Št. 30 V Gorici, v torek dne 14. marca 1911. Uhaja: trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošHjana: vse leto . • 15 K L*- Posamične številke stanejo 10 viri. 1 V Gorici se prodaja „Soča8 v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in SradiieKnskem^ m dvakrat v letu Jozni red že-letnic, paniko? in poštnih svež". Ha naroČila bres doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XU Vse za narod, avobodo in napredek!« Dr. /(. Lavrtf. Uredništvo : nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravni 3»tvo. se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 viri., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TfiUffon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Fabčifi) tiska in zal. Kolibo je Slovence? ? Gorici? Še sedaj ne vemo, koliko prebivalcev našega glavnega mesta je priglasilo slovenščino za svoj občevalni jezik. Vemo, koliko je skupnega prebivalstva v Gorici, aH števila po narodnosti kar ne moremo tevedeti, dasi so imeli na magistratu že več kot dovolj časa za tako seštetje ter so gotovo tudi sešteli čisto natanko, koliko je Lahov, .koliko Slovencev in koliko drugih. Slovence so šteli gotovo uajprvo in jako natančno, saj so potrebovali števiio Slovencev za — revizijo. Revizija, katero so izvršili magistratov! organi v Gorici, ni bila nikaka prava revizija zgolj slučajev, res potrebnih poprave aH dopolnila, marveč ta revizija je imela namen: požreti par tisoč Slovencev. Kakor Čujemo, so revizorji prepisali za nad 1000 Slovencev občevalni jezik s slovenskega na laški. Hodili so okoli po hišah najrajši takrat, . ko glavarja družine ni bilo doma, dajali so podpisovati pole »in bianco« ali pa so kaj spraševali ter popravili ... občevalni jezik. •Poprej so že nekateri laški gospodarji tako delali, da niso dajali strankam pol, ampak so vse sami fepolnili. Slovenci pod takimi gospodarji so vpisani za Lahe. Odboru za ljudsko štetje je bilo naznanjenih precej pritožeb. Kakor smo poročali svoj čas, so bile te pritožbe^ naznanjene tukajšnjemu glavarstvu. Čujemo, da je namestništvo na te pritožbe nekaj ukrenilo ter da so morali na magistratu izvesti neke korekture. Toda kdo ve, kako so korigirali na magistratu! V državni zbornici je bila podana interpelacija o ljudskem štetju v Gorici, opirajoča se na podatke in izjave odbora za ljudsko štetje. Odbor ima gotovo kaj potrebnih podatkov, da more podpreti ono interpelacijo pri vladi, toda vemo, da je vse polno slučajev, ki niso bili naznanjeni, pa bi morali biti, ker so revizorji »revidirali« v škodo Slovencev. Vlada je občinski zastop v Gorici iiu v Rovinju posebej opozorila, 'kako se ima izvesti revizija in kak namen ima, ker je pač vedela, kaj namerava magistrat potom revizije doseči. Kar pa je nameraval, to pa je tudi izvršil; v slučajih na tak način, da prizadeti niti ne vedo, da so opeharjeni za svoj slovenski občevalni jezik. Zato pa je potrebno to, kar smo že opetovano povdarjali: potrebna je revizija »revizije«. Če se ne izvrši irevizija »revizije«, bomo Slovencj grdo opeharjeni z letošnjim ljudskim štetjem, potem bo uradno razglašeni rezultat grd falzifikat. To bi pa stalo v nasprotju z zakonskimi doiočili. Politična oblast pa je dolžna preskrbeti, da se ne godijo nezakonitosti in če so se godile, odstraniti jih, da ostr.ne v veljavi pri j vsakem oni občevalni jezik, katerega je sam navedel; ako ni imel prilike .za to pa se je oglasil, da se mu jo da pravočasno. Kakor se vj|ii, magistrat zavlačuje vso reč ter kar ne more skončati ljudskega štetja, da bi vzel tako čas za revizijo »revizije«. Ali nakana goriškega magistrata: da hi bilo po krivici uštetih toliko in toliko Slovencev med Lahe, se ne sme uresničiti. Časa je tu še dovolj, da se stori vse potrebno, da pokaže ljudsko štetje v Gorici, koliko v resnici je (Slovencev, koliko Lahov in koliko drugih. Za nas je to izredne važnosti, statistika pa mora stre-miti za resnico. Slovenci v Gorici zahtevamo, po vsem tem, kar se je godilo od strani Lahov, polno upoštevanje podanih pritožeb in ki se utegnejo še podati ter — vladno revizijo magistratove revizije. l DOPISI. Iz kanalskega okraja. Anhovo. — Zopet so začukali v »Prim. Listu« iz Anhovega, Poznamo jih. Kakor se pozna ptiča po perju, tako se spozna te lažnjive kljukce po 'ažeh, pika- nju, obrekovanju, namigavanju itd. To so vam domišljavi in ohvaljeni. Oni so vse, drugi nič; prištevajo se med izvoljeno ljudstvo, nas pa štejejo že med pogublje- ' ne. Mislijo, si, ker so v gospodnunčevem ' društvu, jim je vse dovoljeno, pa se gro- ^ zno motijo. Ne povišujte se, ker vedite, | 'da kdor se povišuje, bo ponižan, Vedite, ( da je za vsakim slabim 'dejanjem kazen za petami in da tej pravični kazni tudi vi * ne uidete. | No, pa preidimo na kratko k dopisu j v »Prim. Listu«! Dopisnik omenja, da sta bili 19. febr. t. 1. v Anhovem dve veselici: katoliška in »liberalna«. Pri prvi se je kar | trlo ljudstva, pri napredni so sicer sodelovala tri društva, pa je bilo le toliko ude-' ležencev, da se jih je lahko naštelo na pr-1 ste! Tri društva, pa se je udeležence ua-' štelo na prste. Vrabci se smejejo takim 1 oslarijam. j Kmečko-izobraževalno društvo »Zar-ja« je priredilo 19. februvarija 1.1. pri Jugu v Anhovem zabavo s plesom. To se je javilo Časopisju. Ko so to zvedeli naši klerikalci, skrivši namreč