» Št. 43	Mapibop. dne¡28. ?oktobPa 1908.	T«Öaj XLIIl.
Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: TJpravniétvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 yin., za dvakrat 25 via., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj« do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Naši deželni poslanci.
Čeprav smo vestno poročali sejo za sejo o delovanju naših poslancev v deželnem zboru štajerskem, vendar so nam zdi potrebno*, da zberemo sedaj ob koncu prvega deželno-zborskega zasedanja vsa posamezna poročila skupaj ter podamo našim somišljenikom skupno sliko njihovega delovanja za svoje vo-lilce. Ne bomo se ozirali pri tem na kilevetanje naših lnasp^roftfnk)DV) ^er izpodbijali njihova natolcevanja; vemo, da v nai5h vrstah itak nihče ne verjame liberalnim besedam, ki jih rodi zavist in strankarska zlobnost. Za naše poslance bodo govorili podatki o njihovem delu dovolj zgovorno. Nam ni treba psovk proti našim nasprotnikom, ker lahko pokažemo na ¿le-la svojih zastopnikov.
Za slovenski jezik.
Lahko rečemo, ne da bi se nam trebaJo bati le enega ugovora, da je Šele letos avstrijska javnost izvedela, da so v Štajerskem deželnem zboru tudi slovenski poslanci navzoči.' Njihov odločen naistop za pravice slovenskega jezika v ideželni zbornici jo izzval večkrat burns prizore, a njihova neustrašenost je dosegla, da se je ob koncu že mirno poslušala slovenska beseda. Ni minul dan, da bi tudi slovenskla beseda ne odmevala po dvorani štajerskega deželnega zbora. Oči slovenske liberalne, od nemškutarske ter nemške strani se je sicer uplivalo na naše poslance, naj zataje svoj jezik, toda tega niso storili, ker so svojim volilcem obljubili, da bodo v Gradcu branili tudi pravice slovenskega .jezika. Narod, ki svojega jezika, več ne spoštuje, je umirajoč narod. V našem ta^ boru ne manjka tega spoštovanja in zato hvalimo kot Iskreni rodoljubi Boga, da je večina slovenskega naroda y našem taboru.
Za ponesrečence.
Riazlične uime so obiskale tudi tekoče leto naš Slovenski Stajer, kakor toča, nalivi, plazovi, in predvsem suša. Naši poslanci so pač pazno zasledovali tudi te žalostne,dogodke, in v deželni zbornici so kot vestni poslanci' opozorili deželno in cesarsko vilado na nesreče, ki so zadele njihove volilce, ter so zaprosili podpore za nje. Nič manj kot 10 predlogov ,smo našteli, ki imajo za predmet različne vremenske nesreče po posameznih volilnih okrajih.
Za vinogradništvo.
Država in dežela sta dovolili brezobrestno posojilo za nasajanje novih' vinogradov. Sedaj je prišel
| čas, da morajo naši vinogradniki začeti odplačevati, i Ker so pa letine slabe, ker se ne more nič prodati, ; vložili so naši poslanci predlog, da se doba vračanja brezobrestnih posojil podaljša za nadaljnih pet let [ vsem posestnikom, od dokažejo slabe gmotne razmere.
Stavil se je tudi predlog za ustanovitev trsnice v St. Andrajžu pri Velenju ter s tem posvetila pozor-' nost krajem, za katere se prej liberalna državna poslanca Roblek in Ježovnik nikdar nista Jbrigala.
Proti zajcu in fazanu, j Divjačina dela neizmerno Škode našim kmetom, posebno zajec in fazan. Kmet se ne sme braniti proti j tem živalim, ker so kazni neizmerno visoke. Zato pa jo ravno tukaj bilo treba, da nastopijo naši poslanci in se pokažejo zares kot ljudski zastopniki. V seji dne | 12. oktobra so vložili predlog, s katerim zahtevajo, j da se zajec in fazan izločita femed lovskih živali ter da se dado občinam večje pravice glede lova. Mnogo-brojna zatrjevanja iz različnih volilnih okrajev nam kažejo, tla so,si naši poslanci s tem predlogom pridobili pri svjojih volilcih neomejeno zaupanje, ker so 1 uvideli, da naši poslanci v deželnem zboru tudi tako delajo, kakor na shodih govorijo.
Ceste.
Deželni proračun ima bkfoli 300.000 kron ,vsako j leto določenih za zgradbo novih okrajnih cest. Vsled j tega je želeti, da okrajni zastopi izrabijo deželni kre-I dii in hite na zgradbo različnih potreblnih cest. Ceste so za vsak okraj velik kapital, in cestne doklade ni, J so proč vržen denar. Sedanji kmečki poslanci bodo j okraje na cestne zadeve neprenehoma opozarjali ter Jim Šli na roko.: .To se je Judi že pokazalo vt zadnjem , zasedanju.
Stavili so se predlogi glede preložitve državne s ceste Slov. Bistrica—Konjice, glede' izgotovitve ceste med mariborsko in cmureško cesto skbzi Plodergnico in Malno ter glede podpore za poškodovane ceste, mostove in pota v občinah Mislinje in St, Ilj pod Turjakom.
Železnice.
Slovenski Stajer je hogat na železničnih načr, tihv Vsled tega so naši poslanci morali v deželni zbornici kot zvesti tolmači Želj svojih volilcev tudi zagovarjati te železnično načrte.
Izjavili so se za nujnost proge Sv. Ldnart-Ptuj-I Rogateo-Brežice-Novo Mesto.
Zahtevali so zgradbo železnice deželna meja do Krapine.
Toplo so zagovarjali železniške načrte Polzela-Kamnik in Pakla-Gornji grad.
Regulacija rek in potokov.
Poslanci Slov. kmečke zveze so se že v prvem zasedanju, deželnega zbora zavzeli za naslednje uravnave rek in potokov:
Zai uravnavo Drave, za uravnavo Pake in za | uravnavo Mislinje.
Sole.
Na vinarski Soli v Mariboru so zahtevali naši ' poslanci slovenskih tečajev zai slovenske mladeniče.
Za kmetijsko šolo v St Juriju ob juž. žel. Še je trebalo hude vojsk9 v finančnem odseku. Za kmečko gospodinjsko Šolo v Teharjih in slovensko dekliško Šolo v Celju so so tudi morali naši poslanci toplo zavzeti.
Nadalje so vložili predlog, da prispeva država SO % k Šolskim stroškom.
Za Velenje se je zahtevala slovenska strokovna šola za lesno in stavbinsko obrt', ker je znano, kako pomanjkanje mo(jstrov je ravno vi teh strokah na deželi.
Za Trbovlje, ki je odlično rudarski kraj, se je zahtevala slovenska spodnja realka.
Ker hočejo Nemci v Radgoni imeti šolo, na kateri bi se naobraževali opekarji in cementni izdelo-vatelji, so zahtevali naši poslanci tudi slovenski učni jezik.
Zavarovalnice.
Stara zahteva naše kmečke stranke je ustanovitev deželnih, oziroma državnih zavarovalnic. Za to so naši poslanci pri vstopu v deželni zbornici vložili tudi predlog, ki se nanaša na to upravičeno strankino zahtevo.
Živinoreja.
Potegnili so se naši poslanci ob dani priliki za žreborejo v ljutomerskem okraju proti nasprotnikom iz nemškega veleposestva.
Poslanci kmečkih občin so ¡govorili in glasovali proti predlogu, da naj se odpro meje tuji živini.
Politične jfravice.
Ker sedanja volilna pravica ustvarja politična nasprotstva med našim narodom, so zahtevali poslan-l ci Kmečke zveze sploSno in enako volilno pravico ter | za jiržavno-zborske volitve volilno dolžnost
(Razno.
Da so govorili naši poslanci proti podpori za sudmarko, Sulveroina in druge nemške zadeve, da
podlistek.
Roka ob križu.
(Dalje.)
Med tem, ko je ta lopov tako rentačil, hitel je mlaxli gcdec s klarinetom proti Brdu. Tesno mu je bilo pri srem V duhu videl je vedno pred seboj mrtvega gozdarja. Dvomil je, bi. li zločin naznanil ali zamolčal; in ni si prikril, da bi ga zaradi zadnjega lahko spravili z zločinom v dotiko, posebno,, ko ga je 'Andrej videl s puško.
„O Katica, Katica!" vzdihnil je večkrat, „zakaj te nisem ubogal!" in podal se je v krčmo, ker so drugi godci čakali nanj.
Pač so zapazili vsi njegovo razburjeno^, a mislili so, da je kriva naglica, s katero je prišel. Da bi se vsaj nekoliko umiril, zvrnil je Čašo za Čašo v sebe, in ko je prišel čas, da so šli gost, igral je tako raztreseno, da so drugi mislili, da je pijan. Tone jim je pustil to mnenje, se poslovil, in ko je zopet izkopal puško, hitel domov.
Med tem je zares priplaval temen *oblak nad glavo srečnega gotica. Ko pridejo drvarji, vračajoči se od dela, mimo vode, najdejo mrtvega gozdarja in ustreljeno srno. Grozna vest se je kmalu razširila, drvarji so jo takej naznanili na gozdarjevem domu, kamor se je ravnokar vrnil loveo Franoe. Ta takoj obvesti orožništvo, sam pa pohiti k nesrečnemu kraju, da vse potrebno preskrbi. Na potu sreča smolar-ja, ki so ni malo prestrašil, ko vidi naenkrat pred seboj lovca, ker ima s« na hrbtu celo vrečq nakradeno smole. Loveo na videz tega niti ne opazi.
It	,2e veš," mu zakliče od daleč, \„da je pri vodi
I lovski tat ustrelil gozdarja?"
„,Kdaj je to biio?" vpraša smolar.
„Danes proti večeru. Ali nisi slišal nobenega ! strela? Gozdar je odšel okoli petih'v gozd."
„Tisto že„ streljati sem pa slišal," odgovori ; smiolar. „Dvakrat zaporedoma sem slišal počiti — zdaj Šele uvidim, kako pošten človek sem jaz; k te-! mu bi mo noben vrag ne pripravil. ,."
„Ko bi le vedel, kdo je bil?" ga prekine lovec.
„Kdo je bil? Hm, nočem biti izdajica."
„,Ti veš torej kaj?" ga vpraša lovec, bled ko
stena.
„Hm, nekaj b; že vedel," odgovori smolar s hudomušnim posmehom. „Meni se zdi, da bi mogoče Še lahko ime povedal."
„Zakaj me tako gledaš?" vpraša lovec s trepetajočim glas'om. „Povej mi, dam ti par goldinarjev in zaradi smole ti tudi ne storim ničesar liudega. Cela stvar ostane med nama, pa je. Povej torej!"
Smolar pomisli nekaj trenotkov, potem pa pripoveduje, da je videl godca s puško v roki prihiteti iz gozda, takoj ko sta počila strela, in 'da je le on edini mogel zločin storiti.
Po teh besedah si lovec vidno oddahne in reče veselo razburjen:
„To Že lahko poveš, povsod laliko to poveS. Pojdi zdaj z orožnikom in povej Še enkrat vse natanko. Jiaz oskrbim med lem vse drugo." Nato odhiti z drugimi došlimi k vodi \'er da prenesti truplo domov. Po Zavrhu se je vest Sede raznesla, ko se ,e vračal godec domov. Ko koraka skozi ms, vidi Katico pri oknu spečo. Brez dvoma — deklica je čakala na njegov povratek, zaradi tega pe ji približa in jo pokliče. Deklica se vzbudi takoj. Mljadenič, o kojem je
ravnokar sanjala, stoji pred njo; vsa rudeča mu poda roki.
„Dragec, da si le zopet srečno tukaj in hvala ti, da si prinesel puško, Odnesi jo domiov in pusti jo tamkaj za večne Čase."
„Oh, dušica, raje bi imel, da bi jo pustil zunaj v gozdu zagniti."
„Se ti je kaj zgodilo?" vpraša dekle prestrašeno.
„Hm, ja — nekaj!"
„Kaj pa?*
„Tega ti ne morem zdaj povedati, prepozno je, ln nočem te s svojim vasovanjem spraviti ljudem na jezike. Jutri zveš vse. Lahko noč! Ravno prihaja čuvaj; nočem, da bi me videl s puško."
„Lahko noč", zakliče deklica za njim. Nato zapre tiho okno. A v posteljo ni mogla. Vedno je mora,-la zreti na godčevo okno. Zla slutnja, ki ji je danes že ves dan polnila srce, jo zopet s podvojeno silo obhaja. Nekaj hudega se je čisto gotovo kuhalo. Naenkrat se prestraši. Popolno razločno začuje od Tonetove hiše glas:
„Gotovo je doma, ravno sem ga videl prihajati od Tomaževe hiše."
Katica spozna takoj glas ptmočnega čuvaj ai, Zdaj slili Francetov glas:
..Le hitro, da nam ne uide!"
Prestrašen vzklik Ji prihiti čez ustnice, ko zapazi razven teh dveh še dva orožnika, ki vstopita ravno v nezaklenjeno hišo.
„Za božjo voljo, kaj je storil?" zakliče vsa prestrašena in hiti odpirat okno.
,Kaj je storil," odgovori lovec iz gruče okoli stoječih, „Gozdarja je ustrelil zgoraj ob vodi in zaio mora v luknjo»"	■ I I ' f
BO izvojevali podporo za planinska društva, branili razne postavke za človekoljubne naprave med Slovenci, «o tem nočemo niti obširneje poročati.
Sklepna beseda.
Ce so časniki vse poročali, so naši poslanci v prvem, komaj mesec trajajočem zasedanju stavili 44 predlogov, 6 peticij (prošenj), 3 interpelacije (vprašanja), ter imeli blizu. 20 govorov.
