ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 18, številka 1, februar 2017 Županov prednovoletni sprejem V torek, 27. decembra, je župan Milan Gabrovec v dvorani Gasilsko vaškega doma Nova vas sprejel občinske svetni- Županovo voščilo ob novem letu ke, člane nadzornega odbora, predsednike društev, podjetnike, člane odborov in komisij, župane sosednjih občin ter Vlado Novak v županovi družbi druge, ki pripomorejo k razvoju naše občine. Najprej je vse prisotne nagovoril s pozdravom ter s predstavitvijo dela naše občine. Predstavil je smernice za nadaljnje delo ter vizijo dela v prihodnosti. Kot prednostna naloga v tem letu bo izgradnja kanalizacije v Novi vasi. Zaželel je dobrega sodelovanja med vsemi dejavniki, ki soustvarjajo delo in razvoj. Po nagovoru so si zbrani ogledali predstavo Gajaš, arestant v izvedbi igralca Vlada Novaka. Sledilo je prijetno druženje in klepet. Zagotovo so si prisotni zaželeli dobrega dela in sodelovanja v prihodnje, saj bo le tako delo v naši občini lahko teklo pozitivno usmerjeno v prihodnost. IP V sproščenem vzdušju smo tudi poklepetali. Gajaš arestant, Vlado Novak Domoznanski oddelek 35 LIST iz Markovcev 2017 352(497.AMarkovci) g 5 S TJ E UVODNIK Vrednote našega ravnanja so postale naše življenjsko vodilo. Pri tem se odraža naš odnos do narave, zdravja, izobraževanja, ustvarjalnosti in nenazadnje tudi do soljudi. S pomočjo kulture smo se izoblikovali v to, kar danes smo - v narod s svojo lastno državo. S simboli, kot so grb, zastava in himna, izpričujemo svojo samobitnost in ponos. Skupaj se veselimo športnih in drugih uspehov ter smo ganjeni in ponosni, kadar ob dvigovanju slovenske zastave zaslišimo še Prešernovo Zdravljico, našo uradno himno. Prešeren in mnogi zavedni Slovenci so o vsem tem lahko le sanjali, mi pa te sanje danes s ponosom živimo. Ostanimo zavedni tudi do maternega jezika. Ne dovolimo, da bodo podjetja poimenovana s tujimi imeni in ne prevzemajmo tujih besed, ki so dandanes tako moderna. Tujci ne bodo izbirali naših turističnih des-tinacij, niti si ogledovali zanimivosti zaradi lepih poimenovanj, pač pa bo še vedno v ospredju ostala kvaliteta uslug in prijaznost ljudi. Menim, da imamo v naši občini ljudi, ki zmorejo kulturo življenja na najvišji ravni kraja ali celo države prenesti v vsakdanje življenje. Smo občina, ki skrbi za svoj razvoj, za druženje in nenazadnje za prenašanje kulturne dediščine na mlajše rodove na različnih področjih. Številne aktivnosti, dogodki, prireditve in dogajanje skozi celo leto pričajo o našem delu in o tem, da nam ni vseeno, kako bodo mladi, ki se od nas učijo, na vse to gledali. To je kultura nas samih. To smo mi. Tudi izdaja Lista iz Markovcev, ki je pred vami, priča o tem, kako bogato kulturo imamo. Številni zapisani prispevki in fotografije pričajo o bogastvu kulture v naši občini. HVALA vsem, ki soustvarjate kulturo naše občine in ste svetel zgled mladim. Prihajajoči fašenk, ki je pred nami, je zagotovo dogodek, kulturno bogastvo, ki se prenaša iz roda v rod, in na našem področju predstavlja pomemben doprinos k ohranjanju kulturne dediščine. Tako mladi kot malo starejši se prepustimo pustnim likom, da zaživijo v nas v vsej svoji polnosti in sporočilnosti. S ponosom povabimo tudi znance, prijatelje od blizu in daleč, da skupaj z nami na fašensko soboto doživijo delček tega. Predstavimo jim del naše kulture, del našega življenja, del nas samih. Prepustite se fašenku in običajem, ki so povezani z njim. Irena Pukšič, urednica KNJIŽNICA IVANA Božično-novoletni muzikal v Markovcih na osnovni šoli Markovci je priprava kulturnih prireditev že več let zapored sestavni del šolskega programa. Poleg koncertov in razrednih nastopov pripravimo tudi tri prireditve, namenjene širši javnosti. Naši učenci so vešči nastopanja na odru. To leto je še bolj posebno, saj je skupina učencev starejših generacij začela kazati velik talent in veselje do ustvarjanja različnih zvrsti glasbe, predvsem pa do učenja različnih ansambelskih inštrumentov. In tako se je porodila ideja Pred božičnimi prazniki, natančneje v četrtek, 22. decembra 2016, je na šoli potekala božično-novoletna priredi- tev. Učenci so se predstavili v obliki muzikala s pravim ansamblom ter odličnimi igralci in pevci. Koncept in zgodbo si je zamislil učitelj Gregor Zmazek, ki je bil tudi vodja prireditve, pri pripravi scenarija pa so sodelovali še: Janja Hunjet, Jurij Cvitanič, Marjetka Kocuvan, Vida Vajda, Doroteja Kostanjevec in Dragan Mikša. Tema je bila božično obarvana, predvsem pa prepredena z močnimi sporočili o vrednotah in načelih, ki imajo ob božičnem času še toliko večji pomen. Dogajanje je bilo postavljeno na dan pred božičem, v čas pričakovanj, dobrih želja, dobrote, hrepenenja in tudi čudežev. Na začetku je bilo razdeljeno v štiri različ- ne in popolnoma nepovezane zgodbe iz vsakdanjega življenja raznolikih ljudi. Nekatere zgodbe so bile žalostne, druge vesele, nagajive, spet tretje bolj resne, vse pa so se na koncu povezale, kar je ob razpletu celotnega dogajanja povzročilo vrsto presenečenj in seveda, kot se spodobi, srečen konec. Vsak lik v zgodbah se je predstavil s solistično pevsko točko ali v duetu, zato so bile igralske vloge razdeljene učencem, ki so se v preteklosti pokazali kot odlični pevci ali pa so se izkazali v kakšnih drugih glasbenih vrlinah. Igrali in peli so: Luka Stolec iz drugega razreda, Neža Meglič (tretji razred), Jana Kostanjevec, Mia Pernat (četrti razred), Jan Foršt- narič, Kaja Kumer in Jure Letnik (peti razred), Zala Kukovec (sedmi razred), Ana Čuš, Zala Stolec, VVilliam Venne (vsi trije osmi razred) ter Jan Forštnarič in Eva Ertl iz devetega razreda. Nekatere zgodbe so popestrili še Vita Peklar (osmi razred), Ajda Mikša (sedmi razred) ter Otilija Markovič in Dani Vrtačnik kot dedek in babica. Celotno dramsko dogajanje je bilo povezano s spremljavo izvrstnega šolskega ansambla, ki so ga sestavljali: Maja Čuš (šesti razred), Niko Kostanjevec iz devetega razreda ter Eva Kokot, Lucija Janžekovič, Lea Krajnčič, Kaja Kristovič, Dominika Raušl in Manja Slanič iz osmega razreda. S harmoniko pa je zaključek popestril še Žan Kolednik iz osmega razreda. Pri pripravi programa je tudi letos sodelovalo večina učencev naše šole, mentorji so bili njihovi razredniki pa tudi nekateri starejši učenci (Špela Kostanjevec in Taja Lia Vidovič za ples). Glasbene točke so s plesnimi točkami popestrili učenci od prvega do osmega razreda. Da pa je bila prireditev še bolj zanimiva, so poskrbeli pevci in pevke mladinskega in otroškega pevskega zbora ter skupina solo pevk pod vodstvom učiteljice Slavice Lajh. Učenci likovnega krožka z mentorico Olgo Zorko so pričarali barvito pravljično scensko ozadje. Ob koncu prireditve se je vsem nastopajočim zahvalil gospod ravnatelj, Ivan Štrafela, ki je vsem skupaj zaželel vse najlepše v letu 2017. Njegovemu voščilu seje s svojim nagovorom pridružil tudi župan občine Markovci, Milan Gabrovec. Nastopajoči so nam s svojo dram-sko-glasbeno-plesno prireditvijo pričarali začetek božičnega vzdušja. GZ Izvirnost, kreativnost, ustvarjalnost... Foto:GZ TJ/C: 05/ <3/c2 34,3 ^vranJto ^ftderlek. s.p. • SWava 89a • 3,3,8! '^TKark.avci Ute Ijubitej^ btarja obveščamo, daje KNJIŽNICA BUKOVCI znova odptla tvoja- laota Najdete nas v kulturno-športni dvorani v Bukovcih od novembra do marca vsako sredo med 17. in 18. uro. Inf o: 041 817 738 Amanda Petek amanda.petek@5mail.c0m facebook.com/knjiznica.bukovci KUD Markovski zvon: občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 22. tradicionalni božični koncert Pevke in pevci KUD-a Markovski zvon so delček letošnjega božičnega koncerta, ki je sicer vsako leto občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, posvetili domoljubnim skladbam in s tem še enkrat obeležili leto praznovanja 25: obletnice samostojne Slovenije ter državnega praznika na isti dan. Ponovno so zapeli vsi člani zelo številnega društva. Okrog 100 jih je, ki so razdeljeni v šest sekcij; na koncertu so se predstavile štiri. Pričeli so naj starejši cerkveni pevci Jutranje zarje pod vodstvom Mitja Kostanjevca, nadaljeval pa Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko z zborovodkinjo Alenko Doma nj ko Rožanc. Malo več kot 40 otrok je združenih v Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z mladima Pio Majerič in Rebeko Mikša. Nastopila je še mladinska skupina, ki uradno še ni sekcija društva, a so v njej združeni nadebudni mladi glasbeniki s svežimi idejami, in Komorni zbor Glasis z dirigentom Ernestom Kokotom. Božične melodije najlepše zazvenijo v cerkvenem ambientu in tako je bilo tudi letos. Slišati je bilo pester repertoar božičnih skladb, vmesni del programa pa je bil namenjen opevanju naše domovine: Oj, Triglav moj dom, Domov v slovenski kraj, Slovenska dežela, Za Slovenijo živim ... To je bil delček programa junijskega koncerta ob dnevu državnosti v Sobetincih, ki ga je pripravilo društvo. Z besedami je državni praznik ozaljšal še podžupan Zvonko Črešnik in čutiti je bilo domoljubnost. Glasbeni večer so nastopajoči zaključili z zahvalami in čestitko farnemu župniku, zapeli še državno himno ter najlepšo božično pesem ob štiriročni spremljavi na mogočnih markovskih orglah. Polna cerkev zvestih obiskovalcev je bila dokaz, da društvo stopa po pravi poti in vedno znova navdušuje s pestrim programom. Že tretje leto ga vodi Maja Kostanjevec, ki spremlja delo vseh sekcij, zato aktivnosti ne zmanjka niti v enem koledarskem mesecu. Preteklo leto je bilo za društvo ponovno zelo uspešno, saj ob uspešnih koncertih, nastopih na območnih revijah in ostalih župnijskih slovesnostih beležijo še zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi (KZ Glasis), zlata in srebrno priznanje na državnem tekmovanju v video-montaži (videosekcija Akcija!), med člani pa je tudi državna prvakinja v digitalni fotografiji (Bernarda Topolovec). Po koncertu člani niso počivali. V petek, 30. decembra, so se najmlajši Zvončki v spremstvu nekaterih staršev in ostalih prijavljenih zopet udeležili predstave živih jaslic globoko pod zemljo v Postojnski jami. S petjem so obogatili eno izmed predstav, ki