— 226 —
O zadevah deržavnega zajema.
V zadnjem lista je bila dokazaua potreba, da vlada mora še čez navadne dohodke dnarja dobiti, da po poplačanem svojem dolga pri dunajski banki pridejo bankovci spet v veljavšino srebra in zlata, in da bo nehal nadavek (ažio) pri njih. Da se bo to resnično zgodilo, so cesar sami zastavili svojo veličastno besedo v patentu 36. junia, in djansk dokaz,da je vlade resna volja berž ko bo moč to veljavšino vpeljati, se vidi že v novem ukazu ministerakem, da od prihodnjega mesca naprej se morajo vse plačila za cole odrajtovati v srebru ali zlatu; vsi ti dohodki bojo šli v dnarnico banke za poplačanje deržavnega dolga.
Danes pa se bojo razjasnili dobički, ki so sklenjeni z ravno izpisanim zajemom.
Pervič: je posojilo to na dobre obresti ali činže naloženo. Na dobre činže, pravimo, ker za 95 v papirju posojenih goldinarjev se bo dobilo dolžno pismo (obligacija} za 100 gold., od kterih se bo vsako leto 5 gold. činža v srebru potegovalo. Ako se vse to skupaj zrajta zdaj, ko je 100 fl. banknotov zavolj na-davka komaj 70 fl. vredno, je očitno, da deležniki tega zajema svoj kapital nalože skor po 7 gold. letnega činža. Al ni to za vsakega, ki more kaj dnarja naložiti, očiten dobiček? Cinži po 7 od 100 so redki. Tukaj pa 80. Hranilnice (jsparkase) plačujejo le po 4 od 100.— Ce je že po tem takem očiten dobiček, na to vižo svoj dnar naložiti, obstoji še druga korist tega zajema v tem, da ž njim ubranimo povikšanje davkov ali pa prisiljeni zajem, zakaj to je za gotovo izrečeno, da deržava potrebuje naj manj 350 milionov za dosego omenjenih namenov in da ta znesek mora na kakoršno kolj vižo dobiti. Vsak bo pa vendar raji posodil in od posojila činž potegoval, kakor   da bi večji davek plačeval.
Ce se tedaj vsak, kdor le more, z večjim ali manjšim posojilom vdeleži tega zajema, bo naklonil sebi dobiček in svojim sosedom, da ne bo treba večjega davka plačati. On bo tudi pripomogel k uterjenju celega cesarstva, ktero želi iz že predolge zadrege papirnatega dnarja spet k nekdanji moči priti, ktero imeti mora v svojo čast in veljavo pred svetom*
Marsikdo bo morebiti rekel: wsaj bi rad kaj posodil, pa ne vem koliko, da ne bo preveč ne premalo", in bo gledal na druge, kaj bojo ti storili, ti pa tudi ne bojo vedili kaj. Tem se pove, da preveč ne bo nikoli; premalo pa zna biti zavolj tega, ker bi se potrebni znesek potem vkup ne spravil, če bi vsak premalo dal. Po vladnih naznanilih ima sledeče veljati za merilo vdeležbe: naj manj štirkrat toliko, kolikor kdo davka plačuje ali od grunta, ali od hiš, ali od svojega obertnijatva, kupčijstva ali rokodelstva, ali od svo-
jih dohodkov, naj merilo za posojilo, kterega pa ne bo na enkrat odrajtati imel, ampak v 3, 4 ali 5 letih kakor je v 55? listu razloženo bilo) in tudi to, kar na eno leto odrajtati pride, se ne bo odštelo na enkrat, ampak v 10 obrokih ali brištih.
Ker je naj manjši znesek, s kterim se kdo tega zajema vdeležiti zamore, na 20 goldinarjev postavljen, se tudi malo premožen zamore pridružiti tema posojilu, ker po 30 ali 40 krajcarjev v brištih plačevati, tudi manj premožnemu ne bo nemogoče.