Kdor sodi brez strasti o delovanju naših poslancev, jim mora dati izpričevalo, da so pridno in pošteno delali ter se res v najširjem obsegu ozirali na želje in zabteve svojih volilcev. Že med suhoparnim naštevanjem njih korakov mora umolkniti vsakn natolcevanje. Le strankarska strast, ki dela ljudi' slepe, jo zmožna tamkaj napadati, kjer bi morala ,hv; liti in blagoslavljati.. Toda vsa poštena slovenska javnost se bo gotovo nam pridružila, ako vzkliknemo v očigled pridnega delovanja naših poslancev:i
Živela slovenska Kmečka zveza in njeni vrli poslanci I
Državni zborT
Dne 20. oktobra se je zopet otvoril državni zbor. Starostni predsednik Funke je vodil volitev novega predsedništva, Izvoljen je bil predsednikom državnega zbora krščanski socialeo, dr, Pattai, podpredsednikom Član Slovenskega kluba Josip Pogačnik in zraven še podpredsednikom en Ceh, en Poljak, en socialdemokrat in eii Nemec.
Kakor vse kaže, se bodo;Nemci vendar le uklonili slovanski želji ter pustili pasti sedanje ministrstvo, katero je bilo nam Slovanom tako sovražno, čeprav so ga Plojevci in liberalni poslanci skrbno podpirali. Sodi se, da bo Bienertli dal kmalu ostavko celega ministrstva ter potem sestavil ministrstvo iz samih uradnikov.
* » •
Poslanci Slov, kmečke zveze, Roškar, Korošec, Benkovič, Pišek so skupno vložili dva nujna predloga:. prvi zahteva podpore po suši, ki se je tudi letos javila skoro po celem Slovienskem Stajerju, drugi predlog zahteva podpore onim, ki so bili po toči poškodovani.
« «
•
Slovanske stranke, združene vi Slovanski Jed-noti, so vložile 14 nujnih predlogov ter s tem zastavile v zbornici pot do dnevnega reda. Vlada in nemška večina imajo sedaj čas, da premišljujejo, ali hočejo svojo protislovansko politiko nadaljevati ali ne. Kakor smo že rekii, kažejo znamenja, da se bodo Nemci izpametovali.
Med temi 14 nujnimi predlogi se naihaja tudi predlog koroškega slovenskega poslanca Grafenauer-ja, da naj se pri ljudskem štetju vpisujejo ljudje po materinskem, ne pa po občevalnem jeziku, ter predlog dr, Hočevarja, ki poživlja vlado, naj zabrani nameravano zvišanje voznih cen na južni železnici.
Poslanec Roškar in drugi so dne 26. t. m. govorili pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru zaradi denarja, ki se naj da prizadetim po suši, Obljubilo se jim je, da bo vlada vse mogoče storila, čeprav jim primanjkuje denarja. Važno besedo ima še poljedelsko ministrstvo, pri katerem se bodo zglasili te dni poslanci Kmečike zveze. Plojevi napadi po liberalnih listih na naše pos'ance izvirajo le iz njegovega prevelikega sovraštva nasproti poslancem Kmečke zveze, za kojega vzrok pa naše ljudstvo prav dobro ve, kar kačfljo. nezaupnice, ki prihajajo Ploju izmed volilcev.
Poslanec Roškar jn tovariši so stavili dne 26. t. m. predlog, v katerem zahtevajo od vlade denarnih sredstev za nakup travnih semen in umetnih gnojil, katera se naj po suši in raznih škodljivcih prizadetim potrebnim posestnikom bodisi brezplačno ali pa po znižani ceni oddajo.
politični ogled.
—	V državnem zboru jbo Še nadalje obstojala slovensk;o-hrva,ška Narodna zveza, ki bode omogo-čevaja, da bosta Slovenski in Plojev klub mogla v narodnih stvareh skupaj hoditi, Ploj je zadnji čas sicer precej vlekel na nemško stran, toda sedaj obeta zopet poboljšanje. Kakor znano, si je Ploj ob začetku novega državnega zbora ustanovil lastnv klub s Hrvati in slovenskimi liberalci, ker se ni hotel udati dr,: SusterŠiču, ki duševno daleč^nadkriljuje silno ča-stiželjnega Ploja. Toda tudi Hrvati Ploju niso hoteli takoj zaupati vajeti, in Šele sedaj, ko je odstopil do-
j sedanji predsednik, častitljiv mož dr, Ivčevič, niso mogli preiti vsiljivega Ploja ter ga volili načelnikom. Ploj je hotel sicer razdreti vsako zvezo s Slovenskim klubom, toda Hrvati so mu sedaj to zabranili, in (Dar stiželjni Ploj, da ne izgubi načelstva, se je uklonil.
—	Položaj na ¡Ogrskem Še vedno ni jasen. Cesar je sprejel v avdijenci celo vrsto ogrskih politikov, vendar se še ne ve, kako se reši vsa stvar, kar se pa gjotovo zgodi v kratkem. Predsednik državnega zbora Jusfh, je pt/izkušal pridobiti hrvaškiot-srbsko zvezo za boj proti kroni, kar se mu pa, vsaj kakor trdijo poslanci te fcveze, ni posrečilo.
—	Trozveza se obnovi. Italijanski zunanji minister Titloni je proti dopisniku nekega frapcoskega lista izjavil, da se bo trozveza Avstrija, Italija, Nemčija, kadar poteče, zopet obnovila.
—	Srbsko ministrstvo je odstopilo. Na čelo novega ministrstva je stopil vodja radikalcev Pašič. V predvčerajšnji seji skupščine je Pašič izjavil, da bo novo ministrstvo nadaljevalo notranjo in zunanjo politiko odstopivšega Novakovičevega ministrstva.
—	Grško. Častniška zveza si je pridobila na Grškem vsled zelo ugodnih uspehov. velikansko moč. Ministrstvo je popolnoma odvisno od nje. Vsi predlogi, ki jih vloži vlada v zbornici pod pritiskom vojaštva, se enoglasno in brez ugovora sprejmejo.
—	Španija. Poročali smo že, kaki,h sredstev se poslužujejo liberalci v zvezi z < anarhisti na Španskem v dosego svojih namenov. Ker je bil ministrski predsednik Maura odločen katolik, so ga liberalci silno sovražili. Izjavili so v zbornici, da posežejo po vseh sredstvih, da prisilijo ministrstvo na odstop. Maura je pofem res podal ostavko celokupnega ministrstva, ki je bila tudi sprejeta. Sestavljeno je že novo ministrstvo. Fredsednik mu je Moret.
Mala politična naznanila.
Dne 21. oktobra: Srbski zunanji minister Milovaaovič je bil iz Berolina danes radi ministrske krize na Srbskem pozvan nazaj v Belgrad. — Ruski listi zahtevajo od zunanjega ministra Izvolskega, da naj prepove Nemcem bivanje v ruski Aziji, ker podpirajo japonsko vohunstvo. — Med turškimi vojaki in Kurdi so je bila blizu srbske meje huda bitka. Kurdi so pobegnili čez mejo v Srbijo in pustili na mestu 400 mrtvecev.
D n e 22. oktobra: Ogrska vlada se upira proglasitvi ustave za Bosno in Hercegovino. Ustava bi bila že morala biti proglašena dne 6. t. m. — V Temešvarn na Ogrskem je bil obsojen nemški časnikar Viktor Orendi na dve leti ječe in 400 kron globe, ker je v nekem članku „hujskal" proti madžar-
„Temu odgovoru sledi dvojen krik iz Katičinih in Tonetovih ust, ki je stavil orožnikom isto vprašanje,	R l > N !
Deklice se je hotela polastiti omedlevica, a krep- ; ko se zravna ter hiti k hišici, kjer je godčeva mati vsa v solzah tarnala. Ko ¡vstopi v sobe», so Tonetu orpžniki roki zvezali.
„Katica," reče ta, ko jo »pazi, z mirnim glasom: „Prise\gam ti, da sem nedolžen. Srno sem sicer res ustrelil, a druzega ničesar. S prazno puško se ne strelja. Drug je bil, videl sem ga, kako je zbežal; kmalu zopet pridem, moja nedolžnost mora priti na dan. Ostani mi zvesta in moli zame, da najdejo irfo-rilcav Z Bogom, drugi strel ni moji"
Rad bi ji bil šo roko podal, a roke so emu bile na hrbtu zvezane in bilo mu je nemogoče. Orožniki ga tirajo naprej, eden je vzel njegovo puško seboj; vsa vas je bila po koncu.
V sobi sta pa sedeli potrti na duši in na telesu stara mamka in Katica. Držali ste se objeti ter tiho jokali za nesrečnim. Vedno in vedno sta si p<" navijali, da je nedolžen. A sodnija je bila drugega mnenja. Bili so mnenja, da je Tone srno ustrelil, med tem Še enkrat nabil in ustrelil gozdarja, ki ga je zasačil.
Zastonj je zatrjeval Tone, <3a je drugi strel sledil takoj prvemu in da on drugič sploh nabil ni. Verjeli mu niso, dokazov je bilo preveč proti in pbso-dili so ga na desetletno ječo.
Grajski lovec France pa je postal gozdar, ker je celo sivar tako razumno vodil.
Žalostna je bila zima, ki sta jo preživeli Tonetova mati in Katica. Obe ste iskreno molili vsak dan za njega; drugega ilak nista mogli storiti, al dozdaj je bilo še vedno zaman.
Nekega zimskega dne je morala Katica nesti neko ročno delo v sosednjo vas. Na poti domov začne močno snežiti in ona hiti, da bi prišla Še pred temo domov. V tem pride mimo jarka, v kojem je ležala moška postava. Ko stopi bliže, spozna smolarja. Dasi je vedela, da je samo on izdal Tfoneta, stopi vendar k njemu in ga skuša vzdramiti iz nevarnega spanja. Končno se ji vendar posreči, in na njo oprt, tava smo-lar do vasi, kjer se v topli sobi kmalu bkrepča, drugače bi bil zunaj gotovo zmrznil.
Milosrčnost deklice, koji je pomagal vzeti najdražje na svetu, ga je vendar ganila, in komaj je spravil nekaj besed skupaj, da se je' zahvalil.
Drugo jutro pa. ko se je popolnoma okrepčal, se je odločil, skazati se hvaležnega. Počakati je samo še hotel, da se vrne ¡deklica, Id je Šlai k jutranjemu opravilu.
„V kakšen namen pa si danes molila, Katica?" jo vpraša, ko se je ta povrnila.
.,1 — v kakšen? Imam samo en namen, da se prej ko slej izkaže nedolžnost Tonetova. Pa tudi zate sem molila, da se ne napiješ v drugič ter zopet kje obležiš in zmrzneš."
,Na ta način je Bog tudi enkirat nekaj o meni slišal. Bog ti povrni. Kar se pa tiče prve prošnje — hm — mislim, da bi ti lahko malo pomagal.''
„Ti?H zakliče dekle začudeno, „ti, ki si ga izdal?"	..
skemu naiodu. — Francoski listi poročajo, da namerava predsednik francoske republike Fallieres radi bolehnosti odstopili. Nove volitve se bodo vršile v štirih mesecih. — V Barceloni na Španskem si ni noben Človek varen življenja. V zadnjih štirih dneh se je razpočilo v različnih krajih mesta nič manj kot 27 bomb, vsled česar je bilo 5 oseb ubitih in 20 ranjenih.
Dne 23. oktlobra: Dansko ministrstvo je podalo ostavko, — Vojvoda Abruc je baje izjavil, da bi ne sprejel grške kraljeve krone, če bi ga tudi grško ljudstvo hotelo imeti za kralja. Na tem sklepu bi ne mogel ne italijanski in ne angleški upliiv kaj iz-premeniti. — Pri deželnozborskih volitvah na Saksonskem, E so se vršile predvčerajšnjim na podlagi nove volilne postave, je bilo Izvoljenih 12 konservativcev, 4 liberalci in 10 socialdemokratov. Potrebnih je še 39 ožjih volitev. Melike uspehe so prinesle volitve socialdemokratom, ki so imeli dosedaj samo enega zastopnika v deželnem zboru. — Vsled vojaških priprav Grške in ker nameravajo Krečani pri prihodnjih volitvah poslati svoje zastopnike v grško zbornico, je Turčija naročila svojim poslanikom, naj izjavijo v,laistim, da je turška vlada vsled grških band prisiljena storiti proti temu potrebne vojaške korake.
D n e 24. oktobra: Cesar je sprejel predvčerajšnjim v avdijenci predsedstvo gosposke zbornice. — Konservativno veileposestvD na Češkem deja zopet na to, da se nadaljuje zasedanje češkega deželnega zbora, — Častniška zveza na Grškem zahteva od vlade, da naj se vsi grški poslaniki na evropskih dvorih namestijo z drugimi osebami, in sicer pod pretvezo, da so bili Časniki od grških poslanikov o njihovem gibanju napačno poučeni. — Grški kralj je sklical za dne 30. t. m. vse ministre h kronskemu svetu. Pričakuje se, da bo kralj v tem kronskem svetu naznanil svoj odstop.
Dne 25. oktobra: Španski ministrski svet je, kakor poročajo listi, sklenil, da ne bo prodirala v pokrajini Rif Španska vojska naprej, ampak naj se utrdijo samo do sedaj zavzete postojanke. — Bolgarski kralj Ferdinand se je sešel danes v Kuševacu s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom. Temu sestanku se pripisuje velika politična važnost. — Iz Tokia na Japonskem poročajo, da je bil danessnaj-bpljši dlržaVnik Jaiponske,, povzročitelj japonskega preporoda, knez Ito, po sestanku z ruskim finančnim ministrom na kolodvoru v Harbinu od nekega Korejca ustreljen, japonski generalni konzul in ravnatelj japonskih železnic sta ranjena. Morilca so zaprli.
Razne novice.
