UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprt o vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
PoStnl iek. račun it. 9-17768 — PoStnlna plačana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 30.	GORICA	DNE	28.	JULIJA	1948.	Cena	L.	15
0 slaokah ali strajkih
OKNO V SUET
Italija
Demokracija je gotovo najpopolnejša oblika politične ureditve človeške družbe, toda kljub temu ima tudi ona svoje slabosti, vse polno problemov, ki jih še ni rešila in jih tako kmalu tudi rešiti ne bo mogla; Eden teh problemov je stavka ali štrajk.
Blagoslov je postal prekletstvo
Demokracija odobrava . štrajk. Ona priznava delavcem pravico, da se v sili tudi s tem sredstvom borijo za svoje pravice, toda s tem daje delavcem zelo nevarno orožje v roke, orožje, ki postane lahko tudi za demokracijo usodepolno. Poglejmo na primer v Francijo! Da sloni Francija na demokratičnih temeljih, ne more biti dvoma, in vendar je ta država v zadnjih letih v nevarnosti, da postane plen levičarske ali desničarske diktature. In kdo je tega kriv? V prvi vrsti neprestani štrajki. ki ubijajo državno avtoriteto, netijo razredno sovraštvo, hromijo gospodarsko življenje in so krivi, da država ne more zaceliti raznih ran, ki jih je zasekala zadnja vojna. In kar sc godi v Franciji, se godi tudi v Italiji in več ali manj tudi v ostalih demokratičnih državah. V teh državah so neprestani štrajki precejšnja zavora gospodarskega napredka.
Zlorabljano palico v ogenj?
Mnogi resni in demokratično usmerjeni ljudije so odločno za to, da bi se vsi štrajki prepovedali. Po njihovem mnenju naj bi demokratična država sama posegla po svojih ustanovah v spore med delavci in delodajalci ter določila vsakemu delavcu tisto plačo, ki odgovarja važnosti njegovega stanu, njegovi kvalifikaciji in trenutni zmožnosti narodnega gospodarstva. Na ta način bi odpadli vsi štrajki in z njimi vsa neizmerna škoda, ki jo prinašajo narodnemu gospodarstvu. S tem bi bil ttuii konec vseh političnih štrajkov, katerih sc poslužujejo, kakor znano, predvsem tiste stranke, ki hočejo z nasiljem priti do državne oblasti, to so predvsem levičarske in včasih tudi desničarske stranke. I >a so tern strankam razne stavke le sredstvo, ki naj jim pripomore do oblasti, razviditno lahko iz tega, da prepovedo te stranke, ko pridejo na oblast, vsako in še tako upravičeno stavko. I ako je bilo v Rusiji, Hitlerjevi Nemčiji, Mussolinijevi Italiji — in tako je tudi v Titovi Jugoslaviji in še marsikje drugod. Dejstvo, da so totalitarno usmerjene stranke, ko niso še na oblasti, najbolj navdušene za stavke, in dejstvo, da jih ravno te stranke, ko imajo vso oblast v rokah, najbolj preganjajo, dokazuje vsaj to. da se stavke dandanes zlorabljajo in da bi demokracija ne zatajila svojih načel, ako bi prepovedala vse stavke ter poskušala vse spore med delavci in delodajalci sama poravnati. In poravnala bi jih najbrže bolje, ker bi ne gledala na korist ene ali druge stranke, ampak na splošno korist, kar bi bilo nedvomno delavcem in delodajalcem v prid.
Ne v ogenj, ampak le trnje z ujel!
Takšno je približno stališče tistih, ki bi najraje vse stavke prepovedali. Priznati moramo, da ima to stališče precej zase, vendar Je večina demokratov za pravico stavkanja. Tudi ti demokrati se zavedajo nevarnosti stavk za pravo demokracijo in dobro vedo, koliko škode povzročajo stavke narodnemu gospodarstvu, toda iz skrbi za človekovo svobodo in iz strahu, da
ne bi država preveč posegala v živ-jenje posameznikov, so ti ljudje za to, da bi se stavke na splošno ne prepovedale, ampak samo disciplinirale in omejile na tiste primere, <0 so stavke v resnici upravičene.