se v prazničnih dneh sicer vrstijo vsak dan. Pred dnevom Gospodovega razglašenja, svetih treh kraljev, so po domovih naše občine ponovno zapele tri skupine kolednikov iz sekcije Kralji. To lepo navado ohranjajo že vrsto let, na praznik, 6. januarja, pa so se skupaj zbrali pri 7. sveti maši in še enkrat skupaj zapeli. V februarju mlade pevke cerkvenega zbora v dveh skupinah po domovih članov društva zapele svečniško kolednico, Zvončki pa so sodelovali na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov na Rakovniku v Ljubljani, kjer seje zbralo nekaj več kot 1000 pevcev iz vse Slovenije. Pravo doživetje! V začetku februarja so se člani društva, blizu 120 jih je, zbrali tudi na volilnem občnem zboru, kjer so ponovno potrdili predsedniški mandat Maji Kostanjevec, nekaj manjših sprememb pa se je zvrs- tilo v ostalih vodstvenih funkcijah. Iz poročil je bilo razvidno, da društvo stopa po pravi poti, izpostavljene so bile številne aktivno skozi prav vse mesece koledarskega leta, prav tako pa uspehi na državni in tudi mednarodni ravni posameznih sekcij. Društvo letos obeležuje 20. obletnico svojega delovanja. Pohvale in priznanja so vsekakor dober vzrok za trdo delo vnaprej, a člani vidijo še pomembnejšo plat. Pomembno je »medgeneracijsko« delo vseh članic in članov. Morda prav to sožitje vseh daje piko na i njihovemu delu. ADR Štiriročno zaigrana Gruberjeva Sveta noč na markovske orgle. Zvončki so navdušili s pesmijo in številčnostjo. Komorni zbor Glasis v nedeljo, 5. marca, organizira skupen koncert z Mladinskim pevskim zborom 2. gimnazije Maribor v župnijski cerkvi v Markovcih, teden dni kasneje, 12. marca, pa MeCePZ vabi na koncert ljudske pesmi v zborovski zasedbi v staro telovadnico OŠ. V goste so povabili MoPZ Markovci, plesalce in pevce APS France Marolt iz Ljubljane in FD Markovci. Vabljeni! Komorni zbor Glasis vodi zborovodja Ernest Kokot. Blizu 100 pevcev je ob zaključku koncerta ponovno zapelo skupaj. Letos tudi Zdravljico. LIS'. I’ (Z MAHKOVCE Z Stojnci: Prve žive jaslice pri Kvarovi kapeli Nekaj posameznikov iz Stojncev je konec novembra združilo predloge in ideje o izpeljavi živih jaslic pri Kvarovi kapeli v spodnjem delu vasi. Ideja je sicer zrasla v gasilskih vrstah in je stara že par let, letos pa je prišlo do njene uresničitve. Združili smo moči in k sodelovanju povabili vse vaščane, ki so vaško druženje, ki je kasneje pod pričakovanji preraslo v »množično«, zelo podprli. Kogarkoli smo sodelujoči prosili za pomoč, saj je bilo treba potrkati na marsikatera vrata, nihče ni odrekel pomoči. Še več, prijazno so posodili ta ali oni pripomoček in zadovoljstvo je bilo na obeh straneh. Vse to dokazuje, da si Stojnčanke in Stojnčani želimo več medsebojnega druženja in da pogrešajo dogajanje na vasi. Božična zgodba je bila predstavljena na »gmejni« pri Kvarovi kapeli, ki je odličen ambient za tovrstno predstavitev. V njej smo sodelovali zgolj vaščanke in vaščani, ki so predstavljali glavne like (Jožefa, Marijo, Jezušča, cesarja Avgusta, gostilničarja, svete tri kralje), angelce, pastirje, pevski zbor pa je bil sestavljen samo iz stoj n s ki h pevcev. Poskrbeli smo že za razsvetljavo in ozvočenje in predstava seje lahko pričela. Zgodbo je doživeto pripovedovala Nika Rožanc, igralci pa so dogajanje prikazovali z gibanjem in s kretnjami. Vso delo je bilo opravljeno povsem prostovoljno. Začutiti je bilo povezovalni duh vaščanov za skupno dobro, ko so se zbrali možje in skupaj sestavili hlevček, staje za drobnico in poskrbeli za varna ognjišča pastirjev. Dvakratna ponovitev na božič in še ena v torek, 27. novembra, ter vsakokrat množičen obisk ne le sovaščanov, tem- več tudi ostalih obiskovalcev od blizu in daleč, pa tudi prispevek, je sodelujočim dal energije in zagona za ustvarjanje tudi v bodoče. Temelji so postavljeni, gradnja se nadaljuje - za dobro vasi in njenih prebivalcev. Hvala vsem, ki ste se ustavili v naši vasi! ADR Ob izpeljavi predstav se zahvaljujemo: vsem vaščankam in vaščanom naše vasi, ki so pomagali pri organizaciji in izpeljavi našega projekta (Hedviki Rojko kot pobudnici), ob tem pa še vsem zunanjim, ki so nam priskočili na pomoč: Občini Markovci, OŠ Gorišnica, Društvu malih živali Ptuj, Petru Horvatu iz Muretincev, Antonu Kekcu iz Nove vasi pri Markovcih, podjetju Drva Horvat, vaškemu aktivu podeželskih žena, Kmetiji Cimerman, družini Strauss, PGD Stojnci, Gregorju, Mateji, Anji, Janezu, Janku in Stanku za tehnično podporo, Jožefu Meznariču, podjetju SIP TV in vsem tukajšnjim sosedom za pripravljenost in pomoč. Pastirji so pripravili kurišča, da jih ni zeblo. Božično zgodbo so s petjem olepšali stojnski pevci in pevke. Skupna fotografija vseh sodelujočih, ki jih je bilo okrog 50. . Monika Zupanič in Aleš Lenart v vlogi Marije in Jožefa. Svečniška pesem Zunaj je vedno topleje, sluti se prihod pomladi, dnevi se daljšajo, vedno več je svetlobe. Svečnica (2. februar) je praznik luči, ko se spominjamo Jezusovega darovanja v templju. Na ta dan bi naj pospravili jaslice in božične smrečice, po starih običajih pa so tudi koledovali. Tudi letos so v začetku februarja mlade pevke prinašale Marijin blagoslov po naših vaseh. V domove so prinašale toplino svečniške pesmi in v soju sveč zaželele prijetno voščilo. Špela Vrtačnik Mlajša in starejša skupina pevk riST (Z |V(/\!itin«C Luta na.tja.iit. S k Več kot 70 let, na tisoče kilometrov... Tako naslavljam neko resnično zgodbo, ki sem jo doslej le tu in tam zaupala bližnjemu človeku, ves čas oz. vsaj 40 let pa čutim kar dolžnost, da o tem zvedo tudi vsi tisti, ki spoštujejo preteklost in upajo v prihodnost... Izpolnila sem očetovo željo... Ko so se ob koncu 2. svetovne vojne v tistih nemirnih, a že srečnih majskih dneh, okupatorji morali umakniti tudi iz naših krajev, so z njimi odšli tudi mladi Nizozemci in za seboj pustili lepe spomine. Pri nas se je še nekaj let tu in tam pojavila tudi knjiga v tujem jeziku. Otroci smo jo radi listali zaradi lepega, gladkega papirja in zanimivih sličic, starši pa so nam povedali, da je knjigo pustil za spomin »naš Holandec«, Cris. Potem so leta kar bežala, dvakrat je k nam iztujine prispelo Crisovo pismo (šele pred leti mi je uspelo s pomočjo prevoda ugotoviti, da se je v njem zahvalil za dobroto mojih staršev, moj oče pa je vedno dejal: »Saj nič prav ne razumem, kaj nam piše, kaj šele, da bi vedel odpisati.« Ko sem potem v 6. razredu OŠ že znala nekaj nemščine ter se celo rada preizkušala v tem znanju, mi je nekoč dejal: »Karajo: . /A .A \ /~ <-1000mg/g in oGFR<30 ml/min; KLB skupina 2: UACR>1000 mg/g in oGFR >30 ml/min; KLB skupina 3: UACR <1000 mg/g in oGFR<30 ml/min in KLB skupina 4: UACR<1000 mg/g in oGFR >30 ml/min. Rezultati naše raziskave kažejo, da imajo pomembno znižan SEVR zgolj KLB pacienti z albuminurijo več kot 1 gram in oGFR pod 30 ml/min. Ponujamo široko paleto medicinskih pripomočkov na naročilnico. nova Reha Prodaja, izposoja in servis medicinskih pripomočkov Mlinska cesta 1A, Ptuj Tel/Fax: 02 782 01 06 GSM: 070 74 99 73 Servis: 070 40 77 79 e-mail: info@novareha.si www.novareha.si 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 28. in 29. januarja 2017 je v Begunjah na Gorenjskem potekalo že 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Gre za uveljavljeno mednarodno tekmovanje harmonikarjev, ki ga organizira GŠ Avsenik. Organizacija tekmovanja je bila na visokem nivoju. Izmed več kot 100 prijavljenih harmonikarjev je sodelovalo tudi 5 harmonikarjev članov Harmonikarskega orkestra Modras pod mentorstvom Tomaža Vidoviča. Harmonikarji so se predstavili vsak z dvema skladbama iz zakladnice Ansambla bratov Avsenik. Strokovno komisijo so sestavljali: Slavko Avsenik ml., Jože Burnik in Lorenz Pichler. Komisija je nastope ocenjevala zelo kritično in nepristransko, kar je zelo pohvalno. Modrasi so domov odnesli 3 zlata in 2 srebrni odličji. Od skupno 100 možnih točk so dosegli naslednje rezultate: V kategoriji A so nastopali Niko, Maja in Žiga. - Niko Dovečar: 95,67 točk - ZLATO - Maja Kristovič: 95,33 točk - ZLATO - Žiga Vozlič: 97,33 točk-ZLATO V kategoriji C sta nastopala Jan in Klemen. Za las jima je ušlo zlato odličje. - Klemen Podgoršek: 94,67 točk -SREBRNO - Jan Veselič: 94,00 točk-SREBRNO Rezultati so odlični. Kažejo na visoko kvaliteto v igranju na harmoniko naših članov. Modrasi smo na vse nastopajoče zelo ponosni! KD Modras Humu pBiimit pllIHMUj I!' 1 listu« lVxfo murni ■ Vis ■ Čestitamo! i W • 1 i F f |m 9 kj Tomaž Vidovič, učitelj diatonične harmonike K pogovoru smo povabili Tomaža Vidoviča, ki ga v naši občini poznamo kot vodjo Harmonikarskega orkestra Modras. Tomaž se ob tem ukvarja tudi s poučevanjem diatonične harmonike, kar želimo v naslednjih vrsticah predstaviti nekoliko podrobneje. Tomaž, povej nam, od kod prihajaš in kakšna je tvoja glasbena pot? Tomaž Vidovič: »Prihajam iz Kungote pri Ptuju, iz občine Kidričevo. Za glasbo oz. igranje harmonike sem se začel zanimati že zelo zgodaj, a sem pouk harmonike začel obiskovati šele pri desetih letih, saj sem bil take narave, da sem se hitro vsega naveličal. Po vztrajnem prepričevanju staršev mi je le uspelo. Tako sem dobil prvo harmoniko ... To je bilo navdušenje! Še danes igram z istim veseljem, morda celo večjim. Za to se morem zahvaliti staršem, ki jim bom večno hvaležen. Vmes sem imel mentorja Robija in Primoža, v največjo čast pa si štejem nasvete, ki sem jih dobil od mojstra diatonične harmonike Franca Miheliča. Občasno za hobi zaigram tudi na kakšen drug instrument, v glavnem pa harmoniko.« Odločil si se za samostojno poučevanje diatonične harmonike. Kaj je botrovalo tvoji odločitvi? Tomaž Vidovič: »Ja, to je bilo kar zanimivo. Lani sem zaključil študij meha- tronike in tako je prišlo na vrsto vprašanje: Kaj bom počel v življenju? Srce me je vleko k harmoniki, glava pa k mojemu poklicu. Zmagala je glava. Odločil sem se, da poiščem v redno zaposlitev, ki sem jo dobil takoj. Že po enem tednu spoznal, da to ni za mene. Dal sem odpoved in odprl svojo šolo diatonične harmonike. Danes vidim, da sem se prav odločil.