice so zelo primerne za korita, saj seveda kot trajnice prezimijo, spomladi pa jih lahko posadimo na gredice. Tako lepo zasadimo okolico hiš v nekaj letih.
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča
Prihaja tudi čas, ko bomo pričeli izkopavati zdravilne korenine. Med njimi so prav gotovo najbolj znane korenine baldrijana. Mnogi pa ne veste, da so za zdravljenje ran in udrtin odlične tudi korenine gabeza. Poleti smo ga uporabljali kot zastirko na vrtu, za pripravljanje zelo hranilne prevrelke in kompostni material, sedaj pa izkopljemo nekaj rastlin in korenine dobro očistimo. Odstranimo vse stranske koreninice in koreninske laske. Zelo dobro jih skrtačimo, nato pa nanje nalijemo domače žganje. Shranimo v hladnem in mrzlem prostoru. Tako žganje je odlično za celjenje manjših ran, pikov in vbodov žuželk, posebej pa za udarnine, modrice in tudi opekline.
Lepo jesen in predvsem uspešne trgatve vam želim.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Znan je datum podelitve letošnjih britanskih glasbenih nagrad The Brit Awards. Kot so sporočili iz britanskega diskografskega združenja, bo svečana podelitev 18. februarja, medtem ko bodo nominacije za te najpomembnejše glasbene nagrade objavljene 20. januarja. Naj spomnimo, da je v lanskem letu nagrado za življenjsko delo prejel Paul McCartney, Kate Nash in Mark Ronson pa sta osvojila nagradi za najboljšega ženskega oz. moškega izvajalca. Take That so osvojili dve nagradi, za najboljšega izvajalca v živo in nagrado za najboljši singel za skladbo Shine, tako kot Arctic Monkeys, ki so bili razglašeni za najboljšo skupino z najboljšim albumom Favourite Worst Nightmare. Predsednik britanskega združenja Ged Doherty je izpostavil, kako so Britsi najodmevnejši glasbeni dogodek leta, ki predstavlja britansko sceno v svetu. Uspeh lanskoletnega prireditve jim daje osnovo za pripravo še večjega in še boljšega showa prihodnje leto. Ponovno bo dodeljena tudi posebna nagrada Critics Choice Award, ki so jo letos podelili najbolj talentirani mladi pevki, nagrado je prejela pevka Adele. The Brit Awards 2009 se bodo ponovno odvijala v dvorani Earls Court v Londonu s prenosom v živo na svetovnih TV in radijskih postajah.
Kaiser Chiefs so prejšnji teden v Londonu predstavili nov album. Na albumu imenovanem Off With Their Heads, ki bo izšel 20. oktobra, se nahaja 11 novih pesmi nastalih v obdobju od februarja do julija tega leta. Avtorji vseh pesmi so člani benda, producenta albuma pa sta Mark Ronson in Eliot James iz RAK & Eastcote Studia v Londonu. V začetku oktobra je najavljena objava prvega singla Never Miss A Beat, na katerem gostujejo Lily Allen in New Young Pony Club.
Nickelback, rock zasedba iz Vancouvra, v teh dneh zaključuje snemanje novega albuma, ki bo po napovedih izšel 17. novembra. Naslova albuma fantje še niso izbrali, naslov prvega singla, ki bo na radijske postaje prispel 30. septembra, pa je if today was your last day. Nickelback bodo ploščo izdali po treh letih od izida zadnjega albuma All the right reasons, ki se je v ZDA prodal v več kot 7 milijonov primerkih.
Pred letom dni je Eros Ramazzotti izdal na albumu E2 zbirko vseh njegovih uspešnic. Čeprav je na zbirki tudi nekaj novih pesmi, oboževalci na nov, čisto pravi studijski album čakajo že od leta 2005. No, prav pred nekaj dnevi je popularni pevec napovedal, da se bo v
Foto: internet
Nickelback
kratkem odpravil v Los Angeles, kjer bo pričela nastajati nova plošča. Na police bo prispela aprila prihodnjega leta, ostale podrobnosti novega albuma še niso znane. ®@®
Hit singel Chubbya Checke-ra iz leta 1960 The Twist je na vrhu Billboardove specialne lestvice najuspešnejših skladb v 50-letni zgodovini omenjene ameriške lestvice. Skladba The Twist je postala sinonim za plesne dvorane in je zmagala v močni konkurenci v družbi takšnih zvezd, kot so: Santana in njegova Smooth, Bobby Darin in Mack The Knife ter Le-Ann Rimes in How Do I Live in Los Del Rio zMacareno, ki so se po vrsti zvrstili med pet najuspešnejših. Zanimivo je, da se rekorderji Billboarda Beatlesi (z 20 prvimi mesti) na tej lestvici pojavljajo šele na osmem mestu s pesmijo Hey Jude, Elvis Presley se je s skladbo Are You Lonesome Tonight uvrstil komaj na 81. mesto. Pesem The Twist je na prvem mestu Billboardove lestvice obdržala samo tri tedne, a se je dvakrat vračala na številko ena v letu
1960 ter 1962. Santanina uspešnica Smooth je bila leta 1999 na prvem mestu osem tednov, Mack the Knife skladba Bobbya Darina pa se je leta 1959 na vrhu zadržala kar devet tednov. Med 10 najboljših v 50. letih Billboarda sta se uvrstili tudi Olivia Newton-John s pesmijo Physical ter Toni Braxton s pesmijo Un-Break My Heart. Billboard je ob svojem 50. rojstnem dnevu objavil razne statistične lestvice, med katerimi so rock, country, latino in ostale glasbene zvrsti.
