ROBNI ZAPISI
Ivan Sivec
PESEM NJENIH ZVONOV
Mihelač, 1992 Pred nami je ponatis Sivčevega prvenca izpred dveh desetletij. Bralski publiki elitne literature ostaja Ivan Sivec slej ko prej manj znano avtorsko ime; njegov obsežni knjižni opus je namreč posvečen kmečki povesti in njeni ciljni grupi bralcev. Čemu ta dihotomija med obema publikama, je tako vprašanje razmerja med elitno in trivialno literaturo kot tudi posebnega statusa kmečke povesti v slovenski književnosti. Pisci teh tekstov so namreč bralcem vedno ponujali tudi določen model za odgovor na »kmečko vprašanje«, od konzervativnih do socrea-lističnih variant. Sivčev odgovor na ta
problem je za žanr kmečke povesti presenetljiv: smrt vseh glavnih junakov, dogajanje, ki ga proti smrti glavne osebe poriva smrt stranskih oseb. Kmečko življenje je torej postavljeno v položaj brez izhoda, saj je povsem predano pustoše-nju človeške zlobe in silam naključja, ki je vedno le razdiralno. Morda je ta tekst iz leta 72 poseben odgovor na svinčeno agrarno politiko tistega časa. Knjiga ima nesporne silne kvalitete, to branju seveda prižiga zeleno luč. Toda zgodba, ki ele-mentarnost zemlje in kmetstva postavlja kot prizorišče dejavne smrti, ima v času new agea in drugače pojmovane narave verjetno vseeno diahroničen položaj. (Matija Ogrin)