*	Iz šole. Nastavljeni so: kot pomožni okrajni učitelj za okraj Maribor okolica nadučitelj v Tepa-njih Jakob Jurko; kot stalni učitelj oziroma učiteljica: na ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. stalni učitelj pri Sv. Eenediktu v Slov. gor. Alojz Fram, na ljudski Šoli pri Sv.. Jakobu v Slov. gor. tamošnja začasna učiteljica Alojzija Pernat, na ljudski Šoli v Št. Ilju pri Velenju tamošnji zakasni učitelj Vinko Stopar, na ljudski šoli v Kapelah stalna učiteljica v Blanci Marija Boštjančič, in začasni okrajni pomožni učitelj v Brežicah Gustav Svetlin na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu na.l Mariborom. V stalni pokoj je stopila učiteljica v Kozjem, Julijana Presl.
*	Iz davčne službe. Za davčnega praktikanta je imenovan bivši višji gimnazijec in dosedanji pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču v Slovenjgrad-J cu, Makso iWantuc, pri davkariji v) Slpvenjgradcu. — V pokoj je stopil ¡davčni upravitelj Rajmund Kra-šovic v Laškem trgu.
.,Ja, veš slabi ljudje morajo biti tudi na svetu, j drugače ni razlike med dobrim in slabim. A Še veliko večji lopov je v tem kraju, nego je smolar. Tista | stvar z drugim strelom mi hodi vedno po glavi. Pri zaslišanju nisem bil več trezen. France me je vsakokrat napojil z močnim žganjem, ter mi tako dtolgo ubijal y glavo, da je bil drugi strel za oče naš pozne-jo in da jo mogel Tone znova nabasati; končno sem sam to verjel. Danes pa sem popolnoma skupaj, in zdi se mi; da sem precej pametnejši, kot takrat. Ce o tem tako premišljujem, zdi se mi, da ni bilo m(ogo-če, da bi bil Tone drugič nabil, ker drugi strel je bil takoj za prvim, in ne, kakor sedanji graščak pravi, za očeDaš pozneje. Moral je biti Še tretji vmes, ki je ustrelil gozdarja, in ta, kaj misliš, kdo je bil?"
S sklenjenimi rokami je poslušala Katica, dokler je smol ar govoril. Ko je stavil to vprašanje, odgovori brez pomisleka: „Nikdo drug ko lovec France!"
„.Uganila si. Nikdo drug kakor on. Vedel je, kedaj se poda gozdar v službo, in on edini je imel dobiček; ker po starem bi prišel le on na njegovo mesto."
In postal je zgovoren. Pripovedoval je, kako je prišel na to sumnjo. Križ, ki so ga postavili na licu mesta in ki je napravljen vedno iz desek, na katerih je ležal mrtvec, je bil prvi vzrok. France bi moral iti skoraj vsak dan (mimo tega križa, ker so ravno v , onem delu plavine sekali; a vedno se ogne tega me-I sta v velikem ovinku. Da se boji iti mimo križa, ima ' gotov vzrok, meni smolar. Saj se splošno govori, da iz takšnega lesa narejen križ glasno pokliče mimo
Razpisana je župnija Spodnja Sv. Kungota pri Mariboru do 26» novembra..
*	Daliovske vesti. KonzistorijaM svetjnik in stolni dekan dr. ivan Mlakar je Imenovan za vjizita-torja dekanijskih uradov Maribor levi breg, Celje in Ptuj; naddekanom in vizitatorjem so imenovani kon-zistorijalni svetniki Jc.žef Majcen za naddekanat Maribor levi breg, ki obsega dekanate Jarenina, Sv. Lenart v Slov. gor, Ljutomer, Marenberg; in Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji; Bartolomej Voh za naddekanat Maribor desni breg, ki obsega dekanije Stari trg. Vuzenica in ZavrČ; Martin Matek za naddekanat ob Savinji, ki obsega 'dekanije BraslovČe, Gornji grad, Konjice, Nova cerkev, Slov. Bistrica in Šaleška dolina; Jakob.Kavčič za naddekanat ob Savi, ki obsega dekanije Kozje, Šmarje, Rogatec, Laško in Videm.
*■ Iz pošte. Za poštno oficijantinjo v Ljutomeru je imenovana Rozalija Sehel.
*	Razpisano mesto. C. kr,i kmetijska družba za Štajersko v Gradcu razpisuje mesto drugega tajnika. Prošnje se morajo vložiti do najkasneje 30. novembra na osrednji odbor c. kr, kmetijske družbe v Gradcu. Natančnejše pove jnserat.
*	Dopolnilna volitev za volilni okraj Celje, Brežice, Šoštanj, Velenje itd. se bo vršila dne 10. novembra, eventuelna ožja volitev, pa 16. novembra. Cu-je se, "da bo mesto jVVoschnagga kandidiral državni poslanec Marckhl.
*	Odborova sej» S. K. S. Z. se vrši v četrtek, dne 4. novembra ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slovenskega Gospodarja".
*	Društvom. Nekaj društev še ni poravnalo svojih' obveznosti napram S. K. S. Z. Naj blagovolijo to v kratkem storiti.	S, K. S. Z.
Zadružna šola v Ljubljani naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi {zadruge. Pogoj za vsprejem je le dopolnjeno 16. leto starosti in dovršena ljudska Šola. Razun vstopnine 5 K ni plačati nobene Šolnine. Zadružna Šola traja samo zimski čas od 1. novembra do 30. aprila vsakega šolskega leta. Poučujejo se sledeči predmeti: Slovenski jeaik, .zaldružjništvo, knjigovodstvo, zadružno pravo, računstvo, zemljepisje, tehnično blagoznansstvo, menično pravo, vodstvo kreditnih zadrug in vodstvo pridobitnih zadrug. Vpisovanje za tečaj 1909^10 se vrši vsak dan dopoldne meseca oktobra pri "ravnateljstvu slovenske trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg, Štev. 2. Nastopni slušatelji Šole naj prinesejo seboj ali pošljejo po poŠti svoj krstni list, in zadnje Šolsko izpričevalo.
*	Proti draginji živil. V notranjem ministrstvu Jo bilo dne 25. t. m. ob navzočnosti dotičnih sekcij-skih načelnikov posvetovanje, kaj storiti proti naraščajoči draginji živil.
*	Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se je pred par mesooi ustanovilo K ljubljanski škofiji. Namen tega apostolstva je, da deluje za združenje razkolne cerkve s katoliško* da moli za združenje obeh cerkva in da seznanja ljudstvo s to veliko mislijo. Ljubljanski uradni škofijski list poroča, da Šteje „apostolstvo" že 10.000 Članov.
*	Gradec. Slovencem dobrio znani P. Roman Arnuš je v frančiškanskem samostanu v Gradcu v torek, dno 26. oktobra ob 2, uri zjutraj po kratki bolezni v 37. letu izdahnil svojo blago dušo. Rojen je bil 14. novembra 1872 na Hajdinu pri Ptuju, bil jo več let kaplan in katehet pri Sv, Trojici,v Slov. gor. in v Ljubljani, deloval je v Gorici kot lektor, in od leta 1903 v Gradca kot kaitehet na meščanski šoli in kot profesor veronauka na učiteljišču šolskih sester V Eggenbergu. Drugič je bil že za definitorja avstrij-sko-Štajerske provincije izvoljen. Radi blagega svojega značaja je bil od vseh Čislan in posebno Slovencem priljubljen in znan spovednik. Blag mu spomin in v(!§nl mu mir'-
*	Vseslovenska Ljudska Stranka in Hrvatje. „Hrvatstvo" piše o ustanovitvi Vseslovenske Ljudske Stranke sledeče: Ni morebiti važnejšega momenta v zgodovini slovenskega naroda, kot je ta dogodek. Ko se pri nas politično (življenje, politično delo cepi gotovo na tisoče strank, tedaj se naši najmilejši, naj-iskrenejši bratje Slovenci združujejo v eno veliko vseslovensko ljudsko stranko, med tem ko pri nas gotovo ena prvaška stranka ne zna o kakem kulturnem delu v narodu, se katoliki Slovenci iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Gorice in Istre združujejo v eno veliko kulturno telo, ki bo važen faktor v bodočnosti Slo-vanstva, v bodočnosti katolicizma. V Sloveniji nam je šola r.ašega bodočega dela, dela kulturnega, dela političnega! Tamkaj je naša šola, tam jo naša rešitev!
*	Zene za narodno obrambo. Nemške žene in dekleta pridno nabirajo in prispevajo za nemška o-
gredočega morilca. In da dobi morilec, ako se takšnega križa dotakne, precej vročico, ¡a|co takoj ne umre.	K \ \ t 1
„Ako se čuti popolno varnega," kbnča samotar svoje modrovanje, „zakaj se le tako izogiba križa? Zakaj ne zmoli tamkaj očenaša za reveža? — No, kaj pa premišljuješ, dekle?"
„Premišljujem, kako bi se s pomočjo tega križa mogla dokazati Tonetova nedblžnost. Ali bi mogel potrditi, kar si povedal?"
Seveda 1/*
(Dalje prlhodupa.i
brambna društva. Celo Roseggerjevi ustanovi so pristopile v Častnem številu. Vodstvo nemškega Schul-vereina jih javno hvali ter objavlja njihova imena. Dosedaj je 33 nemških žen, oziroma nemških podružnic za Roseggerje»» fond darovalo vijaka po 2000 K. Slovensko Žene in slovenska dekleta, posnemajte tako darežljivost. Tudi žena in dekle iz priprostega naroda lahko kaj daruje. In če same ne morete prispevati, pa vsaj drugim prigovarjajte in pridno nabirajte za sklad našega obrambnega društva. Vaši nežni in mili besedi se ne ¡more nikdo ustavljati.
* Dobavni razpis. Vojna oprava kupi po trgovskem običaju za Gradec 1500 q ovsa, za Maribor 700 q pšenice, 1200 q riže in 1700 q ovsa, za Celje 100 q ovsa, za Celovec 800 q rži in 1500 q ovsa, za Beljak 300 q rži in 2100 q ovsa, za Ljubljano 1800 q ovs«, za Gorico 2000 q ovsa, za Trst 400 q ovsa in «a Pulj 500 q ovsa. To zadevna ponudbena obravnava se vrči 8. novembra 1909 pri C. in kr. intendauci 3. voja v Gradcu. Kolekovane ponudbe morajo dospeti do najkasneje 9. ure dopoldne. Natančnejši pogoji se lahko izvejo pri vojaških oskrbovalnih skladiščih V Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Polju.
*	Slovenski kateheti morajo poučeivatl tudi na nemških Šulferajnskih šolah. Veronauk mora biti v vsaki šoli, in ako ga ne bi podajali slovenski kateheti, moral bi ,se za to določiti nemški učitelj. Kaj je z narodnega stališča boljše, lahko razsodi vsak pameten človek. Toda vkljub temu se je drznila zadnja številka Plojevega lista ^Sloga", ki zadnji Čas na vse hinavske načine seje sovraštvo proti slovenski duhovščini, jih napasti ter osumljati njihovo narodnost pred slovenskim ljudstvom. Mi pa rečemo „Slogi": Dokiler lrofrat Ploj, ki ima več plače kakor deset slovenskih katehetov skupaj, ne bo imel toliko narodne zavesti, da bo pri najvišjem sodišču govoril in r< ševal akte le v slovenskem jeziku, naj bo ¡„Sloga" tiho in naj pometa pred lastni|m pragom. Koliko Ploj narodu v tem Škodi, da dela politiko naravnost proti svojim bratom, o tem Še danes molčimo.
*	Cujte, čujte! Državni poslanci'Slov, kmečke zvezevso nasprotniki kmeta-Tako je in nič drugače! Saj je dal to zapisati sam dr. Ploj v celjskem „Narodnem Dnevniku", in potem ni gotovo nobenega dvoma več! Dr. Ploj je namreč sklical naše poslance na posvetovanje o suši. Prosimo, dne 22. i. m. se hoče še Ploj posvetovati o suši na Spodnjem Štajerskem! Mož je mnogo zaspaL Kmečka zveza je zastopala med tem že svoje stališče v pomožnem odboru Štajerskem, nadalje je storila svojo dolžnost v deželnem zboru, i'n tudi za /državni zbor so pripravili naši poslanci tozadevni nujni predlog, ker so vedeli, da se vlada obotavlja z denarjem. Zato jim ni bilo treba iti na posvete Ploju in tudi niso sli, Četudi jih Ploj razglasi še stokrat za sovražnike kmeta. Vrhu jtega je bilo Ploju tudi znano, da ima istočasno Slovenski klub . svojo sejo, h kateri morajo naši poslanci. Sklical je svojo sejo ravno ob istem Času, »da tem lažje udari po njih. Da le Ploj škoduje celi stvari, o kateri kot dunajski hofrat nima dovolj razumevanja, razvidelo se je iz tega, da se pri ministrih nikdar ni spomnil na pomanjkanje semen, in da je moral to stvar zagovarjati načelnik Kmečke zveze, RoŠkar.
*	Dr. Ploj v s\ojem listu „Sloga" prinaša zopet nekaj prav bedastih neresnic. Ni res, da bo Slovenska IcmeČka zveza z ustanovitvijo Vseslovenske ljudske stranke prenehala samostojno živeti, ampak res je, da bo obstojala ona naprej kot doslej, le v vseslovenskih zadevah bo šla skupno z organizacijami drugih slovenskih dežel. .Tudi bojazen, da bi se odslej štajerske narodne in gospodarske zadeve manj upoštevale kot dosedaj, je neodkrita in neiskrena, kakor se lahko rodi le v Plojevem srcu. On, ki se druži v državnem zboru z Istrani, Dalmatinci, kranjskimi in goriškimi liberalci, se boji v svojem listu, da bo škodilo slovenskemu narodu, ako se združimo mi z ljudskimi strankami iz drugih slovenskih pokrajin! Ploj naj vendar tako neresnico ne piše proti naši stranki! Toda strast sovraštva ga je oslepela, da ne vidi več, kje sam sebi Škoduje.
