LUBLANSKE
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. i o*
Lublana
24. dan Svizhana fo perfhli grenatgrji Bel-giojofo is Terfta na Krainfko, fo s' Hufovmi fkup
sa en zgl grenatgrfki batallion.
,
Po pifmah is Bengdfkiga oftanejo vfi zefar-fki foldatje na Lafhkim per miru, inU nimajo nizh povela, fe kam gantti; tudi fe is ngmfki-ga sVg, de franzosi nepojdejo lefem zhes Rajno, deflih je bilo dofti perpravlanja na vojfko od ze-farfke inu franzoske Hrane. Ja, pravio ; Zefar, Ngmzi, inu drugi glihavzi fo tako bliso miru ,
de fhe nobenkrat nifo tako bliso bili. De ta
• • •
rezh ni hitrifhi naprej fhla , fo Ig eni majhini prepiri krivi, katiri fo med enkatermi fofgdmi krisham hodili.
Is Pvaftadt fe vg: 17 Svizhana perjesii en franzoski lovez, pernefe pifma v' Raftadt na fran * zoske sa mir glihavze , de fe bo mir nargdil, franzosi nepojdejo zhes Rajno. Sargf notri do tiga dne fhe nizh fovrashniga ni zhutiti, d^flih je franzoski odlog bil lg do ij. dne melza Svizhana. To poterdio tudi pifma is Strafburg inu Karlruhe, oba mgfta bliso Rajne.
Dunej 2j, inu 26. Svizhana.
Ofemnajfto ftoletje, v' katirim shivimo, inu sdaj h' konzu grg, fe ozhe v' sadnih lgtah n.irvi-fhi povsdigniti v'umgtnoftah inu novih sna den-jih. Prgden tih 18. fto lgt po isvelizharjovim rojftvi pretezhejo, bodo vender snajdeli umnoft, fe po sraki ali lufti vosfti, inu tg lufne kroge po voli ftrumati. Eden na Duneji, kir sa sdaj nezhe imgna povedati, je to snajdel, kako fe vi, sha, ftruma, ali kermi po lufti; fvoje snajden-je je popifal, inu dal hraniti v' bukvifhe vifo-keh fhol na Duneji; sato , de bi njemu zhafto-ftala, sa perviga snajdevza fposnan biti, ako bi en drugi timžhafi ravno to visho snajdel. On bo fhe ngkaj zhafa fkufhne dglal, preden bo fvoje snajdenje na dan dal. En fam zhlovek bo p° lufti vezh zgntov tgshe vosil, kamer bo oteli j inu to defgtkrat prgd inu hitrifhi, kakor p° tlah.	1 D0"«'
Donava fe je napgla notri v' dunejfke pred-mefta, dofti hifh bilo v'nevarnofti. S vitli Zefar fkerben sa fvoje svgfte podloshne je fam hodil gledat, kajsena pomozh fe nareja, inu je fam v-kasoval, kako fe ima pomagati, de voda nebo-de fhkode fturila. Srgzhne kral^ftva, katirih glavarji fo fkerbni ne sa fvoj laftni pokoj, ampafc sa terpiozhe ludi fvojeh deshgl!
Srpani a.
Kral je dal general pardon, ali odpufhanje v-fim mornarfkim pobegnenžam inu is mornarftva vhajalzam, ako fe v'kratkim nasaj vernejo.;
V' Cadix je povele poflal na admirala Ma-zaredo, berfh perpravlati na morje inu na vojfko. Tri fregate morejo perpravlene biti, na pervo befgdo ventezhi, Tridef?t v§lkeh vojfkneh bark bodo napravleneh. Tudi v' brodi Cartha-gena perpravlajo; v' brodi Ferrol je pgt verft-neh bark s'ludmi inu foldatmi nepolneneh ; pojdejo tg dni.