Vendar se ne manjka tudi tacih revnih kmetov in rokodelcov, ki svoje davke le s silnimi težavami od-rajtujejo, ali jih celo odrajtati ne morejo, — od tacih previdna vlada ne pričakuje, da bi se vdeležili zajema z čveternim davkovskim zneskom in da bi kaj posodili, če sami nič nimajo; zato pa je treba, da na mest teh tisti, ki so s premoženjem obilo obdarovani, dostojno spolna-jejo svojo dolžnost in se obilniši vdeležijo zajema, med ktere pred vsimi šteje vladni časnik wOest. Corr.a premožno žlahno gospodo, kapitaliste in bankirje, premožne vikše duhovne, visoke premožne vradnike, premožne samostane in cerkve, velike tergovce in fabrikante, posestnike velicih zemljiš ali hiš, premožne soseske. Tu velja djansko pokazati patriotizem, od kterega so usta ne-kterih tako goreče, da se človek boji jim blizo priti, —pa le tako dolgo, dokler ni treba ali dela ali dnarja darovati domovini; kadar pa domovina od njih terja truda, ali da bi v mošnjo segli, se kerči njih domoljubje, kakor nova flanela v perilu. Nadjati se je, da v vesoljnem djanstvu tudi taki ne bojo zamudili pošteno storiti, kar deržava od njih terja.
Dostavimo tem pomenkora še poziv, ki gaje ravno gospod deželni poglavar krajnske kronovine razglasil in se takole glasi:
Prebivavcom krajnske dežele!
Njegovo c. k. veličanstvo, naš premilostivi cesar in gospod, so z najvišjim patentom 26. junija t. 1. za-ukazati blagovolili, da naj se po celem cesarstva sposo-jilo 350 do 500 milionov po podpisa napravi.
Namen te velike in obširne naprave, ktero občni blagor tirja, je po besedah Njegovega veličanstva, dvojen: namreč na eni strani da se vrednost papirnatega dnarja uravna in s srebrom enako veljavnost dobi, na drugi strani pa, da se nenavadni stroški pokrijejo, kterih je bilo deržavi za velike armade in ji jih je še treba, da cesarstvo svojo čast in mogočnost med europejskimi deželami ohrani.
Zavoljo neredovne veljavnosti dnarjev terpe vsi stanovi brez razločka. Vse reči, kterih je v velikem gospodarstvu ljudstev treba, so dobile nestanovitno ceno in vse premoženje, vse posestvo deržavljanov je podver-ženo nji.
Ce bo spet sreberni dnar med ljudstvo prišel, bo negotova vrednost posestva nehala, in kupčija in obert-nost boste šle bolj tečno spod rok. Kadar bo srebro med ljudi prišlo, bo vse, kar da zemlja, kupčija, kapital ali delo, zopet toliko veljalo, kolikor srebro, in njegova vrednost bo toliko večja, za kolikor menj so zdaj bankovci memo srebra vredni.
Kar tedaj kdo v dosego tega namena prida, ni ni-kakoršen dar občinstva darovan, temač strošek je, ki ga v svoj dobro prevdarjeni prid stori in s kterim svoje, bodi si od kodar koli izvirajoče dohodke od papirja na srebro pomnoži. Strošek je tedaj, ki se v tem dobička obilno poverne, in verh tega velja še deržavi tudi kot posojilo, pri kterem plača od vsacih 95 gold. 5 gold. srebra obresti.
Da ima deržava toliko več stroškov kakor dohodkov, pride od tod, ker je prisiljena v varovanje občnega blagra cesarstva in svoje časti med europejskimi derža-
vami toliko nenavadnih stroškov imeti, kterih se ne more ubraniti.
Kakor se mora človek za ohranjanje življenja, samostojnosti na vsako vižo z močjo in premoženjem prizadevati, tako se mora tudi deržava.
Nenavadne stroške, ktere ima deržava za take namene, morajo obdačeni deržavljani po nenavadni poti zravnati, in če bi vsi deržavljani si prostovoljno ne pri-zadjali, potrebnih pomočkov preskerbeti, bi nič druzega ne ostalo, kaker nenavadne davke naložiti ali pa posilno sposojijo razpisati.
Ce bi deržava eno ali drago storila, bi jo stan njenega dnarstva opravičil. Njegovo veličanstvo pa v svoji očetovski skerbnosti za blagor svojih deržavljanov niso nič tacega zaukazali, temač obernili so se z zaupanjem na mnogokrat skušeno zvestost in radodarnost svojih podložnih, na domoljubnost svojih narodov in so jim na voljo dali, se na s prav hasnovitimi pogoji razpisani zajem podpisati in tako deržavi v imenovanih namenih pomagati.
