IS OBRAVNAVAL POROČILO O STANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OŠ IN VVO
Premalo ustreznih kadrov
Na onl svojih zadnjih sej /e izvršni svot naše občino obravnaval poročilo o stanju vzgojm in izobraževanja v OŠ in VVO v občini Ljubljana Contor, ki ga ja pripravil Zavod za šolstvo SRS OE-Ljubljana. Poročilo /e prodhodno obravnaval tudi odbor za vzgojo in izobraževanjo pri IS, kijo prodložil ob poročilu izvršnomu svotu svojo ugo-tovitve in pripombo in s tem opozoril na noka-toro najpomombnojŠB probleme na tom po-dročju.
Poročilo, ki se nanaša pred-vsem na šolsko leto 1977/78, v uvodu obravnava podružb-ljanje vzgoje in izobraževanja. V procesu podružbljanja vzgoje in izobraževanja je bil dosežen relativen napredek, ki se odraža predvsem na boljšem sodelovanju pred-stavnikov družbenega intere-sa v organih šol. Vendar pa ta aktivnost še vedno ni takšna, da bi delegati dejansko pred-stavljali sredino, ki jih je dele-girala. Povezanost osnovnih šol in vzgojnovarstvenih orga-nizacij s krajevno skupnostjo in OZD še tudi ni dobilo zaže-ljene oblike in vsebine, saj se le-ta kaže v večji ali manjši meri predvsem le ob izvedbi določenih akcij (varstvo oko-lja, proslave itd.). Odgovor-nost za povezovanje pa prav gotovo ne more ležati le na šoli sami.
Uresničevanje
vzgojnoizobraževalnih
smotrov
V občini Ljubljana Center deluje sedem popolnih osnov-nih šol. Pod upravo OŠ Ledi-na delujejo tudi oddelki osnovne šole v KC za šoloob-vezne otroke, ki so na zdrav-ljenju iz vse Slovenije.
Šolska mreža je že več let ista, saj šole v naši občini sprejemajo razen otrok iz na-
še občine tudi dokaj veliko število otrok iz ostalih ljub-ljanskih in celo izvenljubljan-skih občin.
Najbolj pereč problem je skoraj na vseh šolah, že nekaj let, pomankanje ustreznih pe-dagoških kadrov. Dejstvo, da je izvajalo vzgojnoizobraže-valni proces šest učiteljev na. razredni stopnji in deset na predmetni stopnji je zaskrb-ljujoče, še toliko bolj ob dej-stvu, da se stanje ne izboljšu-je. V prizadevanjih za kar naj-boljšo kadrovsko zasedbo se šole srečujejo s stanovanjsko problematiko ter veliko fluk-tuacijo - odhajanjem pedago-ških delavcev v druge službe.
Problem ustreznih kadrov se bo nedvomno še zaostril ob uveljavitvi sprememb zakona o invalidskem in pokojnin-skem zavarovanju, saj je bilo doslej v naši občini angažira-no preko dvajset upokojenih pedagoških delavcev. Nedvo-mno pa bodo v prihodnjem letu to občutile najbolj tudi tiste šole, ki bodo prišle na celodnevno delo, ki pa zahte-va, tako zadostno, kot tudi ustrezno število pedagoških delavcev.
Izvršni svet je ob obravnavi tega problema zavzel stališče, da je nujno potrebno posvetiti temu problemu vso pozornost ter   v   planske   dokumente
vključiti tudi plan potrebnih kadrov.
Ugotavlja se, da se še vedno prepočasi posodablja vzgoj-noizobraževalno delo, saj iz-stopa frontalno delo s poudar-jeno izobrazbeno vsebino, ki sloni na pretirani faktografiji.
Vse šole imajo organiziran dopolnilni pouk, ki je kljub pomanjkljivosti pokazal do-bre rezultate ter prispeval k zadovoljivim učnim uspe-hom. Skrb za nadarjene učen-ce se kaže v izvajanju fakulta-tivnega pouka predvsem tujih jezikov in pripravljanja na razna tekmovanja. Vendar pa pravega dodatnega pouka skoraj ni zaslediti.
Poklicno usmerjanje in COŠ
V mestnem okolju je še ve-dno zelo prisotna miselnost, da je za nadaljnje izobraževa-nje in usmerjanje najprimer-nejša gimnazija, kar je deloma odraz tradieionalnega mišlje-nja staršev, zato se v gimnazi-je vpisuje največ otrok. Od skupno 584 učencev se je od-ločilo za nadaljnje šolanje na gimnaziji kar 306 učencev, kar je več kot polovica. Na področju poklicnega usmerja-nja bo potrebno v prihodnje storiti še marsikaj, predvsem pa uveljaviti načelo, da je po-klicno usmerjanje sestavni del celotnega vzgojnoizobra-ževalnega dela od vsega začet-ka šolanja. Marsikaj bo po-trebno storiti tudi glede pove-zovanja in sodelovanja osnov-nih in srednjih šol, ki je za sedaj še zelo slabo in nesi-stemsko. Veliko boljše je so-delovanje med osnovnimi šo-lami in vzgojnovarstvenimi organizacijami.
(prihodn|ie CO*)