*	Radovedno vprašanje. Zakaj Plojev list „Sloga" ne napada liberalnih slovenskih listov, ampak le naše katoliške kmečke. Zakaj ne upa reči nobene ka-ralne besede proti liberalnim strankam, ampak samo proti katoliško-narodnim. Zakaj nikdar ne gane nUi z mezincem proti liberalnim učiteljem, pač pa prikrito in neprikrito gloda ob katoliških duhovnikih. Ii\ vendar se Ploj hvali ustno in pismeno pred nemško katoliško javnostjo, da je konzervativen mož.
Viničarski tefaji, Deželni odbor štajerski je sklenil tndi prihodnje leto urediti viničarske tečaje in sicer v Mariboru »a 14, v Ljutomeru za 12. v Gornji Radgoni za 16, v Silb^rbergu pri Lipnici za 24, v Shabah pri Konjicah za 24 viničarakih in kmečkih sinov. Tečaj se otvori
15	februarja in traja do 1. decembra. Razven hrane in stanovanja dobi nbipkovatelj še mcečno 8 kron.
V gospodinjsko šolo na Tebarjih je sprejetih dozdaj
16	deklet. Nekaj se še jih lahko sprejme. Šoia se začne dne 3. novembra t. 1.
*	Za obme|ne Slovence so nabrali na gostiji pri tr. Šavnri v SrediSču 0 K. Naj bi našli na vseh gostijah mnogo pridnih posnemovalcev.
*	Za S. K. S. Z. je daroval g dr. Avg. StegenSek, profesor v Mariboru, 2 K. Iskrpna hvala!
Slovenci! Slovenke! Ne pozabite na Št. Ilj!
Mariborski okraj.
m „V Ljubljano jo dajmo." Slovanska kiŠČanska socialna zveza priredi v nedeljo* dne 7, novembra L 1, ob uri zvečer v Mariboru, FloBergasse Štev, 4 veseloigro Ljubljano jojčlajmo". Zabaval »o izbor-na. Zato tudi upamo, da bo udeležbJa obilna. Zavedni Slovenci v Mariboru in okolici, jv? nedeljo, dne 7. novembra vsi H predstavi! Vstopnina: I. do III. vrsta 1 K, IV. do .VI. vrsta 80 vin., VII. do I vrsta 60 vin., X. do XIV. vrsta 40 vin.; stojišče 20 ¡vin.
Porotno sodišče v Mariboru., Za četrto porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru so poklicani kot predsednik porotnega sodišča predsednik okrožnega sodišča Ludvik Perko, kot njegovi namestniki pa višji deželno-sodni svetniki dr. Franc Vou-Šek, dr. Josef Fraiul in Anton Morocutti.
m Poizkušen samoumor. Delavčev sin Franc Hrumea V Mariboru, ki še ni 14 let star, si je dne 21. t. m. zjutraj prerezal z britvijo vrat, ker ga je oče kaznoval radi nerednosti pri raznašanju mleka tvrdke Jank, Ko je prišel oče opoldne domov, je na. Šel dečka v krvi na tleh. Zdravnik dr. Urbazcek mu je dal prvo pomoč. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
m Sv. Peter pri Mariboru. IStiridesetletnica samostanske šole.) Dne 25. oktobra 1869 prišle so k nam čč, Šolske sestre iz Algersdorfa pri Gradcu, da bi prevzele našo dekliško Šolo, V mideljo, dne 31, oktobra leta 1869., torej pred 40. leti, blagoslovila se je prav slovesno nova šola in kapelica, kjer naj bi se zanaprej vzgojevala naša mladina v pravem krščanskem duhu> Preblagi, za časni in večni blagor svojih župljanov preskrbni Častni kanonik in župnik Marko Glaser jih je poklical, ker je dobro izpoznal, kako je takšna šola prepotrebna ravno za naš kraj, kateremu preti v verskem fin narodnem oziru največja nevarnost zavoljo bližine mesta.
m Sv. Križ pri Mariboru. Neizprosna smrt si je letos pri nas izbrala za svoje žrtve zlasti gospodinje, kojih izguba je za vsaiko hiJŠo tako britko občutna. Posebno globoko pa je vse pretresla tužna vest, katero je jubilejnega zvona turobni glas v torek, dne 19. oktobra zvečer od H6,—%7. ure naznanjal po širni Križevski Župniji, da je namreč preminula preblaga gospa nadučiteljeva Uršula Hauptman, v tem mesecu že tretja izmed naših vrlih mater, in gospodinj. Nakopala si je hudo pljučno jetikot Vsled katere je po dolgotrajnem mučnem trpljenju, ki je je z genijivo potrpežljivostjo prenašala, sedaj previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Rajna gospa Hauptman je bila skrbna mati svoji)n otročičem, prijazna in, lju-beznjiva proti vsakomur, pobožna in vneta za Čast božjo, katero je zlasti s cerkvenim petjem še do zadnjega ičaj goreče pospeševala. Veličasten pogreb, ki se je vršil ravno na rojstni In godovnl dan rajne gospe, dne 21. t. m. popoldne, in katerega se je udeležila silno velika množica ljudstva od blizu in daleč, je jasno pričal, kako priljubljena je bila) rajna daleč na okrog. Blag ji spomin!
m Volitve v Kočah. Kakor se sliši, bomo imeli dne 1L novembra volitve v občinski odbor. Nekateri kmetje in posestniki hočejo v občinski odbor spraviti „gospodo". Voliti nameravajo J. Stanitza, krčmarja, ravnatelja iScjliienerja in takte ktoete, kj držijo radi z gospodo. Učitelj Gattl je v nedeljo celo slovesno šel v-grašat Schieberja, če prevzame odborništvov Čudno, da so se tej gospodi vsedli nekateri, sicer pametni možje na limanice. Danes njihovih imen ne bomo navajali. Upamo, dai sii še premislijo. Pametno je samo to, daj kmetje in drugi posestniki volite kot domačini samo do-majče ljudi izmed sebe. Zakaj bi sadni izročali občino v tuje roke ? Ali hočete, da naj vam tujci režejo kruh in gospodarijo z vašim denarjem? Dozdaj ste Še vi, kmetje in posestniki, gospodarji v ob&ini; skrbite, da tudi ostanete!! Ce treba, drugič več o pripravah za volitve.
m Hoče. Pogorel je ponoči od zadnje sobote do nedelje mlin Matija KeržiČa v hočkem Pohorju. — Učitelj Gatti je sprejel zadnjo soboto 1 kilo in 200 gramov modrosti v obliki lažnjivega ptujskega „Štajerca".
ni Hoče. Dobro pridni dopisniki „Štajercev" strašno zavida hočkega- g. kaplana za njegpv bici-kelj. Oh, kako bi se tudi on rad vozil na kolesu! Pa kaj, da ga nima. Kako je to hudo! Bicikelj stane denar, tega pa ta dopisnik tudi nima. Svetujemo mu, ¿tal se izogiba krčem, pa ne bo treba delati dolgov in povrh si bo Še prihranil za — bicikelj!
m Zadružna mlekarna v Hočah ima v nedeljo, dne 31. oktobra on 9, uri dopoldne v zadružni pisarni občni zbor s sle iCoim dnevnim redom: 1. Premcm-ba pravil. 2. Poročno načelnika o zidanju mleka.-ne. 3. Volitev predstojništva in nadzorstva. 4. Prosti predlogi. Ker se gre tu za važne gospodarske koristi, bi se naj vsi člani udeležili tega občnega zbora. Ta mlekarna pod sedanjim vodstvom obeh požrtvovalnih in modrih načelnikov doktorja Tausclia in Karola Nor vaka izvrstno uspeva. Prostori mlekarne so postali premajhni; torej jih je. treba povečati ali pa na novo zidati. Zadrugarji, ne cepite se, ampak dobivajte Še novih članov, ne branite se zidanja, ker nova mlekarna vam bo v čast ln — korist.
m Hoče. Stajerčevemu dopisniku se po slad- j Ali Oriuk tudi? G. poslanec: Ne!), zvesti svojemu kem vinčeku cedijo sline, posebno ker ga je že posku- j jeziku smo zanj odločno zahtevali iste pravlice, kate-
sil in ve, da je dobro! O, da bi ga imel jaz, si misli. iT|0 bi se pilo in pelo brez skrbi, ka bi ne bilo treba po krčmah delati dolgov. Zdaj že mimo nekaterih krčem kar beži, ker ima strah, da bi ga krčmar ne prijel za Škric in ga ne nahrulil: „Pla&aj, kar si jdolžan!" Pravijo, da je ta dopisnik navdušen še za eno novo krčmo, da bi lahko delal novi „pul".
m Zahvala. Kot odgovor na hudobne in lažnji-ve napade v „Štajercu" in „Marburgerci"1 je daroval č. g. kaplan Jožel Krajnc liočkemu „.Bralnemu društvu" 4 K ter obljublja za vsak novi napad v teh listih po 1 K. Hvala lepa darovalcu in lažnjivemu dopisniku ! Blagajnik.
m Na ilovu ustrelil brata. Dne 11. septembra-1909. sta lovila brata Ferdinand in Friderik Lešnik; na lovu mariborskega trgovca Prsteca v občini Morje. Prvi jo neoženjen mlinaiski pomočnik v Framu, drugi pa učitelj v Poljčanah. Po končanem lovu pa sta pozabila zapreti puškam peteline, oziroma vzeti naboje i iz pušk. Na poti domov se je Ferdinand spod-taknil in njegova puška se je sprožila. Zrna iz puške so tako ranila brata Friderika, dat je vsled ran v nekoliko trenolkih umrl. Ferdinand Lešnik je bil pred sodiščem obtožen prestopka proti varnosti življenja po paragrafu ¿>35. Razprava se je' vršila pri mariborskem okrožnem sodišču. Sodni dvor je obsodil Ferdinanda Lešnika samo na 14 dni zapora z ozirom na moralicno kazen, ki jo je doživel v(sled smrti svojega brata.
m Slivnica. Pri nas neusmiljeno kosi bela žena, smrt; posebno rada pobira može, ki jih je v najkrajšem času umrlo šest. Dne 20. t. m. zvečer je zopet umrl priden in vzgleden mož, namreč posestnik. ¡n socUr Janez Galun v 66. letu svoje starosti. Ranjki je bil mož stare korenine in zvest naš somišljenik. Bodi mu žemljica lahka!
m Prememba posestva. Obsežno posojilnično pe-
re mora imeti kot flrugi deželni jezik, in potem našteva celo vrsto predlogov, katere so vložili v korist našemu kmečkemu ljudstvu. Nazadnje daje še navodila, kako naj postopa ljudstvp, ko se bo začela Drava regulirati v naši občini.
Obema gg. poslancema se je izrekla enoglasno zaupnica. Istotako pa se je izrekla g. dr.. Ploju s i j a j n a nezaupnica.
p Sv. Urban nad Ptujem. Dne 17. septembra t. 1. je začelo pred poldnem goreti pri! poses(tnikhi Francu Zelenko v Gomilcah, občina Destinci. Tukaj so je zgodil zanimiv, kakor tudi za marsikoga pod-učljiv slučaj. Par koraktov je oddaljena s slamo krita hiša posestnika Martina Brumen, katera je bila v največji nevarnosti, da se vname, toda vsled velike neustrašenosti tistih, kateri so bili na strehi ter branili, je poslopje vendar ostalo, a streha je bila tako poškodovana, da je imenovanemu posestniku Martinu Brumen priteida voda v hišo. Posestnika sta bila zavarovana oba pri zavarovalnici „banke Slavije v Ljubljani". Prišla je komisija ter pregledajo škodo samo pri posestnika Francu Zelenko. Martina, Brumen pa slučajno ob prihodu komisije ni bilo doma, škoda pa se na njegovem poslopju ni pregledala, zato je vložil prošnjo, potrjeno od občinskega urada v Des-tincih, da tudi on trpi škodo vsled požara pri sosedu, katero je cenil do 600 kron. Prišla je zopet komisija in je cenila škodo samo do 20 kron. Toda namesto !da bi mu izplačala vsaj te kronice, zahteva sedaj, da plača še do prvega novembra t. 1. Martin Brumen ko-misijonelne stroške v znesku 73 kron 80 vin.. Do 20 kron cenjene Škode pa da izgubi pravico, ker ni naznanil v 24 urah škode zavarovalnici.* — Ako ni znala prej dotična zavarovalnica, da se izgubi pravica do odškodnine; ako se ne naznani ob pravem času, bi .	mu pa ne pošiljala komisije ter mu tako napravljaia
sestvo na Pesnici je kup 1 stovensKi ro.ak gospod Anton , novih str0škov. Tako dela torej zavarovalnica „Ban-
/i	nnnnri^ntb- nn	rrn Vi ! ( I lil brrtn	' ,	_-	..	_ . . . .	....	.	. .