berejo tudi oni napredne liste, prihajalo jim je slabo. Kako preprečiti vse to! Povpraševali so za svet Poncija in Pilata, stavljalii medsebojno po 10 K, bo li ples ali ne, poskočili do orožništva, z besedo rečeno, imeli so ubožci premnogo bi ezpofcrebnega dela. Mi smo molčali in se — smejali! I3© dolgem tuhtanju jo pogruritajo prebistre glavice: Naše katoliško društvo imej ta dan konkurenčno veselico z brezplačno vstopnino! Sasmi sebi sicer škodujemo, a namen le dorežemo, škodujemo tudi »Zar-janom«. Daljv "o sklenili: Vsak ud društva je dolžan agitiratt v izogib smrtnega greha od hiše do hiše — seve skrivši. — Vse se vzame: od dojenčka in srajčnika do sivega starčka. Ne rečem dvakrat, da niso kakemu trdovratnežu plačali še potnino in nagrado. — Na pragu Pekove hiše je kričal nekdo z zatrt pljenim glasom: »Alo, alo, alo, naprej, naprej, nič bat, vse zastonj, naprej, ala malarija, alo nuna itd!« Tako so toraj napolnili veselični prostor, »kakor pravijo. Mi nič ne dvomimo nad tem, ker to piše »Primorski List«. Lastna hvala, cena mala. Društvo »Zarja«, namreč udje, pa se zadovoljno smejejo. Pokrilo se je precejšnje stroške, prebitek pa je priložilo k prej* šnji gotovini. O 'resničnosti teh besedi nam kaže račun skupnih troškov in do-* hodkov pri omenjeni veselici. Koliko dohodkov in stroškov ste imeli pa vi, ljubi klerikalci, pni veselici? Če ni bilo prej bora v blagajni, predejo po tej veselici tam še nadalje pajki svoje mreže. Tako je: Kdor drugim jamo koplje, sam vamjo pade. »Zarjani« in drugi udeleženci plesa pa so se lepo zabavali. Poštena zabava po trudapolnem delu vpliva na človeka dobredejno. Malo smo pojedli, malo popili, v boljšo prebavo smo se malo zavrteli, in da ne zaibim, tudi peli; vse to pa pri lepi svetlobi, dostojni družbi starih in mladih. Fajn je ib' to, pa amen. Če je pa pretegnil kak svetohlinec pri kukanju v temi ali celo plesanju kak prst ali. še celo padel itn cedil meter dolge sline, temu nismo mi krivi. Veselil bi se lahko med nami, se ve, bi se moral dostojno vesti. Taki smo, popustiljivi do skrajnosti, da bi o vsem molčali, a ker smo bili izzvani, smo morali razsvetliti vso zadevo. O priliki pa povemo še nekaj mastnega. Iz bovškega okraja. Iz Čezspče. (Nadaljevanje.) — Čakali smo, da ukrenejo poklicane oblasti potrebno, a čakali smo zaman; zato nadaljujemo: •Vsled prigovarjanja obč. tajnika je županstvo podrlo neko prezidavo, četudi ni dež. odbor tega v svoji rešitvi odločno zahteval. Zastopnik toženca je naprosil županstvo pravočasno, naj počaka s podiranjem do razsodbe sodnije. Ker se je tajniku zdelo podiranje nujno 'in neodložljivo, m pokazal te vloge županu in ne njegovemu namestniku. Priizidavo se je podrlo, občina pa plačala troške podiranja, ker je toženec dobil pravdo. Sreča, da ni občino doletelo še kaj hujšega. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar MonteiL Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Ali je dan že določen?« »Da, danes osem dni bo poroka.« »Gospodična Ema je pri soprogovih stariših?« »Da, aH sedaj par besed, ljubi Monestrel, prišel sem, prositi vas za malo uslugo.« »O, saj veste, gospod notar, da z menoj lahko razpolagate,« odvrne Monestrel. »Poroka bo v osmih dneh in v nedelo teden pridemo v Rovbono nazaj. »Zelo nas bode veselilo...« »Vidite, ravno to hočem, da bi se veselili moji prijatelji in da bi se to pokazalo.« »Kako menite to?« »Popolnoma pr"t>rosto, takoj me bodete razumeli. Dogovoril sem se * gospodom župnikom. Dasi bo po-t oka na željo Felibk ., ?h starišev v njih kraju, bo vendar tudi v Rovboni majhna cerkvena slavnost. Od Saint Mareeflina se pripelje vsa svatovska družba na vozen, katere sem že naročil, moja hči v beli svileni obleki z rnirtovim. vencem in pajčolanom. Naša župna cerkev bo bogato okrašena s cveticami in preprogami, za to sem že vse plačal. Potem bo župnik služil mašo, ravno prav dolgo, da si bodo jludje lahko ogledali Emo v njeni krasoti — imela bo svileno obleko ...« »Belo svileno obleko ,..!« »Da, kupil sem sam svilo v Lvonu, je jako težka in lepa, naročil sem jo naravnost iz tovarne in jo dobil nekoliko ceneje. Po maši bo v moji hiši obed, in razume se, ljubi Monestrel, da ste vi, vaša soproga in hčerka moji gostje.« Monestrel se prikloni v znak hvaležnosti s srečnim smehljajem. »Toda rad bi, da bi bilo razen cerkvene slavnosti še kaj drugega, ne vsakdanjega. Razumete me, jaz sem župan, notar in bogat, poročim svojo edino hčer z mladim možem, ki pride od daleč, da se iiaseli v Rovboni, on je tudi .bogat in stori tu mnogo dobrega, menil sem torej — občina bi bila skoraj primorana, da stori tudi s svoje strani kaj.« »Vi zaslužite, gospod Chanat, vi zaslužite«, pritrdi Monestrel. »Govoril sem o tem z gospodom župnikom, on je z vsem zadovoljen, toda razumete, dragi priajtelj, da se ne sme ne on ne jaz 'postaviti v ospredje. Zato sva mislila na vas, ljubi Monestrel, mislila sva, da bi se vi najlažji sporazumeli z našimi prijatelji in jih pripravili, da bi dal vsak kako majhno vsoto, da se priredi kaka svečanost, namreč nekaj slavolokov, narejenih iz vej, naj bi se postavilo, eden pri vhodu v mesto, eden na glavnem trgu in eden pred našo hišo. Fantje naj bi streljali pri našem prihodu, vse mesto pa naj bi bilo svečano okrašeno, s preprogami, venci in zastavami na hišah, pot naj bo potresena s cvetlicami. Vse bodi, kakor da praznuje vse mesto svečan dogodek v moji družini.