KULTU pove* Burne i izpovedi mladega rodu Značilno je, da »o najpomembnejši pri- povedni spisi o svetovni vojni izšli šele v aadnjih letih. Silni pojavi, katastrofalni dogodki zahtevajo svojih perspektiv. Ho- čejo, da se jim umetnik časovno odmakne. Inter arma siient Musae. Toda to stanje traja »e nekaj časa potem, ko se že odlo- ži orožje. Treba je, da se pomirijo duho- vi Tako smemo velika, značilna umetni- ška desetletja dela o 1914—1924 šele pri- čakovati. Tudi napoleonske vojne so ro- dile stoprav v tridesetih letih in dalje vse do Tolstega »Vojne m miru« najzrelejši umetniški sad. RemaTque, Renn, Glaeser, Zweig tn drugi so nemara le začetniki Velike dobe dobivajo svoj sijaj in umet- niško vabljivost šele tedaj, ko začenja spomine) na njihovo prekrtrto resničnost zagrinjati lahna patina legendarnosti in neka mistika, ki leži na vsem historičnem. Tudi slovensko slovstvo utegne šele dobfti umetniške podobe našega velikega časa. Slovenskim pripovednikom po pra- vici očitajo, da so premalo sodobni. Nji- hove povesti se po večini odigravajo v »ziatth časih« prod svetovno vojno, če ne segajo že stoletja nazaj. Toda tudi naš pisatelj nima prave perspektive. Rod, ki bo opeval velike dni, šele dozoreva. Mi vsi smo se preveč naveličali, prehudo raz- očarali. V naših dušah je še vse polno podzavestnih zaostankov izza vojnih blo- denj in prevar; vsi zremo na tisti čas s skepso zagrenjeneev. Žal da slovensko »lovstvo v tistih pretresljivih dneh, ki se taki ne bodo ponovili nikdar več, ni imelo niti dobrih kronistov, ki bi • pripovedni in realistični formi zbirali gradivo, doku- mente časa. Tako zvana vojna in povojna povest je pri drugih narodih izvršila vsaj to nalogo. Da ni dala silnih umetniških del o tem času, je krivo to, kar smo ome- nili v uvodu, nekaj pa je morda kriv naš čas sam ob sebi. V njem je vse razdrob- ljeno in razmetano. Doba sinteze šele pri- haja. V sociološki in narodnogospodarski literaturi jo imenujejo »normalizacija«. Povojni svet se začenja ustaljevati; nove izkušnje se kristalizirajo. V zadnjem času smo dobili dve pri- edaii knjigi, ki imata kroni stičen, do- lentaren značaj. Obe sta izpoved mla- dega rodu, ki je rastel v tistih »velikih dneh«. Ena je iz ženskega, druga iz mo- Skega peresa. V povesti »Trojica« (izdala Belo-modra knjižnica) j e Ljuba P r en- n e r j e v a opisala življenje gimnazijcem • povojnih letih. Dejanje se odigrava r našem majhnem šolskem mestecu — • Ptuju. Povest nima umetniške vrednosti; ttedostaja ji tistih osnovnih literarnih vrlin, ki ustvarijo iz gradiva kompaktno celoto. Nedostaja ji tvorne discipline, ki zna izločiti vse odvišne, vse obtožujoče podrobnosti in zabrisati razna logična in psihološka nasprotja. Nima še zrelega slo- ga in polnega besedišča. Toda »Trojica« je za začetnico zanimiv spis. Njegov pravi pomen pa je dokumentarnost. V njem je majhna špranja, skozi katero gledamo v dušo mladega rodu. Generacija se meri ob generaciji. Ob takih spisih se učimo, kako gleda mladi rod na svoj čas in na splošne livljenske probleme. V glavnem je »Tro- jica« Ljube Prennerieve omejena na ero- tične m le bolj postrani na miselne in so- cialne boje mladega človeka po svetovni vojni. Toda tudi tu se kaže slika rodu, ki hoče predvsem živeti in tava v megli svo- jega časa z nagonsko slutnjo, da obstoje nekje še oblike lepšega, višjega življenja. Najbolj pa se je izpovedal mladi rod v avkar izišli knjigi »Človek mrtvaških lo- ari/«. (Izdala »Proletarska knjižnica«!). Pisec te »Kronike raztrganih duš« Bratko Kreft je že znan kot