Cilenšek, posestnik na Tezni, za 20.000 kron
m Sv. Lenart v Slov. gor. Nekaj starišev se je že spametovalo ter so že preklicali svoje podpise, s katerimi so se zavezali, da bodo dajali svbje otroko v nemško šolo, zra\ en katere so si Šentlenartski Nemci na tihem sezidali lut'eranski tempelj. Večini stari-Šem je že žal, da so prodali svoje otroke najhujšim sovražnikom sveto katoliške vere. toda ne upajo si. iti svoj podpis prekhcat. Tem svetujemo sledeče: Svoj podpis prekličete lahko tudi pismeno, če pa tega nočete, vam pa niti tega ni treba, ampak svojega otroka kar v staro, javno ljudsko šolo pošljite, kamor je hodil dosedaj. In ee bo pa št. lenartski Pepek ali pa Baldek zopet k vam se laskat in za otroka prosjačit prišel, jima pa kar vrata pokažite.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Začudili smo se, ko smo izvedeli, da je celo par zavednih Slovencev vpisalo svoje otroke v nemško luteransko šolo. Mi bo-demo takoj imena \seh onih starišev, katerih otroci bodo hodili v novo nepotrebno šolo, natisnili v „SI. Gospodarju", da bode lahko čez pet let, ko bodo morali kmetje tudi to nepotrebno šolo plačevati, vsakdo vedel, kdo je zakrivil zopet večja plaieila. Ljudstvo samo i>o potem zamnglo soditi.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Ali bodo otroci v nemški Šoli res sami modrijani? Ako si pogledamo št. lenartsko tržko mladino, koje stariši se prištevajo k pristnim Nemcem, moramo odgovoriti, da ne! Saj se vendar vedno okrog potepajo, seveds s cigareto v ustih, in če se jih posvari, pa se začnejo s tebe norčevati in te ozmerjajo! Pač pa so pravi mojstri v kletvi. Hvala Bogu, da ne bodo taki malopridneži Še za-naprej naše stare šole omadeževali, a nemški lute-ranski šoli jih pa kar privoščimo. Ti bodo Še enkrat res pravi „mudrijaši", kakor bi jim bošnjak rekel.
m Sv. Ttupert v Slov. pfor. Cujte, hudo bode še pri nas zagromelo, pravi „Narodni List". Nas je že strah! Pa kaj je, to je, — zagromelo bode. Bliska se namreč že dolgo, Že od tistega Časa, ko je bil Janez Cucek načelnik konkurenčnega odbora, njesov sin učitelj Jožef Cuček pa tajnik. Nevihta je 2e blizu, le pazita Ernest in Zep, da ne bode udarila v Cučko-ve hleve; škoda bi bila, škoda velika. Pri taki nesre-či bi znal še učitelj Cuček dobiti okoli glave.
m Bolno društvu „Edinoat" prt S». Jnrijn v Slov. gor. Drošt»ena prireditev v pouk in zabavo v nedeljo, dne 7 novembra 1P09 po večern c-h. Zanimiv spored P»tj*, igri: „Prepirljiva soseda" in „Ca-iica kave" Beseda o svobodomiselcih in njihovih namenih. Prosta la bava. Prijat»lji, pridite z«pet, obiščite n«s Prisrčno Vas v»bimo.
m 8v. Lenart v Slo*, gor. Katol bralne in goipodarsko društvo pri Sv. Lenirtu v Slov. gor. bo im« lo v nedeljo dne 81. oktobra po večernicah svoj občni zbor. Vsi udje in prijatelji društva se vab'jo k udeležbi.	Odbor.
m Sv. Lentrt v Slov. gor. Vabilo. Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb za okraj Sv. Lenart ima v torek 2. nov. t. 1. ob 10 uri dop. v sodnijskih prostorih s»oj občni zbor. Ako je nesklepčen, se vrli ob 11. tri istega dne pri vsakem itevilu navzočih drugi občni ■bor. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
ptujski okraj.
Zopet nezaupnica Ploju.
Na Vurbergu je bil v ned., 24. okt. političen shod, Poročala sta posl. Ozmec in Meško). G. Meško je govoril opoisltankp KimeČke zveze Jin fi vkb imeuOvaM N|alr.> stranke na Štajerskem, ter o boju med tema dvema strankama z ozirom na zadnje državno- in deželno-zborske volitve. G. Ozmec je poročal o delovanju naših poslancev v zadnjem deželnem zboru. Zvesti svojemu krščanskemu prepričanju, pravi g. poslanec, smo se udeležili pred zasedanjem službe božje (klic:
ke Slavije" v Ljubljani s tistimi, kateri so pri njej zavarovani ter trpijo Škodo.	Domačin.
p St. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo dne 31. oktobra popoldne po večernicah bo v stari šoli ustanovni shod izob»aževalnega društva. Govoril bo veleč. g. dr. Jos. Hohnjec iz Maribora. Pridite v obilnem številu!
p Sv. Lovrenc (v Slov. gor. V nedeljo,, dne 31. oktobra t. 1. po rani službi božji ob y28. uri zjutraj priredi deželni potovalni učitelj Jelovšek v prostorih tukajšnjo stare šoie predavanje o živinoreji. Za gospodarstvo je.dandanes živinoreja važna panoga; zato se vabijo vsi živinorejci župnije Sv. Lovrenca v Slov. gor. na 31. oktobra t. 1. po rani službi božji v tukajšnjo staro šolo k pouku o živinoreji. Pogovarjali se bomo tudi o morebitni ustanovitvi Ijikorejske, oziroma živinorejske zadruge.
p Rogatec. Kes bolj hinavske pisave ne poznamo, kakor jo nahajamo v Plojevi „Slogi". Govori zadnjič o prizadevanjih naših poslancev za železnico Rogatec—Brežice ter jim kliče: Rojaki le složno in nesebično naprej, pa bomo dosegli več, kakor z medsebojnim sovraštvom 3n brezplodnimi hufskayüjami! — Res je to, toda ravno „Slogin" krušni oče dela drugače. Tkidi za železnid/no progo Purida—Ptuj— Rogatec se jo sestavil poseben pripravljalni odbor, Ploj je predsednik, toda deželnega in državnega poslanca za rogaški okraj izključujejo iz tega odbora, i pač pa sede ob Plojevi strani ptujski Ornig in njegov .sorodnik Hikl. Rojaki le složno naprej z nasprotniki našega ljudstva rajši kot s svojimi brati, pa bomo daleč prišli!
p Sv. Trojica v Halozah. Zahvala. Veleč. gosp. o. Lenart Vau-potič, žnptik so bla-ovolili darovati tuktjšnjimu „Gospodarskemu in bralnemu društvu" nekaj prav lepih knjig, za katere velikodušni dar se tem potom nsjiäkren»je zahvaljuje	Jožef Hren, knj žničar.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Peter v Gornji Radgoni. Dne 29. septembra je umrl v Gradcu pri usmiljenih bratih France Žemljic, ekonom, po dolgi mučni bolezni, star 23 let. Bolezen, katera ga je spravila v prerani grob, si je nakopal pri vojakih. Pogreb je bil dne 1, oktobra ob navzočnosti njegovih najbližnjih sorodnikov* Bodi mu lahka tuja žemljica!
1 Mala Nedelja. „Narodni List" je prinesel dne 23. septembra št. 42. med svojimi drožami tudi dopis o našem velespoštovanem gosp. župniku. Kaj so pa storili komu, tako so govorili ljudje med seboj, da se jih drzne nekdo po tem umazanem listu vlačiti. Žup-ljanom jo torej žal, da se najdejo tukaj taki ljudje, ki so kaj takega sposobni. Saj jih je malo: par gospod ičin in nekaj velikih izobražencev. Oponaša jim nekdo, da so ga v cerkvi opominjali. Ljubi moj dopisnik, to je vendar njihova dolžnost. Storili so, kar morajo storiti. In ti, ki se delaš v svojem dopisu ta-i ko učenega, moraš znati, da drugih fantov ni treba v cerkev goniti, razun tebe! Zaradi tega jim svetuješ policijsko obleko. Najbrž se te obleke ti ravno tako bojiš, kakor neki tvoj--, ki se no upa na Štajersko, temveč ostaja na Ogrskem, ker se boji ne ravno toliko obleke, kakor oblasti. Za danes dovolj. Za drugokrat prosim tudi nekaj prostora, da si tega dopisnika ogledamo natančneje in mu stavimo Še neka vprašanja, potem bomo videli, kje bodo obvisela njegova očitanja.
Slovenjjraškl okraj.
s Škale V ned. 17. vinotoka je napravil moški zbor pevskega društva „Braslovče" izlet v Škale; zbor je pel v cerkvi pri drugi službi božji tako krasno, da je bilo ljudstvo kar očarano. Popoldan so prepevali pri g. Stergarju, kjer je bilo mnogo zbranega občinstva in je z velikim zanimanjem in občudovanjem poslušalo lepe zbrane glasove, ki so se zlivali v lepo domačo umetno in narodno pesem. Braslovčani smejo res ponosni biti na to svoje društvo, zlasti radi tega, ker je tudi najstarejše v Sav. dolini, in pri kojem so zastopani teko odlični možje posestniki, in r taki lepi slogi, kar se pač kmalu ne najde. Pripomniti pa se še mora, da se jim je pridružilo tudi še lepo število drugih odličnih Braslovčanov in tudi nekaj Šoštanjčanov. Zabavali smo se izborno, samo žal, da je tako kmalu potekel čas in ura k vlaku ter smo jih morali pustiti iz svoje srede čast vrlim Braslovčanom in na svidenje še v Skalah v
Konjiški okraj.
k Ix Loč. Vaš dopisnik od civ. Jerneja piše v predzadnjem Gospodarju, da je v Ločah le toliko nemškutarjev, da se preltejejo komaj na prstih ene roke. To ni res, ampak več nas je, ki radi nemškutarimo ter še včasih tudi nekoliko pohajlamo radi lepšega in če smo dobre volje Radi tega pa smo in moramo biti vendarle še Slovenci, ker vkljnb svojemu nemškutarjenju ne moremo tajiti, da nismo. Morda se komu to čudno zdi, pa je dandanes že tako. — Kadar pa nas kaj boli, pa še najlažje in najboljše po slovensko razodevamo svoje bolečine. Zato bi pa radi tudi mi videli in si želimo, da pride k nam slovenski zdravnik, katerega že krvavo pogrešamo, in kateri bo razumel nas, mi pa njega.
k iiče. V številki z dne 30. septembra t 1. smo objavili dopis iz Žič, v katerem trdi dopisnik, da županstvo ni storilo svoje dolžnosti glede podpore radi suše. 6. župan Ludjik Verhovnik nam piše k temu sledeče: „Podpisano županstvo je vložilo prošnjo za omenjeno podporo že 29. maja t. 1., ko se je c. kr. glavarstvu oziroma c. kr. namestniji zahvalilo za podporo v tem letu in je ob enem tudi prosilo, da bi se tudi v prihodnje leto kolikor mogoče pomagalo glede krme, to pa radi tega, ker se je že tedaj kazalo, da utegne biti jako malo sena. Na to prošnjo je dobilo županstvo odgover cd c. kr. glavarstva dna 24. septembra t. 1. št. 15472, 29 sept. pa je odposlalo županstvo zopet prošnjo št. 339 in sicer še pred za to določenim obrokom! Toliko resnici na ljubo!"
Celjski okraj.
i
Razširjajte „Slovenski Gospodar'4!
c Kopališče v Laškem trgu je baje kupila neka francoska delniška družba.
o Iz Braslovč. Približuje se nam zima, z njo se pa začenjajo ziasti za šolsko mladino razne ne-prilike. Pota postajajo vedno slabe j ša, o občinskih cestah niti ne govorim, v slabšem stanu so kot gozdni kolovozi, v kratkem se niti od kolodvora- ne bode moglo več v trg; nadalje neugodno vreme, prekratki opoldanski presledek — vse to ovira redno šolsko obiskovanje. Zlasti hudo zadenejo te neprilike bolj oddaljene otroke, In opoldne ne morejo (lomov k toplemu kosilu. Pa tudi bližnji neradi zapuste toplo sobo, Četudi vedo, da jih čaka doma skleda zabeljenih žgan-cev in še kaj boljšega. Zadovoljijo se rajši s koščkom kruha ali suhim sadjem. Tako neredna hranitev vpliva dostikrat pogubonosro na telesni in duševni razvoj nežne mladine. Razne bolezni In slab popoldanski napredek so nasledki takih neprilik. Da se temu pride v okom, in da dobo revni in tisti otroci, ki so bolj oddaljeni od Šole, opoldne krožnik tople hrane, je namen šolarskih kuhinj. Taka naprava se je pri nas že povsem udomačila in ljudstvo jo rado podpira. PreteČena zima je bila dolga in neugodna, vendar smo imeli izvrsten šolski obisk, kar je gotovo tudi zasluga Šolarske kuhinje, j To podjetje pia ne pospešuje samo boljši telesni razvoj, ampak je tudi vz-gojevalnega pomena, kajti večje deklice se navajajo k raznim kuhinjskim defom, kot pomivanju posode, razdelitvi jedil itd. Kosilo so {dobivali v prvi vrsti vsi oni, katerih siariši so kaj prispevali v denarjih ali naturalijah, potem vsi oddaljeni in revni. Prispevki v pridelkih so bili pretečeno leto pičli, krompirja se je nabralo le malo, Četudi je izredno bogato obrodil, fižola in zelja skoraj nič, tudi mleka niso otroci donašali. Vsled tega so so morala do malega vsa živila kupovati, kar jo izdatke občutno pomnožilo. Razdelilo se je v 59 dneh 6480 porcij in so znašali stroški v gotovini 250 K 97 vin. Kuhala je, nadučiteljeva soproga in so bila jedila okusno in snažno pripravljena. Da se je zamogla ta naprava vzdrževati, gre posebna hvaia nekaterim stalfnltn dobrotnikom Šolske mladine kol blagor, g. baronu Cnobloch, častiti duhovščini, g. Pauer-ju, ki prispeva lep dar namesto odpravljenih božičnih daril, g. dr, Cervinka, zdravniku v Braslovčah, ki je naklonil prav lepo svoto, Iki mu je bila sodnijskim potom priznana iz njegove prakse; ta prispevek se je deloma porabil za nakup najpotrebnejše obleke 12 revnim otrokom, deloma za «šolar-sko kuhinjo. Nadalje so prispevali g. pl. Bien, gdč. Zotter, g. Rak, g. Kreft in drugi. Posebna hvala gre tudi slavnemu krajnemu šolskemu svetu, ki je,to na>-pravo radovoljno podpiral. Gospa Pauerjeva je dajala dvema revnima otrokoma opoldansko hrano. Naj bode na tem mestu izrečena vsem omenjenim podpornikom, kakor tudi vsem onim, ki so prispevali razne ■ pridelke, najprisrčnejša zahvala in Bog plati. Ker
bode tudi Ietbs kuhinja pričola v kratkem delovati, se podpisano vodstvo obrača do vseh milosrčnih ljudi in prijateljev Šoslke mladine s prošnjo, da ostanejo tudi to leto zvesti podporniki Šolske kuhinje, tem bolj, ker je Vsemogočni to leto obilo poplačal trud in delo in dal bogat pridelek. Opomnite ;se torej tudi dobrodelnih naprav in revežev.,— Šolsko vodstvo Braslov-čej dne 26,. oktobra 1909,
c Gornjigrad. O. svttnik se je zopet liberalcem hudo zameril. Kako tudi ne. Kar na svojo pest je dal po trgu z žandarjem gnati in zapreti liberalnega občinskega odbornika, odbornika liberalne Posojilnice Geržona in nazadnje ga je še obsodil na 100 K, ker je igral prepovedano igro. „Nar. Dnevnik" je radi tega ves iz sebe. G. svetnik bi bil moral prej za dovoljenje prositi najvišjo inštanco Prodni-kovega kandidata in Pospeh, potem še Drukarja, še le, če bi mu ti dovolili, bi smel tako postopati. Če bi pa hotel zapreti Sijanca, bi moral za dovoljenje prositi marljivega Kocbeka. Tako, g. svetnik, zdaj veste, kam se morate obrniti. Klerikalce smete brez Drukarvega dovoljenja obesiti, a Bog ne daj, da bi liberalcu skrivili las, če tudi pride s paragrafi navskriž. To je dobro, da imamo pri nas tako naivne liberalce, ki skrbijo za smeh, imamo vsaj zabavo.