« »Z veseljem sepotrudim za to stvar«, pravi Monestrel, samo — au! Lucija, zakaj mi pa stopaš na prste?« »Jaz«, odvrne Lucija z nedolžnim obrazom, »popravila sem si stok« »Drugič bolj pazi, sedaj me pa boli.« »To ni bil moj namen«, pravi in sede k oknu. »Torej, hotel sem reči, težava leži samo v tem, kako naj se pripravi, da dado ljudje denar, saj veste, to je jako kočljiva točka in ...« »Da vem«, pravi Chanat, » in zato sem pa prinesel teh sto frankov. Vi prvi podpišete svoje ime na nabiralno polo in daste teh sto frankov.« »Ali, ali, gospod župan ...« »Le vzemite brez obotavljanja, storite mi uslugo.,Sedaj razumete, da vam ne bode treba še mnogo nabirati, saj ne stane veliko, če se najame voz in pošlje z njim par fantov, mislim, da bo celo zadoščalo za razsvetljavo, nabavite tudi barvaste luči.. Posebno pa, ljubi prijatelj, ne pozabite prigovarjati, da nam ^pridejo ljudje do prvega slavoloka naproti in da bodo ceste oživljene.« »Le zanesite se na me, svojo stvar že naparvim izvrstno.« » Z mojim pomočnikom sem se že dogovoril, pri našem prihodu bo imel^slavnosten govor, v vsem drugem >pa se zanašam na vas, ljubi Monestrel.« »To storite lahko brez skrbi, gospod župan.« »Jutri zjutraj odpotujem. Ni potreba, da bi izvedel kdo kaj o mojem nocojšnjem obisku pri vas. Gelo stvar ste si torej izmislili vi in naši skupni prijatelji. Da častite, svojega župana in mu delate veselje, to je vendar popolnoma naravno, ali ne?« »Gotvo, gotovo, že naredim že, da bo prav.« »Najbolje bi bilo, če greste najprej k SlepiČevim, ta dva vambodeta rada pomagala.« B2C .J.i/ .^MK J&di mWtorfatw činarjih je županstvo brez oponiina tožilo :po odvetniku u/re^tif-stvo samo, -ker si, dragi moj ^prnski »orel« lal#o jtfdei, da so/bili poa* isffiHt za-glavjem ,*ri}e|$' Biljani, ker bi sicer ne smel takolagktl. — Da se je uganjala po-. litika |>ri:misij(wia, ni treba še posebej povdaHatL;ne; vedno pa, če se je učilo tudi lagati "" *..!:. .' ¦„"¦ ' ; V tvojem dopisu čitamo: »Ni vama tre^nrati svojih jnadežev z lažjo. A5i mogoče vesta, kdo -se je pretepal? Morebiti Orli?« Seveda strašiš, da bodeš bdlj jasnoi;pisat/če bodemo mi še pisali. A ravno to zahtevamo, da govoriš bolj jasno resnico, ne pa takšne laži. Ti hočeš kar enostavno potajiti pretep! Da je »Prim. List« dober prebavljač laži j, smo prepričani, a da si ti »biandmo« tak lažnik na katoliški podlagi, tega pač nisem mislil. Mari ne veš, da so se tepli celo sami odborniki? Mari ne veš, kje sta bila sam načelnik,in.predsednik? Pa ne veš, da so morali stopiti posredovalci vmes, ker bi prišlo inačc do tožbe? Veš kaj, za danes nočem več govoriti o tem, ker vern, da ugaja naša pristna briška kapljica marsikateremu, a bodi uverjen, da če bodeš še enkrat ta'ko nesramno lagal, da ti osvetlimo ves dogodljaj na takšen način, kakor-šen ti gotovo ne bode všeč. Značilno pa je vendar to, da se je spustil v pretep tudi on, ki kaj takega ni nikdar storil, dokler je bil član našega naprednega društva. S tem, da smo omenili vašo veselico, ni še rečeno, da se brigamo za vaše prireditve, ker te nas zares le toliko skrbijo kot n. pr. oni sneg, katerega vidimo o Sv. Ivanu, Ojmenili smo le radi tega, ker se vsa stvar tako nekako vjema, — na željo ti pa vso stvar bolj razložimo. Kakor vidimo, se pa ti ires zanimaš za naše prireditve, ker hočeš v svoji bujni čukovski fantaziji vedeti, da bi bili mi napravili na sklep misijona veselico na Križadi. Da odgovarja naša opomba glede vaše veselice resnici,'priča-'še-t©, da s;e ne upaš ugovarjati. Da pa je tvoje čukanje o veselici na Križadi laž, spr.ičuje že to, da pri nas ni V-« v. Pa pustimo zmešanca sedaj na miru. Upamo pa, da se bomo še videli, »ko bode bolj jasno«. Bog te živi! Iz goriške okolice. Osek. — (Posledice politike po kranjskem receptu.) Preteklo nedeljo zvečer je prišlo do pretepa v oseški klerikalni krčmi in sicer mied zagrizenimi klerikalnimi 'pajdaši in našimi fanti. Prvi so brez najmanjšega povoda napadli naše. Med klerikalnimi divjaki se je najbolj odlikoval nekdo, ki je baje oblečen s samimi farovškimi gvanti ter je bil baje on pravi provzročitelj pretepa. Drugi nekdo je brž tekel po orožnike, najbrž zato, da-bi odvrnil sum, da bi bili oni napadalci. No, počakajmo malce, da vidimo, kaj poreče dopisnik »Novega časa«! — O Franke, Frarike! Boljše bi bilo, da bi ne bil nikoli na »sredi sveta«! Iz §ML|§pfc-.(Naš nemški" postaiejia-čelniki)^ NietaflSasa je bil mir* pred njim. Ali sedaj vadimo, da se ni nič poboljšal pač pa pomtišal. Dne 5. t. m. so '.razkladali pri vlaScu ob 1.15 pop. razno, blago, med tem neki. prazen sod; ko je dobil n& Mayer dotfčno sprenarico v roke, je začel ,psovati in rentačiti po nemško, te je prišla' omenjena pošiljatev, s Češkega in so bite vozne listine po češko, izpolnjene. Kaikor se govori, je renta^il Maier nekaj kaikor »Schweinerei« ali »verihichte Sclnveine«. Na pošiljatvi adresata je bila potem pupravljemi češka označba predmeta po nemško! Take reči ¦uganja Maier. Do Ši. Petra je prišla češka pošiljatev čista kot odposlana, naš Maier jo je moral pripraviti po nemško. Vprašamo ga tudi, kje je pečat, ki ga je napravila uprava Vipavske železnice? Zakaj rabi drug, samo nemški pečat? Zakaj izdaje samo nemške tiskovine in ne dvojezičnih? — Mi srno siti tega oholega Germana. Naše županstvo in iposlanci naj se dvignejo, da zapusti ta človek, ki nas ¦tako žali, slovenski-Št. Peter tsr gre kam med nemške rovtaije, naj gre v nemško »Schweinerei«. Proč ž njim iz Št. Petra! Iz Gor. Cerovega, (Požar.) - Dne 12. t. m. v nedeljo se je imela1 pri nas hiša Ivana Humana, in sicer je nastal ogenj 10 min. čez poldan. Zgorelo •mu je vse poslopje im premičnine ter nekaj .denarja v bankovcih po 20 K. Zgorel je tudi 3 mesece star otrok. Ena jun-ica je popolnoma upepeljena. Gospodar Ivan Hiunar se je ožgal močno po obrazu in rokah. Peljali so ga v goriško bolnišnico. Cerovci so pridno gasili in delali, da se ni ogenj razširil; v nevarnosti je bilo 30-—40 hiš. Ljudsko štetje. 