« Diatonična harmonika - da bomo vsi vedeli: kako in v čem se razlikuje od klavirske harmonike? Tomaž Vidovič: »Diatonična harmonika je za razliko od klavirske ljudsko glasbilo. V osnovi je prilagojena za ljudsko in narodno-zabavno glasbo, zato je tonsko omejena. Zaradi popularnosti se »fra-jtonarca« razvija s svetlobno hitrostjo in se da na njo zaigrati skoraj vse glasbene zvrsti. Sam osebno sem pristaš, da se na diatonično harmoniko igra predvsem slovensko ljudsko in narodno-zabavno glasbo, kar je tudi njen osnovni namen in kar lahko v svetu predstavimo kot nekaj »našega«.« Kje poučuješ, kakšne so možnosti vpisa, kdo se lahko vpiše v tvojo šolo poučevanja? Tomaž Vidovič: »Trenutno poučujem na treh lokacijah: v osnovni šoli v Markovcih, v osnovni šoli v Gorišnici in v domačem kraju, v Kungoti. Vpis je možen skozi celo leto. Vpiše se lahko vsak, star več kot 5 let. Potrebna je le dobra volja in volja do vaje.« Kako dolgo traja poučevanje? Ali učenec ob koncu prejme potrdilo, ki je enakovredno opravljenim izpitom v glasbenih šolah? Tomaž Vidovič: »Ker je diatonična harmonika ljudski inštrument, so trenutno še vsakršna potrdila brezpredmetna. Ker pa trend kaže, da se bo v prihodnosti uveljavila tudi kot akademski inštrument, sem uredil, da učenci, ki bi takšno potrdilo želeli, lahko opravijo praktični del izpita na glasbeni šoli, pred izpitno komisijo, ki izda uradno potrdilo o opravljenem izpitu.« Kako si zadovoljen z vodenjem Harmonikarskega orkestra Modras v Markovcih? Lanskega oktobra ste članice in člani navdušili s prvim samostojnim koncertom, ki je obetal veliko. Kakšni so načrti za vnaprej? Česa si želite v tekočem letu? Tomaž Vidovič: »Vodenje modrasov je verjetno moja največja strast. Od ustanovitve leta 2012 smo se številčno zelo povečali, kar me zelo veseli. Orkestri gredo v pravo smer, kvaliteta se viša, kar je tudi namen. Nikoli nam ni dolgčas. Koncert je uspel v nulo! Bili smo zelo zadovoljni, saj smo še dolgo za tem prejemali pohvale, kar nam je dalo novega zagona in volje za naprej. V prihodnjem letu želimo predvsem uživati v glasbi, ki jo izvajamo. Ob tej priložnosti bi povabil mlade harmonikarje in harmonikarke, ki bi želeli igrati z nami, da se nam pridružijo (moj GSM: 040 382 552). Zelo smo veseli vsakega novega člana. Vabljeni!« ADR “Vodenje modrasov je moja največja strast." Pihalna godba Markovci Tudi godbeniki in godbenice Pihalne godbe Markovci so se v petek, 3. februarja 2017, zbrali na 16. zboru članov (občnem zboru), ki je bil tudi volilni. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je godba skozi vse leto nastopila na 40javnih nastopih. Udeležila seje 21. tekmovanja pihalnih godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 12. novembra v Ormožu in prejela bronasto priznanje. Od lastnih prireditev je uspešno izvedla 16. Miklavžev koncert v Markovcih, na katerem je bil gost legendarni ansambel Prerod. Godbeniki so izrazili razočaranje nad tem, da se pustni nastopi več ne točkujejo na občinskem razpisu za pridobivanje sredstev. Kljub temu so se odločili, da bodo na tovrstnih prireditvah še nastopali, predvsem zaradi lastnega zadovoljstva, pa tudi zaradi promocije in končno zaradi nabiranja izkušenj, obenem pa je to priložnost za koristno in prijetno druženje članov in članic godbe. Izraženo je bilo tudi obžalovanje, da se godba v preteklem letu ni mogla udeležiti državnega tekmovanja pihalnih godb, za katero so godbeniki že bili pripravljeni. Tekmovati so nameravali v članski konkurenci in z mladinskim orkestrom. Udeležba na takšnem tekmovanju je precejšnji finančni zalogaj, ki si ga godba v danem trenutku ni mogla privoščiti. To je zelo prizadelo predvsem mlado generacijo, saj se zavedajo svojih sposobnosti in zmožnosti. V preteklem letu je godba v svoje vrste sprejela novo sekcijo AccordArt. To je skupina šestih harmonikašev na diatonični harmoniki pod vodstvom Pri- Iti 1 1 \ iSmm ; |;JB bila iMFT /m Zbrani godbeniki na 16. Miklavževem koncertu... Vincencova rez 22. januarja goduje sveti Vincenc, zavetnik vinogradov in vinogradnikov. Po običaju se na prvo nedeljo po njegovem godu v vinogradih začne z rezjo vinske trte. Slednje izvira iz 18. stoletja in je znano tudi zunaj Slovenije. Na ta dan je ponavadi bil prvi del hude zime mimo in se je lahko šlo v vinograde. V preteklosti so šele na ta dan opravili temeljit pregled vinske trte in pričeli z rezjo, po stari navadi pa so pred sončnim vzhodom odrezali rodno šibo trte, jo dali v vodo in postavili na toplo. Ozelenela trta namreč pokaže, kako je prezimila in kakšno letino lahko pričakuje vinogradnik. Danes so svoje opravile vremenske spremembe, prav tako se je spremenila tehnologija, zato z rezjo pričnemo mnogo prej. Vse je seveda odvisno od vremena. Letos je povsem drugače, saj zima ne popušča, kar ne prinaša pogojev, da bi se odpravili na delo v vinograd. Vseeno pa vsak | A| -■ L IpH uiiMki Kletarji so opravili prvo rez. z novim vodstvom moža Kelenca, ki bodo izvajali različne glasbene zvrsti, prirejene za diatonično harmoniko. Društvo ima tri sekcije: godbo na pihala, Big band IMPULZ in AccordArt, kar skupaj predstavlja 70 članov. Na zboru je bil za novega predsednika društva izvoljen Boštjan Arbeiter, podpredsednik je postal Janko Kelenc, »birokracijo in finance podjetja« bo še naprej opravljal Anton Majerič, zamenjalo pa seje tudi nekaj drugih članov UO in NO ter častnega razsodišča. Prav tako so prisotni člani potrdili predlagano spremembo imena društva, saj je dosedanje ime oz. naziv društva bil za rabo v javnem prometu zelo neuporaben in predolg (Društvo Godba na pihala občine Markovci). Novo ime društva je PIHALNA GODBA OBČINE MARKOVCI, skrajšano pa PIHALNA GODBA MARKOVCI. Novi predsednik Boštjan Arbeiter je predstavil plan dela za prihodnje mesece, strokovni vodja, dirigent prof. Peter Gojkošek, pa je vse člane pozval k dosledni udeležbi na vajah, saj je to osnova za vse ostalo. Obiščite našo spletno stran http:// www.godba-markovci.si in našo stran na FB, na https://www.youtube.com pa si lahko ogledate nekaj nastopov naše godbe. Kot je že običaj, so godbeniki večer sklenili s prijetnim druženje ob hrani in pijači, nekaj članov pa je poskrbelo za glasbeni del. TM ... in gostje, člani Ansambla Prerod. vinogradnik na ta dan odreže kakšno šibo, ki jo na cvetno nedeljo splete v presmec in nese kžegnu. Danes je obrezovanje trte nuja. Rez trte je znanost in tudi umetnost. Vsak vinogradnik ima svoj način. Kako režemo, kdaj in koliko rodnega lesa (očes) pustimo, je odvisno od več kriterijev. Od rezi je odvisno, kakšna bo kvaliteta grozdja in s tem posledično vino. Člani Kulturnega društva Bukovci smo tudi letos poskrbeli za ohranjanje zgoraj omenjenega običaja. Zbrali smo se v soboto ob 11. uri pred gasilskim domom, od koder smo se odpeljali v Leskovec in od tam pričeli s pohodom do vinogradnika Stanka v Repišče. Po poti smo se ustavili pri dveh domačinih, ki sta nam prijazno razkazala svoji kleti in nas povabila tudi na kapljico domačega. Po končanem pohodu smo prispeli v vinograd, kjer so kletarji opravili prvo rez. Ostali pohodniki in člani smo sedli k mizi in si privoščili dobrote. Pohoda seje udeležil tudi župan Občine Markovci, g. Milan Gabrovec, ki je dejal, da je vesel, da so se vključili tudi domačini. Če lahko verjamemo starim pregovorom, se nam letos spet obeta obilna letina. Pregovor namreč pravi: Če na svetega Vincenca od strehe kaplja, bo obilo vina. Patricija Majcen Pohodniki na vrhu UST 17 LVlAiiKOraV/ Jernej Zelenik, dolgoletni izdelovalec korantij V Markovcih smo v predpustnem času obiskali 82-letnega Jerneja Zelenika, po domače Lačnovega Arnija, ki je še do svojega 80. leta izdeloval koranti-je. Gospod Jernej seje izučil za čevljarja, vendar je v svojem življenju počel veliko različnih opravil. Čevljarsko šolo je obiskoval v Ljubljani, ki jo je končal 1952. leta. Takratni šolski sistem je zahteval pol leta šole in pol leta prakse. "Učil sem se pri mojstru Slana iz Nove vasi, pri Tomašinčovem po domače, po končanem šolanju pa sem moral narediti praktični izpit. Nato sem se zaposlil v takratni čevljarski zadrugi Strel v Lovrencu na Dravskem polju. Nadalje sem se zaposlil v takratni tovarni glinice in aluminija TGA Kidričevo. Imel sem možnost izobraževanja in sem se izučil za metalurškega tehnika. V TGA oziroma današnjem Talumu sem bil zaposlen vse do upokojitve. V življenju pravzaprav ni bilo dela, ki se ga ne bi lotil: delal sem kot čevljar, tapetnik, metalurg, zidar, električar. V nekdanjem sistemu sem se v tovarni celo podal v politične vode," nam je pripovedoval gospod Arni. "Z izdelovanjem korantij sem začel 1955. leta. Izdeloval sem jih 60 let."Takrat ni bilo takšnih razkošnih materialov kot danes. Uporabljal sem zajčje kože, ki so bile sušene samo na zraku, niso bile strojene in sojih hitro napadli molji. Zbiral sem stare usnjene aktovke, da sem izdelav obod za korantovo kapo, iskal sem materiale, ki so bili že za odpis, jaz pa sem se trudil, da sem jih lahko obnovil. Nekako sem se pač znašel. Stremel sem za tem, da sem čim več zaslužil, saj nas je bilo doma devet otrok in čim prej sem se želel osamosvojiti. Seveda sem potreboval tudi močan čevljarski stroj. S prijateljem sva se s konjsko vprego peljala v Hoče po stroj Singer, na katerem je letnica 1818. Kupil sem ga od starejšega čevljarskega mojstra, ki ni mogel več delati. Stroj še danes deluje, ker ga redno vzdržujem. Imam jih kar tri," nam pove in pokaže nekdanji izdelovalec korantij. Z Jernejem Zelenikom smo s spomini odpotovali več kot 60 let nazaj v prejšnje stoletje in bil je res zelo zanimiv sogovornik. Še vedno se vozi z avtomobilom, vozniški izpit je naredil 1956 in hitro privarčeval za fičeka in bil je eden izmed prvih v vasi, ki je imel avto. Pri teh letih nima več fizične moči, da bi še lahko izdeloval korantije, čeprav je to delo bilo njegova velika ljubezen, posebej v predpustnem času. Njegov vnuk Marko je v drugih poslovnih vodah, vendar Jernej še vedno upa, da bo ga morda nekoč nasledil. Čevljarski šivalni stroj znamke Singer, leto izdelave 1818. Gospodu Jerneju želimo veliko zdravja in lepih spominov. Marija Prelog Jernej Zelenik iz Markovcev, nekdanji izdelovalec