reci Odgovorni vrednik MBr. *¥ame Iššeitveis. Tečaj saboto 24 januaria (poznozimna) 1852 List Marko Kraljević i Musa kesedžija (Dalje.) To je cara ljuto zabolelo; Pa mu reče hodža Cuprilijća î »Gospodine, care iz Stambola! y »Ko bi Marko Kraljević še žive! »Bi pogubil Musa kesedžija«. Pa po strani njega car pogleda, Iz očfrsa se mu vlijo solze: V »Pusti to mi, hodža Cuprilijća! »Kaj spominjas Kraljevića Marka? »Že strohnele so kostí njegove, »Ze tri dolga leta so »Kar sim vergel bil ga v tamno ječe »Je od tište dobe ne otvoril«. V Pravi njemu hodža Cuprilijća: »Skaži milost, care gospodine! »Kaj podařil bi junaku tistem, min ? »Ki bi da Marko živi ?« Mu zaverne care gospodine: »Dal na Bosni bi vezirstvo njemu »Brez promene nene u deveto leto, »Da ne iščem pare , ne denan Skoči hodža na lohake noge« 5 pelje pred obličje cara I otvori vrata tamne ječe, Ter izpelje Kraljevića Marka Ga pr I Lasi so mu do Ga zakrivajo od spřed i zadcj Nohti , da zamogel bi orati Vzela moč mu je plesnoba ? černe ? ? Je kakor sivi kamen Car oprasa Kralj Marka Si se pri življenju Marko Se sim care, ali ne naj bolj Jame car razlag Marku K njemu Musa bil učinil, ivića Marka: I on praša Kraljevića »Se zamoreš dvignuti o Marko > »Da dide u primorje ravno , »Da pogubiš Musa kesedžija? »Dam ti blaga, kolikor ti drago« Marko Kraljević zaverne njemu: , za Boga, care gospodine! 5 »Aj, za »Vzela moć mi je plesnoba »Jaz ne morem gledati z oćesom »Kako li se z Musom bojevati ! »Pelji me v gostivnico iz ječe, »Daj na mizo vina mi i žganja, »I debela mesa ovnovega, »Kruha iz pšenice rumenice, »Da sede nektere dni krcpčam se »Ko za boj sim, ti naznanil bodem Pa pokliče car tri mlade brivce, ? ? drugi Marka brij Jeden mije Tretji pa mu nohte porezuje Pelje u gostivnico ga novo, > Da I debela vina mu i zganja ovnovega Kruha iz pšenice rumenice Marko se krep cele mesce ? f)a se stara moč mu spet poverne Prasa mi Kraljevića Marka »Moreš zdaj se dvignuti o Marko ? »Smili se mi že ubogo ljudstvo, Vse prokletega ze tozi Musa«. Reče Marko caru iz Štambola: »Suhe drenovine mi prinesi, »Drenovine devetere lege, »Da poskusim, če že kaj zamorem«. Mu prinese suhe drenovine ^ Stí sne Marko jo z desnico krepko, Skolje se na dvoje i na troje, Pa iz nje mi voda ne preteče : »Ne ? za Boga, car! za boj še nisim« (Dalje sledi.) Kako za o bilen in dober gnoj skerbeli j Priporočilo vsim kmetovavcam Odprava zemlj podložnosti je postavila vsaciga kmetovavca v tak stan, da je sedaj go spodár svoje zemlje, veselejší obdelovati • ktero zamore prost desetine in namést da bi tlacán bil družim gospodarjem , zamore obdelovati. ojo emlj boli To je velika dobrota vsacimu zemljišu. Ali - od druge strani je tudi medmejna mita ali col med našimi deželami in med Ogersko, Horvaško in Slavonsko vzdignjena, in ker je od dné do dné več zeleznic, ki grejo križem pot po vsih deželah nasiga cesarstva 5 po kterih je uvožnja vsaciga blaga v vsako deželo polajšana in vožnína ali froht nižji, ni treba da bi kdo vsigavedijoc prerok bil spoznati, da v malo letih bo cena nasiga žita po vunanjim tako potlačena, da bo treba našim kme tovavcam skerbnim biti, kako bojo ti gotovi pri hodnji