črticar, novelist in dramatik. »Človek mrtvaških lobanj« je njegovo prvo večje delo. Za uvod mu je dal motto iz Dostojevskega. Motto je »rečno izbran, zakaj boljše ni moči ozna- čiti pravega značaja te knjige: »Vidite, takrat bodo zapiski kakor so vaši, potreb- ni in bodo marsikomur služili kot mate- rial, samo da so odkritosrčni, naj si bodo sicer še tako kaotični in slučajni V njih so bodo ohranile vsaj nekatere resnične poteze, iz katerih se bo lahko spoznalo, kaj vse se je skrivalo v srcu marsikaterega mladega človeka iz tiste kaotične dobe. Resnično, nikakor nepotrebno sporočilo čakaj iz mladih ljudi vzrastejo generar cije.« Kreftor »Človek mrtvaških lobanj« ni nmetniška mojstrovina; avtor očividci o Biti ni ime! namena, da bi iz gradiva, ki e je nabralo v njem samem, ustvaril ro- man bodisi individualne bodisi kolektivne UBode. Zaradi tega ne kaže, da bi preso- C | fl» rfitjo nego pS&ert najvišji nameri, t j. i po kakem »klasičnem« vzoru realistične povesti Povest je močno avtobiografska; kraje in celo nekatere posamezne osebe poučen čitatelj z lahkoto spozna; glavna oseba Leo Vuk je pisec sam. To je izpo- ved dečka, ki je na pragu svetovne vojne, L 1914. stopil prvič na gimna-zijske stop- nice in ki se mu je v zmedi vojnih in po- vojnih let oblikoval pogled na življenje. Izkušnje, ki so morale biti v tistih čudnih, tesnobnih in sredi katastrofalnih izpre- memb in divjanja smrti življenja žejnih letih, čisto svojevrstne, so prihajale na- vskriž z idejami in nauki, ki jih je dobi- val v šoM od profesorjev in od tovarišev, iz knjig in iz lastnih mladostno-naivnih špekulacij. Predvsem nam opisuje Kreft erotične boje mladega rodu, njegova do- živetja v letih, ko so se radi vojne razrah- ljale tolikere vezi in padle neštete krinke. V drugi vrsti pa nam prikazuje »Človek mrtvaških lobanj« boj mladega rodu za kulturno, politično in socialno orientacijo • času, ki ga označujejo dramatični spo- prijemi med nacionalnimi in socialnimi strujami, v času, ko je vstajala na obzorju mladega človeka nalik pomladni zarji vi- zija rdeče Moskve. V tej knjigi je »eJo mnogo materiala, ki ga j« Kreft razgrnil pred nami s prikupno iskrenostjo in, kakor bi hotel kljubovati vsem »predsodkom« starejših rodov, brez vsakršnih ozirov in skrupolov. Glede ero- tičnega življenja naše srednješolske mla- dine prekaša Kreftova knjiga vse doseda- nje povesti iz tega okolja v našem jeziku. Ali je bil njegov rod pod vplivom vojnih in povojnih okoliščin res najmanj brzdan, ali pa so izpovedi starejših neiskrene, za- strte s samimi trubadurskimi legendami o platooični petošolski ljubezni. (Tako n. pr. dijak v Debevčevih »Vzorih in bojih« skoraj ne upa priznati, da je kot človek spolno bitje.) V tem pogledu utegne Kref- tova »kronika« vzbuditi podoben odmev kakor nedavno na Češkem Behnlova »Raše- ni«. Njene politično-upodniške tendence ne kaže jemati pretragično. Ne pozabimo: da, tako je bilo. Tako je mislil mladi rod. Da so bile za temi bobnečimi programi stale kajkrat le sanjarije, da mlad človek ni bil železnohladen realist, čeprav se je ukvarjal z marksistično diatektiko, kakor mi nekoč s Schppenhauerjem in Kantom in pa (kar se mi vidi važno), vedal v imenu vseh, ki so isto hoteli in enako trpeli Mariborskeirm malomeščanskemu, od vojne vzburkanenru okolju daje kontrast pokrajina klopotceiv, lepa Prlekija, ki jo Kreft opisuje vzdržno, prav po hišnem pravilu zolajevskega naturalizma, — ven- dar pa ponekod lirično mehko in toplo. Tudi tam bo marsikdo spoznal svoj lik sredi nemirnih senc »Človeka mrtvaških