US HOT 10 ALL-TIME HITS
1.	The Twist - Chubby Checker
2.	Smooth - Santana
3.	Mack The Knife - Bobby Darin
4.	How Do I Live - LeAnn Rimes
5.Macarena	- Los Del Rio
6.	Physical - Olivia Newton-John
7.	You Light Up My Life -Debby Boone
8.	Hey Jude - The Beatles
9.	We Belong Together -Mariah Carey
10.	Un-Break My Heart -Toni Braxton
Janko Bezjak
Kate Nash
l_e s t v i NAJ
JSSED A GIRL - KATY PERRY 5TURBIA - RIHANNA
3.	THE MAN WHO CANT BE MOVED - THE SCRIPT
4.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
5.	SO WHAT - PINK
6.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
7.	LOVE IS NOISE - THE VERVE
8.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CI
9.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
10.	I'M YOURS - JASON MRAZ
11.	PJANOO - ERIC PRYDZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
2.	SO WHAT - PINK
3.	DISTURBIA - RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	THANK YOU FOR A LIFETIME - CLIFF RICHARD
NEMČIJA
1.	GIB MIR SONNE - ROSENTOLZ
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	DAS HAT DIE WELT NOCH NICHT GESEHEN - SOHNE MANNHEIMS
Zanimivosti
Na Danskem našli vikinški ščit
Koebenhavn, 18. septembra (STA) - Danski arheologi so sporočili, da so nedavno našli lesen ščit iz obdobja Vikingov. Najdba, ki jo opisali kot prvo tovrstno na Danskem, po njihovih predvidevanjih sega v konec devetega stoletja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ščit, ki ima obseg 80 centimetrov, so našli v bližini vikinškega gradu, okoli 100 kilometrov jugozahodno od danske prestolnice Koebenhavn. Grad naj bi bil zgrajen okoli leta 980. »Ščit je bil v vlažnem jarku, kar razloži, zakaj je tako dobro ohranjen,« je ob tem povedala arheologinja Kirsten Christensen.
Hekerji vdrli v elektronsko pošto Palinove
Washington, 18. septembra (STA) - Neznanim računalniškim hekerjem je uspelo vdreti v zasebni elektronski poštni predal guvernerke ameriške zvezne države Aljaske in republikanske kandidatke za podpredsednico Sarah Palin, nakar so dele tudi objavili na spletu. V volilnem taboru Johna McCaina so dejanje že označili za »šokanten vdor v guvernerkino zasebnost in kršitev zakona«.
»Zadevo smo že predali pristojnim organom in upamo, da bo vsakdo, ki ima v lasti njena elektronska sporočila, ta uničil,« so v sredo sporočili iz volilnega tabora McCaina in Palinove. S preiskavo incidenta, odgovornost za katerega je prevzela skupina, ki se je poimenovala Anonimni, se že ukvarjata Zvezni preiskovalni urad (FBI) in ameriška tajna služba, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Do vdora je prišlo v trenutku, ko se aljaška guvernerka sooča s poročili, da je dva svoja zasebna elektronska naslova, odprta pri spletnem brskalniku Yahoo, uporabljala za opravljanje uradnih obveznosti, da bi se tako izognila nadzoru javnosti. Oba naslova sta bila zaprta nekaj ur po tem, ko je podvig hekerjev prišel v javnost.
Najstarejši moški na svetu dopolnil 113 let
Tokio, 18. septembra (STA) - Najstarejši moški na svetu, Japonec Tamoji Tanabe, je danes dopolnil 113 let in se ob tej priložnosti v posebnem kimonu tudi nastavil fotografskim bliskavicam in spregovoril novinarjem. Tanabe, ki ima skoraj 100 potomcev, je ob tem kot skrivnost visoke starosti navedel velik apetit, a vendarle zdravo prehrano.
»Povem vam, srečen sem,« je povedal novinarjem, ki so ga obiskali na njegovem domu na jugu Japonske. Obenem je dodal, da veliko je, da pa se strogo izogiba alkoholu, cigaretam in prigrizkom. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je še povedal, da želi živeti še vsaj deset let. Med njegove hobi-je spadajo skrbno prebiranje časopisov, pisanje dnevnika in pogovori z ljudmi. Tanabe, ki živi s sinom in njegovo ženo, je oče osmim otrokom, poleg tega pa ima še 25 vnukov, 52 prav-nukov in šest prapravnukov. Japonska se sicer lahko pohvali z eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu, pripisujejo pa jo mešanici dejavnikov, vključno s tradicionalno zdravo prehrano, ki vključuje veliko zelenjave. Število stoletnikov naj bi konec meseca doseglo 36.276, še navaja AFP.
Mohamed najbolj priljubljeno ime v Bruslju
Bruselj, 17. septembra (STA) - Ime Mohamed je bilo leta 2007 v Bruslju najbolj priljubljeno ime za novorojene fantke, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočil belgijski statistični urad. V deseterico najbolj priljubljenih imen so se uvrstila tudi imena Amin, Ajub in Mehdi.
Ime Mohamed je bilo tudi sedmo najbolj priljubljeno ime v Belgiji, za njim pa sta zaostali celo tradicionalni belgijski imeni Mathis in Hugo. Najbolj priljubljena imena za fantke so bila sicer Nathan, Lucas in Noah. Najbolj priljubljeni imeni za deklice pa sta bili v Bruslju Lina in Sarah, v deseterico najbolj priljubljenih imen pa so se uvrstila še imena Aja, Jasmine in Salma. Belgija se po drugi svetovni vojni sooča z obsežnim priseljevanjem, še posebej iz Severne Afrike. Večji del priseljencev se priseli ravno v Bruselj in v belgijsko pristaniško mesto Antwerpen. V Belgiji med fanti sicer zasledimo tudi imena Arafat, Euro, Jazz in Okay, med deklicami pa tudi imena Alaska, Cozmo, Marvelous in Elf.
Muslimani med ramadanom ne želijo gledati nemuslimanov jesti
Dubaj, 17. septembra (STA) - Večina muslimanov v arabskih deželah želi pripadnikom drugih ver v času svetega meseca ramadana prepovedati hranjenje pred očmi tistih, ki se postijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V javnomnenjski raziskavi, ki jo je inštitut Maktoob-Resear-ch v Dubaju izvedel avgusta, je sodelovalo več kot 6000 muslimanov z območja med Damaskom in Rabatom. Po podatkih ankete 62 odstotkov vprašanih meni, da nemuslimanski prebivalci, ki živijo v arabskih državah, med ramadanom čez dan ne bi smeli piti in jesti v javnosti. Le štirje odstotki vprašanih so priznali, da se tudi sami ne postijo. Po podatkih ankete 52 odstotkov prebivalstva meni, da bi morale biti v času ramadana podnevi zaprte vse restavracije in kavarne. V nekaterih državah, na primer v Savdski Arabiji in Kuvajtu, se tega tudi brezpogojno držijo, medtem ko so v Jordaniji izjema hotelske restavracije. V Tuniziji, Maroku, Dubaju, Libanonu in Egiptu je veliko gostinskih lokalov podnevi odprtih, vendar med ramadanom deloma omejijo točenje alkoholnih pijač. V času meseca ramadana, ki se je letos v večini držav začel 1. septembra, naj bi se pobožni muslimani med sončnim vzhodom in zahodom odpovedali hrani, pijači, kajenju in spolnemu občevanju. Ramadan poleg izpovedovanja vere, romanja v Meko, deljenja miloščine in molitev spada pod peti steber islama.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna enolončnica, rižev narastek SREDA
*pica s polento ČETRTEK
sladko zelje, krompir v kosih, hrenovke PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
**špageti, ki jih imajo vsi radi, radič NEDELJA
kokošja juha, pečena kokoš, zabeljeni široki rezanci, zelena solata PONEDELJEK
testenine (z ostanki pečene kokoši), srbska solata
* Pica s polento
Polenta, ribani sir, pršut, narezani šampinjoni, kečap, sol, malo olja.