nadlogi v okom prišli. Se hoćemo temu ubraniti 5 ne smemo ne ure vec odlašati, da se pervic: tacih pridelkov po primemo, v kterih nas vunanje blago ne bo moglo spodriniti ; drugić pa, da mislimo, kako borno svojo lastno zemljo bolj pridelka donasala. spodbodli, da nam bo vec Da pa rodovitnost zemlje povzdignemo, je pervo pred vsim: da skerbimo za več gnoja Marsikterimu se bo to težavno in nekterimu celo nemogoče zdelo ali to je velika zmota ! ) v à V Iz časnika Stajarske kmetijske družbe vzamemo pričujoči popis, kteriga je vlastnik veliciga zemljisa in predstojnik kmetijske učilnice v Grotenhofu poleg Gradca g. Hoepfnerv imenovanim časniku pod naslo-vam: »Die Dùngerbereitung in dersteierm. Ackerbauschule zu Grottenhof« razglasil. Ker me je precastiti prijatel g. dr. Hlubek lani v hvalevredno učilnico peljal in mi prijazni g. Hoepfner tudi svoje gori popisano gnojnise po-kazal, zamorem iz lastniga prepričanja poterditi, da njegovi sveti so kaj dobri sveti, ktere naj bi si vsak kme- tovavec y vodilo svojiga kmetovanja vzel. Vrednik. \ 26 Lahko si je obilnišiga in boljšiga gnoja pridobiti uaiiivu C5i ju uuuiuoi^u in u J^'b » piuuuiuj d i am j a ako le stari šegi in tèrmi slovo damo. Po stari ne- ima pa p ahlja in po takim r o dovit naredi. Kdor marnosti ne bo šio več ' « * VF »vui 1 "Vy- IU1I* yia, j/ V/ o u u V njive , >91 UU laji I i U V \ nova marljivost mora niše izbral, če si je kaj zbiraťi v stanu si bo raji ilove nas navdati; prihodnjić moramo tudi z glavo le z roko kmetovati. Jez gnoj y ne svojim mislim, da je za gnojniše kt po zem dobra, ker se vsaktera na imenovano vizo iz » v " " . V.».. IJM. VAUMI i* , UVI KJV * Olirvn^l <* II« I lUt 11U V (111U V l£j U \£a Moje lastne skušnje so priča dovelj, da si gnoja puhtece tečne moči napiva in tako rodovitna zamoremo lahko vec tecniga gnoja napraviti podlaga vsiga kmetijstva. ? ki je delà Ker je p o m n o ž e n j e g v vsakim go Ker veliko turšice pridelujem, sim mogel po- spodarstvu perva in poglavitna stopnja do obil pridelka na ravno tišti velikosti zemljiša prej skoraj vsako leto okoli 100 voz gnoja v me stu kupiti ; vsak voz gnoja mi je z vožníno mit siga ker se na popisano vizo vsak kmet lahko in bre in Í51U tVUJJiii , »isaiv »"/i ^ u "J a mi ju »u^uiuu ^ mit,— IVCl 3U ua pi;pi3dllU VI £a\J YddlV Kill Cl i a UHU Ili U nino (mavto) in druzimi stroški blizo na 4 gold, stroškov veliko vec in bolj tecniga gnoja \ prisel. praviti zamore, naznanim te svoje skušnje vsim Si te velike stroske vsako leto prihraniti, sim kmetovavcam in jih lepo prosim : naj storij tako dal v prazno gnojno jamo zaćevelj visoko zemlje kakor sim jim svetoval. Prepričali se boj y (perští) napeljati, na to sim djal gnoja za pol- got o vi g drugi čevelj visoko, na to spet 4 do 5 pavcov vi liciga dobičk soko zemlje, na to poldrugi čevelj gnoja, na to spet za 4 ali zmiraj eno lego gnoja in eno lego zemlje do verha. dobri nâuki pavcov zemlje in tako naprej nej hvalj scer to mesanje zemlje z gnojem kakosna že zdav ali dokler nova rec; v mnogih kmetijskih bukvah Je in pnpoi bila 5 gnoja v bukvah in na popirji ostanejo mescih sim imel že 5 lég zemlje in 5 lég niso nikomur v prid. Le