In tega mnenja smo tudi mi. Po našem mnenju bi moral izdati par-ament poseben zakon, ki bi discipliniral pravico do stavkanja. Prepovedane bi morale biti predvsem vse politične stavke, ki nimajo navadno drugega namena, kot da de-ajo težave vladi ter da ovirajo njeno delo, ali pa imajo morda, celo namen, zrušiti postavno oblast ter upostaviti diktaturo. Kaj takega demokracija ne more za nobeno ceno dovoliti. Kdor ni zadovoljen z vlado, ima priložnost, da uveljavi svoje stališče pri volitvah. — Pa tudi stavke, ki niso gospodarsko utemeljene, bi morale biti prepovedane. Neupravičeno bi bilo zahtevati danes plače, ki naj bi imele enako ali celo večjo kupno moč, kot so jo imele pred vojno, ker vemo, da dandanes ni še toliko blaga
Ivam bo komunizem pripeljal kmeta l
Titovo izobčenje odpira oči. Na Polj* skeni, pa ne le tam. ampak v vseh ko* rnunističnih državah so začeli kmetje misliti. Do sedaj so slepo verovali geslu: Zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Odo* bravali so načelo o razdelitvi velepo* sestev, (ki je upravičena, če se pametno in pravično, t. j. s primerno odškodnino izvede), veselili so se deležev, ki so jih po razdlitvi prejeli, — a zdaj jo očka Stalin potom Kominforma dal svoj veto. Razglasil je, da je Tito reakcionar, ker ni še vse zemlje podržavil, ker trpi še kmetske posestnike in kmetske zadruge v svoji državi. To da je pokvarjen ko* munizem, ki ga nista tako razumela ne Mar k s ne Lenin, to da je trockizem. Zato hoče očka Stalin, naj Tito pripo* /na, da ie grešil, ko tjc kmetski stan imenoval podlago države. Nič zasebne lastnine, nič kmetskih družin, nič kmet* .skih domov in ognjišč — vse to mora izginiti. Kmetje se morajo preleviti v državno delavsko čredo, ki bo delala na državni zemlji, ki bo spravljala pridel* kc v državne zalogo in ki bo od tam dobivala svoj borni živež, kolikor ga bo pač ostalo funkcionarjem, vojaštvu in ga država ne bo izvozila, da si nabavi zdravo valuto za nakup orožja in za svojo inozemsko propagando.
Kmetom se zdaj jasni. Jasni sc tudi
v	nekomunističnih državah med socia* listi, zlasti tistimi, ki so se dali zape* ljati do opolzke poti zbližanja in spoja s komunističnimi strankami. Tako daleč tudi ti levičarji niso hoteli priti. Mislili so, da je soeializiranje potrebno kot pro* tiutež proti zlorabi kapitalizma, a 'da bi sc moral tudi mali kmetski posestnik potopiti v tem socializiranju in postati držav na tovorna živina, tega niso nikdar nameravali. Izobčenje Tita zaradi nje* govega »kmetskega greha« je tudi njim odprlo oči. Radi bi šli nazaj, radi bi se ločili od svojih komunističnih zapeljiv* cev a so žc pregloboko v blatu in le težko se jim bo to posrečilo.
Naj tudi naš slovenski kmet v Italiji, ki je s takim navdušenjem glasoval za Garibaldijevo glavo, enkrat odpre oči in naj spozna .kako so ga v »Osvobodil* ni fronti« nalagali z geslom: zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Če še sedaj tega ne vidi, je stokrat slep in mu ni več pomoči. Ko pa ho prišel v kremplje ko* munistične enakosti, 'naj nikar ne reče, da ni imel pametnega .človeka, ki bi ga bil pravočasno posvaril. Imel ga je, a zatiskal si je oči in ušesa pred našimi svarili.
na razpolago, da bi mogli vsi tako živeti, kot smo pred vojno živeli. Dokler ni dovolj blaga, moramo vsi skrajšati svoje potrebe. S stavkami ne bomo položaja prav nič zboljšali, ampak samo poslabšali.
Prepovedane bi morale biti tudi stavke, ki ogrožajo državno varnost, življenje in zdravje prebivalstva. Stavki’ bi sploli ne smele biti naperjene proti splošnim koristim ljudstva, ampak le proti tistim, ki se ne zmenijo za upravičene zahteve svojih podrejenih. Kdaj so te zahteve upravičene in kdo naj sodi
o	tej upravičenosti, ne bomo tukaj natančneje razpravljali, smo pa mnenja, da bi morala delovati posebna ustanova, posebna arbitražna komisija, ki bi imela nalogo, soditi o vseli sporih med delavci in delodajalci, in ki bi v primeru nesporazuma smela tudi soditi o u-pravičenosti stavke, ki bi temu nesporazumu utegnila slediti. Neupravičene stavke bi morale biti po postavi prepovedane.
Na ta način bi se povodenj raznih stavk nedvomno zajezila, kar bi ne koristilo samo splošnemu blagostanju, ampak tudi delavcem samim.