3t. Andrež šteje 1738 prebivalcev, hiš 302. Po narodnosti so vsi Slovenci, razven 5 Nemcev, 1 Čeha, I Poljaka in 4 Lahov. poziv r Skiir.joč se na današnji uvodni članek poživljamo vse one, katerim se je godila kaka krivica pri prvotnem izpolnjevanju popisnih pol ali pri reviziji glede občevalnega jezika, pa te krivice še niso naznanili, da jo naznanijo nemudoma odboru 'al ljudslko štetje. Tajnik odbora, za ljudsko štetje je na .razpolago strankam vsak dan od 9. do 10. dopoldne ter od 1.—3. popoldne v prostorih Slov. podpornega in bralnega.društva v ulici sv. Ivana. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo : v. Cirila tn Metoda so zložili na pepehiično sredo zbrani narodnjaki v gostilni g. Ivana MikiaviČa v Kobaridu 7 K. Živeli! Domače vesti. Podporno društvo za slovenske viso-šolce na Dunaju je!prejeto do 7. maircu podpor 240 K. Darove sprejema blagajnik Ivan Lu~ zar, nadrevident južne žel. v p., Dunaj," •lil, Reisnerstrasse 27. Smrtna kosa. -j- V Sežani so pokopali ugledno gospo, priljubljeno rodoljubko Janjo Stolfa. Naj počiva v miru! Vladna akcija v pomoč goriški deželi. — Furlanska poslanca Faidutti in Bu-gatto sta bila pri min. predsedniku popra-šat, kaj je z ono napovedano akcijo vlade v gospodarsko -pomoč naši deželi? V zadnji seji, ki je bila že/kdo ve kdaj, se je bilo določilo, da se izda poročilo o storjenih sklepih ter o stadiju, v katerem se nahajajo zapričeta dela. Ali tega poročila ni nikjer. Poslanca sta bila tudi pri '.se!k-cljskem načelniku baronu Englu, ki je predsedoval komisiji za Goriško-Gradi-ščansko, pa; tudi nista nič izvedela; obljubil pa je, da se bo bavil s'to rečjo. —-Nič ni, ker so zapadeaU to akcijo v deželnem zboru, kakor smo to že obrazložili. Novi tržaški škof dr. A. Karlin dospe drevi v Gorico, kjer bo gost nadškofa. Jutri dop. odpotuje v Trst. Slovenska deželna kmetijska šola v močvirju. — Kleiikaiee je dirnilo neprijetno, ker je »Soča« razkrila novo nakano dež. odbora pi oti Slovencem naperjeno: porabiti sedanje prostore slov. dež. kmetijske šole za laško kitietijsiko šolo, za slovensko pa dobiti »primeren prostor« v Rožni dolini. Resnica ie, da misli deželni odbor to izvesti. Razume se samo po sebi, da pride ta reč tudi v deželni zbor. To siito tudi 'povedali ter irekli, da sedanja deželnozborska večina pritrdi vsemu, kar bo hotel deželni odbor. Rekli srno, da slov. klerikalni poslanci pokimajo: da so zopet nekaj prisedeli »v blagor ljudstva«. — Neumna »Goniča« pravi, da imamo namen, hisjskati! Comu pa hujskatiV Resnico smo povedali, razkrili smo nakano deželnega odbora, katera se ne sme ures-ničiti. Dobro delo smo storili. Vsak zaveden kmetje na naši strani proti peklenski nakani deželnega odbora, ki hoče uničiti slov. deželno kmetijsko šolo. Vse go-bezdanje rn zavijanje »Gorice« ne pomaga nič. Razkrita je nakana. Povemo »Gorici«, da so kmetje proti tej nameri, ki se na noben način ne sme uresničiti. »Gorica« ima uslabo vest, zato pa zavija m se zvija. Reči bi morala: slov. deželna kmetijska šola ne sme iz sedanjih prostorov. AH tega noče reči, iker ve, kaj se namerava; pripoveduje pa, da se utegne na sedanjem prostoru laške dež. kmetijske šole zgraditi deželna bolnišnica, radi česar bo treba premestiti kam drugam laško kmetijsko šolo. Aha! Premostiti jo bo treba ,.. ponavljamo, da jo hočejo nastaniti v prostorih sedanje slov. kmetijske šole, to pa .pahniti na »primeren prostor« v Rožno dolino. Za danes dostavljamo le še to: da je i vest o premestitvi slov. dež. kmetijske šole pripovedoval temu in onemu tudi »To bo moja prva pot« I »Torej je reč končana!« »2elhn Vam srečno pot.« I »Hvala, hvada. Vesel sem, da bo že vendar enkrat poroka, zadnji čas sem izdal res mnogo denarja.« »Da, ali zato bo vsa stvar tem sijajnejša.« 'Komaj je zaprl-Granat vrata za seboj, ko je vdarila Lucija v glasen smeh, toda premotil" jo je nov obisk. Prišel je gospod Laforet, ki je potegnil Monestrela v kot, češ, da mu ima povedan' skrivnost. »Ali smem zaupati v vašo molčečnost,« vpraša. »Gotovo lahke« »Svojo hčer sem zaročil z gospodom Provierom iz Grenoblau »Čestitam; ali je vaš zet sin župana v GrenoMu?« »Ne, on je pisarniški predstojnik pri enem tamošnjih notarjev.« »Torej se preseli vaša hčer v Grenobl?« »Ne, moj zet pride sem.« »Ali ibo živel kot zasebnik?« »Ne, postati hoče notar.« . »Ali mu hočete kupiti Malansovo pisarno V«1 »Ne, ta ni zanič, hočem kupiti raje svojo staro nazaj.« »Kaj, Chanatovo pisarno?« : »Seveda.«" »Te vam ne proda nikdar, hoče jo odstopiti svojemu zetu.« »Moj ljubi Monestrel, vem kaj rečem, plačam mu zahtevano vsoto in on mi jo bo odstopil.