JPomenki o 8lor en »kem pis an/#. XXXII. V. Slovensko pisavo. — Da je prilog slovenski iz lastnega imena Slovenec in iz obrazila -ski, lo vem, in od le-te končnice pravi Janežič, da ,,prirašča brez ozira na spol imenom narodov, stanov, krajev in časa in tvori tako imenovane splošne svojivne pridevnikp, ktpri kažpjo, kar je lastno vpč osebam in stvarem skup ali vseni Ijudcni kacega naroda ali stanu, ali pa vsemu kraju, vspmu času", da se godijo pred in z njo mnogotere spretnembp, da pismena in celi zlogi časih odletijo kakor p. slovenski namesti slovenecski, dolenec — dolenski, gorenec — gorenski, pevec — pevski, rokodelec — rokodelski i. t. d. /T. Najpred je slovenski iz Sloven in -ski; v stsl. se je glasilo to ime v enojnem št. Slovenin' lat. slovenus, v množn. Slovene, in pridevnik sloverTsk' slovenicus na pr. slovenski jezik, rod, knez, slovensko pleme i. t. d. U. Ravno tako se nareja slovanski iz Slovan in -ski, ne pa iz Slovanec, ktera oblika menda celo ni navadna. Kako se pa potem loči slovmiski in slovenski v pomenu? T. Kakor se loči latinski ,,slavicus" in ,,slovenicus", ali nemški wslavisch" in ,,slovenisch". Pervo tedaj je v splošnjem ali občnem, drugo pa v posebnetn smislu. Spj menda veš, kteri so Slovani, kteri paSIovenci? Da razvidiš, kteri se štejejo k unim, kod so stanovali in še zdaj stanujejo, poglej in beri p. Šafafikov narodopis z zpmljekazoni (z mapo) in njegove slavne ,,starožitnosti slovanske" (slavische Alterthiimer); za te pa poglej Kozlerjev ^zemljovid slovenske dežele in pokrajin", in jasno ti bode vse. U. Ze vem, da Slovan je občno ime, in da Slovani stno vsi skupej p. Slovenci, Hrovati, Serbi, Bulgari, Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaci in drugi rodovi ob Labi proti severju in vzhodu; Slovenec je pa posebno ime, in Slovenci smo Slovani po Kranjskem, Koroškem, Stajerskem, Goriškem, Istrijanskem ter po nekterih bližnjih krajih. — Če je pa slovenski pridevnik v posebnem pomenu, in se izpeljuje kar iz Sloven in -ski, ali je ime Sloven, Sloveni tudi le posebno imef T. Xekdaj je bilo imp posamesnega plemena ali rodu slovanskega, ali poznpje se jp povzdignilo v občno, in po fem sp ima v knjigah iz raznih časov tudi razno razlagati, sedaj v pospbnpni zdaj v splošnjem pomenu. — Prav všpč mi jp š> zdaj v obliki Sloven — Slovpni, in kcr smo za posebni rod poprijpli sp impna Slovpnec — Slovpnci,je razločpk gotov, in pisava Slovpn — Slovpni, kakor Slovan — Slovani, v občnem smisln ,,Slave — Slavpn" npdvomna. Drugač jp zastran pridpvnika ,,s lo vpnsk i", ktpri utegnp bili dvoinljiv; da sp tpmu ognpmo, pišimo torej ,,slovpnski" Ip v pospbnpm pomenu ,,slo ven isch", ,,slovanski" pa v splošnjpm t. j. ,,s I a v i s c \\a. XXXIII. U. ,,Slovaci imenujejo sami sebp tudi Slovencp, svoj jezik slovanski ali slovenski, svojo dpžplo kot nekdaj še spdaj tudi Slovenčino" — si pisal ti sam I. 1860, in op se prav sponiniin, sein bral sim ter tje v .slovanskili spi.sih tudi obliko Slovinci, in po tein slovinski. T. Res je to, da se Slovaci — Slovaki po Ogprskem impnujejo Slovenci v enaketn obziru kakor mi, in morebiti še z vpčo pravico. Oni so pravi nasledniki nekdanjih Slovenov ob Donavi, in torej prav zovejo svoj jezik slovpnski v lastnem pomenu, v občnem pa tudi slovanski jezik ali narečje slovansko. U. Kteri Slovani se kličejo po tem Slovinci, in kterih jpzik je slovinski? T. V starih, zlasti jugoslovanskih knjigah se bpre oblika slovinski prav dostikrat v tisteni sniislu, v ktprem se rabi Sloven — slovenski, in treba je tedaj jo na tanko ločiti. Spdanji čas se imenujejo nekteri severni Slovani ob Labi sami spbe Slovince — Slovence, in govor svoj slovinski pa tudi slovenski. U. Zdi se mi, da tudi nam Slovencem pravijo nekteri Slovinci, ali ne? T. Res je, in sicer Čehi imenujejo nas zahodnje Slovence po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem Slovince in jezik naš slovinski, da nas razločijo od vzhodnjih Slovencev ali Slovakov po Ogerskem, ktere pišejo za Slovence, in njihovo narečje zovejo slovensko, ktero jim je jezik če- skoslovanski. Pomen se ravna torej po jeziku slovanskem, v kterem je pisana knjiga. U. Kaj pa, ko bi mi zahodnji Slovenci svojiiu vzhodnjim bratom po Ogerskem rekli zdaj Slovinci ? T. Da bi bila zmešnjava še veča, kaj np! Sej jim pravimo Slovaci — Slovaki, in jezik njihov je slovaški, — oblika razumna in razločna dokaj. U. V srednjem kotu med nami so pa Slavonci, in Slavonec je še lp prav posebno imenovanje po deželi vkraji med Savo in Dravo, vendar se Ioči lahko od oblik Slovenec — Slovak, slavonski od slovenski — slovaški. T. Znamenito je, kar piše o tem imenovanju Kurelac, daje ,,Slavonac le izvrnuto ime Slovenac", da so Slavonci nekdaj bili pravi Slovenci ter govorili slovenski, in da je sedanja oblikale popačena po tujih latinsko-madjarskih zgledih. 832