korantij Bernard Črešnik iz Markovcev, izdelovalec etnografskih likov Bernard Črešnik je po izobrazbi tapetnik in se ob tem delu ukvarja še z izdelovanjem spominkov naših značilnih etnografskih likov. To so manjše velikosti korantov, korantovih kap, pice kov, rus. Z izdelovanjem je pričel po naključju, ko ga je sorodnik, ki živi v tujini, prosil, da mu za spomin naredi manjšega ko-ranta. Ko je Etnografsko društvo Korant Markovci vodil še pokojni Martin Mikša, je za društvo izdeloval korantove kape. Izdelovanje spominkov naše etnografske dediščine je res pohvalno, saj je Bernard Črešnik edini iz naše občine, ki se s tem ukvarja. Verjame, da bo njegov sedemletni sin Matic nadaljeval njegovo delo, saj ga že od malega zanima očetovo ustvarjanje. Bernardu želimo veliko užitkov pri izdelovanju tako pomembnega kulturnega izročila. Če kdo potrebuje darilo ali nasploh spominke etnografskih likov, vam posredujemo telefonsko številko Bernarda Črešnika iz Markovcev (041 696 638). Marija Prelog Bernard Črešnik med etnografskimi liki, ki jih izdeluje. % "Aktivne smo skozi vse leto" stehtale in preštele in tako ovrednotile Pred koncem leta, 20. decembra, pridelke po posameznih sortah. Način smo v Stojncih kuhale kremne juhe in vrednotenja nam je predstavila članica pripravile zakuhe za juhe. Čeprav juhe Priprava razstave, kosila, pečenje krofov... Foto: IP Članice Društva podeželskih žena občine Markovci smo se v soboto, 10. decembra 2016, v večnamenski dvorani v Bukovcih srečale na 17. rednem občnem zboru. Predsednica je predstavila delovanje društva v letu 2016. Skozi leto smo vas o našem delu že obveščali, a ne bo odveč, če ga še enkrat predstavim. Skozi celo leto so z delom nadaljevale članice, ki se ob sredah v prostorih gasilskega doma v Novi vasi dobivajo na ročnodelskih delavnicah. Februarja smo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj izvedle tradicionalno 15. ocenjevanje pustnih krofov. K sodelovanju smo povabile članice iz sosednjih društev. Naj krof 2016 je spekla Slavica Vincek Za ptujsko kurentovanje smo izdelale 3 velike duhe, ki so krasili ptujske trge. Seveda so naše članice poskrbele tudi za okrasitev domačih vasi. Ob dnevu žena, 8. marcu, smo si ogledale kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in druge zanimivosti v občini Kidričevo. Pripravile smo dva tečaja kuhanja: v Stojncih smo pripravljale jedi iz stročnic, v Prvencih pa jedi v voku. V aprilu smo sodelovale pri praznovanjih, ki v tem mesecu potekajo v naši občini. Spekle smo pecivo in pomagale pri strežbi gostov ob farnem žegnanju. Ob tem dnevu smo pripravile razstavo ročnih del in peciva. Razstava je bila zelo bogata. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prinesle svoje izdelke. Ob občinskem prazniku smo s hrano, ki sojo pripravila druga domača društva, postregle vse goste, ki so se udeležili osrednje prireditve. V maju smo s svojimi izdelki sodelovale na ocenjevanju in razstavi Dobrote slovenskih kmetij in dosegle visoka priznanja. Za učence 4. razreda osnovne šole Markovci smo pripravile delavnico izdelovanja rož iz papirja in prtičkov. Junija smo kolesarile po občini in spoznavale vaške kapele. Prekolesarile smo vse vasi v občini in se ustavile pri vseh kapelah. Ker je bilo poletje zelo vroče, smo se 5. julija in 2. avgusta odpravile hladit v slovensko morje. Na morju smo preživele dva zanimiva in vesela dneva, ki sta nam dala novih moči za nadaljnje delo tako doma kot v službi. Septembra smo se dobile na dnevu krompirja v Stojncih. Letos smo ročno izkopale različne sorte, ki smo ga nato Darinka Meznarič. Krompir smo kopale na njihovi njivi, kjer so imeli posajenih več kot 10 različnih sort. V septembru smo se odpravile še na strokovno ekskurzijo. Tokrat smo se potepale in spoznavale lepote in bogastvo Zgornjesavske doline. Ker je bil program zelo zanimiv, smo se na potepanje odpravili v dveh skupinah. Prvič 8. 9. in drugič 12. 9. 2016. Pogledale smo tudi preko meje v Italijo in se z gondolo popeljale na Svete Višarje. V novembru smo okrasile farno cerkev ob zahvalni nedelji. Za gasilce pionirje iz Območne gasilske zveze Ptuj smo pripravile delavnice peke piškotov in izdelovanja rož iz prtičkov. Vsi udeleženci so se zelo aktivno vključili v delo in bili navdušeni nad tovrstnimi delavnicami. Predsednica je obiskala vrtec v Markovcih in otrokom predstavila delo društva ter jim povedala, kako smo božič pričakovali nekoč. Predstavnica društva se je udeležila srečanja predstavnic društev kmetic, gospodinj in podeželskih žena iz Upravne enote Ptuj, ki je bilo v občini Juršinci. Članice iz Nove vasi so se udeležile tekmovanja v peki jabolčnega zavitka, ki ga je organiziralo društvo gospodinj Zavrč. V decembru smo skupaj z otroki iz vrtca pekle božične piškote, s katerimi so nato otroci pogostili svoje starše na prednovoletnem srečanju. Udeležile smo se tudi tekmovanja v ročni izdelavi rezancev in gospodinjskega večera v Dražencih. Rezance so delale prav naše.članice. kuhamo skoraj vsak dan, smo se na tečaju naučile veliko zanimivih stvari. Dobile smo tudi veliko novih idej, s katerimi bomo popestrile domače jedilnike. 4. februarja smo se srečale na 16. ocenjevanju pustnih krofov. Na ocenjevanju je letos bilo 14 vzorcev, ki so jih prinesle članice iz različnih društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj. Pridružile so se nam članice iz društva gospodinj Draženci, Zavrč in Spuhlja ter članice društva kmetic Videm. Zelo nas veseli, da se nam je pridružilo kar nekaj društev, s katerimi se večkrat srečamo na različnih prireditvah. Ocenjevanje je namenjeno predvsem druženju in izobraževanju in ne samo tekmovanju, zato je javno in se ga lahko udeležijo vsi, ki jih to zanima. Predsednica komisije vsak vzorec, ki ga takoj ocenijo, javno predstavi (pove dobre lastnosti in morebitne pomanjkljivosti), vsi udeleženci pa dobijo vzorec krofa, ki ga tudi poskusijo in si ustvarijo lastno oceno. Komisijo so sestavljale: predsednica Marija Horvat, učiteljica praktičnega pouka na izobraževalnem centru Piramida Maribor, Terezija Bogdan in Bernarda Trafela svetovalki na KGZS Zavod Ptuj, ter Darinka Meznarič, članica našega društva. Komisija ima vsako leto težje delo, saj so krofi vsako leto boljši. Izmed vseh zelo dobrih je potrebno najti najboljšega. Letos je priznanje za "Naj krof 2017"dobila Brigita Bezjak Peršoh iz Dražencev 86, članica društva gospodinj Draženci. Brigita ima dobro učiteljico, saj je njena mama Jožica leta 2013 prav tako prejela priznanje za Naj krof 2013. Letos je tudi ona prinesla svoje krofe, a je bila učenka tokrat boljša od učiteljice, kar je zelo pohvalno. V nedeljo, 5.2 2017, smo v okrepčevalnici Villa Monde v Spuhlji pripravile predpustno nedeljsko kosilo pod naslovom Spoznavajmo bogastvo okusov podeželja v okrepčevalnici Villa Monde v Spuhlji. Gre za nadaljevanje projekta, ki smo ga skupaj z društvi kmetic, podeželskih žena in gospodinj, Kmetijsko svetovalno službo pri KGZ Ptuj, pod okriljem lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah izvedli v letu 2015. Skozi projekt smo zbrale tradicionalne recepte tega območja, jih preizkusile oz. skuhale v posameznih društvih. Jedi smo postavile na krožnike, jih fotografirale in nastala je zanimiva kuharska knjiga. Jedi iz te knjige in še kakšno drugo tradicionalno jed sedaj želimo enkrat mesečno pripraviti in ponuditi kot nedeljsko kosilo v okrepčevalnici Villa Monde. Surovine za pripravo tega jedilnika skušamo najti na lokalnem območju. Gostje na ta način spoznajo: pristno domačo kuhinjo s pridihom sodobnosti pestrosti okusov tradicionalne kulinarike jedi, pripravljene iz surovin, pridelanih na lokalnem območju jedi, ki sledijo sezonskemu ciklusu leta vina, ki sojih pridelali lokalni vinogradniki PREDPUSTNO NEDELJSKO KOSILO je vsebovalo naslednje jedi: Pozdrav iz kuhinje (ocvirkov namaz, hren, domač kruh) »Hrtiševa« juha z domačo ribano kašo, fižolova juha s kislo smetano, rdeče meso iz razsola, domača klobasa, pečena svinjska glava, dušeno kislo zelje, pražen krompir Endivija z bučnim oljem, rdeča pesa Krofi, krapčiči, ki jih je pripravila Slavica Vincek, predsednica društva, ki je že 3-krat prejela naziv »naj krof« in je dobitnica dveh znakov kakovosti na razstavi Dobrote slovenskih kmetij s pomočjo članic društva. Meni smo pripravile iz lokalnih surovin, ki sojih pridelali na lokalnih kmetijah: Kmetija Cimerman, Kmetija »Mihec«, Kmetija Meznarič (vsi iz Sto-jnce), ter mesnica Novi Jork - Spirala d.o.o. iz Bukovcev. Ob hrani smo ponudili vino zvrst vinarja Karla - Stanka Majcna iz Bukovcev. To je meni, ki bo v teh pustnih dneh večkrat na naših mizah, saj pravimo, da je pust mastnih ust. Članice društva vam želimo vesele in razigrane pustne dni ter veliko dobrih krapčičof in drugih pustnih sladic. Vodstvo društva Ocenjevanje krofov in izbira “Naj krofa" Foto: MZ .