« »Tu se pa motite.« »Ne motim se, kajti — zakaj bi vam zamolčal, pričela sva že obravnavati radi tega in upam, v kratkem bova gotova ... Ali za to ne gre, prišel sem vas prosit, če hi hoteli biti ena poročnih prič?« »O, z veseljem, gospod Laforet.« »Drugega ne želim za danes nič, lepa hvala in lahko noč.« »Na svidenje!« »Kako?« si je mislil Monestrel, ko je spremil Lafo-reta" skozi vrata, on bo "zopet notar, mogoče celo župan — na vsak način grem k' poroki — gotovo bo zopet gostovanje ...« Ko je prišel Monestrel zopet v sobo, ga vpraša Lucija: »Ti vendar ne misliš resno s Chanatovo stvarjo?« »Zakaj ne?« »Ker je res smešna.« »Gotvo, v vsakem oziru!« »Ali občina je vendar dolžna svojemu županu to slavlje.« »Če bi ga hotela slaviti, bi prišla že sama na to. Kaj pa je vendar storil za naš kraj? Potem pa, kdo ti bode ¦pa verjel, da si dal ti v ta namen sto frankov?« »Zakaj ne?.Če se meni šijubi dati sto frankov, ali jih nimam?« »Ne, tega nisi zmožen I« »Kaj hočeš reči s tem?« »Lahko si tolmačiš, kakpj hočeš.« »Razumem,- da si ti nesramna«. »Nisem nesramna, pač pa vidim že vnaprej, da se ti bodo ljudje smejali.« »Lucija ...« - . . »Oče, ti me vendar ne misliš zopet tepsti?« »Toda Lucija«, miri mati. Deklica se vzdigne, vzame svečo, jo prižge in z mirnim >¦>lahko noč« zapusti sobo. »Včasih je res preveč predrzna«, pravi Monestrel. »Pusti jo vendar«, odgovori žena, »saj veš, da je to v njenem značaju, ko bode enkrat omožena, ji že mož obrne glavo na pravo stran.« Drugega dne je šel Monestrel k davkarju. »Dober dan, tjospod davkar«, ga pozdravi Monestrel. »Dober dan«, oUvrne Slepič, ki je korakal razburjen po sobi z nekim papirjem v roki. »Povejte mi, aH niste tudi vi član literarnega kluba?« »Seveda«. »Torej me tudi vi niste hoteli sprejeti?« »Jaz! O gospod pl. jSlepič, če bi bilo v moji muči ... jaz sem radi tega neutolažljiv ... Toda kaj morem sam, sredi teh ničvrednih lepublikancev.« »Izstopite vendar.« »Saj sem samo za to, da slišim, kaj govore.« Gospod Slepič se nasmeje. »Sedite vendar, gospod Monestrel«, reče. Ko sta oba sedla, mu pokaže pismo, ki ga je, držal ves čas v roki. »Berite, ravnokar sem ga dobil.« Glasilo se je: Spoštovani gospod! Zbor članov literarnega kluba obžaiuje, da se vaši prošnji za spremni ni moglo ugoditi. Z odličnim spoštovanjem, predsednik literarnega kluba : J. Malaus notar. (Dalje prih.) sam ravnatelj te šol«, in sicer z veseljem, ker je unet za tako premestitev!!! Vodovod za Gorico. ¦— Ž Dunaja poročajo tukajSmji »L' Eco«', da je bilo upravno postopanje za vodovod iz Hublja tako pomanjkljivo, da ne more dobiti mi-nisterskega privoljenja, ampak potreba bo npvlhvkomisij, novih o«^ov na Hcu mesta, da se dc&ilivii^^ Primorsko - Je že nekaj nezaslišanega to! Cesar se-lotita deželni odbor in goriški magistrat, tega ne moreta z lepa perfekcionirati! V Monako vem je umrl grof At>tur 13ague'r; bivši španski pošta*niR na-belgij-skeirn dvoru. Bil je na potu v Gorico, kamor pa so v nedeljo pripeljali le njegovo truplo ter je položili v rak vi rodbrne Ba-guer-Catterrni k večnemu počitku. Pokojni je bil brat tukajšnjega grofa /lati jelen«. Osrednje društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov rta Dunaju, deželna va;bi k občnemu zboru ki se bo vršil dne* 2. aprila 1911. ob 3. uri popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani po običajnem vspo-redu-. — Tovariši! Pokažite, da se tudi mi na jugu zavedamo naših stanovskih dolžnosti in pridite, kdor le zamorc od doma. k občnemu zboru. Sramotno bi bilo za nas, ako bi zaostajali za. drugimi deželami in prišli v tako pičlem številu, kakor je pri nas navada. Vsak član naj pripelje soseda nečlana. Tovariši nečlani dobrodošli. — Odbor. K nesreči v Prvačini. ¦-- Ponesrečeni železniški uslužbenec, kateremu je vlak iz Trsta odtrgal glavo, se piše Kikelj ter je stanoval v Trstu. Pokopali so ga v Prvačini. Pameten norec. — Rekel je, da je norec, zato so ga ' .i poslali v deželno umobolnico, ali <*d tam so ga spravili v zapor. To je tisti človek, ki je bil ukradel neko dvokolo v Židovski ulici. Piše se Leopold Jereb iz Kamniške okolice doma. Išče ga sodnija v'Ljubljani. Zažgal svojo hišo? — Aretirali so nekega Ivana Pahorja iz Dola na Goriškem, ker je na sumu, da je zažgal svojo hisšo z namenom, da dobi odškodnino. Po zaporih je hrepenel neki čevljarsk' pomočnik Josip Verder iz Gradca. Hodil je po Gorici ali dela ni mogel dobiti. Zato je naprosil redarja, naj ga aretira, če*š, da je -brez sredstev. Ker ga redar iiii luslišal, je začel Verder zmerjati redarja in sicer tako, da ga je slednjič aretiral. Talko se je izpolnila Verdcrju srčna želja, da je prišel v zapor, kjer ura dajo jesti in kjer 'bo v miru ležal. Ali dobil je sikom malo preveč »dobrega« — kajti sodnija mu je prisodila 13 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak-mesec. Ranjen je bil Alojzij Pahor v pretepu v neki gostilni za gradom v Gorici, nastalem med vojaki in civilisti. Pretep so izzvali laški plesalci. S steklenico je bil ranil Avgust Lasič iz Vrtojbe Ivana J«! ca ob Božiču v neki gostilni. Lasič je obsojen na 14 dni zapora in odškodnino za bolečine mora plačati Jarcu. Procesiji se ni odkril 2. novembra lani neki Candido de Filippiz iz Italije doma. Obsojen je foil radi tega na 4 dni zapora. Svarilo! Pri