Podpis na posojilo je tedaj tudi z ozerom na ta dragi namen, ki se ima doseči, deržavljanska dolžnost, ki leži v lastnem neposrednem dobička podpisavca in s ktero spolnjenjem se potrebnost, nenavadne davke ali posilni zajem naložiti, odverne in ob enem vsakemu Au-strijanu priložnost da, svojo djavno nadušenost za popolno uravnanjo deržavuega gospodarstva in s tim pogojem učverstenje deržave na vse strani pred celo Europo tako pokazati, kakor zaupanje njegovega cesarskega gospoda zasluži.
lnenovani imenitni nameni in veliki dobički se dajo pa samo po tem doseči, če se, kakor poziv Njegovega veličanstva našega premilostivega cesarja in gospoda pričakuje, vsi, kteri v varstva deržave kako r s n e koli dohodke v ž i v a j o, po mogočosti obširno te naprave vdeležijo.
Del zajema, kteri po skerbnem prevdarjenja velikosti mnogoterega posestva, ki se razvidi iz naravnih davkov in druzih razmer, ktere vdeleženje posestnikov v vsaki kronovini olajšujejo ali otežujejo, na krajnsko deželo pride, znese štiri milione in se ima po podpisa ugotoviti«
Ta znesek je blizo 4y4terni vesoljne šume vsih naravnih davkov dežele. Po tej razmeri prevdari lahko slednji, kaka mu je z ozerom na svoje posestvo, na svoje dohodke in na svoje okoljnosti sploh mogoče , se vdele-žiti, in obenem se lahko prepriča, da znese to, kar ima deržava po tej razmeri od njega tirjati pravico, toliko, da mu je pri tri- do petletnih obrokih za plačevanje storiti lahko mogoče.
Ker naj zaupanje, ktero Nj. c. k. apost. veličanstvo v svoje podložne stavi, vsacega močno spadbada, in ker se bo po tem, za kar se bo podpisal, njegova djavna domoljubnost merila, je častna reč za prebivavce krajnske dežele, v djanja pokazati priča cele Europe, da so vredni zauoanja svojega cesarja, in da so vsaki čas pripravljeni, življenje in blago za domovino darovati, kadar njih gospod in cesar to terja, in tako svoje staro znano ime, da so zvesti podložni in najvišji cesarski ro-dovini vdani, znovega poterditi.
Zedinjenje cesarstva in enakost zadev, ki imajo v tej veliki napravi svoje varstvo, naloži vsim deželam cesarstva edino dolžnost se z vso močjo prizadjati, da bo del narodnega zajema, ki na vsako deželo pride, po podpisu ugotovljen.
Za to je pa treba, da se, ako ravno je posojilo prostovoljno, slednji svoje deržavljanske dolžnosti zave, se tistega vdeleži in vestno po moči k njemu pripomore, in da zlasti umni, premožni in omikani ljudje z lastnim spodbadajočim izgledom ter s podukom in razjasnovanjem
tudi svoje bližnje  unemajo in tako javne  organe v njih prizadevanja podperajo.
Svesto sem prepričan , da bodo to napravo tudi vsi prebivavci krajnske dežele prav umeli in da bo ta dežela s svojimi prebivavci se z vsemi drugimi deželami velicega cesarstva skušala, se tega narodnega sposojila v svoj blagor in v blagor celega cesarstva po vsi mogočosti vdeležiti, in da se ne bo v svoji prirojeni in s tim v novic v djanja pokazaui domoljubnosti od nobene druge dežele prekositi dala.
Od 20. julija t. 1. notri do vštevno 19. aagasta t. 1. bodo c. k. deželua glavna dnarnica v Ljubljani kakor tudi naberavne dnarnici v Novem mestu in Postojni in vse c. k. davkni uredi izreke za vdeleženje tega sposojila jemale in verh tega se bode v olajšanje prebivav-cov na deželi skerbelo, da bodo svoje izrečenja urednikom oddajali, ki se bodo tje razposlali.
V Ljubljani 11. julija 1854.
Gustav grof Choriuskv s. r., c. k. poglavar.
—    227    —