(ST [Z MARKOVCEV Tečaj okraševanja tort Društvo podeželskih žena naše občine je v zimskih mesecih še posebej aktivno. Tako je po tečaju kremnih juh in zakuh v januarju v gasilsko-vaškem domu v Borovcih bil organiziran še tečaj okraševanja tort ter izdelovanja dekoracij za torte. Tečaj je vodila učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za prehrano in živilstvo v Mariboru, Marija Horvat, ki je dolgoletna predsednica komisije za ocenjevanje krofov. Borovske članice so bile delavne že pred pričetkom tečaja, saj so spekle različne biskvitne osnove za izdelovanje tort. Pripravile smo različne kreme za čokoladno, orehovo in ajdovo torto in začele z oblikovanjem. Nato nas je učiteljica Horvatova popeljala v domišljijski svet izdelovanja dekoracij. Na tržišču je danes veliko različnih surovin in modelov za okraševanje. Na- jpogosteje je to marcipan ali različne tako imenovane sladke mase. Poskušale smo ustvariti vrtnice, pujske, mucke ... Na začetku smo se našim dekoracijam prisrčno nasmejale, na koncu pa smo bile zelo zadovoljne. Borovskim članicam se zahvaljujemo za pomoč in gostoljubnost. Z vsakim tečajem, ki ga društvo organizira, pridobijo članice novo znanje ali obnovijo že znano. Tečaji so dobro obiskani, zato je prav, da se organizirajo. Marija Prelog 7. koline Turističnega društva Občine Markovci V soboto, 4. februarja 2017, dva dni po začetku, za naše kraje najpomembnejšega obdobja v letu, smo člani Turističnega društva Občine Markovci organizirali 7. tradicionalne koline. Priprave na koline so potekale že nekaj časa. Bili smo pozorni, saj so nam že nekaj časa grozili«, da nam bodo, kot je bila navada, zaprli dostop v svinjak, kjer je naša »žrtev« bivala. Ker smo to skrivnost skrbno čuvali, so nam ljudje, ki jim je še posebej mar za ohranjanje starih običajev (zahvala sosedu Daniju in ostalim), poskušali zapreti vhod v gasil-sko-vaški dom v Novi vasi pri Markovcih. To nam je dalo vedeti, da so naše vabilo, ki smo jih poslali na vsa gospodinjstva v občini Markovci, občani vzeli zares. Poleg gospodinjstev, ki smo jih povabili, smo povabili tudi vse predstavnike društev, predstavnike Občine Markovci, ljudi, ki so v minulem letu pomagali pri delu TD, predstavnike sosednjih turističnih društev in predstavnike medijev. Na koline so se že od nekdaj vabili tisti ljudje, ki ti nekaj pomenijo. Zjutraj okrog 8. ure smo začeli z zajtrkom, kakršnega si mesar zasluži, saj je pred njim dolgo celodnevno delo, ki ga mora skrbno opraviti. Po zajtrku je nekaj članov odšlo z mesarjem po prašiča, ki je varno čakal na njegovem zadnjem domu. Ko smo ga pripeljali v Nagoše-jnce, smo ga po stari navadi dali na mizo in sledilo je razkosanje. Mesarji so skrbno obdelali vsak del mesa. Nekaj so ga skrbne gospodinje takoj začele pripravljati za pečenje, ob tem pa še prava domača jetra v omaki z zeljem in krompir. Ni manjkala niti prava kolinska kisla juha. Iz krušne peči je zadišalo po pečenem mesu in naša teta Tila je začela pripravl- jati gibanice. Medtem so se nam že pridružili prvi obiskovalci in gostje in z veseljem smo malico delili z vsemi. Prinesli so tudi obvezno spremljavo, »mero za klobase«, tako da našim mesarjem ni bilo težko pripraviti dobrih krvavic - kašnic in odličnih domačih'klobas, ki se že na varnem sušijo in čakajo na naš zbor članov, ki bo 17. marca 2017. Poleg ostalega so naši člani scvrli dobre ocvirke, ki smo jih pridno uživali med ostalim dogajanjem. Pridružili so se nam muzikanti, pevci, pa vinarji in počasi smo se pripravljali na slavnostno večerjo. Dvorana je bila pripravljena, godci so godli in mize so se šibile od dobrot. Pridružili so se nam še koranti in zabavali smo se dolgo v noč. Člani društva smo bili veseli slehernega obiskovalca, ker smo opazili, da vidijo naše delo in željo po povezovanju med društvi. Pogrešali smo več predstavnikov društev in naših članov. Želeli smo jim povedati, da cenimo njihovo delo, zato smo jih povabili. Upamo, da se naslednje leto oglasijo in s tem pokažejo, da tudi oni cenijo naše delo. Mi jih bomo naslednje leto na koline vsekakor ponovno povabili, ker, kot smo imeli napisano na pozdravu, ki nas je čakal pred vrati, nam ni vseeno za ohranjanje starih običajev. Zahvala velja vsem, ki so si to soboto vzeli čas, da so pomagali pri pripravi in izvedbi tega dogodka in seveda vsem gostom. Vsi skupaj smo zaslužni, da so naše 7. koline uspele in trudimo se, da bodo uspele še 8. in vse nadaljnje, saj na ta način stari običaji po naših krajih ne bodo izumrli. Tega si vsi člani Turističnega društva močno želimo in zato vztrajamo) Franc Brodnjak Koline se bodo pričele. “Mere imamo dobre." Obiskali so nas tudi kurenti in župan. Podjetje Dorssen Mont je razveselilo otroke iz Vrtca Markovci Praznični čas je za mnoge čas veselih trenutkov, obdarovanja in iskrenih želja. Je tudi čas, ko lahko z drobnimi dejanji pomagamo in razveselimo druge. Tako je Vrtec Markovci prav prijetno razve- selilo podjetje Dorssen Mont d.d. iz Borovcev in v otroških očeh narisalo veselje. Gospod Albert Kekec je kot predstavnik podjetja pod smrekico postavil darila za vse skupine iz vrtca in nam zaželel čaroben praznični čas. »Lepo je biti obdarovan, včasih pa je še lepše biti postavljen v sladko vlogo darovalca. Dobro se z dobrim povrne.« Hvala za podarjene igrače. Vaša darila so narisala nasmehe na obraze naših otrok. Najlepše se vam zahvaljujemo. Otroci in kolektiv Vrtca Markovci Sonja Ambrož Predstavitev EFT metode V januarju sta OORK in župnijska Karitas pripravila praktično predstavitev EFT metode oziroma tapkanja. Predavanje in predstavitev je izvajala nekdanja učiteljica razrednega pouka, zdaj pa že nekaj let certificirana izvajalka EFT metode, Mojca Zorman. V uvodu nam je razložila, kaj je metoda EFT (Emotional Freedom Technigues -tehnika doseganja čustvene svobode), ki združuje znanja in spoznanja vzhodne in zahodne medicine. Je moderna, preprosta in učinkovita metoda za samopomoč, s katero premagujemo vsakdanje težave in odpravljamo stres, utrujenost, negativna čustva in občutke, bolečine vseh vrst, slabo voljo, brezvoljnost, nespečnost, odvisnost ... Metodo je v današnji obliki javnosti predstavil Gary Craig 1996. leta, ki je globoko duhovno razvit človek. Metoda je na voljo po vsem svetu, saj je EFT priročnik brezplačen in preveden v mnogo jezikov. Vsakdo lahko takoj začne z uporabo za svoje majhne ali velike težave. Zadostuje, da sledi navodilom iz priročnika. Med izvajanjem posameznik glasno ponavlja misel, ki govori o njegovi težavi, hkrati pa s prsti tapka po konicah meridianov, ki so naše energijske poti. nimi občutki. Metodo vsak uporablja na Vzpostavi se možganska povezava med lastno odgovornost, tako kot vsak izbira potlačenimi zgodnjimi spomini po alfa svoj način prehranjevanja. Tapkajo lahko valovih v naš razum, ki najintenzivneje vsi (starejši, otroci), metodo pa uporablja-deluje v beta valovih. Možgani po tapkan- jo tudi učitelji v šolah, ki ugotavljajo, da je ju presenetljivo hitro in trajno ostanejo v učinkovita. Enako velja za domove stare-dobrem zdravem ravnovesju. Dejstvo je, jših. da metoda deluje na pretok elektrike po EFT točke za tapkanje so: na roki - na telesu in po njej na neprijetne občutke, ki zunanji strani obeh dlani, kjer bi z dlan-jih zelo hitro in trajno odpravlja. EFT lahko jo udarili karate udarce, zato ji pravimo zase uporablja vsak, ki to želi. Je način, s karate točka, na vrhu glave; na začetku katerim lahko uravnovesi svoj pretok el- obrvi tik ob nosu, na zunanji strani oče-ektrike. EFT ni zdravilna metoda, je samo sa na kosti, na kosti pod očesom, med učinkovit način za upravljanje z neprijet- zgornjo ustnico - pod nosom, pod usti OKOLJU PRIJAZNE CENE GEODETSKE STORITVE med spodnjo ustnico in brado, na stičišču med ključnico in prsnico, ob strani telesa - eno dlan damo pod pazduho in blazinice posameznih prstov in krog se zaključi na karate točki. Po opravljenem tapkanju za določeno težavo se ljudje težave še vedno spomnijo, a ob njej ni več nobenih močnih čustev. Preprosto povedano, Mojca Zorman v prikazovanju tehnike tapkanja. razvije se nov način razmišljanja, ni vam treba več obdržati starih zakoreninjenih vzorcev. Rezultati metode EFT so trajni. Priporočljivo je tapkati vsaj pol ure na dan, da se znebimo težav, ki nas obremenjujejo (strah pred višino, pred pajki, kačami, ali bolj kompleksne težave kot negativna čustva, trema pred nastopom, samopodoba ...). EFT je hitra, učinkovita in enostavna tehnika, s katero lahko v zelo kratkem času preženete skrbi in tesnobo, dvignete motivacijo v sebi, svojim bližnjim ter preženete dvom v možnost lepšega življenja. Brezplačni priročnik si je možno prenesti s spletne strani www.eft-slovenija.si. Za več informacij lahko pokličete 041 283 522 (Mojca Zorman). Marija Prelog Ribič na lovu Lovska družina Markovci je bila ustanovljena 7. junija 1946. Teče že več kot 70 let njenega uspešnega sobivanja z naravo. Leta 1949 se je na pobudo takratne Lovske družine Sveta Marjeta pokazal interes po združitvi dveh manjših LD v eno večjo in 4. aprila 1950 je bila ustanovljena LD Spodnje Ptujsko polje, ki je štela 29 članov in gospodarila na 6110 ha lovskih površin na območju sedanjih občin Gorišnica in Markovci. V sedanji obliki je društvo od leta 1998, ko se je lovska družina Spodnje Ptujsko polje razdelila na LD Markovci in na LD Sveta Marjeta ter šteje 57 članov in gospodari na 2300 ha lovnih površin v občini Markovci. V lovišču domuje različna divjad, predvsem srnjad, občasno pa ga obišče tudi kak osebek iz družine jelenjadi in tudi kakšen divji prašič, pa jazbec, lisica, poljski zajec, mala podlasica, fazan, poljska jerebica, prepelica in raca mlakarica. Delovanje lovske družine ni samo lov, ampak obilo drugih del in opravil, kot so: umno gospodarjenje z loviščem in divjadjo, vzreja male divjadi in spuščanje v naravo, pozimi krmljenje divjadi, lovska kinologija, saj je ubogljiv, vzdržljiv in ustrezno izšolan pes lovčev nepogrešljiv sodelavec pri lovu. Ob tem je tudi športni del, in sicer streljanje na glinaste golobe. Avtor sestavka se je zaradi svoje radovednosti v živo udeležil lovskega pohoda in bo tudi bralcem Lista iz Mark- ovcev v njihove domove poskušal na čim bolj enostaven, razumljiv in verodostojen način posredovati dogodke pred, med in po lovu. Zbor lovcev interesentov za lov je bil ob 9. uri v prostorih Lovskega doma Markovci, ki se nahaja v Sobetincih. Gospodar lovišča je odredil, kje in kaj se bo lovilo. Na lovu je bilo 19 lovcev in 6 lovskih psov ter avtor sestavka. Lovovodja je evidentiral lovce, njihove lovske pse, goste in eventualne gonjače, sklical zbor lovcev, kjer jih je pozdravil starešina društva jih seznanil s tekočimi dogodki in predal vse aktivnosti lovovodji. Na stojišča lovce vodi pomočnik lovovodja, ki skrbi, da vse teče po načrtu in dogovoru. Po bolj Foto: Miha Zelenik Zadovoljstvo na obrazih lovcev pove vse. Janez Vršič, Frč Ker sva bila nekoč sodelavca in sva prijatelja, bova ostala na Ti, pa čeprav si kar nekaj let starejši. Na košnji v Šturmovcu Foto: osebni arhiv Janez, najprej nam razloži, od kod izvira tvoj vzdevek "Frč". Janez Vršič: "Na vasi ima skoraj vsako gospodinjstvo svoje hišno ime. Mi smo bili Frčovi. Že oče je bil Frčov Franc, tudi dedek. Tudi sam sem že poskušal raziskati, od kod takšno ime, a mi do sedaj še ni uspelo." Povej nam kaj o svojih otroških letih. Janez Vršič: "Rodil sem se 21. 