lobanj«. Ne več kot »kronika«, ne več kot doku- mentarična izpoved — to velja Kreftovi knjigi priznati brez vsakršne modre in ne- modre vzdržnosti. Eoce bomo! V nji pa je ponekod in precej neenakomerno še neki višek; kakor pastelne barve so tu in tam znaki pripovednega umetnika, ki bi lahko ustvaril trdnejše, popolnejše delo. Slog je še precej »kronističen«, včasi površen, dnevniški (v dvojnem smislu: beležke za osebni dnevnik in članek za novinski dnevnik), jezik — ponekod bolj ali manj srečno zabeljen s štajerskimi lokalizmi — nič kaj vzoren. Toda delo je bilo spsano v naglici in brez želije po najvišji oblikov- ni dognanosti. Povojni pisatelj ni toliko umetnik lepe besede, kolikor je socolog spoštujemo konflikte ta vomjemo v ideje, ki gibljejo življenje Sodi in meri p« naj nas vse skupaj naš gospodar — Čas. B. OBOO c. ^iraai tega ne Kaze, aa DI j7reso- • urneiiiiK icpe tosouc, JC }ali Kreftov spis po nekem merilu, ki se>- | in bojevnik. Vsaj pri nas. Mi še vedno „Masaryhova čitar.ha" V založbi »Umetniške propagande« je pravkar izšla knjiga, s katera smo Sloven- ci lepo počastili SOletnieo prezidenta T. G. Masaryka. Prof. Janko Orožen je izbral iz spisov tega velikega misleca, sociologa in kulturnega ideologa, vzornega bojevnika za demokracijo in za narodno svobodo, sedaj modrega državnika v Platonovem smislu, najznačilnejše izvlečke in jih strnil v lepo knjigo na 234 straneh 8°, ki Jo je založnica čedno opremila. ,Masarykova čitanka« je knjiga kakršno smo Slovenci dolga pogre- šali. Pri nas se mnogo govori in piše o T. G. Ma6aryku, redko kdo pa pozna njegove spise. Če prečitaš to »Čitanko«, spoznaš najpomembnejše in najtrajnejše nauke te- ga »praktičnega filozofa«, ki ti Je lahko se danes v marsičem najzanesljivejši voditelj in učitelj. Lahko bi rekli da Je »Masary- kova čitanka« nekak brevir svobod, sve- tovnega nazora in kritičnih pogledov na so- cialno in politično življenje narodov i člo- veštva. Misleč čitatelj bo vzel to knjigo večkrat v samoto, da ob nji premišlja in se utrjuje v svojih nazorih. Čeprav zbirka odlomkov, ima »Masarvkova čitanka« .ven- dar trajno vrednost, ker 90 odlomki dokaj srečno izbrani in no čutiš njihove fraprnen- tarnosti. Zdrava, miselno osvežujoča knjiga! »MasaTykova čitanka« j« razdeljena v dva dela: Prvi obsega individualno-social- ne etične nauke, drugi pa narodnostno filo- zofijo. Vsaka stran da veliko misliti; r.a majhnem prostoru je vse polno velikih pro- blemov, gledanih z zornega kota večnosti. Pomni, da je Ma6arykova filozofija lahko umljiva in da jo bo čitatelj s pridom prebi- ral tudi tedaj, če sicer ai vajen modroslov- nega stavka. Knjiga se dobiva • elegantni resa vi po 80 Din pri »Tiskovni zadrugi« • LJub- ljani Kongres slovanskih geograr f ov in etnografov • dneh 4.—17. maja t L ee bo rrSfl • Jugoslaviji tretji kongres slovanskih zem- Ijeipisoev in narodopiscev Prvi je bil L 1924. v Pragi, drugi 1. 1927. na Poljskem. Pri- prave za tretji Kongres vodi beograjsko Geografsko društvo s predsednikom gene- ralom & P. Boikovičem (načelnikom voja- škega zemljepisnega zavoda) in tajnikom vseuč. prof. Milosavljevičem na čelu. Kongres bo organiziran kot ek^kurattj* po Jugoslaviji. Izhodišče bo Beograd, kjer bo kongres otvorjen. Odtod krenejo kon- gres isti s parnikorn po jugosloven^kcjn Du- navu in nato z vlakom v Južno Srbijo, Bo- smo-Hercegovino in Dalmacijo. Na te»j j oti eo določena ta-le pren»>čiš5a: Zaječar, Skoplje, čačak, Sarajevo. Dubrovnik, Split, Ljubljana, Zagreb. Med Kosovt&o Matrovi- co in Čaokom se bodo vozili z avtobusi. Od Dubrovnika do Splita pa s pa mikom. V Za- grebu se bo kongres zaključiL Delo kongresa j*. po dosedanjih dispo- zicijah razdeljeno v 8 sekcij, ki bode za- sedale v raznih mestih naše države. L sekcija obsega klimatolcgijo, hidrografijo, meteorologijo, geofiziko, kartografijo in geodezijo, 2. geomorfologijo in geologijo, 3. fitogeogralijo, 4. zoologijo, 5. antropogeogra- fijo in gospodarsfoi zemljepis. 