nakupovanju kavine primesi občinstvo vse premalo pazi. Marsikdo zahteva kar kratkomalo v trgovini »cikorijo« in vzame, kar mu prodajalec da v roko. To ni prav. Treba je izročilo zahtevati »Kolinsko cikorijo« ali. »Kolinsko kavno primes«, potem še-^le bo dobil v resnici izvrstno kavno primes. Vsakdo naj smatra za svojo dolžnost, da zahteva vedno in povsod edino le to kavno primes, ki jo izdeluje »Kolinska tovarna v Ljubljani«, edino slovansko podjetje te vrste na vsem slovanskem jugu. Opozarjamo, da dobiva od prodane »Kolinske kavine pri mesi« Družba sv. Cirila hi Metoda lep letni prispevek. Cim več se bo te kavne primesi prodajalo, tem večji bo ta letni prispevek. Zato še enkrat: Zahtevajte povsod edino-le: »Kolinsko kavno primes«. Znamenita »krlžnotermalna kopel« v Gorici. — Zdravstveno prav dragocena iznajdba je izšla iz sanitetne tvrdke Kreuzversand (Dirnaj-Monakovo). To je namreč parnovročezračni aparat, ki ga pripravno lahko vsakdo postavi v stanovanju. Potrebuje malo prostora, zunanjost njegova, gumiram azbest, je pa jako prikupna. Aparat, ki ima četvero sten in praktično notranjo opravo, je v malo minutah sestavljen. I^eprostost konstrukcije je naravnost presenetljiva, tla se ne pomočijo z vodo, v sobi se rie nabira para. V petih minutah si vsakdo lahko doma poleg svoje postelje za majhen denar pripravi potilno kopel. Kakor izpričujejo sve-dočbe, so se križnotermalne kopeli prav do(b:o obnesle prt^-ptelilajenju, protinu, revmatizmu, ishiasu, dalje pri pomankanju spanja, nervoznosti, bolezni na ledicah, siadkosečnosti in različnih infekcijskih boleznih. Med drugim je razgrnjeno natančno pismo .g. primarija dr.ja Knappit-scha, ki priznava, da so se križnoter-malne kopeli na drugem medicinskem oddelku Splošne bolnice v Gradcu obnesle. V Avstriji je bilo teh aparatov že čez 11.000 prodanih različnim bolnicam, sana-torijem in privatnim osebam. Vsi, ki se za ta aparat zanimajo, si ga lahko tri dni, ne da bi,ga morali kupiti, ogledajo od 9. do 1.2, ure dopoldne in od l.. do 6. popoldne pri inženirju-potniku sanitetne, tvrdke Kreuzversand v hotelu »Post« I. nadstropje 17. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Piva se je popilo v Gorici . meseca jaintvarrja 1.1. 591 hI. »Austro-Americana« je imela v januarju t. 1. dohodkov K 1,879.739; v primeri z lanskim januarjem več K 197.593. Prevozila je v .istem mesecu morskih milj 112.880, več za 11.581 od lanskega januarja. Trgovsko-obrtna zbornica. — Trgov. minister je 'potrdil izvolitev Jos. Venutija za predsednika in Jos. Mulitscha za podpredsednika trgovske hi obrtne zbornice Gorici. Ladjedelnica v Tržiču. — jS pomočjo zavodov »Wiener Bank-Verein« in nekega drugega društva na Nižje-Avstrij-skem namerava ladjedelnica v Tržiču povišati svoj kapital od 3 na 6 milijonov K. Ladjedelnica -izdela ladjo-križarko. Nemški kapital! Tržič bo najbrže izdatno pomagal nemškemu vplivu ob Adriji! Izkaz posredovalnice trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se- 1 knjigovodja, 1 korespondent, 1 komunist, 2 potnika, 2 skladiščnika, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik ma-nufaktutne strelke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 ikontoristinja, 10 prodajalk, 7 učencev. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 korespondenta, 3 kontoristi, 4posiovcdje, 3 potniki, 4 skladiščniki, 26 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov ma-nutakturne stroke, 14 pomočnikov Šp«-cei ijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske skoke, 8 kontoristinj, 9 blagajn ičark, 13 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za dtuge pa proti mali odškodnini. Kolinska tovarna za kavino primes v Ljubljani je pristopila kot prvi ustanovni član k društvu slov. trgovskih potnikov v Ljubljani z zneskom 200 K.. S tem je Kolinska tovarna pokazala, kako dobro zna ceniti slovenske trgovske potnike kot me-rodajne faktorje v trgovstvu. Vsem našim članom kakor sploh vsakemu slov. trgovskemu potniku pa naj bo to v borilo, da povsodi kar najtoplejše priporoča izdelke iz edino slovenskega podjetja za kavino primes. Društvo slov. potnikov se nadeja, da se bodo še druge tvrdke rado-voljno odzvaJe k pristopu kot ustanovni člani, kar bodo trgovski potniki vedeli na potovanju vedmo zelo ceniti. Kože za podplate se podražijo. — Dne 10. t. m. je bila na Dunaju skupščina to-va:narjev kožnih podplatov. Sklenili so, da se cene kože za podplate povišajo za 20 K na 100 kg, in to glede" na neprestano podraževanje surove kože. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« ponov- , ,«o uljudno vabi' vse gig. člane, da se v j obilnem številu udeleže II, rednega ob- , čnega zbora, kateri se bo vršil v nedeljo 19. t. m. ob 2. mil popoldne. Po tačanem občnem zboru foo izlet v Podgo.ro. Odbor. Tajništvo kolesarskega društva »Go* «1ca« vabi gg. odbornike k redrn seji, koja bo v četrtek dne 16. marca 1.1. ob 8a/; uri zvečer v društveni sobi. ^ Tajnik. Politični pregled. Nemški cesar se snide z italijanskim, kraljem dne 25. t. m. v Benetkah. Od tem odpotuje cesar na Krf. Ogrski državni proračun je tudi dokaz, kako občutijo -tudi- na- Ogrskem .posledice gospodarske krize. V zbornici je poročevalec Roland povdarjal, da se doT hodki niso povišali vsporekino z večjimi izdatki. Italijanski kralj in kraljica prideta v Srbijo, kakor poroča srbska »Omladina« po jubilarnih svečanostih v Italiji. Iz Be-r legagrada pojde italijanski kralj s kraljico v posete k bolgarskemu carju Ferdinandu. Razne vesti. Slovenski skup v Puli vaJbi na veselico s plesom v »'Postojnski jami« dne 18. t. m. v dvorani Narodnega Doma. Cisti dob:*e>k se vporaM za vsesokolski zlet v Zagreb. Hrvatje na razstavi v Klntu. — V srbskem paviljonu na razstavi v Rimu izstavijo svoja dela tudi' n-vateri hrvatski umetniki: Mestrovič, Rosamdič, Rački, Babic, itd. V srbskem ipavillonu bo okoli 200 umetniških del. Žena Vereščagina, slavnega (ruskega slikarja, se je vstrelila v bolnišnici v Moskvi radi neozdravljive bolezni, Vere-ščagrn je bil, kakor znano, m časas ,ru-sko-japonske vojne na oklopnici »Petro-pavlovsk« ter se Ž njo vred potopil. 