Polento skuhamo po navodilih in jo vlijemo v naoljen nizek pekač. Ko je ohlajena, po njej podevamo sir, pršut, narezane šampinjone in kečap (ali pa karkoli drugega po želji) in za-pečemo v pečici približno 10 minut.
**Špageti, kijih imajo vsi radi
Špageti (čim tanjši), slanina (toliko kot čebule), prešana šunka (5-10 dag), čebula, obvezna zelenjava (grah, korenje, cve-tača), dodatna zelenjava (koruza, ohrovt, brokoli, bučka) (skupaj zelenjave 500 g), kisla smetana (nekaj žličk), margarina, sol, parmezan.
Na koščke narežemo slanino in čebulo ter ju skupaj pražimo v loncu (lahko dodamo malo vode, da ne zažgemo). Dodamo zelenjavo (obvezno grah, korenje in cvetačo, ostala zelenjava je bolj poljubna. Pomembno je, da ne varčujemo s količino zelenjave, ker bodo sicer špageti pusti) in zalijemo z malo vode, da se duši. Ko je zelenjava kuhana, dodamo na koščke narezano šunko in kislo smetano ter premešamo. Omaka mora biti rahlo kremasta in ne preveč tekoča. Lahko jo tudi dosolimo, vendar previdno, saj je slana že zaradi slanine. Špagete skuhamo v slanem kropu, jih odce-dimo, zmešamo z omako in damo v pekač, ki smo ga prej namazali z margarino. Nekaj omake pustimo za po vrhu. Pekač damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) za deset minut. Ko postrežemo, potresemo s parmezanom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
*	Z nazori je tako kot s hlačnicami: nekaj časa so v modi ozke, potem široke, nato spet ozke in tako naprej. (Žarko Petan)
-k-k-k
*	Glave si rešimo samo tako, da oblast postavimo na glavo! (William Shakespeare)
•k-k-k
*	Lažje se da kimati s prazno kot s polno glavo. (Žarko Petan)
•k-k-k
*	Nazori posameznega človeka so mnogo manj neumni kot bi bili, če bi mislil sam. (Bertrand Russell)
•k-k-k
*	Svoje nepopolnosti se oklepam kot svojega smisla, da obstajam. (Anatole France)
*	Vse kar pride po smrti, je brez pomena. (Albert Camus)
-k-k-k
*	Osupljivo je, kako malo domišljije ima ljubosumnost, kadar ji gre za to, da se odkrije pravega; ves čas porabi z drobnimi domnevami v napačni smeri. (Marcel Proust)
-k-k-k
*	Smrt ne odkrije skrivnosti življenja. (François René Chateaubriand)
-k-k-k
*	Po smrti ni ničesar in smrt sama je nič. (Se-neka)
Voznik se je z avtomobilom pogreznil v veliko lužo pred vasjo. Ko ga je potegnil ven kmet s traktorjem, mu je voznik hotel plačati uslugo z 20 evri.
Kmet: "Žal mi je, vendar vas bo to stalo 100 evrov."
Voznik: "Saj ste za to potrebovali samo dve minuti."
Kmet: "To že drži, vendar niste upoštevali, koliko meje stalo, ko sem skrbel, da se ne bo luža posušila."
Staneta zalotijo v avtomobilu popolnoma pijanega. Policija pošlje vzorec krvi v preiskavo. Čez nekaj dni dobijo sporočilo:
"Gre za izredno kvaliteten, deset let star viski. Kako so prišli vmes vzorci krvi, še ugotavljamo."
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
MESTO V IZRAELU
SUROVEŽ, NEOTESANEC
HLAČNA DURNICA
MESTO OB NILU
ZAČETEK TEKMOVANJA
TINE LESJAK
PRIPRAVA
ZA RISANJE
VISOKORASLI VOJAKI IZ HEBRONA
EMAJL, LOŠČ
GRŠKO PODZEMLJE
RIBIŠKA MREŽA
POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI
DREVESNA KROŠNJA
OBLJUBA
VAS PRI VOJNIKU
SLIKARKA (ZORICA)
CIRIL JEGLIČ
TIPKA VNAŠALKA PRI RAČUNALNIKU
MESTO V KOBARIŠKI KOTLINI
HRVAŠKI RISAR (ALEKSAN-DAR)
NORVEŠKA PISATELJICA (AMALIE)
MATERINO ZNAMENJE
RIMSKI CESAR
POGUMNOST, DRZNOST
FRANCOSKI SKLADATELJ (JACQUES)
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
VNETJA JEJUNUMA
PERJE PRI REPI
BEOGRAJSKI ŠP. KLUB
ŽV. PREISK. URAD
JOKANJE, PLAČ
AMERIŠKA DŽEZOVSKA PEVKA
UBEŽNIK PED TURKI
PASMA OVČ. PSOV
SIMON NOVAK
RIMSKI PESNIK, NEVIJ
É Û -
v 1	¿¡s^fer'-;-i
ZGODOVINAR RUVARAC
ANTON ERJAVEC
RIMSKA 4
TURŠKA PREPROGA
LOČEK
LIPOVO LIČJE
INDIJ
OTOK V INDONEZIJI
PEVEC (DRAGO)
NAŠA PESNICA ZNIDARČIČ
TOV. VIJAKOV
TOVARNA NA TEZNEM
RAFKO IRGOLIČ
OZEK MORSKI ZALIV
TRŠČICA, TRSKA
KONICA
GERMANSKO PLEME
NACIONALNO TURISTIČNO ZDRUŽEJNE
sredi ceste?"
Policaj: "Gospod sodnik, na prehodu za pešce je pobiral bele črte in stokal, da so se mu raztresle bele deske."
Naceta je povozil avto. Ko ga je prišla v bolnico obiskat žena, mu je očitala: "Ali ti nisem govorila, da ne hodi v gostilno?"
"Saj v gostilni ni bilo nič narobe. Avto me je zbil šele na cesti."