6. etnologijo sociologijo, demografijo in antropologijo, 7. regionalno geografijo in didaktiko zemlje- pisa in 8. zgodovinski zemljepis in zgodo- vino zemljepisa. Predavanja in debate bodo T vseh slo- vanskih jezikih in T francoščini. V posa- meznih mestih bodo kratka predavanja. V tisku je »Vodnik« s prispevki v srbo- hrvaščini in slovenščini in e francoskim prevodom. Tu sta med drugim spisa poti Karlovao-Ljubliana (iz peresa dr. Jožeta Rusa) in Ljubljane (spisal doc. dir. A. Me- lik). Geografsko drušlvo v Ljubljana bo ob tej priliki izdalo obširno slavnostno števil- ko, ki bo obsegala gradivo dveh navadnih letnikov. Kdor se namerava ude li žiti kongresa, pošlji do 15. aprila znesek 2000 Din, ki Velja za vso oskrbo in pot od otvo- ritve do zaključka. Priprave za kongres v Ljubljani vodi tu- kajšnje Geografsko društvo (rpedsednik doc. dr. A. Melik). V načrtu žal niso dolo- čeni izleti na Gorenjsko, dasi bi bilo v največjo korist našemu tujskemu prometu, če bi toli ugledni in vplivni kongresisti spoznali na lastne oči pokrajino, ki ima največ pogojev za mednarodni tujski pro- met. Želeti bi bilo, da bi zainteresirani či- nitelji pomagali zlasti z gmotnimi eredsfvi »Geograf, društvu« pri pripravah za ta leongres. Takisto M Javnost le pwti avfia, 5e bd se ob tej priliki priredila majhna zemljepisna in narodopisna razstava za Slovenske kraje. Kongresi slovanskih geografom eo veli- kega pomena za medsebojno spoznavanje Slovanov. Mnogi Odlični znanstveniki bodo ob tej priliki spoznali prvikrat na lasLoe oči pestre zanimivosti in nepozabno lepoto Jugoslavije. Zlasti je treba pozdraviti sreč- no misel, da se taki kongresi izvršujejo kar na potovanju; tako bodo udeleženci prepo- tovali sfltoraj vso našo državo m se sezna- nili — čeprav bolj bežno in površno — z njenimi kraji in ljudmi časopis za zgodovino in narodopis IzSd je 1/2 zvezek mariborskega »Časo- pisa za zgodovino in narodopisje«, ki ga izdaja ondotno Zgodovinsko društvo. Do- bršen del obsežnega zvezka (ki šteje 132 strani) zavzema razprava univ. prof. dr. Metoda Dolenca »-Ljudsko pravo pod žu- žemiperško in soteško gorsko gosposko od konca 17. do začetka 19. stoletja«. Razprava je nadaljevanje piščevih študij o slovenskem ljudskem pravu. Medtem ko so prejšnje razprave obravnavale ljud- sko pravo pod cerkveno gorsko gosposko, obdeluje sedanja ljudsko pravo pod Auer- spergi. Razprava univ. prof. dr. Dolenca je po svojih zanimivih izsledkih važen do- nesek k slovenski socialni zgodovini. Dr. France Štele je prispeval daljno, z mnogi- mi slikami na posebnih prilogah oprem- Lieno razpravo o freskah v cerkvi Sv. Duha na Čelovniku. Po avtorju potekajo te freske iz konca 15. stoletja in se razli- kujejo od drugih te dobe po svojem de- korativnem slogu, ki nas spominja ljudske umetnosti Med Izvestji so objavljene »Literarne predloge in paralele« iz peresa prof. Janka Glaserja. Pisec premotriva sedem prevodov oziroma prepesnitev po Krištofu Schmidu. ki so izšli v Ahaclovih »Pesmih«. T. A. G. Je prispeval biblio- grafsko korekturo »Mashnie bukvi svetiga volbunka«. L Mravljak pa beleži kmečke polpraznike. V rubriki Slovstvo se