kadeř jih kmetovavc y 5 ktero mesanco sim dal vsak ted en dva krat ali trikrat z gnojnico polivati. skusijo in v vsakdanj rabo peljej y se oživi Pridobil sim po tem v 3 mescih 147 voz te- kmetovavec po tem iz mertva beseda in postane srebro in zlato, ktero čniga gnoja, vsak voz je bil 20 centov težak. emlj t Potreba je pa bilo 26 dni k vsimu temu delu, ki sim ga po svojih poslih opravil. Ce rajtam vun der za to opravilo 24 krajc. na dan, znese to za 26 dni skupej 10 fl. 24 kr., tedaj sim si prihranil od poprejšnih stroškov na leto 289 fl. 36 krajc. Tako ravnam sedaj gnoj , in sim si ga namest 265 pridelj Jožef Hoepfner y posestnik Grotenhofškiga grada Gospodar she skušnje in pripo ročila. «u.,. &uyj , o»... ^i* «UH.UO» (Zgodnji krompir). Kakor v „Novícah" lani, sim jih poprej skoz eno leto dobival, je bilo tudi letos v časniku Štaj. kmetijske družbe voz sedaj 514 voz po tem ravnanji napravil. priporočeno : da nar gotovsi pomoč se Taka očitna skusnja, ki mi toliko dobička verže, krompir ja znebiti jei zgodnji krompir saditi gnjilobe ki ze dozori, ko pride kužni čas mesca augusta. Tudi me je nagnala, to svoje ravnanje vsim kmetovav cam živo priporočiti, ker se da tako lahko dover- v Amerik i so to skusili, in po pismu iz Mi h i šiti. Povabim pa vsaciga : naj se pride k meni pre- gan-a se je zvedilo , da so v Ameriki zgodnji pričat in pogledat, kako delam , da ne bo mislil, krompir za séme že tako pokupili, da austrianski da so moje besede le prazna baharija. Ali vagán po 5 fl. plačujejo, Bog da bi ga kaj dobili, dragi prijaíel ! ne v zemlji, ktero na- Ker ga v Ameriki ni vec dobiti, so se za séme t i v f . V 1 • i V v • r * . * V M—m • ■ • voziš na gnoj, leži to čudovito pomnoženje gnojá, Amerikanci že v Europo vernili. ampak ve čidel v tem, da se iz gnoja tečna moč ne s kadi in da ne gnjije. Ce namreč po stari navadi gnoj dalje časa vi- dobé, polne čbelnjake prav dobro in prav dober soko nakopičen leží, se sogreje in začne gnjiti; kup takole: Po velikosti čbelnjaka postavijo pred-nj (Za ćbelarje kaj!} Rusi redé kadar spomlad zgodaj nastopi in čbele še clo nič živeža nikjerne dobé. pri tem pa s puh ti tečna moč iz gnoja, ki sadeže eno ali vec lesenih korit 9 redi dné bolj vpada, in preden na njivo pride, gaje že polovica manj od poprej (Holztróge), ki so dolge in se vsa pogubi; gnojni kup od dné do in oske ; v korito nasujejo dva pavca visoko nar lepši in suhe re žene moke, ktera ni v mlinu skozi sitnico (pajtel) šla (ungebeuteltes feines Rog Tako pa, de je ena lega gnoja od druge po genmehl). Ljudstvo čbelic plane s silnim veseljem in se verne bogato ob nasuti zemlji ločena, se ne more gnoj tako hi tro sogreti, strohni tedaj bolj počasno, in kar loženo v panje nazàj. Je vreme lepo, je vse živo, cez moko, se povalja v nJl se V» ^ JLVSVA^ UV* VUUl VV^AM- j M V 1J J/ Wt^^ll V < I II iz strohnjeniga gnoja skadí redivne v r • • ■ • i t ■ • » v r « ki nad gnojem leží, in moci, jo v j a m e zem 1 j a se ž njo pomeša in v njo vdela, zlasti če je gospodar veckrat dal gnojnico čez gnojni kup po- kakor je stara, kisla in plésnova zaloga, livati, ktero si je v kakošno bližnjo jamo nabiral. veselo in delavno, da