Zapisnik policaja ob prometni nesreči:
"Avtomobila sta se čelno zaletela. Voznik, ki ni bil privezan z varnostnim pasom, je bil popolnoma razmesarjen, voznik, ki je bil privezan, pa je izgledal, kot da bi bil živ."
"Zaviraj! Zaviraj vendar .,,'je bilo zadnje kar je lahko mož zavpil ženi za volanom. Potem sta se oba znašla v bolnici.
"Zakaj nisi pritisnila za zavoro, ko je bilo vendar dovolj časa?!"
"Kolikokrat sem ti že rekla, da me ne boš komandiral!"
Voznik, ki so ga pijanega pripeljali na policijo, se pritožuje, da se mu godi krivica, saj on ni pijan. Komandir nariše na tla črto s kredo in reče:
"Če boste šli po črti, ste trezni in vas bomo spustili."
Voznik se nekaj časa ogleduje, potem pa vpraša: "Po desni ali levi črti?"
Mlada novopečena voznica je na prehodu za pešce z avtomobilom zbila mladega moškega. Ponesrečenec se obrne k očividcu dogodka: "Vse ste videli. Prosim vas, če mi boste šli za pričo."
"Zaradi tega pa je res ni treba še poročiti."
"Zakaj mislite, da je bil obtoženec pijan, ko ste ga našli
Na avtobusni postaji stoji fantek in na ves glas joka.
Sprevodnik: "Zakaj pa jo-češ?"
Fantek: "Mama mi je dala tisoč tolarjev, da bi se peljal z avtobusom, pa sem jih izgubil."
Sprevodnik: "Nič ne jokaj, vstopi na avtobus. Lahko se boš zastonj peljal."
Čez nekaj časa začne fantek na ves glas jokati tudi na avtobusu.
Sprevodnik. "Kaj je pa sedaj narobe?"
Fantek: "Mama mi ne bo verjela, da mi niste vrnili drobiža..."
Ugankarski slovarček: EKEROT = švedski filmski režiser (Bengt, 1920 - 1971); EMAVS = mesto v Izraelu pri Jeruzalemu; JEJUNITIS = vnetje zgornjega tankega črevesa jejunuma; LUT = lipovo lučje; NAE-VIUS = rimski pesnik, tudi Najvij ali Nevij; NEJD = stepsko-puščavska planota v notranjosti Arabije, tudi Najd; NEVUS = prirojeno materino znamenje; ROFA = srbska slikarka (Zorica, 1958-); USAK = turška preproga iz Smirne.
'6}sv '}Jeq| 'pfóN IsoujnAejq 'pAo^eue 'uouen 'epy 'o|esu 'jes "MSa 'Jeuei 'n '|y '^sn 'pqo 'yeis 'seiuef ePI 'eu0J>1 'eus3 'eAef 'snAeu ^ejodzej 'saunier '^e}sojd 'ai '|eu -osjed 'uej^e '^eji 'ueiueu 'sablu^ :ouAeiopoA :o)|uezjj)| 9) as^sou
iPoiluïaj'tz naí
na iustounzm íjiísial
RADIOPTUJ
tut dfiíetcc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
ODREZEK
Govori se ...
... da je zmaga leve opcije na nedeljskih volitvah ali pa poraz desne - še ne vemo natančno - poskrbel tudi za dvig splošne temperature v državi; hvala bogu, saj je hladno jesensko vreme tudi tokrat prehitelo koledarsko jesen.
. da je levica s srpom in kladivom zmagala tudi na vzporednih ptujskih kulturnih volitvah, saj desnici tudi padanje na križ ni pomagalo; največ pa bo imela od tega kokoš lepa Helena, ki se bo mastila z zrnjem - tako z desne in leve strani.
... da si tudi filozofi niso enotni, ali ima oblast pravico dajati in nato vzeti ter posegati v temeljne človekove pravice; v vsakem primeru pa smo volivci dokazali, da lahko oblast tudi zamenjamo.
. da se kar pozna, da po avgustovskem neurju v Halozah in Slovenskih goricah
ni bilo nikogar s kmetijskega ministrstva, saj so na razpis za škodo v vinogradih kar pozabili.
... da Spuhljanom na čase sicer malce zasmrdi, imajo pa le novo dvorano, ki je sicer ne bi bilo. No ja, tudi Poetovionci trpimo smrad, take dvorane pa še dolgo ne bomo imeli.
. da je rujno vince krivo tudi tega, da je odletela dor-navska ravnateljica hiše učenosti. Kaj pa je nazdravljala
v šolskih prostorih!
... da je trener ptujskih žo-gobrcarjevpo tekmi z Gorico sicer dobil »rumeni karton«, vendar pa ga je v nedeljo že odslužil.
Vidi se ...
... da so nekateri poeto-vionski vodilni možje zelo radi v rožicah, pardon: z rožicami. Slednje njihovim družicam godi, tisto prejšnje pa verjetno ne.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Klarina babica
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo prinesla Klarina babica iz Male vasi pri Gorišnici, na njej pa njena vnukinja ugotavlja: »Joj, kako udobno vožnjo sta v mladih letih imela moj ati in dedek!« Pa srečno vožnjo, Klara!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadjev znakoskop
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bik	VV	©©©	€	0
Dvojčka	V	©©	€€€	00
Rak	V	©©©	€€	000
Lev	VVV		€€	0
Devica	VV	©©©	€€€	00
Tehtnica	V	©©	€€	000
Škorpijon	VVV		€€€	0
Strelec	VV	©	€€€	000
Kozorog	VVV	©©	€€	0
Vodnar	VV	©	€	000
Ribi	V	©©	€€€	000
Velja za teden od 23. septembra do 30 bo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 26. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Miha Kostanjevec, Pobrežje 98/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Anekdote slavnih
Nekoč so povabili Einsteina na večerjo. Sicer zadržani znanstvenik ni in ni mogel skriti navdušenja nad gostiteljico, ki je bila v globoko izrezani obleki z bogatim nakitom okoli vratu.
»Ko ste me zadnjič srečali in sem bila oblečena v preprosto volneno obleko, ste bili hladni kot kamen,« se je spomnila gostiteljica.