c Križ pri Gornjem gradu. Tistim gornjegraj-skim liberalcem, ki so začeli zadnje dni: hoditi v našo vas sejat liberalno ljuliko, svetujemo mi zavedni vaš-Čani tako-le: Ne nosite več svoje liberalne ljulike v našo vas, zakaj m! si to enkrat za vselej prepovemo. Ce pridejo Še navedeni kričači v našo vas, jih bomo zavedni vaŠčani potisnili skozi vrata, jih bomo postavili na p'an in jim pokazali pot, odkoder so prišli. Pri nas ni prostora za take gornjegrajske kričače.
Zavedni vaščani. c Gotovlje. Zadnjo soboto zvečer kot predvečer biserne poroKe je neki svobodomislec, ki yie bil potem gotovo dnigi dan na zborovanju napredne mladine v Žalcu, iztrgal izpred cerkvenih vrat in mlajev vence, iste raztrgal in v sosedni vrt zmetal. Res, krasen sad napredne olike.
c Gotovlje. Naš občinski odbor, v katerem sedi tudi bivši poslaniški kandidat v splošni skupini, nad-učitelj Biunar, je odpovedal stanovanje v občinski hiši delavcu domačinu, ki ima skrbeti za ženo in male otrose, ima delo v tukajšnji tovarni in je najemnino vedno redno plačeval. Stanovanje dobi sedaj učiteljična mati. Suho poročilo brez komentarja.
c Gotovlje. Biserna poroka Zadnjo nedeljo dne 24. t. m. bil je za Gotovlje velik praznik. Že v soboto večer in nedeljo zjutraj naznanjalo ie gromenje topičev širnemu svetu izvanredao slavnost. V prijaznej domači vasi pa so postavljali slavoloke in razobečali zastave, pletli so vence in vse se je skrbno pripravljalo, da se dostojno proslavi biserna poroka poštenih in obče priljubljenih zakoncev Mihaela Vaš in Katarine rojene Pavline Ta dva sta namreč dne 22. oktobra 1849 v farni cerkvi na Vranskem sklenila sv. zakon. Nevesta je b la doma na Vranskem ženin pa v Gotodjah iz starodavne, sloveče Klemšetove rodbine. Zadnjo nedeljo sno ju spremljali v lepem sprevodu z rodbino, in drugimi svati in veliko okin-čanimi družicami v cerkev, kjer sta siva starčeka, častit ljiva jubilarja pristopila zopet k oltarju k s oji biserni poroki. Bilo je v cerkvi natlačeno vernega ljudstva od blizo in daleč. Domači č. g. župnik je v vznesenem govoru razložil velik pomen tako redke biserne poroke in proslavljal biserna poročeuca vsled njih res vzglednega vernega življenja. Po govoru zvršil sa je cerkveni obred biserne -poroke in za tem slovesna sv. maša in zahvalna pesem. Doma pa sta biserna poročsnca svojim sorodnikom, svatom ia prijateljem priredila bogato biserno gostijo. Razlegale so se m;čne pesmice in domači f.-ntje so priredili slavljencem podoknico. Da smo dosledni poročevalci, moramo še tudi sporočati, di se je 84 letna biserna poročenka z 85 letnim svojim tokratnim drugom v občo vese!ost vseh svatov zavrtela v krogu plesalcev. Tako je minil izvanredni vese'i praznik gotoveljske fare.
„Da dolgo še srečno živita
Po smrti se v raj preselita!"
Tone Gitoveljski. c Sv. Ema. Dne 18. t. m. se je poročila pridna deklica, Marija Kaiba, rojena v'župniji Sv. Eme, s pridnim, poštenim fantom Alojzijem Korošec-om iz župnije Sv. Štefan. Poročil ju je domaČi č. g. župnik Jožef Plepelec, in potem daroval slovesno sv. mašo za srečni zakon novoporočencev. Ob posebni priliki je potem na gostovanju darovala ta res poštena sva*-tovščina za Sentiljski dom za rešitev obmejnih kr-ščanskih slovenskih bratov znesek 3 K 30 vin. Gospodar ie svatovščine je sprožil to misel, in obče priljubljeni in obče spoštovani vodnik te svatovščine Franc Romih, se jo z.lepimi besedami zahivalil za dar obmejnim bratom. Živeli Slovenci!
c Šmarje pii Jelšah. Zadnjo nedeljo se je vršil občni shod kat. slov. izobraž. društva. Po običajnem pozdravu, ramih poročilih ter novi volitvi sledil je poučni govor g. župnika Gomilšeka Prav primerno, natinko se znano svojo ognjevitostjo razlagal je pomen zimskega delovanja v društvih. Priporočal je zlasti 3 točke: 1 Še krepkejše se organizirati v vseh naših društdh in pridobiti še ostale dobromisleče Šmarčane. Šmarje naj bode vzorno, ker je središče celemu okraju. 2. Mladini naši je na srce polagal
prepotrebno skrb za bodočnost. Proč z lahkomiselnostjo ter hrezkrbnostjo, ker danes ali jutri vam je postati: zavedni možje in bUge narodne vzgojiteljice! Zato se treba pripravljati že sedaj: to zimo naj se pridno prebira primerno koristno berilo! Vsem pa nam je 3. priporočal po vzgledu požrtvovalnih Nemcev, Cehov, Poljakov, ki toliko darujejo za svoj narod — naj tudi mi vsi postanemo bolj dovzetni za najnujnejše narodne potrebe ter darujemo radi — če tudi po vinarjih — za obmejne brate. Prav dobro je nato deklamirala Apolonija Poglšek Marijino pesem : „Zakaj jo ljubim". Mešan zbor zapel je pod vodstvom g. org Drag. Zeliča mes par domoljubnih pesmij. Članov ima naše društvo 240. Prebralo se je do 1700 knjig. V Čitalnici si vsako nedeljo in praznik na razpolago skoraj vsi katoliški, listi- Poučni shodi vršijo se pribliino vsak mesec, zlasti za mladino. Priredili smo 4 krat gledališke igre z velikim uspehom.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Katoliško bralno droštvo priredi t ne deljo dne 31. oktobra po večeraicah veselico v katoliškem domu. Na vsporedu je petje, tambaranje in dve igri: „čašica kave" in „Kaien ne izostane". K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vestnik
mladinske organizacije.
Mladina, varuj se!
Vendar se jim je v nedeljo v Žalcu posrečilo zlimati — zvezo napredne mladine Dolgo so že nosili okoli svoj lim, pa, ¡jih niso na&(i dovolj, ki bi se dali skupaj zlimati. Nekaj pa se jih je vendar našlo slovenskih mladeniče v in deklet, ki so se vsedli na liberalne limanice. Veliko jih ni, zakaj celo po poročilu .„Narodnega Dnevnika", ki je liberalcem v prid vedno večviden, proti klerikalcem pa zmiraj manj-viden, je bilo poleg liberalnih škrijcev in frakarjev in učiteljev in frajlic do 300 udeležencev.. Torej najmanjšega izmed naših mnogoštevilnih mladeniškili shodov komaj dosegajo vkljub večmesečnemu (agitira-nju in i j ob nanju po svojih Časopisih,
Težek porod je torej bil. Za babico je bil veš-Čak, namreč ekskandidat živinozdravilstva Janko Les. ničar. Za botra pa je bil dr. Kukovec. Umevno je, da so tako bogatega botra, ki poleg velikega duševnega bogastva razpolaga tudi z upanjem na bogato cledščino, zborovalui pozdravili, kakor poroča „Narodni Dnevnik", z nekaj minut trajajočimi „Živio"-klici. In kakšne nauke je boter svojim krščencem polagal na srce?
Dobrih nič, \saj njegov list jih ne more poročati. Tem hujše pa je udarjal po Zvezi slovetnske krščansko mladine, katero je natolceval, dani prinesla nobenih drugih sadov, kakor hujskarijo in priga-njaštvo. Ta zveza je po KukovČevih mislih samo Še na papirju, duhovniška mladeniška organizacija hira. Od te se naj Zveza napredne mladine uči, kako se ne sme delati. Glavna znamka klerikalne organizacije je bojda gojenje osebnega sovraštva in nasprotstva. Ii kaj bo gojila organizacija napredne mladine, ki se je osnovala proti krščanski organizaciji? Iz KukovČevih' besed se mora sklepati, da bo njeno bistvo in njei ziamen samo ljubezen. Toda gospod boter, ki ie v celem svojem govoru samo napadal in obrekoval krščansko organizacijo ter hujskal proti njej, je dal slab vzgled ljubezni.
In temu vzgledu so žal tudi sledili kmečki mladeniči. GriŠki mladenič GoriŠek, Kateremu je sestavil govor najbrž kak liberalen učitelj, ker si ne moremo misliti, da bi bilo v priprostem kmečkem mladeniču toliko sovraštva proti cerkvi in slovenskemu du-hovništvu, je govoričil o neki duševni sužnosti našega naroda, o tistih vidnih in nevidnih silah, ki ne trpe izobraženega naroda, probujene slovenske mladine, temveč si žele v' temi tavajoče kmečko ljudstvo, da ga lahko izmozgavajo. Zabavljal je proti črnim pijavkam, katerih nai se otrese naš kmet, obrtnik in delavec, in se ¿repenčiil nad duševnim jerdbstvom duhovne gospode, ki ga probujena mladina ne mara več.
Navedli smo le majhen drobec tega, kar se je govorilo v nedeljo v Žalcu. Že iz tega se more in mora spoznati, da je Zveza slovenske napredne mla-dine protiduhovniška, proticerkvena in torej proti verska.
Njen namen je, vzbujati v mladih srcih sovraštvo proti duhovnikom, ki so oznanitelji vere, in tako slabšati vero. In Ce pri mladini,ni Žive, vere, tudi ni verskega življenja, zato je nova liberalna organiza^ cija kakor proti krščanski veri, tako tudi proti krščanski Čednosti.
Tudi odločno narodna ne bo ta Zveza slovenske napredne mladine. Saj se je na njenem ustanovnem shedu poslanec Kukovec posmehoval našim kmečkim poslancem, ki so v graškem deželnem zboru bili junaški boj za pravice slovenskega jezika. In navZoČe škrijce in mladeniče so, kakor poroča „Na^-rodni Dnevnik", besede Večnemščlnarja tako navdušile, da ,so mu burno in dolgotrajno ploskali.
Taka je torej liberalna Zveza slovenske mladine. Opozarjamo stariše, naj skrbno pazijo na svoje sinove in hčere, da ne pojdejo v to protikrščansko in
narodno mlačno družbo. Vi pa, pošteni slovenski mladeniči, in ve, vrla slovenska dekleta, oklenite se Še tesneje in srčnejše krščanskiornarodne zastave! Kdor Še ni vi taboru slovenske, krščanske mladine, pridobite ga, da ga ne okuži lažnjivi liberalizem. 2 Bogom in Marijo za slovensko krščansko mladino!
Shod na Posavju. Kljub zelo neugodnemu vremenu je.prvi dekliški shod na Posavju v Dolenji vasi župnije Videm dne 10. t. m, zeio dobro uspel. Vseh udeleženk je bilo 400 do ,500. Cerkveni govor je imel vrli voditelj Marijine družbe, č. g. A. Šoba, Župnik i na Zdolali. Po svetem opravilu so se zbrale mladen-j ke pod dično okrašenim kozolcem g. P. Arnšek. Shod l je vodil domači kaplan g. Kolenc. Po .kratkem nago-| voru voditelj ai je pozdravila dekleta v imenu videm-ske Marijine družbe E. Barbič; nato je deklamovala Gregorčičevo pesem „Domovini" Dular. Verstvo in slovenščino priporočala in mladenkam na srce polagala je T. Knez. Deklamoviald ste še N. Knez in M. Avsec. Junaško je bodrila k dobremu, Čtivu F. Ban. Tuje udeleženke je pozdravila /Resnik. Pred zaključkom shoda se Še zahvali č. g. artiški župnik Potov-šek tistim, ki so pripomogli, da se je shod tako lepo izvršil. Po shodu jo imel v cerkvi ganljivi (nagovor za slovo č. g. Potovšek. Zapustili smo Marijino cerkev z že!jo, da bi se kmalu zop$ seSli.