ocenja- jo: Malova »Zgodovina slovenskega naro- da« (K. Prijatelj). Hauptmanovo delo »Krain« (J. Beran), Steletov »Politični okraj Kamnik« (M. Marolt) in istega pisa- telja »Celjski strop« (Fr. Baš). Kranjčeva m Lahova knjiga o postanku Jugoslavije (Fr. Baš). »Zgodovina slovenske univer- ze« CFr. Vatovec) in še nekatere manjše reči, posebno pomembna pa je ocena Pircheggerjevega spisa »Die slavlschen Ortsnamen im Murzgebiet« iz peresa J. Kelemine. Fr. Kovačič se spominja tisoč- letnice sv. Vaclava in poroča o Burianovi knjigi »Po stopach češstvi a češke knihy v staršim slovfnskem pisemnietvi«. Ob- sežno je poročilo o delovanju agilnega in zaslužnega »Zgodovinskega društva« v Mariboru. Razstavo ruske umetnosti tudi v Ljubljano! Ljubljana, 20. februarja. Po dosedanjih načrtih se bo dne 3. mar- ca otvorila v Beogradu dolgo in skrbno pripravljena razstava ruskih likovnih umet- nikov. Z vseh koncev sveta, kjer bivajo v emigraciji mnogi številni mojstri ruskega slikarstva, prihajajo v Beograd izbrane sli- ke; umetnostne razstave v takem obsegu in ob toliki udeležbi uglednih imen še ni bilo že desetletja v neruski Evropi, pri nas pa sploh še nikdar. Imena Rjepin, Grigor- jev. Berma, Rvlatin i. dr. so že sama jam- stvo, da bo razstava res reprezentativna. Sodeč po dosedanjih časniških vesteh ni v načrtu, da bi se bila ta razstava prenesla tudi v Zagreb in v Ljubljano. Zato bi bilo želeti, da bi naši umetniški krogi stopili v stik s prireditelji in omogočili razstavo tudi • slovenskem kulturnem središču — v Ljubljani. Marsikdo bo ogovarjal v dvojnem orsiru: Predvsem ne kaže celotnega ruskega slikar- stva, ker je zastopana samo emigracija. Drugič: je morda premalo sodobna, ker se umetniki priznavajo k starejšim smerem. Prvi ugovor velja, vendar to dejstvo ne more zmanjšati drugega, da je namreč tudi taka razstava zanima i za naše širše, umet- nost ljubeče občinstvo i za naše stvarja- joče umetnike. Drugi ugovor ne drži po- polnoma, ker so med emigranti poleg sve- tovnoznanih starejših umetnikov tudi iz- brani zastopniki mlajšega rodu, ki ustvar- ja v sodobnem duhu. Ruska likovna umet- nost ni nič manj zanimiva nego rusko slovstvo in glasba. Zato pomeni razstava v takem obsegu dogodek. Drugo vprašanje je, »R no dani za raz- stavo v Ljubljani materialni pogoji To vprašanje bi bilo treba razčistiti s priredi- telji. Kadar so slike tolikega pomena že v naši državi, menimo, da bi bih prireditelji in ruski umetniki sami živo zainteresirani na tem, da so deležni razstave čim širši krogi »Gospodja Zagonetka«. Stojan Zivodino- vič. ki je izdal svoj prvi roman 1. 1924. pri »Srpski književni Zadrugirz naslovom »Go- spod ja poslednjega daha« je objavil drug roman »Gospodja Zagonetka«. Dogaja 6e v prvih dneh prem:rja po sveitovni vojni • Toulonu med srbskimi begunci. Britanija in Britanci. Zagrebška »Nova Evropa t je pravkar izdala obsežen zvezek, ki je ob priliki ustanovitve Društva prija- teljev Velike Britanije v Jugoslaviji posve- čen Veliki Britaniji in Britancem. (Ob tej priliki bi kazalo Slovence opozoriti, da se navadijo imenovati Anglijo kot državo tako, kakor jo imenuje »Nova Evropa« in da nje prebivalstva ne označujejo z Angleži, ki so samo eden izmed narodov Saj bi bilo na- pak. če bi n. pr. Jugoslovane imenovali Srbe). Po uvodniku iz peresa urednika dr. M. čmčina. dolgoletnega delavca na utrdi- tvi jugoslov.