Einstein se je nasmehnil in odgovoril: »Kaj hočemo, volna je pač slab prevodnik!«
Francoski pesnik Jean Francois Sarrasin je bil znan po tem, da ni cenil žensk, ker je bil prepričan, da so vse, brez izjeme, nezveste. - Nekoč mu je ugovarjal prijatelj: »Eva ni bila nezvesta Adamu.« - Pesnik mu je odgovoril: »Motiš se. Ker ni bilo drugih
moških, s katerimi bi se spogledovala, se je spravila na hudiča.«
***
Na neki razpravi je eden najuspešnejših ameriških advokatov vseh časov Clarence Darrow zasliševal pričo nasprotne stranke, od katere nikakor ni mogel dobiti logične izpovedi. Priča je nazadnje dejala: "Gospod Darrow, kako morete dvomiti o mojih besedah? Saj sem se vendar poročil z resnico!"
"Ah," je odvrnil Darrow, "in kako dolgo ste že vdovec?" ***
Oče italijanskega pesnika Torquata Tassa se je jezil, ker je sina tako zelo zanimala filozofija. Ko se je nekoč kregal in spraševal sina, le kaj naj bi mu koristila filozofija, je dobil odgovor. »Pomaga mi mirno prenašati vašo jezo.«
***
Neka lepa, vendar ne preveč pametna dama je vprašala Alberta Einsteina, kakšna je razlika med časom in večnostjo. Einstein ji je odgovoril: »Draga gospa, najbolje bo, če boste mislili, da ni razlike. Če bi si vzel čas in bi vam skušal to razložiti, bi potrebovali celo večnost, da bi to razumeli.«
Ko se je neki kritik pobahal pred nemškim skladateljem Maxom Regerjem, da je šel za Wagnerjevim pogrebom, mu je ta odgovoril: »Wagner je bil mrtev in se ni mogel braniti.«
Užaljeni kritik je odvihral in mu poslal sporočilo, da se nikakor ne bo udeležil Regerjevega pogreba. Reger mu je odpisal: »Jaz se
bom z veseljem udeležil vašega.«
***
Avstroogrski cesar Jožef II. je rad nastopal inkognito. Ko se je nekoč prijavil v hotelu kot grof iz cesarjevega spremstva in se v sobi bril, ga je radovedna sobarica spraševala, kaj dela pri cesarju. »Včasih ga obrijem,« je ves namiljen odgovoril cesar.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
septembra: 1 znak - sla-
Mali oglasi
DOM-STANOVANJE
PRODAMO več novih ekološko varčnih stanovanj, različnih velikosti, v trgovskem centru Videm pri Ptuju. Možnost selitve januar 2009. Tel. 041 453 567, Edvard Zaranšek.
OPREMLJENO sobo iščem. Lahko tudi na podeželju, blizu Ptuja. Možna rekreativna pomoč pri delu. Tel. 051 305 034.
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored; enosobno, 36,6 m2, 43.900 EUR; 1,5-sobno, 44,6 m2, 53.500 EUR. Popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanji sta prazni in takoj vseljivi. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www.davki-finace.com/nepremic-nine ali 031 602 396.
KMETIJSTVO
V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Tel 041 561 893.
PRODAM ovce in jagenjčke, lahko po izbiri. Tel. 041 223 389.
PRODAM ORIGINAL nordijsko kobilo, staro 5 let, črne barve, brejo, težko cca. 750 kg. Tel. 040 599 110.
PRODAM grozdje sorte laški rizling, sovinjon in traminec. Cena po dogovoru. Telefon 764 63 31, 031 474 711.
PRODAM rodovniško žrebičko, slov. hladnokrvne pasme. Tel. 040 856 385.
PRODAM več odojkov, možna tudi dostava. Telefon 031 420 891.
PRODAM grozdje šardone, sivi pinot, cca. 3500 kg, cena 25 centov za kilogram. Telefon 051 653 240.
PRODAMO mešano grozdje, cca 1000 kg, in kvinton. Inf. na tel. 041 378 440.
PRODAM krompir dezire, rdeči. Tel. 031 593 030.
PRODAM hrastove sode za vino, 300 l, drobilec za mletje klasja in zrnja na traktorski pogon, mikser za peso brez elektro motorja, električni enofazni stroj za rezanje ko-ruznice-silaže. Tel. 719 24 48.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DELO
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Delu vabijo, da se nam pridružite kot naročniški zastopnik (tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d., Strossmajerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine).
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo in stavbno zemljišče v smeri Ptuj-Lenart. Tel. 040 809 799.
RAZNO
SJP
TV
ioJswäsSja Skupnih Imfesrmöft) Pff,©g|oi'a[mii®w
PRODAM trgatev na brajdah. Ljudmila Hrga, Šturmovci 17 a, tel. 764 20 01.
PRODAM bukova drva, cepljena polena dolžine 33 cm za štedilnik. Cena 1 m3 je 210 € z dostavo na dom. Info 041 620 853.
PRODAM suha mešana drva, meter 50 €. Tel. 040 578 833.
PRODAM jabolka na drevju, neškropljena, lepa in zdrava, sorte bobovec, kanada, krivopecelj in koroške mošnice, Črešnejvec pri slov. Bistrici. Tel. 040 599 110.
PRODAM mošt belega mešanega grozdja in prtljažnik za AX. Tel. 041 516 959.
SPORED ODDAJ
TOREK 23.9.
8.00 Kronika Občine Destrnik 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Koncert ans. Lojzeta Slaka
SREDA 24.9.
8.00 Humanitarna akcija kolesarjev
ČETRTEK 25.9.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd.	9.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 18.00 SUPER HITI odd. 20.00 Spravilo koruze na Hajdini	19.00 VIDEO TOP 10 odd.
20.00 Koncert Grad Dornava
PETEK 26.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Praznovanje 2. rojstnega dne v deželi nakupov! ^
Veliko praznovanje bo potekalo v četrtek, 25.9. in v petek 26.9. 2008. Organiziran je zabavno-glasbeni program z različnimi glasbenimi gosti, na voljo bodo brezplačne degustacijer velika torta,...
Sodelujte v nagradni igri!
Obkrožite pravilni odgovor, vpišite svoje osebne podatke, odrežite kupon in ga odvrzite od četrtka, 25.9. do najkasneje petka, 26.9. do 17. ure v žreba I no skrinjico, ki bo postavljena na vidnem mestu v Qlandii. Žrebanje bo potekalo 26.9. ob 18. uri, kjer bomo izžrebali 3 srečne dobitnike privlačnih nagrad: moško, žensko in otroško kolo!