Sonzhni sahod fe tedaj k' vojfki perpravla; vender pa bol na mir kashe. — Se perpravla, kakor je rezheno ; tudi fo 30. Grudna fhtir fpan-fke fregatte, ena pa franzoska , inu dve verft-nize, s'fedem kupzhifkem barkami na morje V-fhle, kader fo Anglejzi fe v' Gibraltar odmaknili ; inu vihar jih sapodi 6. dan Profenza v' Lisa-^ bon en dgl, drugi dgl v' Gibraltar, pofhkodva-ue barke popravlat, Dalaj je Sultan ali Zar v
Maron
Maroko franzosam inu vfim njih perjatlam vojfko napovedal, sraven pa pofebno perftavil, de Spanzov nemgni, temuzh s'njimi perjatei ofta-ne. — Al fonzhni sahod tudi na mir kashe; 28« Profenza pertezhe v' brod Bajonne v' Spanii ena barka is uniga kraja fveta is Amerike, pernefe eniga od Amerikanzov poflaniga, kir je perne-fel pifma .na oblaftnfke v' Parisi , inu hitel po pofhti berfh ku berfh On ja ni vojfke , te^ muzh ponudbo na sglihanje feboj pern^fel.
Lajhko.
Piemont poprgd kralgftvo fardinfkiga Krala nevfdi rado nove oblaftnike inu poshrgfhne go« fti 1 ludftvo po vfi desheli zhes franzose goder* , fe jih brani.
Is notrajne Italie, katira pod fonzam kje od naf leshi, flifhimo :
V' Rimi je 2. Svizhana vmerel Kardinal Pvez« zonico , rojen Ben^dzhan, ftar 75. Igt, On je vfe preftal , ni is Rima bgshal, inu rajfhi med nepokojam fvojo ftaroft inu teshke bolgsni prea ftal.
Vezh ku tavshent vjgtih Neapolzov fo pra« fhani, al otg franzosam v' sholdi flushiti, al rajfhi v j^zho na franzosko prepelani biti, odgovorili: rajfhi v'jgzho, kakor v'shold.
Franzosi smiraj v' Rim perhajajo , inu dalaj proti Neaplu hitg.
. [Pofhte
Pofhte med Neaplam inu Rimam fo jgle fpgt pifma nofiti inu femterkje hoditi 29. d. Profenza.
Is Jak:na poflane barke v'Corfu franzosam na pomozh s ludmi, inu sfiivefham, nifo konza dofggle ene od viharja raspodene, rasbite \ druge fe , nevgjo kam , potaknfle. Mgnio, de Kor-fu nebode dolgo soperltal Turkam inu Rufam.
Florentinfke pifma 9. Svizhana: Papesha] je fpgt en boshji vdarz napadel, ngkaj dni bil v' fmertni nevarnofti, al osdravil, inu obkverhal. Tolikaj fe vg , de mu bolgsen nepufti, s' Kra-lam fardinfkim v' otok Sardinio iti; pravio, Kral fam pojde, nebode na Papesha zhakal, deflih franzoski oblaftniki na to perganajo. Kral je fvoje orodje v'brod Livorno poflal, inu eno geno-vesko barko najel, de ga bo prepelala. Otok Sardinia leshi' proti fonzhnim sahodi od mgfta Neapel okoli fheftdefgt mil dalezh,
Sdaj fhe ene befede od narfpodne Italie, kgr Neapel leshi! — Franzoski general Mathieu je pred mgftam Capua dobil po roki, de mu jo bodo prozh odshagat mogli. Neapolzi fo fe po junafhko branili. Ako bi Lazzaroni nebili per-fhli med dvoji ogin, med franzose od Rima doli , inu med domazhe isdajavze od Neapla gori, bi franzos nehil ragfta Neapel grudil. Boj je bil tak, de fhtejejo per defgt tavshent mert-yazov od oboje ftrane.
Franzos t
Franzos hitf inu popravla gradifhe m§fta Ca« pua, ga saklada shivefham.
Ngkidaj zvetozha Italia je poftala jama ras-bojnifcov! Notrajni prepiri, nevera na boshje i-nu zhlovefhke refnize je fturila is njg en kriva-* vo bojvahThe. Slafti Neapel je shiva podoba v-figa rasujsdanja, inu gnufobe , morie , inu ras-pertja. Zhes merlfzhe fo franzosl v' Neapel per-gdsili 23. dan Profenza.
Ngmjkn.