-britanskdh stikov, se vrsti ceh niz zanimivih razprav in člankov. Tako Je A. Benko-Grado prispeval esej »Britanska Zajednica Naroda«, I. Andrassy je predsta- vil Angleže kot tipičen politični narod, VL K r kovič piše o Britanski imperiji kot poli- tičnem in ekonomskem sistemu. D. Galton o Fabijanskem društvu, tz katerega je izšla Labour Partv, G. Giasgow o Maodonaldu, Z. Vekarič o Carpenteru (s prevodom nje- gove pesmi), lektorica angleškega jezika na ljubljanskem vseučilišču ga. Fanny Copeland nas prikupno uvaja v novejšo angleško umetnost, medtem ko M Curčin pripove- duje o naših prijateljih v Veliki Britaniji, dr. Belin pa o britansko-jugoslov. gospodar- skih zvezah. Številka ie opremljena s por- tretom R. W. Setena Wateona. >Tamo daleko . . .« V beograjske« Rte- daiišču je bila pred dnevi premijera te dra- me v treh dejanjih, ki je posneta iz življe- nja pod okupacijo. Dramo j d spisala ga. Mi- lica Jakovlievič (psevdonim Mir - Jam). 0 novttm odrskem delu sodi naš beograjski kulturni dopisnik S. P. med d rušim to-le: Drama je prišla na oder iz vseh drugih, sa- mo ne iz gledališko - umetniških razlogov. Književno m umetniško je premalo dozore- la, v dramatskem in gledališkem oeriru Je izdelana nevešče in naivno, dejanje je obre- menjeno z raznimi drobnimi poedinostmi in ne kaže ne velikih linij niti močnih misli. Danes, ko je minilo več ko deset let po kon- cu vojne, bi 6e smeli nadejati, da bo reak- cija na vojno globlja in inteligentnejša in da se ne bo zadovoljila s oresplošnim kliše- jem. da je sovražnik tudi kot posameznik izključno le hudoben človek in pa s samim tarnanjem, ki ga le kdaj po kdaj prekinjajo komični trenutki. Po Barbusseu in Remar- queu je delo ge. Mir - Jam preveč blago, dialog preveč po žensfluo malenkosten, a ka- rakterji so ponekod smešni baš tam, kjer ne bi smeli biti . . . Drama je v glavnem iz- polnjena z orisom življenja neke družine (ženskih članov, ker so vsi moški na fron- ti). Okoli nje se suče še nelcai druaih žena, pa še kakšen invalid in dva zelenca, ki sta ženskam kaj malo simpatična. Stik s sovražnim okupatorjem vzdržujeta madžar- ski naJporočnik in njegov sluga — Slovak. Baš ta stik, ki bi lahko dal povod za naj- bolj dramalske ali tragične konflikte v di- lu, je dobil čiGto vsakdanjo tn celo neume- stno - komično podobo- KaT se tiče sluge Slovaka, menim, da Slovaki niso z ničemer zaslužili, da bi jih jugoslovenska drama ta- ko smešila. Seveda, občinstvo je imelo v prizorih s eSugic 6vojo zabavo, kakor .la bi dajali kos »Dobrega vojaka Svejka«. Konec drame je prisiljen in teatraličen. Preveč Je preracunjen za galerijo ter nas močno spo- minja osladnih sentimentalnih limonad ne- davne nemške ženske književnosti . . .< Drama pa je bila dobro uprizorjena hi Je zaradi svoje cenene, banalne komike do- segla pri občinstva nekaj uspeha. Toda ali naj bo ta komika nadomestilo za obljub- ljeno dramo trpljenja srbskecra ljudstva pod okupacijo? »Ga. Mir - Jam,« sklepa naš po- ročevalec, »ee je oprijela pretežkega dela; kaj čudo torej, če vzlic vsemu plemenitemu trudu in navdušenju ni uspela « Zanimiva knjiga. V založbi pariSke Noo- velle Revue Francaise je izšla nova knjiga »La Terreur fasciste«. Njen pisec je Gaeta- no Salvemini Izdajatelj jo označuje kot pen- dant knjigi Panaita Istratija o sovjetski Ru- siji. ••ULILIULO-BJIJ-JLII JLlULJJiJLJJUUtJULIUU Vse v »Kulturnem pregledu« navedene knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni zadrugi« r Ljubljani. Književno življenje v Beo~ gradu Beograd, 15. februarja 1930. Kakor povsod drugod, tudi tukaj za prijatelja knjige ni nič lepšega kot kre- niti kdaj pa kdaj po ulicah in se zausta- viti pred izložbami raznih knj garn. Zla- ®ti sedaj, v teh divnih