2. 1943 očetu Francu in materi Ivani kot četrti od šestih otrok. Doma smo imeli srednje veliko kmetijo, tako da nikoli ni bilo dolgčas. Otroci smo po svojih močeh opravljali dela in tako pomagali staršem. Osnovno šolo sem obiskoval v Markovcih." Po osnovni šoli te je pot zanesla... Janez Vršič: "Kot vajenec sem se šel učit za avtokleparja v Avtokarosernico na Ptuj (kasnejša Tovarna avtoopreme Ptuj - TAP in kasnejši AGIS), vendar sem se za ta poklic učil samo eno leto. Leta 1959 sta se Avtokarosernica in Iklip združila v novo podjetje, in sicer v Tovarno avtoopreme Ptuj. Zaradi potrebe tovarne sem se drugo učno leto učil za ključavničarja, vendar se tudi to ni izšlo. Tretje leto sem se izučil za strugarja (drejarja)." Kako si nadaljeval svojo pot po končani vajeniški učni dobi? Janez Vršič: "Ko sem končal poklicno usposabljanje (1961), sem se zaposlil v strojnem oddelku TAP kot strugar. Naslednje leto sem šel na ("štelngo") služenje vojaškega roka v Sombor, in sicer na usposabljanje za aviomehanika. Po končanem usposabljanju sem preostanek dolga domovini odslužil v Tuzli kot aviomehanik. Po končanem vojnem roku sem se vrnil v TAP na delovno mesto strugarja v orodjarno (13 let), potem na delovno mesto rezkalca-strugarja v vzdrževanje in nato k privatniku vse do upokojitve." Včasih smo zaposleni za svoje potrebe ali pa potrebe koga drugega vršili določene usluge. Za usluge struženja ni bilo stvari, ki ji Frč ne bi bil kos. V širši okolici, predvsem pa v Novi vasi, je marsikdo kdaj iskal kake strugarske usluge pri Frču in jo tudi dobil. Janez Vršič: "Poročil sem se leta 1969 z Rozo Markovič. Rodili sta se nama dve hčerki, Dragica in Majda, ki pa sta naju razveselili z dvema vnukoma in dvema vnukinjama. Imava tudi že pravnukinjo." Kaj počneš v prostem času? Janez Vršič: "Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas pri Markovcih od leta 1960, bil sem tudi predsednik tega društva (8 let) in poveljnik (6 let). Sem tudi aktiven član LD Markovci od leta 1976 in sem tudi uspešen član tekmovalne ekipe LD v streljanju na glinaste golobe. Leta 1996 je bilo ustanovljeno Društvo starodobnikov v Novi vasi in sem njen ustanovni član in dokaj aktiven s svojim EIHER traktorjem, ki ima častitljivih 55 let starosti, poleg tega pa sem tudi član Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih, kjer aktivno sodelujem kot kosec na prireditvi "Košnja na stari način". Nisem član nobene politične stranke in nisem politično aktiven. Bil sem član Sveta krajevne skupnosti od 1974 do 1978. Takrat se je gradila hidroelektrarna Markovci, urejali smo vodovodno omrežje in asfaltirali cesto skozi vas. Sodeloval sem tudi pri izgradnji telefonskega omrežja na področju Nove vasi in pri izgradnji KTV, saj sem bil tajnik v gradbenem odboru." Kot prebivalec korantove dežele si bil najverjetneje kdaj tudi korant. ali manj uspešnem pohodu po revirju je sledila malica v lovskem domu. Tu lovci razvežejo svoje nahrbtnike in na mizi se znajdejo različne dobrote: pečena rebrca, pečena krača, salama, domače klobase, zabela, sir, čebula ter kruh. Na ta način si lovci privežejo dušo in dobijo energijo za naslednji revir. Po končanem lovu je lovovodja sklical zbor, pohvalil ali pa tudi pograjal potek lova in disciplino na njem.Tu se lovci poklonijo uplenjeni divjadi. V opisanem lovu so uplenili ali po lovsko položili na dlako tri lisice in tri zajce, na perje pa so položili štiri fazane. Ulov - uplen male divjadi običajno odkupi uplenitelj ali pa kateri od lovcev, in sicer: zajec 10 evrov, fazan 5 evrov, lisice pa se oddajo na veterinarsko postajo v pregled zaradi stekline. Kot informacijo lahko povem, da velika divjad (srna ali srnjak) stane 4 evre po kilogramu, vendar brez drobovine. Nato nas je lovovodja vse lovce in spremljevalce povabil na "zadnji pogon"tega dne v klubske prostore na analizo lova in prosto druženje ob žlahtni kapljici, ki je med lovom prepovedana. Iskrena hvala vodstvu Lovske Družine Markovci, predvsem pa starešini društva, g. Slavku Kukovcu, da so mi dovolili prisostvovati in sodelovati na lovu. Ignac Habjanič Janez Vršič: "Korant sem bil samo dve leti, takoj po vrnitvi iz JLA, kasneje pa ne več. Takrat smo »pubeci« obšli vse vasi današnje občine Markovci in tudi Ptuj z okolico nam ni bil predaleč. Se pa zelo dobro spomnim prvega kurentovanja na Ptuju leta 1960, ko sem vodil konje, vprežene v "paruč", in peljal maškare v mesto." Ali si kdaj lovil ribe? Janez Vršič: "Član ribiške družine ali društva nisem bil nikoli, ribe pa sem lovil kot večina sovaščanov s "šero", saj so nam bile na dosegu roke." Kako uživaš upokojitev? Janez Vršič:"Od leta 1998 z ženo živiva sama, saj sta se hčerki poročili in odselili. Imava dve kravici, dva pujska in nekaj kokoši, tako nama ni dolgčas." Kaj polagaš na srce današnji mladini? Janez Vršič: "Naj spoštujejo svoje starše in naj jim nobeno delo ne bo pretežko." Janez, tebi in ženi želim predvsem pa zdravja. Ob rojstnem dnevu, ki ga boš praznoval v kratkem, pa lepe želje in iskrene čestitke od lovcev, ribičev, starodobnikov, konjenikov in vseh ljudi dobre volje, ki te poznajo in ki si jim kdaj naredil kako "drejarsko" uslugo. Vse najboljše! Ignac Habjanič % Zimski turnir Nogometne šole Korant Nogometna šola Korant je 14. in 15. januarja 2017 organizirala tretji zimski nogometni turnir za mlajše selekcije. Na medsebojnih tekmah so se pomerile ekipe selekcij U7, U9, U11 ter U13. Sodelovalo je več kot 300 otrok, ki pa so imeli tudi spodbudo iz tribun. Vse udeležene ekipe so prejele medalje, najboljši trije pa so v vsaki selekciji domov odšli tudi s pokalom. Turnir seje začel v soboto, 14. januarja, v dopoldanskih urah. Najprej so se med seboj pomerile ekipe skupine U7. Igrali so otroci, stari od 5 do 7 let. Največji pokal so prejeli igralci Nogometne šole Drava Ptuj, drugouvrščeni so bili nogometaši Nogometnega kluba Podvinci, tretje mesto pa je prejela Nogometna šola Zavrč. Nadaljevali smo s popoldanskim delom, kjer se je zbralo 10 ekip skupine U9. Prvo mesto je dosegla NK Gorišnica, drugo Nogometna šola Drava Ptuj in tretje Nogometna šola Korant. Naslednji dan, v nedeljo, 15. januarja, smo pričeli že zjutraj. V dopoldanskem delu selekcije Ul 1 seje prijavilo 12 ekip. Slavili so nogometaši Nogometne šole Drava Ptuj A, takoj za njimi so bili otroci iz NŠ Korant, tretjo mesto pa so si priigrali igralci Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina. Kot zadnje so se med seboj pomerile ekipe U13. Tukaj se je zbralo 10 ekip. Nogometna šola Drava Ptuj B je zasedla prvo mesto, drugo mesto so osvojili igralci Nogometne šole Ormož, bronasto medaljo pa so prejeli nogometaši NŠ Drava Ptuj A. Otroci so nam pričarali vikend, poln energije, borbenosti in povezanosti. Pokazali so, da s svojimi trenerji osvajajo osnovne in tudi kompleksne nogometne akcije, prav tako pa z druženjem in trdim delom na treningih pletejo prijateljstva in nogometaši odraščajo s sprejemanjem, da ni vedno vse tako, kot bi si zaželeli, ter da seje za uspeh treba potruditi. Klaudija Pivko Praznični veteranski turnir v Markovcih Športno društvo Stojnci je bilo na kul- topilo pet ekip, ki so dosegle naslednje Vse ekipe so prejele spominske turni praznik, 8. februarja, v večnamenski uvrstitve: 1. mesto je osvojila ekipa KM N medalje, nagrajena pa sta bila tudi najbol-dvorani v Markovcih organizator velikega Domino, ki prihaja iz Ljutomera in Svete- jši igralec (Zvonko Gašperič iz ekipe KM N veteranskega turnirja v dveh starostnih ga Tomaža, 2. mesto je osvojila ekipa NK Domino) in najboljši vratar (Leopold Valh kategorijah. V kategoriji nad 45 let je nas- Hajdoše, 3. mesto pa NK Gorišnica. iz ekipe NK Hajdoše). Omeniti moramo Najboljša ekipa v kategoriji nad 45 let (KMN Domino iz Ljutomera in Svetega Tomaža) Najboljša ekipa v kategoriji nad 35 let (NK Hajdina) tudi sodnika Gorazda Kodriča, ki je ta dan prostovoljno nastopil v vlogi sodnika. Popoldan smo nadaljevali s turnirjem igralcev, starejših od 35 let. Nastopilo je devet ekip in po pravi drami v finalu je 1. mesto osvojila ekipa NK Hajdina, drugi so bili igralci KMN Poetovio, tretji pa NK Sko-rba. Najboljši igralec turnirja je bil Nastja Čeh iz KMN Poetovio, najboljši vratar pa Matija Brodnjak iz NK Hajdina. Turnirju je sodil g. Iztok Milošič. Vse nastopajoče ekipe so prav tako prejele spominske medalje, najboljši pa pokale. V imenu organizatorja se vsem ekipam zahvaljujemo za udeležbo in jih vabimo, da se v letu 2018 ponovno srečamo 8. februarja. Iskrena hvala za dobro sodelovanje tudi Občini Markovci, Osnovni šoli Markovci in Upravnemu odboru Športnega društva Stojnci. Silvo Fošnarič Prejemniki nagrad v kategoriji nad 45 let. Prejemniki nagrad v kategoriji nad 35 let. Miki PRSTEC, Bukovčan, je v januarju v Avstriji na Prvenstvu avstrijske Štajerske v dvorani za veterane dosegel odlične rezultate. V suvanju krogle je dosegel najvišje število točk, v skoku v daljino pa ravno tako odličen rezultat. Miki sicer trenira v Atletskem klubu Ptuj in je eden najbolj vsestranskih aktivnih atletskih veteranov na mednarodni sceni. Iskreno čestitamo! Zadnjo januarsko soboto je Micho team, ekipa kolesarjev, ki podpira našega kolesarja Mitja Bezjaka iz Bukovcev, že tretje leto zapored organizirala kolesarski dan oz. odprti trening za vse kolesarjenja željne posameznike. Za Mitja Bezjaka je ta priprava bila ena izmed mnogih, ki jih bo izvedel za Dirko okrog Slovenije v letošnjem letu, ki bo v mesecu maju. Držimo pesti in spremljajmo našega Mitja na njegovi poti do še enega športnega izziva. Mitja, mi smo s teboj! UST r/ M A KKOVC H V 90 let Marije Krajnc iz Stoj ncev Marija Krajnc se je 1.1.1927 rodila v družini Kostanjevec v Stojnci h. Z možem Jakobom sta vzgojila štiri hčere. Dve sta v mladosti zapustili dom in se odpravili na delo v Nemčijo, dve pa sta ostali doma in ji pomagali, ko je ostala sama. Marija se je že v otroštvu predano posvečala petju, ki ga v vsem svojem življenju ni nikoli opustila. Kot deklica je prepevala v šolskem pevskem zboru v Markovcih, kasneje pa petje nadal- jevala v cerkvenem pevskem zboru in prepevala v farni cerkvi. Danes