je veselje vidi ti, ker čbele ne najdejo le v moki, česarza zalégo (Brut) po trebujejo, temuč tudi živež, ki jim je bolj prijetin y Zna biti, da bo kdo rekel: „kje pa bom Moka pomaga čbelam , da se zgodaj in močno pomnože. dokler same Moka se jim tako dolgo poklada, zemlje dobil?44 Ako je le resnično iskati ho- ne jenjajo móčniga praha nositi. To pokladanje terpi , in na vsak panj se rajta ces, prijatel ! je bos gotovo blizo sebe dobil ne živiš nad skalovjem. Marsikter kmetovavec, kakor tudi jez ce 8, li? dni ali še dalje sploh ima funta moke. Ker pa o tem času čbele žeja, naj se ravno iij-iAi oni i/v i ivmi> tu vavtt^ ivaivwi tuui ju/í ^ luia jvoi pa u ibiii t/acju f " svoje poslopja tako pod kakošin grič ali goro po- tako postavijo blizo unih korit tudi koritica z vodo stavljene da če hoče zemljo o krog pohištva kteri naj se polovica medene vode odkopavati in po tem takim tudi pohištva bolj na suho in zdravo postaviti, bo imel zemlje več let za gnojniše dovelj. líovnate njive gnojiti je tudi sam droben , (to je take, v kteri se je, ko je vrela, med raztopil). Te koritica se napolnejo nar poprej rahlo s suhimi oblanci in čez te naj se vlije imenovana mešanca (voda in medena voda). Kmalo boš vidil, kako pametna ži pešek za napravo takiga gnojniša dober, inje še valica to vodo popivat leta. bolji kakor druga perst, ker pešek teško zemljo _ 27 gL Slovanské popotnik Spisuje Fr. Cegnar. Iz zapustnine gospoda Jankovića > ki Je nedavno v Peštu umerl, se je 22. januarja po dražbi prodalo mnogo sila imenitnih starin, med njimi več slovanskih rokopisov, ki sežejo do naj starše dobe ogerskega kraljestva. Přišel je na versto tudi perstan nadškofa L odom era, rojenega Slovana. # 11. januarja je odbor matice ilirske skle da naj gospod M aks Priča vredništvo „ Kola" 5 nul prevzame sopis 5 ktero ima zanaprej, le znanstveni ca~ izhajati dvakrat na leto in obseči vsak bart pol. Vrednik bo dobival 20 fL od pôle za izvirne sostavke, 10 fl. za prestave inzraventega 50 odstodkov od čistega dobička. * Na Dunaju je te dni prišla na svitlo knjiga pod naslovom: „Grammatik der bulgarischen Sprache" od A. in D. Kyriaka Cankofa, kteri Ima 2i8 straní v kdor se hoče bul je tudi máli slo vnik pridjan. osmini. Priporočimo jo vsacemu garsko-slovanskega narečja naučiti. 5 10. januarja je pervi list časopisa 55 Cyril a Method" v veči obliki na svitlo přisel; narecje pa je po slovnici gospoda Hattala. „Vídensky dennik" je nebal izhajati. Literarna dokládá tega časopisa „Vesna" bode pa zanaprej na teden enkrat izliajala. rj n ^ « 1 : ^ Ir « íí r^n^nnn „Zorja galicka" naznani, da bo skoraj na svitlo prišla „Halicko - Ruska dogodov ština", spisana od Dioniza Zubrickega. Novic ar iz sloranskih krajev. so po tridnevnem bolehanji sinoć umrli. Nemila smrt nam je tedaj edno noć dva sose dna g. župnika po- ospoda sta ednoga leta (1789) rocijena. brala. Oba o* » oba sta edno noć umrla. Lahka jima zemljica! Ciringer. > lz Trebovlj na Štaj. J.H—k. V Novicah je že rečeno bilo, da smo v Trebovljah lani nove zvonové dobili povedati pa še moram, da vsi štirje, namreč D, Fis, A, D se tako lepo soglasijo, kakor strune na citrah. Veselja so ljudi se