Tečaj za ženska ročna dela
Dekliški krožek v Gorici priredi ve* černi tečaj za ročna dela. Tečaj se bo vršil v sobi Dekliškega krožka (Katoli* ška tiskarna, Riva Piazzutta 18) po dva* krat ali trikrat na teden (zavisi od želje deklet samih) v poznih popoldanskih urah in bo trajal dva meseca. Vljudno so vabijo vsa goriška dekleta, ki se za to zanimajo. Priglasijo naj se v Do* brodelni pisarni (Riva P;azzutta 18), kjer bodo zvedele vse podrobnosti. Te« čaj se bo začel meseca avgusta. Vodila ga bo zelo izkušena profesorica ročnih del.	__________
Opozorilo
Na deželnem zdravstvenem uradu je na razpolago penicilin, ki ga z zdravni* škim receptom dobi lahko vsakdo, re* veži in še nekatere kategorije oseb celo zastonj.
Letovišča, kopeli, taborenja itd. so postala za današnje ljudi žc prava po* treba. Brez dvoma je zlasti po mestih precej otrok in tudi odraslih, ki so jim te reči za zdravje prav koristne in vča* sih tudi potrebne. Toda menimo, da ne pretiravamo, ako trdimo, da so postale te reči že prava razvada, neka nova potreba, brez katere bi mogli številni ljudje bolj poceni enako zdravo in do* hro preživeti svoje počitnice. Drznemo se celo trditi, da so ti novi načini pre* življanja počitnic včasih celo škodljivi.
Za mladino so v moralnem pogledu pogubni, ako nima na letovišču in pri taborenju pravega nadzorstva in včasih celo vkljub dobremu nadzorstvu, če preživi dneve in tedne počitnic, kolonij itd. v družbi sovrstnikov, ki so pokvar* jeni. V kolonije vabijo otroke tudi take ustanove, ki vprav zasledujejo ta namen, da jih v verskem ali narodnem pogledu kvarijo. Marsikak otrok se je že vrnil iz poletne kolonije s prepriča* njem, da je iz opice, da Roga ni. da nečistega greha ni itd.
Ta sodobna počitniška potreba priW ša manj imovitim družinam nova gospo* darska bremena, ki jih ne zmorejo in večkrat pahnejo v dolgove, ali jih silijo, da kupujejo brez namena, da bi plače* vali, o čemer bi nam mogli marsikaj po* vedati zlasti trgovci.
V	breme kolonij bi bilo treba zapisati tudi to, da marsikaka dobrodelna usta* nova potrosi na ta način za pomoči nepotrebne ljudi velike vsote, ki bi jih mogla obrniti v prid najbolj potrebnim revežem, kakor so brezposelni, sirote,
V	Italiji smo imeli po napadu na To* gliattija splošno stavko vseh delavcev. Pri nas se skoraj ni poznala, ker tu ob meji preveč poznamo komuniste; le vla* ki niso prihajali. V notranjosti države pa so komunistični voditelji delavskih sindikatov skušali zanetiti kar majhno revolucijo, ki naj bi pod pretvezo stav* ke trajno držala državo v vojnem sta* nju. Nevaren je postal položaj v Geno*
vi	in v Turinu, kjer je največ komuni* stov. V pogorju Amiata v provinci Siena so se zbrale celo gveriljske čete partiza* nov, ki so po krvavem poboju zbežale v gozdove.
K sreči ima De Gasperijeva vlada v ljudstvu in v obeh zbornicah močno zaslombo ter je v par dneh udušila vse večje nemire. Tudi opozicijo v parla* mentu, ki je terjala, naj vlada odstopi, češ da je ona kriva napada na kom. vo* ditelja Togliattija, je ukrotila. Vrhu lega sta oba parlamenta izglasovala nov zakon, ki predvideva ostre kazni za vse državljane, ki niso še oddali orožja, da* si je že davno potekel določeni rok za to. Upirali so se temu zakonu komu* nisti in Nennijevi socialisti, (ki so oboji še polni skritega orožja), v senatu so celo pred glasovanjem zapustili zborni* co, a ni nič pomagalo. Zakon je bil z veliko večino sprejet in bo odslej huda predla vsakemu državljanu, pri katerem bodo našli orožje, bombe, municijo itd.
Politična stavka je kar sama od sebe izplahnela, krščansko usmerjeni dciavci so se vrnili na delo in grozijo, da bodo izstopili iz vseh sindikatov, katere ko* munisti zlorabljajo za politične demon* straeije. Tako je De Gasperi zmagal, Togliatti pa bo ozdravel in upamo, da bo odslej mirneje plavala državna barka.
Palestina
Varnostni svet se je opogumil in je zaradi resne nevarnosti, da se bodo Judje in Arabci v Sv. deželi prav do pogina ene izmed bojujočih se strank klali, zapovedal obema novo premirje. Neposlušnim je zagrozil z mednarodno
vdove itd. Tako se nepotrebni zdravi »zdravijo«, potrebni pa s pomanjkanjem pehajo v bolezen.