pesmi iz svoje mladosti zapoje vnukom in tudi kateremu od sedemnajstih pravnukov. Prvi dan novega leta, ko Marija praznuje rojstni dan, se svojci zmeraj zberejo pri hčeri Ivanki v Halozah in slavljenki voščijo obilo sreče in zdravja. Ob letošnjem jubileju so ji pravnuki podarili najlepše darilo - pesem. Staša Meglič A K"1 hi* Marija Krajnc s hčerama. Vse najboljše! Foto: TM Obisk starejših vaščanov v Markovcih Tudi letos so v Markovcih v januarju obiskali starejše sovaščane, ki so stari nad osemdeset let. Tako so vaški predstavnik Darko Štrafela in prostovoljki Karitasa in Rdečega križa Ivanka Plohl in Marija Prelog s skromnimi darili obiskali 15 vaščank in vaščanov. V vasi so trije moški, ostale so ženske, od teh pa sta dve oskrbovanki doma starejših. Vsak od njih ima svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Ljudje se zelo radi spominjajo nekdanjih časov, kar je seveda značilno za starejšo populacijo. Televizija jim je zelo pomembno okno v svet, vendar imajo raje ob sebi sogovornika. Naj starejši Markovčan je gospod Ivan Cestar, ki je lani dopolnil 83 let. V Markovce je iz sosednjega hrvaškega Jamnika prišel 1958. leta, ko so delali na takratni »Vodni«. Tu je spoznal tudi svojo ženo, Markovčanko Marijo Klinc, in ustvarila sta si družino. Ivan je do upokojitve delal na gradbenem podjetju Gradis, ko pa se je upokojil, je bil dolga leta zelo vzoren vzdrževalec pokopališča. Kljub letom še veselo kolesari, tudi v teh mrzlih dneh. Neizmerno uživa v naravi, zato tudi rad gobari in nasploh uživa v gozdu in v Šturmovcih. Rad se spominja mladih let, Ivan Cestar, najstarejši Markovčan, ki šteje 83 let. Foto: Marija Prelog vendar mu tudi zdaj nič ne manjka. "Da bi mi le še zdravje služilo," pravi. Našim sovaščanom želimo trdnega zdravja. Marija Prelog STRELECdo« ■ PREVOZNIŠTVO IN ZEMELJSKA DELA Janko STRELEC Stojnci 122, 2281 Markovci TEL: 02/ 766 37 71, GSM: 041 65 I 521 - gradbena mehanizacija - prevozništvo - izposoja kompresorjev - tlakovanje - zidanje in betoniranje ograj in opornih zidov - izdelava in priklopi kanalizacij Spomladi moramo posebej paziti na zemljo Čeprav smo še v trdi in mrzli zimi, je potrebno misliti tudi na pomlad. Zemlja je osnovno orodje, s katerim delamo na vrtu. Ko se prazniki končajo, se lahko zelo hitro pojavi pomlad. Ne gre sicer za pravo pomlad, a mnoge takrat topel sonček in že vidno daljši dnevi hitro zvabijo na vrtove. Žal pogosto prezgodaj, da bi bilo dobro za naše rastline. Zakaj? Vrtičkar oziroma vsak, ki si želi pridelovati zdravo zelenjavo, pa tudi sadje in druge rastline, ne sme nikoli pozabiti, da je njegovo osnovno orodje zemlja. Zemlja je rodovitna samo, če je v njej življenje: od krtov do deževnikov, različnih hroščev, pa vse do majhnih, očem nevidnih mikroorganizmov (MO). Zakaj mora biti zemlja živa? Vsi poznamo koristne žuželke, ki nam lahko pomagajo v boju proti tistim, ki delajo škodo na našem vrtu. Veliko manj se zavedamo, da povsem enak princip obstaja tudi v svetu MO: veliko več jih je koristnih kot škodljivih. MO redno skrbijo, da zemlja ostaja zračna, saj delce zemlje, organske snovi in kamnin lepijo v posebne zemeljske strukture, obročke, ki jo dolgo časa ohranjajo rahlo. Na te obročke se tudi veliko lažje »prilepijo« hranila in molekule vode, da jih korenine rastlin lahko odlepijo in uporabijo. Najbolj seveda poznamo vlogo MO pri razgradnji, preperevanju organske snovi do rastlinam dostopnih hranil. Brez njih iz gnoja, komposta in druge organske mase ne bi bilo hranil za rastline. Ob tem razpadanju se tla zračijo, rahljajo. Zelo pomembna, a veliko manj znana funkcija MO je, da kot nasprotniki (antagonisti) onemogočajo razvoj škodljivih glivic, ki povzročajo gnitje korenin oz. padavico rastlin.To delajo na različne načine: se razraščajo na površini korenin ali stebel in ne dovoljujejo vstopa škodljivim glivicam in bakterijam. Razvoj škodljivih MO (beri bolezni) je s tem onemogočen. V zadnjem času spoznavamo še eno pomembno vlogo MO, to je mikoriza. Beseda je za večino ljudi tujka, prevedeno iz grščine pa pomeni glivica, rastlina. S to besedo opisujemo še en res genialen naraven pojav - sodelovanje, prijateljstvo med glivicami in rastlinami. Pomembno je, da MO ohran- jamo v zemlji tako, da zemljo obdelujemo takrat, ko je zanjo najbolj primerno Zelo pomemben element zemlje je njena struktura. Struktura zemlje zelo poenostavljeno pomeni, kakšni so delci zemlje pod mikroskopom. Lahko so okrogli, robati ..Takšna struktura ne zagotavlja primerne vlage za rast in življenje MO in rastlin. Lahko so tudi različnih poliedričnih oblikaii celo v obliki ploščic, kar je najslabše. Takšna struktura pomeni, da po eni strani v poletni suši vse padavine »pobegnejo« kar po površini, voda odteče in obratno, v primeru veliko dežja pa voda stoji na površini. Takšno lističasto strukturo običajno povzročimo sami, ko obdelujemo premokro ali presuho zemljo. Želeli bi si namreč, da bi bili strukturni (sestavni) delci zemlje pod mikroskopom Zemlja je naše osnovno orodje. Ne uničujmo je. v obliki posebnih obročkov, ki jih sestavljajo mineralni delci (peska ali gline), zlepljeni skupaj z organsko maso s pomočjo MO.Tudi tukaj vidimo njihovo pomembno vlogo v zemlji. Ti obročki pomenijo, da je zemlja odcedna, ko je potrebno, in da poleti zadrži veliko molekul vode v okolici korenin naših rastlin. Prav tako se v notranjosti teh obročev še dolgo zadržuje tako pomemben zrak. Brez njega MO ne preživijo, prav tako pa se korenine rastlin ne razvijajo dobro. Manj je teh obročkov v zemlji, slabše strukture je, težje razmere za življenje MO in korenine rastlin so v naši prsti. Ko hodimo, stopamo, vozimo ali obdelujemo zemljo, ki je premokra, se ti obročki spremenijo v lističe, jih potlačimo. Ko obedujemo presuho zemljo, jih polomimo in iz njih spet nastanejo ploščice.To lahko primerjamo z odpadlim listjem. Če hodimo po njem zjutraj, ko je vlažno, ne šelesti, se ne polomi in se po naših stopinjah vrne v prvoten položaj. Če je mokro, se zlepi skupaj, prične gniti. Tako se zgodi, ko tlačimo premokro zemljo - iz obročkov nastanejo lističi. Ko stopamo po suhih listih, se ti zdrobijo. Tako se zdrobijo ti obroči, ko obdelujemo presuho zemljo. Zemlja je presuha, ko se za nami kadi, ko se kadi za obdelovalnimi stroji na njivah, premokra pa je, ko se oprijema obutve in orodja. Spomladi je največja nevarnost, da se nam v želji po delu na vrtu mudi in pričnemo obdelovati, saditi, okopavati, rahljati premokro zemljo. Če želite imeti manj težav s sušo poleti in z zastaja njem vode v jeseni in pozimi, je potrebno zdaj spomladi biti potrpežljiv, počakati, da je zemlja za obdelavo primerna, še vedno vlažna, ne pa mokra. V mokrih tleh voda izrine zrak, s tem pa ponovno povzroči propad MO. Prav tako poskušamo takoj, ko se zemlja dovolj osuši, zemljo prerahl-jati, saj na ta način vanjo spet spustimo zrak. Kako še moramo ravnati z zemljo, da jo ohranimo živo? Zemlje ne obdelujemo, ko je hladno, saj takrat najbolj prizadenemo ravno MO, zato prekopavamo v jeseni že v oktobru, ne šele konec novembra. Tudi za spomladansko prekopavanje izberemo Seme uspešno kali samo v rahli zemlji. sončen, topel in miren dan. Takrat bodo MO najhitreje našli zavetje, najmanj jih bo propadlo. Prav tako prekopavanje ni nujno potrebno vsako leto ali celo večkrat na leto. Prekopavamo samo, ko je potrebno gnojiti s hlevskim gnojem, preostala leta pa zemljo samo obdelamo z motiko in je ne obračamo. Pomembna je tudi globina obdelave. Pregloboka obdelava vedno pomeni, da MO obrnemo njihov svet na glavo, mrtvo, neživo zemljo postavimo na vrh, živo zemljo z MO pa v globino, kjer ni zraka in za njih niso ustrezne razmere. Zato prekopavamo in obračamo zemljo samo deloma in plitko, toliko, da zadelamo organsko maso, gnoj, kompost, ne uničujemo pa MO. Še bolj pomembno je, da pri poletnih ponovnih setvah ne obdelujemo globoko. Za novo setev obdelamo zgornjo, setveno plast čisto plitvo. Kasneje z rahl-jalnikom poskrbimo, da zemlja ni zbita v globino. V neugodnih vremenskih razmerah, ko je presuho ali premokro, zemljo okrog rastlin zastiramo, da je sončni žarki, veter, mraz, močne poletne nevihte ne uničujejo, s tem pa uničujejo predvsem MO v njej. Rahljanje zemlje med rastlinami Zemljo ohranjamo rahlo in zračno celo sezono. Prostor med rastlinami naj bo vedno rahel in zračen. To lahko dosežemo na več načinov. Najpogosteje okopavamo, rahljamo. Takoj ko se na površini pojavi trda, zbita plastjo zrahljamo. Pri tem tudi prezračimo zgornjo plast, »zbudimo« MO, ki se pričnejo hitreje razmnoževati, s tem pa je tudi za rastline na razpolago več hranil - pognojimo brez gnojila. Znano je, da lahko na ta način s pomočjo MO rastlino sprostimo tudi do 0,6 kg N/100m2, kar je ogromno. Drug način je zastiranje prostora med rastlinami. Vedno poskrbimo, da zemlja ni gola. S te m jo zaščitimo pred bičanjem dežja in vetra ter sončno pripeko. Običajno kombiniramo oba načina. Oba zahtevata, da imamo večino posevkov, tudi prezimne: motovilec, solato, radič ... posejane ali posajene v vrste. Rahljanje, okopavanje posevka je možno le, če je med rastlinami dovolj prostora, lažje pa, če so v vrstah. To je za številne vrtičkarje Vsaka hoja ali vožnja po zamrznjeni, mokri ali presuhi zemlji pomeni več plevela. ~ ■ i ‘ -l-C-T - ** v%'- • 'J* < J ■ > • v v .->< v, v V R še vedno težko. Če se zavedate, kako dobro je to za življenje v naši prsti, vam bo šlo lažje. Zadnji, a najtežji način ohranjanja rahle, prezračene zemlje, so mešani posevki. Tudi vtem primeru rastline kombiniramo tako, da zemlja ni nikoli gola, s tem pa izpostavljena vsem vremenskim neprilikam. Zemljo zastremo tudi, ko je gola poleti ali pozimi. Le živa zemlja je rodovitna zemlja. Pomemben del je tudi pravilna obdelava tal. Na to vedno pomislite, ko vas prezgodaj spomladi kličejo lopata, motika ali grablje. Miša PUŠENJAK Markovski vaški aktiv podeželskih žena Članice Društva podeželskih žena lansko leto smo sklenile, da se z novim Glede na to, da smo v "fašenskem Vesel in doživet fašenk vam želimo iz vasi Markovci nismo ravno številčne, letom začnemo dobivati vsak torek ob času", ne moremo brez dobrega recepta, markovske članice Društva podeželskih kljub temu pa smo aktivne na vsaki 18. uri pri cerkvi in se odpravimo na po- Za vas smo pripravile recept za kislo juho žena in deklet naše občine, vaški ali občinski prireditvi. Prav tako se hod. Z letošnjim januarjem smo to tudi in namesto krofov recept za flancate, ki Markovske članice trudimo, da se udeležujemo različnih začele izvajati. jih rada pripravlja vsala gospodinja, aktivnosti, ki jih pripravlja društvo. Že r — _ — _ — — — i SVINJSKA KISLA JUHA ZA 10 OSEB ' 70 dag svinjskega mesa (plečke), 7 dag olja ali masti, 7 dag čebule, 2 stroka česna, 1-2 lovorjeva ' . lista, kumina, timijan, majaron, rožmarin po okusu, sol, poper . 