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (IV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.«.«. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
tal DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
V A^
IDARIL prej
eta:
Katarina Berger,	
Rabelčja vas 17/a, 2250 Ptuj	
Štefka Krajnčič,	
Kicar 84,2250 Ptuj	_
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Prireditvenik
Torek, 23. september
Maribor, SNG, balet, 1. abonmajski koncert Savitra, KazDvo, za abonmaja Savitra in izven
Maribor, SNG, Vihar, VelDvo, za abonmaje Drama torek 1, Drama torek 2 in izven
Ptuj, CID, razstava društva Humanitas iz Ljubljane pod naslovom Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila
Ptuj, CID, vpisi v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu, tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj bobnanja, tečaj igranja na afriške djembe, igranje v glasbenih skupinah, literarna skupina, tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina ... Ptuj, gostilna Lužnik, na ogled je razstava novejših del v oljni in akrilni tehniki, razstavlja predsednik Likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk Branko Gajšt
Sreda, 24. september
9.00 Slovenska Bistrica, center za starejše, delavnica - slikanje na steklo 18.00 Ormož, poročna dvorana na gradu, brezplačno izobraževanje in
kvalitetnejše starševstvo Biti starš, tokrat predava Bojan Pucelj, univ. dipl. sociolog, Življenje otrok - kako jim starši lahko pomagamo izpolniti razvojne naloge, sočasno poteka ustvarjalna urica za vaše otroke, vabita in organizirata Mladinski center Ormož in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož 20.00 Ptuj, Narodni dom na Jadranski ulici 13, Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj vabi v svoje vrste nove plesalke in plesalce, starostne omejitve ni, ob sredah
Četrtek, 25. september
19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Primož
Trubar in Krščanstvo, dr. Igor Grdina, zgodovinar, za glasbeni utrinek bo poskrbel zbor sv. Viktorina Ptuj 19.30 Maribor, SNG, balet, 1. abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	tudi za prihodke nižje od 400_EUR
-	obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
KOVA TKA ttai PiMpcOï* i p Plrta* Uta f9 m 2230 PTUJ
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut éflletct, www.radio-ptuj.si
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11. 9. 2008, opr. št. St 19/2008, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRADE CLIVIA, proizvodno-storitveno-trgovsko podjetje, d. o. o. - v stečaju, Dragovič 1A, 2256 Juršinci
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• dvorišče v izmeri 594 m2, št. parcele 495/4, vpisano pri vl. št. 288, k. o. Dragovič, in dvorišče v izmeri 1.600 m2, št. parcele 495/3, vpisano pri vl. št. 287, k. o. Dragovič, po najnižji prodajni ceni 58.500,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Trade Clivia - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NKBM, d. d., Ptuj, št. 04202-0001473464. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
OBČINA CIRKULANE
Cirkulane 40 a 2282 Cirkulane Telefon: 02/ 795 34 20 Telefaks: 02/ 795 34 21 Email: tajnistvo@cirkulane.si obcina.cirkulane@cirkulane.si Številka: 3511-1/2008 Datum: 19.9.2008
Na osnovi 7. in 32. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list RS št. 127/2006) in sklepa Občinskega sveta Občine Cirkulane z dne 19. 9. 2008, Občina Cirkulane objavlja
JAVNI POZIV
ZA IZGRADNJO VEČNAMENSKE TURISTIČNO-PRIREDITVENE DVORANE V CIRKULANAH
NAMEN POZIVA IN PREDMET POZIVA
Namen javnega poziva je ugotoviti interes zasebnega investitorja za izgradnjo večnamensko-turistično-prireditvene dvorane v Cirkulanah, ki bi (bo) z lastnimi finančnimi sredstvi soinvestiral v projekt izgradnje večnamenske turistično-prireditvene dvorane v Cirkulanah. Za izgradnjo objekta je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in izdelani so projekti za izvedbo.
POGOJI
1.	Na poziv se lahko prijavijo vsi zainteresirani investitorji;
2.	projekt izgradnje večnamenske turistično-prireditvene dvorane v Cirkulanah predvideva izgradnjo večnamenske turistično-priredi-tvene dvorane ob obstoječi osnovni šoli, objekt bo lociran na parc. št. 104/1, 104/4, 104/7, 104/10, k. o. Cirkulane, površina večnamenske turistično-prireditvene dvorana znaša 1354,88 m2. V dvorani se bodo izvajali različni športni programi, kot so rokomet, košarka, odbojka in druge prireditve;
3.	izgradnja večnamenske turistično-prireditvene dvorane v Cirku-lanah se bo izvajala v skladu s prostorsko-ureditvenimi pogoji Občine Cirkulane;
4.	zaposleni kadri v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah bodo izključno občani in občanke občine Cirkulane;
5.	projekt izgradnje mora biti zaključen do 30. 6. 2011. PRIJAVA
Vloga je popolna, če zainteresirani do predpisanega roka za oddajo vloge predloži izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije (OBR 1, Prijavni obrazec - javni poziv, ki se nahaja na www.cirkulane.si), ki mu priloži: o dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih:
■	za samostojne podjetnike potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma objave razpisa,
■	za gospodarske družbe potrdilo o solventnosti imetnika transak-cijskega računa (potrdilo izda banka, kjer ima gospodarska družba odprt TRR),
o kopijo sklepa o vpisu investitorja v ustrezni register:
■	za samostojne podjetnike kopija priglasitvenega lista,
■	za gospodarske družbe kopija sklepa o vpisu družbe v sodni register oz.
o potrdilo, da se investitor ne nahaja v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, ki ga izda pristojno sodišče.
POSTOPEK IZBIRE
Prijave morajo biti predložene v zaprti kuverti, vidno označene z napisom NE ODPIRAJ »Prijava na javni poziv - večnamenska tu-ristično-prireditvena dvorana v Cirkulanah« in točnim naslovom pošiljatelja na hrbtni strani. Vloge so lahko predložene priporočeno po pošti na naslov: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane ali osebno oddane na sedežu Občine, vsak delovni dan med uradnimi urami občinske uprave.
Rok za oddajo vlog je 26. 9. 2008 do 12. ure. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, bodo zavržene. Odpiranje vlog bo izvedeno do 29. 9. 2008.
Poziv je objavljen na spletni strani občine Cirkulane, www.cirkula-ne.si, in v sredstvih javnega obveščanja.
Vloga se šteje za popolno, če je prijava na zahtevanih obrazcih, če so priložene vse zahtevane priloge, če je ustrezno naslovljena in označena. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev javnega poziva, bodo zavrnjene.
župan občine Cirkulane Janez Jurgec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
NAJVEČJI MEDNARODNI CIRKUS V SLOVENIJI
od 24.9. do 29.9.2008
Z VELIKO ŽIVALI, NAJMLAJŠIMI ARTISTI V EVROPI...