25 milijonov rubljev za pospeševanje aviatike v Rusiji? — Odsek za narodno obrambo je predložil dumi predlog za 25 milijonov rubljev, ki naj se porabijo m pospeševanje anriatike. Ruska vlada je. predložila dumi zakonski načrt za prost uvoz letalnih aparatov in avktičnlh iprett* metov. AJcad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu si je izvolil na svojem I. red. obč. zboru letn. tečaja: dne 4. III. 1911 sledeči odbor: predsednik: Ogorevc Martin eand. med., podpredsed.: Vrečko Vladimir cand. med., tajnik: Marin Vilko stud. med., blagajnik: Miikuš Rudolf stud. med., gospodar: Krulej Ernest cand. geod., 'knjižničar: Skasa Fran cand. iur.,. odb. namestnik: Šmid Josip cand. iur., revizorja: Hrovat Anton cand. med., Košan Janko cand. iur. Adventist pri vojakih. — Pripadniki sekte »Adventisti sedmega kine« ne smejo po svojih pravilih ničesar delati ob sobotah. Nauniann je pripadal tej sekti. Kar je pri vojakih v Berolinu, je dobil radi insub-ordinacijie do sedaj že za ipet let ječe. Ker se me uda, 'pride še enkinat pred vojaško sodišče, ki ga bo obsodilo na dosmrtno ječo, ako ga ne bo poniilostil nemški cesar. na četrti strani.) Dama katera skrbi zk zdravo kožo iti hoče usnebiti se peg ter obraniti nežno in niehko koifo ter belo polt, ?e umiva le z liljimm mlcdnlm (* milom (znamk, konjiček) * tvrdke Bergmann & drug Teschen na Elbi. Komad po 80 vin. še dobi r vseh lekarnah, mirodilnioah in prodajalnah parfumov. BENJAMIN je na ogled si.-občinstvu u izložbi turdke J. IHEDUED - GORICn. 3195 bavarski, princ-ssaent Luitpold, zdrav in pri moči Tem povodom se V nabralo v dobrodelne namene iVs imlijona mark. Na Bavarskem so otfločili,/da morajo vsi otroci, ki so se irodili 12. t. m.- 'dobiti pri krstu ime Luitpoid', Luitpold, Liutpold, prihaja iz »liut« (ljudstvo), m.pold; (pald); junak. Luitpold znači torej junak iz-ljudstva. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je peljal z Brionskih o ">kov v Trst, ogledait si »dreadfioughta«, ki si-a v delu. Ena ladja je že skoiro dograjena, m. drugi pridno vršijo dela. Kdaj bo spuščen prvi »dread-nought« v morje, se še «ne ve, tudi ni" še določeno ime; Toliko nasproti raznim poročilom v listih. Društvo proti ženskim hlačam, — V Budimpešti kar ne morejo trpeti novega ženskega hlačnega krila. Ne le, da so in-zultiraK na ulici ženske v novi modi, ampak ustanovili so sedaj društvo proti ženskemu hlačnemu krilu. V Temešvaru in Debrecinu so žvižgali in zapodili ženske v hlačah. Kakor se vidi, imajo na Oger-skem velik strah pred novim hlačnim krilom. Najbrže jim delajo' »ženske v hlačah« že dosedaj preveč preglavic! Ljubljanska Kreditna banka. Iz iporočila /upravnega sveta o poslovnem delu 1°10 in iz letae bilance posnemamo to-le: »Ljubljanska kreditna banka« je v 10. poslovnem ietu dosegla ne samo najvišji čisti dobiček, nego razpolaga koncem desetletja svojega obstanka s polno vplačano delniško glavnico 5 milijonov kron, dalje z reservnim in pokojninskim iondom 61t) tisoč kron in je prvič dosegla in prekoračila v splošnem prometu znesek milijarde kron. Cisti dobiček znaša K 326.83273 ter prištevši prenos dobička iz 1. 1909 K 31.440/99 skupno K 358.27372 kar odgovarja dO" malega 12%-nemu obrestovanju za leto 1910 vpoštev prihajajoče delniške glavnice. .3 milijonov kron. V splošnem se mora glede preteklega poslovanjaJeta omeniti, da je posebno II. poluletje vsled visoke obrestne mere ugodno vplivalo na čisti donos, eskompt-nega oddelka; tudi vloge na knjižice so se v precejšnji meri povečale kljub znanim neugodnim razmeram. Stanje vlog na knjižice- je bilo 31..decembra 1910 >K 6,699.629'57; vlog na tekoči račun in žirokonto je bilo 31. decem. 1910 K 4,364.509'H; tekom 1. 1910 se le ekskomptovalo menic za K 30,980.073'19; reeskomptovalo pa za K 28r933.433'56; stanje menične listnice 31. deeemibra 1910 je (bilo K 6,012.487'24. Vrednostnih papirjev je bilo 31. decembra 1910 za K 1,818.111 17. Keservni Zaklad je znašal koncem 1. 1910 K 493.46474. Splošni promet vseh bančnih oddelkov je znašal v preteklem poslovnem letu K 1.033,812.742'46, proti 1. 1909 za K 276,85S.455'54 več. Ravnatelj gosp. PeCanka je poročal o razdelitvi čistega dobička, ki znaša K 358.27372, in predlagal sledeče: Odkaže naj se: 1. 5% na dotacija reservrteimi zakladu K 16.341'64. 1. 5%na dividenda in 2% superdividenda K 210.000'—. 3. 10% tantiema upravnemu svetu K 16.04911. 4. Dotacija' pokojninskemu zakhdu K 1O.OOO/r-v. 5.. Dpfacila posebni, resmri za morebitne menične, izgube K 20.000'—. 