solzili, ko so pervo pot jih peti slišali; pa bi res prav pust moral člověk biti, kteriga bi lepo zvo-nenje ne veselilo. Gosp. Samasa se ni le samo zopet umetniga zvonarja poterdil, temuć s tem delam sebi naj lepsi sporain vtemelil. Hvale vredno se je tudi Janez Oblak iz Sučenj (ki je že lani v Novicah listu 6. za-volj lično izdelane ure pohvaljen bil) obnesel, veliko bistroumnosti razodel in v kovačevskim pa tudi tesar-ski m delu se izverstneg-a unaetnika skazal. lz Ložke doline 12. pros D n. Ko so gosp kaplan na Blakah pri fari svojim ućencam v šoliiz „No vic u brali de so ucenci v Krajnski gori za ucence v Planini, kterih starisi so bili po povodnji poskodovani, darov nabrali, so tudi oni dobro voljo razodeli, svoje tovarše v Ložki dolini , kteri so bili tudi po povodnji nesrečni, z nekolikimi darovi razveseliti in jim posvoji gosp moci pomagati. Zlozili so tri gold, vkupej in jih kaplanu v Stariterg za razdelitev med uboge učence poslali. Oćividno je spet: koliko lepiga in hvalevred-niga se po dobrih voditeljih šolska mladost nauči. Hvala Vam in tudi miloserčnim ućencam t 5 Dolenskiga. Važno se mi zdí po Novicah vprašati : Za ktere sole je naš nadzornik ljudskih šol g. dr. Moćnik svoj undanji navod razglasil? in povedati, kako se ta povsod tu in tam Horvaškeaa. Banska vlada je razpisala kon- razlaga. Pred nekimi tedni smo namreč brali od gosp. 1 i • • V«. 1« 1 A 1 • • 1 _ • 1 • IM" V , ! v ! . 1 v < V 1 1 kurs za postavljenje učiteljske stolice cerkvenega prava na pravoslovni ri msk ega m Zagreb aski drja. Moćnika, v šolstvu skušeniga moža, navod, kako naj uk za ukam, to je , predmet za predmetam v šolah akademii, ki se zamore učiti v ilir sk em, sloven- poglavitnih na Krajnskim sledi, pod tem le naslovam ; skem ali pa latinském jeziku. Plača učitelja znese „Entwurf eines Lehrganges fur die Haupt- schulen im Kro n lande Kra in". Imenovani navod listu „Novic" lanjskiga leta prav 1000 Razun potrebe. ki se zamore povišati na 1200 in 1400 tega dobi učitelj na leto še 100 za učbine je bil v 46. in 47. Ker imamo Slovenci mnogo umnih pravdo- po mnenji vsih zvedenih solnikov za skoz in skoz iz-slovcov , se nadjamo , da jih bo več pri ministerstvu verstno sostavljeniga spoznan. Ali gosp. nadzornik se uka za to lepo službo prosilo. stem navodam ni vsim, ki slovenski kruh jedó, prikupil. Iz Gorice. „Novice" zvéjo, da gosp. Banchigh Znano je, de je ena stranka na slovenski zemlji (Bankič) , kteriga imé se je po izverstnih slovenskih rada je in i PUe 5 ki kar na Slovenskim dozori, — se je tudi cerkvenih govorih po Goriškim itd. lani naglo razgla- na Slovenskim rodila ter nar pervo od svoje slovenske silo ? ni Talijan, kakor je bilo tudi v „Novicah" re matere domaće glase učila in se s slovenskim kruham ceno, ampak on je Slovan, rojen v Terčeti (Tarcetta) živila, dokler je velika zrasla 9 v St. Peterski fari; Nediška dolina g:a je redila , pervi mater kakor tisti zgubljeni sin zdaj pa psuje lastno ter se hvali le s njegov glas se je zaslišal na hřibu Nediža. V Vidmu samim tujim blaga m , in vunder vse, kar ima, je doma je bil za mašnika posvećen; potem je bil kaplan v Ma- na Slovenskim pridobljeno. Tej stranki, ki