Najnovejše novice.
Državni zbor. Finančni minister, katerega so naši liberalci tako branili, je naznanil v poslanski zbornici nov davek na vino. Kakor hitro bomo dobili zakonski predlog v roke, bomjo njegovo vsebino naznanili ČUafeljem. Že danes pa moramo ugovarjati v imenu vinogradnikov proti vsakemu davku, ki bi trgovino z vinom na. škodo proizvajalcev podražil.
Duhovska vesi. Franc OzvaiiČ je nameščen kot kaplan v Slov. Bistrici.
Prečastlte kn. 8k. župnijske urade vodstvo tiskarne sv. Cirila uijudno prosi, da bi blagovolili ž e zdaj, in sicer prej ko m! o g o Č e , naročiti sptovedno listeke za prihodnjo Veliko noč. Koncem decembra in prve tri mesece v letu se namreč delo .v tiskarni tako nakopiči, da ga tiskarna komaj zmaguje, zato bi pa rada reči, kakor so spovedni listeki in drugo, spravila naprej.
Gradec. Slovensko katol. akacl. tehn. društvo „Zarja1' v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor v zimskem tečaju lC09v—10 v pétek, dne 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer v lokalu, „pri zeleni Štajerski" s sledečim dnevnim redom: a.) Čitania zapisnika zadnjega obč. zbora in zapisnika bratskega društva „Danica"; b) poročilo odborovo; c) poročilo revizorjev; d) vspre-jem novih Članov; e) volitev novega odbora; f) volitev letopisca; g) slučajnosti.
Pilštanj. Umrla je dne 25. oktobra žena cerkovnika, Marjeta Kocjan. Rajna je obhajala pred tremi leti s svojim moširm zlato poroko. Bila je povsod priljubljena in skrbna mati svojim otrokom, trem hčeram in M ema sinovoma, katere je vse lepo odgojila. Naj sveti blagi ženi večna luč!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Predavanja g. Je-lovška ne bo, kakor je bilo napovedano, 31. oktobra, ampak' enkrat pozneje.
Listmc* uredništva*
Sv. Lenart v SI"v, gor.: Smo dobili prepozno za to številko. — Sv. Vid—Grobeloo, Krž pri Gornjemi[radu: Z»1 v tej številki ni bilo proitora. Prihodnjič.

Našim rodbinam priporočamo
¿Ko litis ho cikorijo.
290
— Serravallovo
železnato kina-vino
H;g'.en r«ita>a Dnnaj 1906: Državna od-:: lika in čaetti diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
%4 9. Serravalto, c. fr. flVOMi JoMelj
K	Trieste-Barcola.
K_2'60 in po
►t
H
►t K
_ __K

Kupi se v
445
lekarnah v steklenicah po pol 1 á 1 1 á K 4-80.
ÉÍ^Íb Priporočamo našim gospodinjam pravi '.flZ^^Q^OV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
Bi. Za«» II, T 1181, 5:9 I. V.
Pri Sv. Antonu t Slov. g. se bo dne 2 novembra ob 9. uri dopo dne po dražbi prodalo letošnje cerkveno vino.
»♦m« »♦»»♦«♦♦♦♦♦♦
¿Pojasnila o inser&tih daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko m 10 vinarjev.
Eoterljske Številke.
Dne 23. oktobra 1909.
Trst 18 20 41 23 29 Lino 90 67 5 3 83
Učenca, 16 let starega fanta, sprejme takoj pod ugcdnimi po goji I»an Cesar, podob&r in posdatar y Mozirja.	829
Pozor dekla ta! Mladenič, ki bo v kratkem prevsel za 40.(00 kron vrednosti, in je tndi letotriec, bi se rad oženil s kmečkim, delavnim, krščanskim dekletom, ki bi imela najmanj 20.003 kron dote. Mlada vdova ni izključena. Tajci.st strogo zajamčena. Nt slov v upravništvu 81. G.	624
Že rabljen -f- 6 HP Climax-motor se po ceni proda. Karol Sin-kowitsch, ključavničarski mojster, Maribor, Pnffgasse 9.	850
Orthe, suhe gobe, fižol smrekove storže, divji kostanj sploh vse deželne pridelke kupi Anton Koleno t "Celju.	834
Dva čevljarska pomočnika in eden čevljarski učtnec se takoj sprejmejo pri Simon Mali«, čevljarski mojster v Radvanjt pri Mariboru, hiš. št. 29. Učenec mora biti iz pridne, pobožne hiše.	845
Pozor! Trgovci in trgovski pomočniki, prav lepa prilcinost se vam nudi, lepa zidana hiša, polovico novo stavljena, s prav lepim sadonosnikom, ob dveh okrajnih cestah, 3 minute od kolodrora in 2 minate od nove slov. kmetijske šole, v tej hiši je že bila več let dobro obiskana trgovina g. Matija Kavčič a in se je prodala le zaradi starosti posestnika, več se izve pri Avgust Kincl-nu v Št. Jurji ob juž. žel. Plačilni pogoji so prav lahki, da si lahko vsak z nekoliko premoženjem srečo najde.	848
Spreten, zanesljiv vlnlčar s kolikor mcgoče mnogimi delavci se takf j ali kolikor mogoče kmalu sprtjme pri Rihardu Ogrizek, Sturmberg pri Mariboru, občina Leitersberg.	848
Dekla, krepka, poštena in marljiva dobi stalno službo pri boljšej družini na lepem malem posestvu. Razumeti se mora posebno pri svinjah, delati mora vsa potrebna dela v hiši in na polju Prednost ima kako starejše dekle, ki ni še služilo, ali fcaia vdova. Dobra hrana in prijateljsko ravnanje. Plača po dogovoru. Franjo Počkaj, posestnik, Šmarje pri Jelšah. 818
Posestvo, vsega skupaj okoli 13 oralov, nji^e. travniki, sadonesnik, vrt za zeleejavo itd., novo gospodarsko poslopje, hiša, živinski hlev, škedenj, klet, kamra, preša, tse novo, se proda. Ona je 12 000 K. Vpraša se naj pri lastniku Jeruej Robar, Stanosko 19 pri Poljčanah, blizu kolodvora.	848
Slovenci! Kupci posestva posor ! Kdor želi v prijazni mariborski okolici vsake velikosti dobičkanosno posestvo kupit, se naj zaupno obrne na narodnjaka Jos Sernec, km sin v Gradiški, pošta Pesnica, kteri pri nakupu brezplačno posreduje.	830
2 kolarja, 3 mizarje, 1 soAsrja sprejme takoj v delo proti plačilu 3—4 krone na dan tovarna v Lju-biji, poita Mozirje.	8S7
Pouk za krojaške pomočnike! Kateri krcj »či si žalijo narezovati imajo pri meni ¡.»jboljšo priložnost. Natanfcnej» pojasnila daje Andrej Praprotnik, krojač v Cirkovcah, p. Pragerako.	855
Učenca sprejme Anton Jng, mizar v Spodnjem Dupleku pri Vur-bergu.	868
Kovaša-podkorača sprejme oskrb-ništvo graščine Faal. Mesečna piača 32 kron. Prosto stanovanje in perilo.	846
V slnibs hišnega hlapca želi vstopiti fant srednjih let. Nastop lahko takoj. Naslov v upravništiu Slov. Gospodarja.	870
Knhsrica išče službe v kakopup-nišče. Naslov r upravništvu. 873
Priden pekovski učenec se takoj sprejme v pekariji g. Majcenovič a v Pobrežju pri Mariboru. 874
Pisnins v najboljšem stanju se proda za 120 kron. Kje, pove upravništro.	878
Prode s« lepo posestvo, 10 minut oddaljeno od mesta Maribor, obstoji iz nadstropne hiše, 5 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, vinsk* preša, 2 živinska hleva, 2 kravi, svinjski hlevi in siinje, 13 oralov zemlje in sicer 2 orala vinograda, 6 oralov sadcnosnika, 2 orala njiv, 8 orali gozda, 18 polovnjakov vina, 12 polovnjakov jabolčnika, pohištvo, se proda zaradi smrti žene; cena ije 16.000 K; 4400 K se o-brestuje po 4,/«<)/o> droga se pa mora takoj plačati. Več se izve pri posestnika g. Jožefa Koss, Mellingberg št. 46 pri Mariboru.
876
Posor I Proda se 1 hram, zraven lep vrt, 5 minut od mesta Ptuj, med tremi glavnimi cestami, pripraven za vsako trgovino, posebno za deželne pridelke in tudi za obrt. Kovačija obstoji že £0 let, tudi se zravea proda kovaško orodje, če kupec želi; dalje se prodata 2 travnika in I njiva, ki se tudi prav lahko v travnik 'spremeni. Vse leži v mestnem logu, Dslje 1 bosta (borovje), ležeča Žuntčja ves, župnija Sv. Lovrenc na Drav. p., se pod ugodnimi pogoji skupaj sli vsako posebej proda. Zve se pri lastniku Vidu Dobič, Breg, Ptuj.
877
Šolske knjige!
■vse

vrste zvezkov, različni papir, s svinčnikov, kamenčkov, radirk, peres 5 in pušic, kakor drugo različno šolsko 5 orodje, priporoča trgovina s papirjem g : galanterijskim in drobnim blagom :
U. N. PETERSICi
v PTUJU. 799
Na drobno!
Na debelo I

Ceno posteljni» perje.
1 kg «tvega, (juijenega K S'—, po» Dolea» & S-80 belega K i- ¡»rima jrje mehkega kakor puh K S-—, veleprlma oglajeneg«, najboljlo rr«fe 8'—, mehkega perja (pnhaj sivega K 6'—, bolega K 10'-, pnneg-nnha K 12*- (Ki B k* naprej pottnii- pronto
Narejene postelje
ta goatonltega, rdeftega. medlega, rntueiiegu all ueiugH imel* (DMktrsra) pernio», velikost 170X116 cm i dvema iglavnlcama to dve 80X68 en-»adostl napolnjeno, i novim, sivim očllfenlm, koiatiin in stancvltuh-perjem K 16-—, napol inaha K SO'—, mah» K 24 porrSoi saint ' if-It-—, IS-— tcrlavnli'i, g 8— g-ff. pernice 1<H> cm v140 velike K i 18"—, »O-- -, «glavnice 90x^0 ali 80 X»« cm, K 4 50, 6'—, Ido, bla-«lue li gradla 180+116 cm K 13'-, K 15 — raipoi!!> pu povteiji. sh-
«47
*ast«n), od a 10.- naprQ) poštni- prost
Maks Berger v" DešeiiicB TtevT ioiH," Šiihis>&
K«ne agRja.se iSfcenl all roHje.lensjcataJ üenikiobla«in«ii.odojfch.prevlekah In drngain posteljnem blagu i&itonj ' " "
Silberbergu pri
Zg. Radgoni, Ljutomeru in v Skalcah pri
K štev. 40.126 II 6.084
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1910 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gojenja in sajenju sa-donosnikov. in sicer priredi te tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru,
2.	na deželni viničarski šoli v Lipnici,
3.	na deželni viničarški šoli v
4.	na deželni viničarski šoli v
5.	na deželni viničarski šoli Konjicah.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1910.
V	Mariboru se sprejme........14
V	Ljutomeru se sprejme........12
V	Gor. Radgoni se sprejme.......16
V	Lipnici se sprejme.........24
V	Skalcah pri Konjicah........12
posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 2 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do zadnjega decembra 1909 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1910 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V	Gradcu, 12. oktobra 1909.
Od štajerskega deželnega odbora.
864 Edmund grof Attems.
¡ Nagrobne vence ¡ in trakove
v veliki J izberi — |
o-
797 "
o
O)
B
|	priporoča
se J. N. Peteršič v Ptuju. x
v	^
H Razpošiljanje tudi po pošti po ^ X predpisu barve in približne cene.
I 3/4 ure od Maribora, obstoji iz gosposke hiše, ku-| hinja s štedilnikom, gospodarsko poslopje, 39 m dolgo, novo, obstoji iz treh gosposkih sob, pralna kuhinja. Gumno, škedenj, hlevi za 8 glav govedi. Povsod vodovod, k urnik, v katerem se da zakuriti, in kopališče. 24 oralov večinoma sečnega gozda, 12 oralov sadonosnika in svisli, 1 oral amerik. vinograda, nov lep zelenjak z vodovodom, vse skupaj okoli 40 oralov, se proda za 28000 kron. 6000 K ostane lahko vknjiženih, drugo plačilo po dogovoru. Lahki plačilni pogoji — Proda se tudi več malih in večjih gostiln. Vpraša se pri Ka> rolu Leutschachei*, Nova\ as štev. 18, pri Mariboru.	832
Trgovci, pozor!
Ip^T Predno si svilen papir oskrbite, naroči si naj vsakdo vzorce, kateri se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Cene barve in kakovost brez konkurence!
Is^oz svilenega papirja s
J. N. Peteršič,
PTUJ. -»« tos
SI
je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega manufakturnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri
Valentinu Gorenšek,
trgovec na FRA-NKOLOVEM, p.: VOJNI K.	819
lian Hočevar-Ceije
Giara trg ste?. 10,
Priporoča za napravo domaČe pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tndi za vse vrst žganja i» iikara.	>1 » ►» » « »HiHH»
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 1 K naprej, rogatsko in radajnako kšsža vodo, galieo, žveplo in rafije.
180
nfii n dobro in solidno postrežbo.
No IV 358/9
Vsakovrstne slamnike!Prostovoljna sodna dražba-
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobn, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji k svojim! Svoji k svojim! §f
3

Steckenpferd-
milo z lilfnim mlekom
Najmehkejše milo kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi
128
Vsied sklepa c. kr. okrajne sodnije v Celjn, z dne
I 21. oktobra 1909 opr. št. Nc IV 358/9 se bo vršila na pred-i log dedičev za ranjkim Josefom Vincencem Krisper-jem
dne 4. novembra 1909, dopoldne ob 11. nri
na lion mesta prostovoljna sodna dražba takozvane „Villa Krisper am Josephiberg" pri Celju.