6. .Dotacija za narodne in dobrodelne namene K 10.000'—. 7.. Posebna dotacija rednemu reservriemu zakladu K 25.592'82. 8. Prenos na novi račun K 50/290'15. Predlog se je soglasno sprejel. Nato se je vršila volitev v upravni odbor. Izvoljeni so "bili: Ivan Hribar, državni poslanec itd.; Jos. A. Špitalskv, namestnik generalnega ravnateljstva »Živ^ nostehike banke«; Ivan Knez, veletržee, deželni poslanec itd.; Kornelij Gorup vitez Slavinski, veletržee; Gabrijel Jelov-šek, veleposestnik; Karel Ježek,; tovarnar; Fran Krasnv, arhitekt; dr. Ivan Tavčar, deželni odbornik in odvetnik; dr. Karel Triller, deželni poslanec, in odvetnik; Alojzij Vodnik, kamnosek; Urban Zupan, veletržee in Fran Majly, tovarnar. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni: Vit Hrdhra, (ravnatelj »Živnostenske banke«, Robert Kolimarn, veletržee, Ubald Pl. Troikoczy, lekarnar in posestnik, Fran Crobath in Ivan Mejač, trgovec. Mali oglasi. iiajmaniSa pristojbina stane 60 tU. Ako je oglu obsclnejsr se ratoma sa vsako besedo 3 vlu. HajpripravnejSe inseriranje ia trgorce ioobilnlke. Koliko Je manjSIh trgovcav ta obrtnikOT » Ooriof, katerih na deželi (in celo ˇ mestu* nlhSa n« potna, ker nikjer ne innerlrajo. Skoda nI majhna. Ilo itrnilai je vec praznih hrastovih sodov R3 UlUllo} 2 kadi, vsaka po 10 hektolitrov in 1 zapornica (škalon): — Naslov pove nage upvavništvo. Dva krojaška pomočiiika ESi%.J$ trgovec in krojač v Kanalu. - Delo stalno. Hianihiica in pssojihica » Skriljab registrovana sadmga z neomejeno znezo VABILO XI. LETNI Ivan Kravos nIirNil.ll.G8RiliinlEQnwit.il sedlarska delavnica ščiae, potovalne potrebščine kakor: kov- Cege, torbice, denarnice, listnice ^mma!Siaimm^ itd. — Izvršuje in sprejema t Rtj^HBS popravo različne koleseljne in ^^^^^^ == kočije. ===== Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne. "*»Ul In zmagovit na tla domača 9e Jefte s hrabro četo vrača. Nasproti hči mu prileti, a on takole govori: „Že vem zakaj hiti tako, da kupim v dar ji par — „0H0!" Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! ki se bodo vršil u nedeljo, 26. irarca 1.1. ob 3. uri pop. v zadružni sobi u Skriljah. Dnevni red V .1. PoroeUo nadelstva; 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjen je računa za leto 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prečitanje revizij, poročila. 6. Morebitni predlogi. Za slučaj, da ne pride zadostno . število udov, skliče se drugi občni zbor ravno tisti dan ob 4. uri popoldne. i SKRILJE, dne 10. marca 1911. j NačelsUo. Kreditno in eskomptno društvo. PULJ. natečaj. V Biljani se zgradi novo šolsko poslopje. Dela so pioračunjena na 2i.257 K 79 vin., varščine se zahteva 1063 K. Ponudbe (kolek. 1 K) sprejema c. kr. okrajni šolski svet v Gradišču do 12. ure opoludne dne 30. t. m. Tam se dajejo, ludi vsa druga pojasnila. — Oddajna komisija je sklicana ua 31. dan t. ni. ob 10. uri predp. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je JLUSTHOM TEDNIK", ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno ie 1*80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! našlo v : Blusirooani tednik, Llubijana Ivan Maroni - Gorica ulica Ariosto Mattioli goriška "tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprejme se feakorSnokoli delo. Od 14, do uMeuSega 17. t. m. daje normami iz trsta grafologična pojasnila o značaju, temperameriiu itd. Hotel Union 1. nadstropje vrata 9, od 10.-12. in od 2-7. K. Z. O. J. Ulica Gtosue Carflueci 4>. Uradne ure od 9.—12. predpoldne in od 3.-6. popoldne. .Sprejema: u) hranilne vlo^e iu obrestuje po -iV/o b) vloge ua tekoči račun c) sirotinske tedenske vloge. Članom daje predujme in kredite v svrho poboljšanja njihovega stanjii in gospodarstva; izvršuje iukusiranje, eskomplujo menico in dajo informacije o vsakem bančnem poslu. Svojim članom daje društvo svete v vsem, kar se tiče različnih taks in drugih finančnih po-Iov. ! Kdo ne pozna tvrdke SMtel Kerševani <& Cuk na Stolne]« trga (Plazza Dnom o) n GORICI iteo. o? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria Šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter deiajo še po 10-letni uporabi brezšuritno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji ' so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- ...„-„__ pom šivalnega stroja - »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenje grozdja, plnge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVAi\I & ČUK, ki jih sama izdeluje. Puške, 88 mokrese, rirngo belgijsko orožje, streljho. — Velika izber . gramofonov. Dale na obrobe. CENIKI fe== se razpošiljajo zastonj. = MGoriška ljudska posojilnica'1 vpisana sadruira z omejenim Jamstvom. (V lastni hl»> ftosposka ulica ii. 7, I. nadstr.) — Talafoa it. 78. RaCun poiUe hranilnice Itef. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vlo0« se obrestujejo po 4l/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posoiil-mca sania. r » r » Hranilne vloffe ss sprejemajo od vsakogar. .x. ^••0l"i*Mda1ejo2adružnikoaina vknjižbe po 5!/t%, na var-ečmo ah zastave in na menjice po 6 %. Olavnl; dalažl ae obrestujejo koncem leta 1909. s 6 %. ' ftKQ7?fS"1- 3l" d^190?;: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku lA&ioa '¦ ""DHraDl|ne y'ope: 1,654.661-17. Posojila: 2btm72' "~ Re8Grvni zakUd: 91.740*59. - Vrednost hiS: ^ffiMfetttte^ffi^BBalamfflffia^^ 444