ne more zorolah na Slavenskim , za tem v Blavcicu na Laškim ; slišati slovenske besede, desiravno nemara jo še boljši na zádnje je stopil v Veroni v Jezusov red. Ondi je govori kot pa nemško, tej stranki je bil tisti gosp. zbolel, in društvo ga je poslalo na njegov dom zavolj M o č n i k o v „navod" strela iz jasniga ostermela je, svo bolezni. Zdaj 2 leti je bil ekonom v Sentpetru v svěji jim ocem ni zaupala, kar je brala, de bo se tudi v rojstni fari, kjer je začel duhovne vaje v slovenskim poglavnih šolah na Krajnskim za naprej kaj sloven-jeziku, tudi v Kanali, na Livki itd. — in od letíhkra- skiga učilo. Cetudi so ti pristranski odpadenci ta ne- laški časnik i u 9 tudi v Kanali, na Livki itd. jev se je jela peti slava našimu rojaku Ban kič že so mnogo govorili od njega , pa nobe-den še ni rekel, da je Slovan, ki, čeravno med silno laško gošavo, je ohranul moć slovenske besede, s ktero gočno o preklicu vstave nadni „Navodov" vdarc še tako zakrivali, se je vun der lahko spoznalo, de jih je grozno razkačil injimglo boko rano vsekal, ker se ni dopolnilo, kar so tako mo cr loboko v serca svojih poslušavcov sega a — —. _ «M» _ ^r jetzt hat den Slovenen das letzte Stuiidiein geschlagen". Ta krivice prerokovali: „No Dopis iz slovenskih goric. Žalostno, dopače ne- polna stranka se je mende v svojim mogočnim govorjenji slišano vest imam „Novícam" naznaniti. V nedeljo nar- prenaglila, ker ni pomislila, de cesar nočejo nobeniga svetejšega Imena (18. januara") zjutraj pred ranem sv. svojih narodov žaliti in mu njegovih pravíc zatirati. In kaj opravilom pride posel od Sent-.Jakoba z naročilom : g. mislite, kako ta stranka g. M o č n i k o v navod razklada? župnik Peter Zižek so sinoć po većletnem plučnem Slišal sim v naših hribih eniga izmed tistih, kisodjali: bolehanji nenadoma umrli. Kmalo potem přiteče drugi „Zdaj pojdejo Slovenci rakom žvižgat" A » t m w Kdor pa nemščino v ljud- pa so j0 kmalo zatčrli bolno živino poklavši. — Unidan y je prijatel je prišlo iz Marskiga ljudske o m ike in tako neprijatel ljudstviniga blagostana; Dunaj; zaperti v vozu za 56 prešičev po železnici na on je zaderzek, de clovek svojiga deržavljan in zemlj veštva. doseže lz Ljubljane. Poslance ki in konca kakor on je sovražnik čio J. Hribovski. jo šli v imenu Krajn blago so se po poti vsi za dusili. — nekiga fabrikarskiga delavca za Ogerski tobak skrivej na drobno in debelo proda Te dni so zasačili v Ba dnu poleg Dunaja , ki je zrezano suho list je ske dežele in Ljubljanski mesta se za neerečnikam jal. Na Laškim v Piemontu (Aosta in Ivrea) raz podeljene darove zahvalit in za obstanje deželniga po saja med goveđi tako huda kuga v gobcu (epizozia glavarstva v Ljubljani prosit, je presvitli sprejel, aftosa), da je celo mléko teletam , ki ga sèsajo y tako jim zagotovil, da se dosihmal v se prijazno strupeno , da jih je že veliko pocepalo; tudi en clovek, mislilo ni Krajnski deželi dež. poglavarstva vzeti, in jim je obij ki je pol kozarca taciga mléka popil, je nek za to biti blagovolil, pi da bo ostalo Unidan ste na S umerl, kar pa ni prav verjetno. Glavarji raznih pie men v v ladj Černogori Zid an im Mostu (^Sieinbriick^ dve či- y