PREMIERA: 24.9. ob 18.00 uri VSAK DAN; ob 16.00 uri in 19.00 uri 29.9.: samo ob 16.00 uri
PTUJ, OB DRAVI - PRI TRGOVINI EURO SPIN
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko v srcu ostaja tiha bolečina.
SPOMIN
21. septembra je minilo 16 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Fric Vaupotič
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo ali poklonite cvet.
Vsi njegovi
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. NOVI SPOMINI-Pet minut
2.	Ans. PREPIH - Meje jesti, meje piti
3.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
4.	Ans. KAVNIK- Ej kakšna ohcet
5.	Ans. GOLTE - Če ti boš moja punca
6.	Ans. ZREŠKA POMLAD - Odšli ste
7.	Ans. HARMONIJA-Kdo si ti
ŠOPEK POSKOČNIH
Ji f
POP 7 TOP
1.	NATALIJA KOLSEK - Vince rumeno
2.	MOJCA-Hvala ti
3.	NUŠA DERENDA - Za Slovenijo živim
4.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK- Kamasutra
5.	STANE VIDMAR-Marija
6.	DAVID GROM - Ne prosi me
7.	MALIBU - Življenje so ene štenge
----; Orfejčkove
1 SMS glasbene želje:
! 041/818-666
POP 7 TOP
Glasovnice poityite na dopianfcah na iiailov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Nagrado prejme: Aleksander Zoreč Hardek4b 2270 Ormož
Dragi ata, skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, dedka in pradedka
Janeza Mikša
GRLINCI 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše.
Iskrena hvala g. župniku za opravljeno molitev in cerkveni obred, govorniku g. Zorcu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, hvala podjetjema Gastro in Kmetijska zadruga Ptuj ter pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji otroci z družinami
AM
Spuhlja • Odprtje večnamenske dvorane
Praznični dan za vse Spuhljane
V Spuhlji so v soboto, 20. septembra, praznovali. Odprli so dolgo pričakovano in načrtovano večnamensko dvorano in novi gasilski dom.
Na naslovu Prostovoljnega gasilskega društva v Spuhlji 12 a imajo sedež še Četrtna skupnost Spuhlja, Društvo upokojencev Spuhlja, Šahovska sekcija Spuhlja, Društvo gospodinj Marjetica, Etnografsko društvo Korant Spuhlja in Športno-tu-ristično-rekreativno društvo Spuhlja. V soboto so praznovali vsi Spuhljani, saj so ob odprtju večnamenske dvorane in gasilskega doma domači gasilci praznovali 80-letnico svojega uspešnega delovanja, organizirali pa so tudi drugo srečanje Spuhljanov, ki ga bodo vsako leto organizirali zadnji teden v avgustu. Letos so ga izjemoma premaknili v september, da bi praznovali skupaj.
Temeljni kamen za večnamensko dvorano je bil simbolično položen 20. decembra lani še v starem gasilskem domu, zdaj je vzidan v novi objekt. Objekt so zakoličili 17. februarja letos, dela pa so se končala 20. septembra. Na osnovi podeljene stavbne pravice ga je gradilo GP Project ing, d. o. o., Ptuj. Vrednost objekta znaša milijon 930 tisoč evrov, vrednost objekta, vključno s stroški financiranja za devetletni najem, pa skupaj znaša čez dva milijona 370 tisoč evrov. Mesečna najemnina, ki jo bo v tem obdobju plačevala MO Ptuj, je nekaj več kot 23.697 evrov. Skupaj znaša neto tlorisna površina objekta 1319,52 m2. Ob objektu je tudi
Foto: Črtomir Goznik
Simbolični prerez so opravili Antun Dajjavec in Aleš Vobner v imenu izvajalca del podjetja Project ing., d. o. o., Ptuj, župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, predsednik PGD Spuhlja Zvonko Kokol in predsednik sveta ČS Spuhlja Edvard Strelec.
71 parkirnih mest, od tega štiri za invalide. Z objektom bo upravljala ČS Spuhlja, stroške vzdrževanja pa si bosta delila ČS Spuhlja in PGD Spuhlja.
Slovesnost so Spuhljani v soboto pričeli s formiranjem gasilskih enot in Pihalnim orkestrom Ptuj. Vrvico na novem objektu so simbolično prerezali Antun Daljavec in Aleš Vob-ner iz GP Project ing., d. o. o., Ptuj, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik PGD Spu-hlja Zvonko Kokol, ki je bil tudi
podpredsednik odbora za gradnjo večnamenske dvorane, ki ga je vodil Sandi Bračko, in predsednik ČS Spuhlja Edvard Strelec.
Spuhljani so si za nove prostore na področju gasilstva, kulture, športa in drugih dejavnosti prizadevali več desetletij. Uresničitev te želje in še nekaterih drugih, ki pomenijo višjo kakovost infrastrukture, s tem pa tudi življenja na tem območju, je prišla s projektom CERO Gajke, potem ko so ga Spuhlja-
ni sprejeli v svoje okolje. Tudi nastanek ČS Spuhlja so si izgovorili s tem projektom. Nad gradnjo večnamenske dvorane je bdel enajstčlanski odbor. V soboto se je predsednik ČS Spuhlja Edvard Strelec zahvalil vsem, ki so se na kakršenkoli način trudili za gradnjo večnamenske dvorane, ki so jo med samo gradnjo podaljšali za 4,5 metra. »V novem objektu je prostor za vsakega Spuhljana, v njem bo imela svoje prostore tudi četrtna skupnost, ki ji poslej ne bo treba več gostovati pri gasilcih ali v bližnji gostilni. Ponosen sem, da sem Spuhljan, prihodnost naše vasi je odvisna od vseh nas,« je na svečani otvoritvi večnamenske dvorane Spuhlja v soboto poudaril Strelec. Direktor podjetja Project ing., d. o. o., Ptuj, Antun Daljavec je spomnil, da so ob položitvi temeljnega kamna decembra lani obljubili, da bodo večnamensko dvorano zgradili do konca avgusta 2008. Uspelo jim jo zgraditi v sedmih mesecih, en mesec prej, kot so obljubili. Nekateri so sicer dvomili v to, ne pa tudi MO Ptuj, v njih pa je verjela tudi Ljubljanska banka na Ptuju, brez njihove podpore ne bi šlo. Dobro so sodelovali tudi z odborom za gradnjo večnamenske dvorane,
med samo gradnjo so opravili več korekcij, da bi bila čim bolj funkcionalna. Pri tem sta se še posebej izkazala Sandi Brač-ko in Zvonko Kokol. Čestital je tudi gasilcem iz Spuhlje ob njihovem jubileju, pri tem pa pohvalil njihovo nesebično pomoč, ki se vselej izkaže, ko je to potrebno. V novi večnamenski dvorani pa je zaželel vsem Spu-hljanom dobro počutje, če bo tako, bodo tudi kot graditelji dvorane zelo zadovoljni.