predspomladanskih dneh, ki so polni solnca in sveže vonja- vega zraka. Gorkij je nekoč napisal, da •c more človek v velikem mestu duševno razvijati že samo s tem, da razgleduje knjigarniške izložbe in napise knjig v njih. Imel je prav v toliko, da ti naslovi često vzbudijo v pismenem človeku ra- dovednost za vsebino knjige. Človek r velikem mestu si bo lažje pridobil nava- do, da si nabavlja knjige, kakor pa člo- kev, ki vse svoje življenje nima prilož- nosti, da bi šel mimo knjigarniskih iz- ložb. V enostavni in okusni izložbi knjigar- ne S. B. Cvijanovica mi je pogled obtičal na majhni in tenki zeleni Icnjižici z naslo- vom »Vodnik v življenju«. Brez dvoma je naslov mikaven za vsakogar, ki se bavi t lastnimi življenskimi vprašanji in s te- mi vprašanji svojih otrok ali svojih bliž- njih. Seveda sem si nabavil knjižico. Ni mi bik) žal. V nji se v obliki lahkega dia- loga med »mlajšim« in »starejšim« obrav- navajo zakon razvoja, cilj razvoja in dru- go. Vzeti so primeri iz življenja, ki so vsakomur dostopni; ko človek prečita knjigo, bo zadovoljen za svojo osebo in Jo bo mirne duše ponudil mlajšim. Tem bolj, ker se v njej govori o stvareh du- ševnega življenja, o dobri volji itd. Knji- žico je spisal profesor leipziškega vse- učilišča Paul Bart, a prevel g. Milan Ssvič. Cena bore 5.— Din (31 strani). Čeprav se med občinstvom opaža večie povpraševanje po knjigah kakor poprej, so vendar glavne knjigarne is nekam re- zervirane; tudi g. Cvijanovič ja v zadnjem času izdal sorazmerno malo knjig. Zani- miva bo knjiga, ki jo napoveduje v svo- ji založbi in ki bo izšla te dni z naslovom »O Aziji (Skozi Kitajsko). Delo je spisal dr. Milutin Velimirovič, zd-aviiik, k: je dolgo časa bival v Aziji, na Kitaj kem in v Tibetu ter si je pridobil mnogo izku šenj in znanja o prirodi, o značaiih in ljudeh na daljnem Vzhodu. Drugače ti pogled v raznih knjigarni- ških izložbah blodi m'mo mikavnih na- slovov »•Karneval angeljev« (knjiga ver- zov enega najmlajših, talentiranih pesni- kov, g. Desimira Blagojeviča), preko knji- ge pripovedk urednika »Politike« Vasti- mira S. Petkoviča pod naslovom »One« Zaustavlja se na naslovu »Drobnjaci, ple- me v Črni Gori«, delu Andreja Luburiča. Malo iznenadi (naslov »Anatomija«, sps Ofkarja Davioo-a, mladega Beogračana. Iznenadi tem bolj, ker se človek kasneje prepriča, da to sploh ni nikaka anato- mija, temveč beletristično delo nad-ua'i- Fta, ki je tiskal svojo knjigo vsega skupaj v šestdesetih izvodih. Sigurno je zanimi- va tudi knjiga, ki jo opaziš v izložbah: »Ogenj v navadah rn življenju srbskega naroda«, spisal vseuč. prof. Sime Troja- novid. To je eno izmed rednih izdaj T akademskem »S-bskem etnografskem zborniku«. Vse to so knjige, ki so izšle v zadnjem času; človek bi jih hotel vse vprek kupiti, toda za nje je treba denar- ja, a izložb je še dosti. Greš dalje in opaziš Kn.igo »Tri naj- večje jugoslovenske vrednosti«, spis Bran- ka Lazareviča, našega poslanika v Var- šavi m znanega kritika. Knjiga vsebuje študije »O narodni pesmi«, »O Gerskem Vencu« in o »Ivami Meštroviču«. Pisatelj tu na svoj znani in orig nain: način ob- ravnava ta vprašanja in osebe. Pisateljeva inteligenca in učen ost dominirata nad predmetom. Delo je bilo že preje preve- deno na češki jezik, preložil ga je pokoj- ni František Černy 1.1907 Čujemo, da se prevaja tudi na poljski. Po Lazarevičevih znanih »Impresijah iz književnosti«, »Gle- dališkega žfivljenja«, »Prolegomenov za teorijo estetike«, po člankih in razpravah »Za Uj edin j en je«, po »Jngoslovenskih do- kumentih« in po