posvèt volitve vladika. • "11* 1 • i • 1 1 f • II 1 1 i i _ w so se imeli 13. t. m. v Cetinji sniditi 13. dan t. m. so Rasi Papež so samo sto novi in lično izdelani pokriti ladii prikazale, ki ste svoje novo leto slovesno praznovali. namenjene za vožnjo žita in blaga po zgornji Savi. stan a m (kloštram) ukazali, da hudodelnike, ki pri Špedicijna in ladnja družba ju je tako krasno in pri- njih zavetja išejo, smejo prihodnjič ie 3 dni obderžati pravno s kormílam in mačkam napraviti dala , da ju je t znano je namrec da se dosihmal hudodelnikam . ki so vsak z veseljem gledal, ko je veter z banderam pih- v samostanu varstva iskali, se ta milost ni smela od ljal , na eni ladji je „ ime B Bruck" napisano reci. Napoleon je začetek starašinstva in po V Ljubljano se „Novicam" iz Dunaja pise : stavodajavniga zbora na 25. svečana določil. Obravnave pred pervosodnimi stopnjami (1. inštancijami) bodo redoma neocitne. Da bo sodilo po 5 učenih sod nikov in predsednik, je že znana reč. Vendar bo vsa kemu zatožencu na volj dano si pet posluša Gosp Pogovori vre tint sva. r. v Ljublj. Vasa pesem razodeva nadepolniga IZ pesnika; le nekaj bi imeli o nji pogovoriti brati. Predsednik pa ima pravico (razun sodnikov, der žavnih zastopnikov, vikših urednikov za oskerbovanj sodnij , urednikov za varnost, stražnikov, očitnih uče nikov pravo- in deržavoznanskih , prie in poškodovan cov pismeno povejte kako, ker Vam ne vémo kam dop Gosp. R. v G. Vse 3 so prehude, zlasti pa u c. v. in d. m Predpisa mazilniga si ne pamo razglasiti, ker bi se nam za moglo očitati, da more pri nekterih m podp Hazodeto mazilo za h ranah kterih y ktere bodo proti skazovanju, kdo da so, vselej v ki se slabo gnojé, zares p dob malo življenja in biti (kafra se ne smé sodnico pušali) , poverh še po 20, na Dunaj po 30 poslušavcov pripušati, toda Ie takih, ki zamorej po zpustiti brez pomanjšanja zdravilne moći tega zdravila) Bog obvari , ako bi se to mazilo pri ki rani rabilo ali Iver obravnavi take djansk ali t koristi de pa to le dra vnik presoditi zamore, si tedaj, kakor smo rekli ležni biti, namreč: pravdosrednikov, pravdnih dohtar ne upamo imenovaniga b tudi J e v, ministrovem povelji imenovani). Ko bi pa utegnula očitna sodba čednemu (lepemu) življenju ali deržavni varno-sti na škodo biti, ali se priče ali poškodovanci preveč toliko manj potreba, ker se v dolgo terpečih ranah lahko pripravljancov za sodnike itd. (Ravno tako SO v pomoč pri kakimu zdravniku ise. Nadjamo se, de kot previđen i ... ■ .-s wv a . . < v., » i , _ 1_____» • 1.__•___1 mož boste o tem naših mi sramovati, smé predsednik prepovedati y da jih pride Prosněja Kdor ima požlahnjenih drevesc ne unih pet (ki bi si jih utegnul zatozenec zeleti}, hrusk : jabelk in posebno pertlikovčkov (Zwerg in ne nazadnje imenovanih dvajset ali trideset báume) na prodaj, je prosen to in njih srednj poslušat. Vstopni listi, kjer jih bodo dajali, bodo veljali ceno, po kteri jih hoče prodajati, „Novicam le za prejemnike. Ženske ne bodo smele nič več k niti takim obravnavam poslušat prihajat Kak smo za da se homo vedli kmetje za-nje kam oberniti M. Pajk. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.