Spuhljane je ob prazničnih dogodkih nagovoril tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, tudi sam nekoč Spuhljan. Ponosni so lahko, da že ob svojem drugem prazniku odpirajo tako veliko pridobitev, nekateri so jih imeli že več deset, pa se s takšno pridobitvijo ne morejo pohvaliti. Zagotovo pa za kraj tako pomembnega objekta ne bi bilo, če ne bi bilo modrosti ljudi, ki tu živijo. Čeprav še danes ni vse tako, kot bi moralo biti, tudi pri CERO Gajke in še nekaterih drugih objektih, ki so si jih izgovorili s pogodbo, sklenjeno med MO Ptuj in MČ Jezero, ptujski župan računa na njihovo strpnost, pri čemer obljublja, da bo deponija, ki jim občasno še greni življenje, zagotovo zgrajena tako, da tega v bodoče več ne bo. Potrebni bodo nekateri popravki, tehnološke prenove, če želimo doseči vse tiste učinke, ki so bili na papirju zapisani, ob ekonomskih učinkih za Spuhljo mora biti deponija opremljena tako, da ne bo nikogar obremenjevala, je posebej izpostavil. Tako kot so bili Spuhljani vizonarji pred desetimi leti, naj bodo tudi v prihodnje, ptujski župan jim zagotavlja, da bo deponija Gajke ena najlepših in najsodobnejših v Sloveniji, stavi pa, da tudi v srednji Evropi, če bodo vse naloge izpeljali tako, kot jih imajo začrtane v tem trenutku. Zahvalil se je tudi gasilcem za njihovo požrtvovalno delo v vseh osemdesetih letih njihovega obstoja, opravičil pa se je tudi za vse neupravičene kritike, ki so jih bili deležni ob avgustovskem neurju. Svoje delo so opravili več kot odlično. Veliko jih je reševalo druge, čeprav so tudi njihovi domovi ostali brez strehe.
Novi objekt sta blagoslovila p. Janez Kmetec in provincial Milan Kos.
Po slavnostnem odprtju večnamenske dvorane se je slavje preselilo v kulturno dvorano, v kateri je potekala slovesnost ob 80-letnici PGD Spuhlja in 2. srečanje krajanov Spuhlje z Na-vihankami.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Jožica Sitar, Sela 7, Lovrenc na Dravskem polju - Evo; Dušan-ka Sever, Remčeva ul. 3, Ptuj - Pio; Mateja Šošter, Sveti Florijan 83, Rogaška Slatina - Lariso; Saša Lačen, Osterčeva 5, Ptuj
-	Nežo; Jana Skaza, Miklošičeva ul. 3, Ptuj - Jakoba; Františka Golub, Draženci 58, Hajdina - Tea; Klavdi-ja Purg, Apače 42, Lovrenc na Dravskem polju - Saro; Nada Celec, Bukovci 82/a, Markovcipri Ptuju - Žana; Simona Trstenjak, Šalov-ci 30, Središče ob Dravi -Gašperja; Milena Pintarič, Štrafelova 28, Ptuj - Ivano; Marjeta Rašl, Drstelja 33, Destrnik - Moniko; Mateja Škrinjar, Miklavž pri Ormožu 20/c - Aleksa; Re-beka Repič, Cvetkov trg 3, Ptuj - Jana; Ivanka Grašič, Sveti Jurij 12, Rogatec -Gregorja.
Umrli so: Maksimiljan Lačen, Aškerčeva ulica 8, Ptuj, rojen 1923 - umrl 9. septembra 2008; Rozina Horvat, rojena Vrabič, Sagadinova ulica 4, Ptuj, rojena 1930 - umrla 12. septembra 2008; Stanislav Kos, Bukovci 21/a, rojen 1934 - umrl 8. septembra 2008; Katarina Primec, rojena Kostanjevec, Spodnja Polskava 89, rojena 1924 -umrla 9. septembra 2008; Marijan Čeh, Bišečki Vrh 60, rojen 1954 - umrl 6. septembra 2008; Anton Erjavec, Paradiž 86, rojen 1943
-	umrl 10. septembra 2008; Karolina Farkaš, Spuhlja 107/c, Ptuj, rojena 1908 -umrla 10. septembra 2008; Konrad Strelec, Zabovci 49, rojen 1944 - umrl 10. septembra 2008; Marija Ekart, rojena Horvat, Pongrce 29, rojena 1928 - umrla 12. septembra 2008; Katarina Mikolič, Čermožiše 71, rojena 1923 - umrla 15. septembra 2008; Stanislav Mlakar, Veliki Okič 2, rojen 1931 - umrl 8. septembra 2008.
Poroke - Ptuj: Dejan Dokl, Orešje 15, Ptuj, in Monika Založnik, Dvorjane 71/d. Boštjan Ber, Ul. 25. maja 6, Ptuj, in Martina Winkler, Ormoška cesta 41, Ptuj. Peter Stres in Natalija Vugrinec, Žetale 4/b.
Poroke - Ormož: Jože Gričar, Šardinje 1, Velika Nedelja, in Renata Petač, Zgornje Pirniče 5/b, Medvode. Dejan Boj, Slovenska cesta 35, Središče ob Dravi, in Renata Strelec, Jastrebci 7, Kog.
Foto: Črtomir Goznik
Nova večnamenska dvorana ima skupaj skoraj 1320 m2 neto uporabnih površin. Razdeljena je na telovadnico s pomožnimi prostori, večnamensko kulturno dvorano, prostore za gasilce in skupne prostore.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako zgodaj listje z drevja pade, 14'® so rodovitne njive rade.
Danes bo na zahodu zmerno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v vzhodnih krajih se bo ponekod občasno lahko pojavljal rahel dež. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ponekod drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 12 do 16 stopinj C. V sredo zjutraj bo delno jasno, po nekaterih nižinah bo sprva megla. Čez dan bo spet več zmerne oblačnosti. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem na vzhodu bodo pone-