1 kg krompirja, 2 žlici moke, rdeča paprika, paradižnikova mezga, 2,5 I vode | Narezano meso podušimo do mehkega. Iz olja in moke naredimo prežganje, ki mu na koncu | praženja dodamo nasekljano čebulo in česen ter papriko. Prežganje zalijemo z vodo in zlijemo k | mesu. Dodamo začimbe in paradižnikovo mezgo. Posebej skuhamo na kocke narezan krompir in I zlijemo v juho. Prežganje v juhi mora vreti 20 minut. I KRHKI FLANCATI I . 50 dag moke, 25 dag margarine, 1 jajce, 2 rumenjaka, 1 dl mleka, 0,5 dl belega vina, 0,3 dl ruma, 6 1 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor, ščep soli, sok pol limone | Vse sestavine zgnetemo v testo, ki naj počiva 1 uro v hladilniku. Testo razvaljamo in iz njega i 1 izrezujemo flancate, ki jih ocvremo v olju. Ocvrte posipamo s sladkorjem v prahu, ki mu lahko po 1 , želji dodamo tudi ščep cimeta. , DOBER TEK:) L ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ _ __ ___ ___ ___ ___ J Markovske članice društva podeželskih žena na pohodu (manjkajo štiri članice) Pomen sajenja medovitih rastlin Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na piano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo iz cveta na cvet in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska ... To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, kot so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, Čebele na sončnici čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine ... Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikro lokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja v katerem živimo. Čebele bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako spomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je to, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Eriča herba-cea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spada navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Li-gustrum vulgare), bradavec (Cariopt-eris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru zasadimo medečo drevnino. Pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj od tujerodnih pa paulovnija (Paulovvnia tomentosa), trnata gledičev-ka (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpa (Catalpa ovata), tulipanovec (Lir-iodendron tulipifera L.), grmasta amorfa (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koel-reuteria paniculata Laxm.), japonska so- Trajnice Foto: Golob Klančič fora (Sophora japonica L.) in evodija (Tet-radium daniellii) in še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre (nedonosne rastline in jih je možno kupiti v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi na Čebelarski zvezi Slovenije v okolici. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo. Vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav vanjo posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dva do tri centimetre žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo, kamor jo lahko privežemo. Če to počnemo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli deset litrov vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da ne posadimo preblizu eno zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo. V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo. Od teh jih je za čebele zanimivih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše. Čebelarji pravimo, da je to v času, ko v naravi vlada brezpašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. JureJustinek, Nataša Klemenčič Štrukelj UST (V, MARKOVCEV Jubileji zlatih porok v januarju 2017 Zlata poroka zakoncev Puc iz Strelcev Prve dni po novem letu sta jubilej zlate poroke v ožjem družinskem krogu praznovala Marija in Stanislav Puc iz Strelcev. Oba sta rojena leta 1943. Marija je domačinka, Stanislav pa prihaja iz Moškanjcev. V zakonu sta se jima rodila sin in hčer, razveseljujejo pa ju tudi tri vnukinje in vnuk. Marija je vseskozi gospodinjila, mož pa je vse do svoje upokojitve bil zaposlen v podjetju Agis na Ptuju. Ker sta si uredila topel dom nedaleč vstran od Marijinih staršev in ker so starši na stara leta ostali sami, sta skrbela tudi zanju in pri opravilih na manjšem posestvu. Oba sta dočakala zelo lepo starost. Stanko je vsa leta aktiven v Prosvetnem društvu Prvenci-Strelci, v prostem času pa rad splete košaro iz šibja, prav tako mu ni težko splesti slamjačke za kolač kruha ali za okras. Tudi iz sirke, ki jo vzgoji doma, rad naredi kakšno metlo, da je dvorišče pometeno. Ob prazniku so jubilanta obiskali člani Društva upokojencev Zagojiči, kjer je Stanislav tudi član. Hvala jim za izrečene želje. Praznovali smo doma, ker je slednje najlepše v krogu družine. Da je bilo vse skupaj še slajše, je vnukinja Sergeja spekla torto. Ata in mama, hvala za vse, kar ste nam dali, z željo da še naprej ostaneta zdrava in da ob priliki zopet nazdravimo. JP Zlatoporočenca Kukovec iz Bukovcev V soboto, 7. januarja 2017, sta 50 let skupne življenjske poti praznovala zakon- ca Janez in Otilija Kukovec iz Bukovcev. Oba sta rojena v letu 1942 v Bukovcih. Povedala sta, da nista skupaj samo 50 let, pač pa sta se kot sovaščana poznala in družila že od malih nog. Še preden sta se odločila za poroko, sta zgradila hišo v Bukovcih, kamor sta se vselila po poroki in kjer živita še danes. V vseh teh letih sta jo večkrat prenovila. Osnovno šolo sta obiskovala v Markovcih. Janez se je usposobil za strojnika in se zaposlil na takratnem Agrotransportu na Ptuju, po odsluženju vojaškega roka pa je nadaljeval kot voznik tovornjaka vse do upokojitve leta 1991. Otilija se je izučila za šiviljo. Nekaj let je delala na Delti na Ptuju, nato pa do leta 1996 pri šiviljstvu Kokol v Dolanah, ko se je tudi upokojila. Življenjska usoda jima ni jubilanta v krogu svojih najožjih sorodnikov. Zlati jubilej zakoncev Kristovič iz Stojncev 21. januarja 2017 sta po 50 letih skupnega življenja pred oltar ponovno stopila Marjeta in Konrad Kristovič iz Stojncev. Zlati ženin Konrad Kristovič se je rodil 26. februarja 1944 v Zabovcih, zlata nevesta Marjeta z dekliškim priimkom Toplak pa 20. julija 1946 v Stojncih. Oba sta odraščala v kmečkih družinah, v katerih sta se že zgodaj začela učiti, kaj je trdo kmečko delo. Konrad je odraščal na Bombekovi domačiji z dvema sestrama in tremi brati. Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih. Zaposlil seje kot delavec v takratni tovarni TAP na Ptuju. Do upokojitve leta 1999 je zamenjal kar nekaj delovnih okolij, med drugim je nekaj let delal kot keramičar, zaključil pa v gumami na Ptuju. Zlata nevesta Marjeta je skupaj s petimi brati odraščala »pri Kovačovih« v Stojncih. Domačija je hišno ime dobila po Marjetinem dedku in pradedku. Oba sta bila kovaška mojstra, njen oče pa kolarski mojster. V rani mladosti je okusila bridkosti življenja, saj ji je pri rosnih 18 letih umrla mati. Kot edina ženska pri hiši je morala poprijeti za vsa gospodinjska dela in poskrbeti tako za očeta kot brate, ki so kmalu eden za drugim odšli in si ustvarili družine v okoliških krajih, najmlajši pa je odšel v tujino. Včasih mladi niso poznali druge zabave in druženja kot obiskovanje kino-predstav. Na eni takih sta se srečala in pobližje spoznala tudi letošnja jubilanta. Odločila sta se za skupno življenjsko pot in to uradno potrdila s poroko leta 1967. Konrad se je preselil v Stojnce h »Kovačovim« in z Marjeto sta s skromno delavsko plačo in majhno kmetijo začela graditi nov dom. Kmalu so eden za drugim privekali na svet tudi otroci, Anica, Metka in Miran. Konrad in Marjeta sta s svojimi pridnimi rokami poskrbela, da so imeli vse, kar so potrebovali. Ko so gradili hiše, sta jim prav tako pomagala po svojih Zlatoporočenca s pričama in županom Foto: DK Jubilanta Marija in Stanislav. Iskreno čestitamo! Foto: Sergeja Puc Voščili so jima tudi člani Društva upokojencev Zagojiči. Foto: Sergeja Puc namenila otrok, a kljub temu nista osamljena, saj ju redno obiskujejo nečakinje s svojim otroki, ki se jih zelo razveselita. Pravita, da jima ni nikdar dolgčas. Otilija je aktivna v Društvu podeželskih žena, Janez pa pri zeleni bratovščini, oba skupaj pa najbolj uživata v svojem vinogradu v Halozah. Zakonca sta praznovala svoj jubilej v družbi sorodnikov, sosedov in prijateljev, ki so jima pripravili majhno presenečenje in jima polepšali prazničen dan. Deležna sta bila številnih čestitk in dobrih želja. Tem se pridružuje tudi uredništvo Lista iz Markovcev, ki jima želi še mnogo zdravih let. TM zmožnostih, Konrad še posebej z delom svojih rok. Ob vsakdanjem delu in skrbi za otroke je 50 skupnih let hitro minilo. Ob vsej skrbi in vnemi sta kar malo pozabila nase in prikradle so se tudi zdravstvene težave, ki pa jih oba uspešno premagujeta. Zlati jubilej, 50 let skupnega življenja, sta potrdila v domači farni cerkvi in v občinski stavbi v Markovcih. Po uradnem delu sta zbrane svate povabila v dvorano v Stojnce, kjer so dogodek proslavili v družbi legendarnega domačega ansambla Prerod. Deležna sta bila še nekaj presenečenj, ki sojih pripravili otroci, vnuki in ostali sorodniki. Danes živita s hčerko Metko in vnukom Amadejem, ki počasi prevzema skrb za domačijo ter dedka in babico. Dnevno ju obiskujejo hčerka Anica in sin Miran, najbolj pa se razveselita štirih vnukinj in pravnuka. Številnim čestitkam in dobrim željam, ki sta jih bila deležna v preteklih dneh, se pridružuje tudi uredništvo Lista iz Markovcev in jima želi še veliko zdravih in srečnih let. TM