mnogobrojnih člankih, ki so raztreseni po naših revijah in še niso objavljeni v posebni knjigi (n. pr. globoka razprava o Beethovenu), je nje- gova knjiga o največjih jugoslovenskih vrednotah lep donesek k dosedanjemu rrrecej obsežnemu delu g. Lazareviča. Knjiga je izšla v založb: g. Geza Kolina. V knjigarni g. Kohna takoj vzbudi za- nimanje obrežna knjiga v belem ovitku »Ljubav u Toskar.t<*. Spnsal jo je Miloš Crnjanski; še predno je bila objavljena, ie dvignila mnogo prahu po časopisih. Crnianski je bil to knjigo potopisov izro- čil Srpski Književni Zadrugi, ki jo je za- vrnila po predlogu in kritiki Marka Car- ja. Marko Car je našel neke pogreške v poedinih potopsih, deloma zgodovinskega, deloma estetionega značaja- Crnjanski, naš priznani književnik, je na to odvrnil, da je kritika nepravična in da napak, ki jih je našel Car, sploh ni. Z odgovori in protiodgovori se je stvar vlekla, dokler ni zaspa.a, kajti tudi polemike imajo, ka- kor vse, kar je človeško, to dobro stran, da se prej ali slej vendarle končajo. Po- topisi Crnjanskega, ki so zbrani v tej knjigi so v resnici spisani s prevdarkom in z okusom, s poznavanjem stvari, s po- glabljanjem v prošiost in sedanjost in s sposobnostjo, da se pisatelj uživlja v lju- di in stvari in da svoje občutke vešče iz- raža. Razen tega so vse reči in razmere, o katerih piše Crnjanski, zanimive in tudi zanimivo opisane. Mesta, ki jih je obiskal, so nekaterim znana, drugim neznana, a tudi onim, ki so jim znana, ume pisatelj povedati kako neznano reč o njih in iz njih. Pisatelju, ki je spisal poetično ko- medijo »Maska« (1918), »Liriko Itake« (pesmi, Beograd 1919), »Povesti o mo- škem« (Beograd 1920), roman »Dnevnik o Carnojeviču« (Beograd 1921), »Anto'ogijo kitajske lirike« (Beograd 1924), »Naše plaže na Jadranu« (1927), »Pesmi iz sta- re Japonske« (1928), roman »Selitve« (Beograd 1929), se ni treba sramovati niti desete knjige, marveč lahko s polnim du- ševnim zadovoljstvom preide kmalu k svoji enajsti knjigi. N3p'sanih stvari ima že zadosti, kakor smo že nedavno omenili v našem listu. Ko pregleduješ knjige • knjigarni g. Geze Kohna (r razgovoru z njim), izvea polagoma tudi to, kaj vse še pripravlja občinstvu. Predvsem bo začel objavljati list za propagando naše knjige z naslo- vom »Nova Zora«. Izhajal bo osemkrat na leto v obliki revije. — Tu bodo znani pisatelji objavljali svoje nazore in mne- nja o knjigah, ki jih izdaja g. Geza Kohn. Vsakdo, ki se zanima, naj javi njegovi knjigarni svoj naslov in bo dobival list zastonj. Kmalu bo izšla knjiga povesti Gligo- rija Božoviča z naslovom »Nezasužnjeni sužnji«. Božovič je že toliko znan publiki, da ni treba še posebej omenjati, da nje- gove povesti tudi v tej knjigi opisujejo iužno Srbijo in Makedonijo in da slikajo vse divje romantično okolje naših klasič- nih krajev, v njem pa blage narave ljudi, ki so odrasli daleč od središča današnje civilizacije, a so po svoji duši vendarle kulturna bitja. Pred nas bo stopila gale- rija ljudi, ožganih od solnca in vetra in oieklenelih v borbi s prirodo in zvermi. Zlasti so zanimivi klasični tipi žen iz teh krajev. Geza Kohn bo v kratkem objavil tudi nove pesmi Bože Kovačiča, mladega pesnika, ki je že vstopil v naše prve pes- niške vrste. V isti založbi se tiska knjiga Ante Petroviča z naslovom »Iz primorske književnosti«. Ta knjigarna bo izdala tudi dve zanimivi antologiji za šolske potrebe in sicer antologijo, ki jo je sestavila Ka- tarina Bogdanovič iz del Sime Matavulja in antologijo pesmi Vojislava Iliča, ld jo je sestavil prof. Karalid. t- a