Kurfirfl; na Parfkim Kari Theodor je vrne-rel 16. Profenza , ftar 75, Igt, vedova je oftala Maria Leopoldina vajvod Ferdinanda efterajfki-ga hzhi. Po njega fmerti je oblaftvanje naftopil Pfalzgraf Maximilian Josef, perfhel 20. Profenza v* Miinchen, inu prejgt bil s^vfefkupni n ve-felam.
Virtemberfki fkrivni fvetvalz Moglich je take vervi plefti snajdel, katireh ftremeni nifo fukani, ampak fe naravnoft eden sraven drugi-ga fkupdershe. Taka verv je mozhnifhi, majn predtta potrebuje, inu satorej bol lahka, kakor fukana. Dglavniza tgh novizhj snajdeneh ver v/ je v'm^fto Stuttgard na Svabfkim.
Rufsia.
Rufki Zar je osnanil pifma, kako fo njegove barke inu Turfke franzosam vsgle poprgd bg-nefhke otoke Zefalonia,J inu Mauro.
Rufki
j
Rufki Zar bo fhtir armade letaf na noge poftavil, vfe fhtir pojdejo na boj. Od i. Svi-zhana do i, Kimovza fe nefmg nobenimu folda-tu flovo dati sa domu iti.
Shvajz,
General Mafsena obhaja meje proti Efteraj-fkim, inu foldate pregleduje.
Franzoski poflanik je prejel povele is Pari-sa 50. tavshent fhvajzarjov nabrati v'shold sa pgfhze, inu tri tavshent sa kojnike.
Batavia.
Batavzi miflio natihama zhes morje ven mahniti , zhe jim anglejzi nebodo pot saperli. — Ena angleška kupzhifka barka je vender enkrat lazhnim ludgm v' fhako perfhla. Ona je bila ob-loshena shganim vinam, zukram, vovno, figami , zibebami, inu fuhim grosdjam, vrgdna 0-koli 400. tavshent goldinarjov; pridfe nevedana v' Holland, fe oglafi per zhuvaju, on po anglej-fko odgovor da , deflih je bil Hollendar, grg k' franzoskimu offizirju na ftrashi, inu vfi fkup s' nektermi km g t mi tezhejo nad barko, jo v' ob-laft vsamejo.
Prevezh l§t je neumnoft, kriva vgra, inu nefmilnoft shive ludf pokopvala; od pgtdefet Igt fo jgli perjasni moshjg sa merh'zhe fksrbgti , de fe nima flgherni pokopati, kakor hitro bi fe sdg-lo , de je jnertev, Slafti v' aefarfkeh deshelah
fo
s
fo perprave fturjene, inu sapovdi ven dane, de ni nobeden prenaglo pokopan; dofti njih je na to visho rgfhenih. TudiHolland ima eno tovar-fhio, katira Ikerb ima sa vtonene, jih od fmer-ti rgfhiti. Veftli fmo fnfhati, de ta tovarfhie fhe sdaj obftotfdeflih fe je vfe po Hollandi na glavo prekuznilo.
Batavzi ali Hollendarji ot^ dofti foldatov i-m§ti, tedaj fo fklenili, flgdni zhlovek je lok dat, kakor hitro 18. lft ftar poftane, sunaj du« hounih, inu uzhenikov.
Franzia
V' m§fti Aveiron shivi en mosh, kir je 105. l§t ftar, inu v' Montpellier eden 152. l^t. Ob£ fhe lahko hodita, inu dober fpomin imata na v-fe od mladih let lefem.
Ena shena v'Strasburg je iti, let ftara , i-ma fina 81. l§t ftariga; on prebiva v^M^fti Ve-fel.
Anglia.
Ireland bo morebit vender s' Anglio popolnim fkl^nen. Minifter Pitt terdo shene na to , inu tifti fo sh? prezej perj^nali, katiri fo mu sopet-govorili. 31- Profenza bo parlament odpert, mil kashe, de takrat bodo to r^zh fklenili.
Sir Grenville je fhel 24. Profenza is Lori' dona, on je pol lan v' Berlin k' Prajlovfkim Kralo«
—MMMMB— IIMtllClMHBaJBMmMrimiMHMMaM ■mmtm mi n ( mulill /■ilMMli^
L o t e r i a»
a. Sufhza fo v' Gradzi vsdignene:
3. 26. 74. 47. 48. 16, Sufhza bode v'Lublani vsdigvano*