K posestvu, ki ga tvorite vlogi št. 68 in 69 k. obč. Staritrg spadajo: vila s popolno opravo, gospodarska poslopja, fundus instruetus, vinograd', njive, travniki, pašniki in gozdovi. Svet meri približno 6 ha.
Posestvo se bo prodalo v celoti za izklicno ceno 40.000 K, pod to ceno se De prodaja.
Kupci imajo položiti vadij po 5000 K, izdražbatelj pa ima po končani dražbi založiti še 40% svojega ponudka, v katerega se v računi vadij.
Prodajalci si pridrže pravico v 8 dnevih prodajo odobriti ali ne.
Nadaljni eventuelno drugi plačilni pogoji se zamorejo določiti z zdražiteljem po dr .žbi.
Celi akt in posebno dražbeni pogoji se zamorejo do dneva dražbe pregledati pri tem sodišča št. 11.
C. kr. ofcrajna sodnija v Celju,
879	odd. IV dne 21. okt. 1909.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
m. E. SEPEC
Grajski trg- 2 MARIBOR Bar^platz 8.
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilu ega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (stofe) za molke obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
,pri angelju' NOVa tlgO VÍlia .P" angoljM'
z msdnim in manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ :: MARIBOR,
Glavni trg štev. 19.
Pohištvo I
f veliki zalogi, kakor tali Matraca, dlvanl, o trsi)« postelje tar oglodala pa najmiifl eeal.
Frsis Pltterisk, Hsriksr
Koroik* ««sta SI. 10.
laradn« gostlSpia
ss Pri pošti =
AUrltor, T»wtMt* 4t
prlporoin ve&o svsie piva, Izvrstna «nute ttaa tar arsle ta topla lell.
Bar. Med«.
Tovarna ¿a gliuske i
v Stadfss
zdelaj« s parnimi stroji iz najboljše, večkrat preaiet« gline priznane najbolj!« izdelke, kakor: patentavasto zarezno In vsakovrstno drago strešno opeko, op«ke aa zid sa oboke, dimnike, rekontr« - opeke, ploišie za tlak, lončene cevi Itd. po najnižji osni.
Zaloga tadl v Maribora. Cuarskr easta, pri kaaagarjs L l!aff»r- * •.
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vaio potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA UU T MARIBORu,
Tegetthofi-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zaloga!
Ali že veste,
da se kupujejo šolske potrebščine, kakor: tabljice, kamenčki, svinčniki, gobice, radirke, zvezki, torbice, škatljice, itd. po najnižji ceni le v edini narodni trgovini ::: ::: :::
VILKO WEIXL, Maribor, GorBi» GosP°skt 33-
Za slav. Šolske nrade vse tiskovine itd. itd. Na drobno.	Prodaja,	Na debelo.
Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, detelj nega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča
M. Berdajs Sofijin trg
Na drobno! Na debelo!
Nova slaščičarna v
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Maribo u v Gornji Gosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam etnjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite. — Za mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem	g.	gg. g^
Edina narodna steklarska trgovin»
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba.
del»ol<) — Uia. drobro
§ šisvneiou slovenskemu p. i», občin " «tva uljudno naznanjam, da sem i tvoril v Mariboru, Šolska ulica štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno briMce,
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
I 7AN BERGLES, brivec.
Velika,
jesenska prodaja letos po čudovito nizkih cenah se je že začela v vele-trgovski hiši
R. Sfcermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez K 20-— franko. Posebno po ceni je: garnitura za 2 postelji in mizo skupaj samo K 9 40.
S ir o J i ic fe* o jim!
Hov« Srf€»alna
Fr. Bureš,
urar, ečalar in zlatar
Hariiiisru Tsseifteta cista 32,
priporoča slavnema občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, ečal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih oe-> oah. Garancij a več let
Vsi popravki se tošno ta
:. hitro isvršijjo. ::
Podružnice
Spljet, Celovec
:: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
«prejema vloge na knjižice ii ns te- M jjj« 0i«
koči rainn ter je obrestnje po čistih ^
Delnilba glsTnka
MHptjj» «m pradaja «reibi tis vse v»st* vrednostnih papir« Je» po ditutnein karzn,	...
K 3,000 OOO. — Bssem! fimd E 300 OOO
Podružnice
Spljet, Celo ec :: in Trst ::
SLAVIJA
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
Jaž no stajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranilne vloga ?sak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in jih obrestaje po ltlrl adsiothe ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter g B na odteguje viagatalje*. Za varnost vlog jamčijo okraji: Ssfajigrad, Sevnica, Sitarja, Šoštanj ta Vransko ta rezervna «klada, katera " našata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za (lijaške ustanove 30.030 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske, obrtne strokovne šol 2.400 K za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 S, skupao tedaj nad 45.0 o0 K. ' Slovenci, poslužujte se
ill&lilšfni&ršk** hra^ilnira prl naU9anl° svojega denarja aH kaiar nalagate denar za Mladoletne ali jU£«IU9Uijgr91l3 H! a-iil-ISUd Tanmnce In zahtevajte pri niSnne ^ia.obn k^nilnimt sodiščih, da se naleii denar sa Mladoletne in varovance Izključno le v JuZuUSldjS SK0 nrEnliniCO,
Za brezplačno dopoiiljatev denarja so položnice c. kr. poštajhranilničnega računa št. 18.818 vsakemu na razpolago
V slov. bistriškem okraju
se vsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: ::
Alojz Plnier-ja
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
On Vam ponudi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo niiki ceni. V zalegi ima tudi novo že prepričano najmočnejša redilno sredstvo z n svinje „Lucullu«". — Bartelnovo ki» jno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, posodo, barvo, steklo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, vinski kamen, maslo, jajce itd.
trgovina s špec. blagom, barvami In dež. pridelki.
IVAN RAVNIKAR, ____________________
Celje, Grafika cesta.
Knpnjem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam ii vinorejee na „Lncnllns", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v nalogi na drobno in debelo po najnižji ceni.	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ravnikar.
Samo pri
Domškoviču»
SSovenjgradec.
Ostanki in letno blago, vse 10'/* ceneje kakor poprej.
n
IT'1«.	z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne ob
ijillilu Ud J G suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, r J razne varstvene stroje za teiesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki Ceni, staroznana tvrdka FRANC Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska nlica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri.	•
Kemična pralnica eblek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje rasnih oblek, koin-hovin, rokavic itd Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste.
Nablralnlca v Maribora pri J. Vezjak, krojač, Šolska nlica 4.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja pefer Wernlg
družba a omejeno zaveso v Borovljah kKot* ko).
„CROATIA"
edina hrvaika zavarovalniea, osnovana od obfttae svobod-nega ta kr. glav. Mesta tagreba
CROATIA', osnovana na temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti poza;□ in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo,
Sospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kaker: išno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ngodnlh pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIA' v Trsta, Oorao it. 1.
Olje
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
A. Jurea naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, knpaje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo . na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
dobijo zelo po nizki ceni vse šolske in pisarniške potrebščine | v trgovini Tiskarne sv. Cirila v Maribora
Dijaki
StampUje
tz kavčuka se dobijo v tiskarni
sv. Cirila v Maribora.
| Slamoreznice vseh vrst, vse druge * poljedeljske stroje, izvrstne peči, štedilnike, kotle za žganje
dobite pri	88<5
Peter fflajdic-u,
O «
•H
A
a
C*
•ŠE -§ ►
® S
«o
M .
s |>
O m >■
eS ••=
^ S
„ os .2
&	K
K	K
^ t! © S -o	F
So J-9«'	-
ta o
Vinogradniki, pozor!
Imava cepljeno trsj«, prav lepo, močno, na Rip. portalis. Sorte so: Beli burgunder, pošip, rinling, veliki silvaner, beli ranfol, nilander in traminer; cena je 100 komadov 12 K; muškati cena po dogovoru. Imava nadalje vkoreninjene divjake 100 kom. po K 2*40, 15 000 podlage za cepiti debelost 5 mm naprej po 18 K en tisoč, dolge bodo 45 cm rezane in nepoškodovane po toči. Tudi izabelo imava, cena je 10 K 100 kom. Postregla bodeva vsakemu nabolje, trsja bode več tisoč. Pri naročitvi treba poslati 10% are.	805
Martin Kupčič in Martin Šoštarič,
posestnika in trsnicarja (že več let) poŠta: Juriinci pri Ptuju, (Štajersko).
® ^
o ® — w
o a
K fe š-isllK
H g m j -g s «.s K K g - l ® „- * H
K
«Ta r- I	O rt W . . C->
.......K
■MM vL. I IIHHi|	Hi I■Mf
v	^
S H K
Štefan Kaufmann
trgovec i ieleio*
v Radgoni,
priporoča svojo veliko zalogo lepo poilačenih nagrobnih križev po
jako nizki ceni.
Opravilna štev. A IV 331/9
27
Natečajni razpis.
Pri c. kr. kmetijski družbi za Štajersko t Gradca je razpisano novo ustanovljeno mesto
Oklic
drugega tajnika
s katerim se sklicujejo zapuščinski
upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Celju oddelek IV naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 5. avgusta 1909 umrlega Roka Lončar, posestnika ix Ivence pri Viinjivasi, ne zapust vši nobene naredbe poslednje volje pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
dne 16. novembra 1909 dopoldne ob 9. nri,
ali pa naj do tega časa vlože prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev poila, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajna sodnija. ▼ Celjn,
867	odd. IV, dne 22. oktobra 1909.
za oskrbovanje konceptnik dal, ki so v delokrogu tajništva, s 1. januarjem 1910. Prejemki in pokojaina so isti kakor c. kr. državnih uradnikov 9. čin. razreda in sicer znaša plača K 2800"—, aktivitetna do-klada K 960"— in pravica na 4 trienije po 200 kron, pri »luibenih potovanjih dnevna dij»ta 10 kron, pristojbina od kilometra 5 J vinsrjev, železniška voinja II razreda s pri- in odvoznimi pristojbinami na kolodvor po državnopotovalnem normalu. Stalno nameščen postane po enoletnem zadovoljivim službovanju
Za to mesto se zahteva inanje slovenskega in nemškega je sika v besedi in pisavi, redno dovršene, študije in izpiti na c. kr. visoki šoli za poljedtlstvo, učni izpit za poljedeljske šole oe. obveznost, da prinese to dokazilo tekom prvega leta, kakor tudi večletna p.-aksa v poljedeljstvu.
Prošnje se morajo vložiti do
najkasneje 30. novembra
pri osrednjem odboru c. kr. kmetijske družbe v Gradcu.
{
Predsednik: Attems m. p.
876
Generalni tajnik: Jnvan m. p.
Naznanilo.
Poiestnikom vinogradov naznanjam, da imam letošnjo jesen in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt na prodaj in sicer: šipon, laški rizling, silvanec, žlahtnino belo in rudečo in muškat. Trte so dobro zapičene in dobro vkoreninjene in od toče nepoškodovane. Cena je 100 kom. I. vrste 12 kron, ako se odvzamejo v jeseni. Naročila za te trte sprejemam do konca novembra t. 1.
Oglasiti se je pri francu /Hurilf, posestnika ln trtnarju v Senčakn, Sv Lovrenc v Slov. gor., poita: Juršlncl pri Ptuju.
@f3fSf!§®iSfSfSiS
Javna zahvala.
Podpisani si štejeve v dolžnost, se javno zahvaliti gospodu dr. Vitn Čer Vinki, zdravniku v Braslovčah, za skrb in veliko zdravniško pomoč, izkazano nama za časa najinih težkih boleznij. Mnogi obiski in skrbna zdravnikova natančnost so pripomogli do tega, da zopet oživave zdravja dragoceni zaklad.
V Vrlivasi, dne 24. vinotoka 1909.
Marija Povše,
'	mati.
871
Ivana Povše, hči.
g? V /Hakolah
je na prodaj lepa hiša
tri prostorne sobe v pritličju, kuhinja, shramba, klet, hlev, itd. s precej velikim vrtom; za kakega rokodelca jako primerno. Se odda tudi v najem in to prav po ceni.
Dopisi Posojilnica, pošta Makole, Štajersko.	854
w™
i
Njive, travnike in gozde
grajščine Bežigrad pri Celji
se bodo dne 8. novembra 1909 ob 9. uri dopoldan v grajščini na drobno, pod u-godnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, prodalo. — Kupci si naj zemljišče pred prodajo ogledajo, tudi naj pred prodajo iz posestnih listov v grajščini parcelne številke vzamejo (zapomnijo. — Več se izve pri
Anton Eelec-u v Št. Vidu nad Ljubljano.
® i
cs I
Stane ena steklenica samo 50 _ vinarjev.
Žganje proti trganja: : Prav dobro p"!
jeryu v zglobih in udih. Cena 1 K.
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Sla vnema občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 n» novo otvoijena manufakturna targovina	lig
i
_______ ____ _ Franc Soiivan, sin
mestna lekTi^ia, pri o. kr. orlu ▼ stari Soiivanovi liili na Mestnem trgu 22
MARIBOR, Glavni trg štev. 15. » V LJTJBLJAINI.
Prva štajerska
trsničarska zadruga
pošta (Juršinci pri Ptuju)
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah.
Letos so znižane cene.
Ceniki so brezplačno na razpolago.	867
J
■ ■ H
1
Jfeftt»jxa«I) 1k saidhfti i fiftiolliK» *n0>««»»
ftdNimntt *Mw*k : fc-M M*»M&<
TUfc >!■&»«»■ «r. Obtte t 1laaiium.