Torej letovišča niso vedno ne potreb* na ne koristna, včasih pa so celo ško* dljiva. — In vendar vse sili ven, na počitnice, na izlete, na hribe, k morju, v svobodo, v prostost. . . Vse sili ven po zdravje, tudi taki, ki se vse leto ne brigajo za telesno zdravje, ampak ga kar na debelo zapravljajo z modernim’ razvadami Zato smo skeptični, ko mno* gi govorijo o skrbi za telesno zdravje, ker vemo, da gre večkrat le za željo po zabavi, za beg od križa vročih dni, ki imajo vendar za zdravje tudi svoj pomen.
In če že vse iskreno ali neiskreno vpi* je po zdravju v teh časih ubijalcev in morilcev, ko ljudje po kapljicah kri zbirajo in jo s škafi razlivajo, nc zame* rite nam, ako pravimo, da bi bilo treba malo bolj skrbeti tudi za zdravje duše. Ali še zdaj ne veste, da kdor dušo za* nemarja, tudi telesu škoduje na tem in na onem svetu?
Zato smo mnenja, da so letovišča za dušno zdravje vsaj tako važna kot leto* višča za telesno zdravje.
In ta letovišča so duhovne vaje. Kdaj se bodo vsi katoličani prepričali, da so duhovne vaje za naše versko in nrav* stveno življenje največjega pomena? Kdaj postavimo domove duhovnih vaj? Kdaj se bodo vsi odločili, da jih vsaj enkrat v življenju opravijo? — Katoli* čani, ki prav nič ne skrbijo za svojo dušo, so prav čudni katoličani, ki ne vedo, kaj hočejo.
sankcijo prepovedi trgovanja z drugimi državami. To je zaleglo. Neradi sta obe stranki zopet odložili orožje; z dvanajst* urno zamudo sicer, a vendar sta le klonili pred Združenimi narodi dne 19. julija zjutraj. Gotovo pa je tudi, da bo med temi vročekrvneži tu pa tam boj še vzplamtel in da si bosta obe stranki med* sebojno očitali, da sta prelomili pre* mir je.
Berlin
Napetost med Sovjeti in zapadnimi zavezniki zaradi blokade Berlina pa je že dosegla vrhunec. Preskrbovanje za* padnih posadk in Berličanov potom letal, ki jim morajo dovažati celo vodo, je strašno draga stvar, a še ta način o vi* rajo Rusi, kolikor le morejo. Zato na* meravajo dati Zavezniki Sovjetom uiti* matum. Amerikanci so poslali v Evropo zopet jate letečih trdnjav, da podprejo ta svoj poslednji opomin. Iz Hamburga je prišla vest, da je tam brnenje letal* skih motorjev že kar oglušno; vse je prepričano, da je tako napeto stanje nevzdržno in da ho kriza nastopila v najkrajšem času. Ako se Sovjeti ne vda« jo in ne dovolijo prostega oskrbovanja Berlina potom železnic, kamionov in po rekah, bomo doživeli še hude reči. Sicer pravi Marshall, da bodo ZDA upora* bile še vsa diplomatična sredstva za pa* meten sporazum s Sovjeti, predno se odločijo za skrajni korak.
Zelo značilno je, da je vdrla ameriška policija neko noč, ko je zboroval CK (centralni komite*) Komunistične stran« ke v Nev Yorku, med zborujoče ter aretirala predsednika Fosterja, tajnika Dennisa in še štiri druge člane, ki jih dolžijo zarote in propagande proti vla* di Združenih severnoameriških držav. Med aretiranimi je tudi en črn član Komiteta. Prišli bodo pred sodišče.
V Beogradu
se je vršil 21. in 22. julija kongres ju* goslovanske komunistične stranke. V predsedstvo so bili ostentativno izvo* ljeni Tito, Kardelj, Rankovič in Djilas, torej vsi od Kominforma izobčeni ko* munistični veljaki. Tito je govoril več ur zaporedoma 2340 odposlancem o raz* voju komunistične s.tranke v Jugoslaviji, o njenih zaslugah v zadnji vojni za narodno osvoboditev in o njeni pove* zanosti s Sovjeti v vseh kritičnih dobah ttga boja. Zatem je zavrnil vsa očita* nja Kominforma glede nepravovernosti jugoslovanskega komunizma.
Moskva pa ob tem kongresu skriv* nostno molči. Toliko je gotovo, da no* bena satelitska komunistična stranka ni smela poslati svojih uradnih zastopni* kov na kongres, le nekaj komunističnih novinarjev je prišlo, da prisostvujejo sejam kongresa kot poročevalci. Molk Moskve nc pomeni za Tita nič dobrega, a on sc zaveda, da velika večina biv* ših partizanov ne gleda v njem toliko ,Tita — komunista, ampak veliko bolj Tita — vojskovodjo v boju za narodno osvohojenje proti vsem okupatorjem. Le ta slednja ideja jih je spremljala in navduševala pri njih strašnih naporih; da sc bore obenem za nadvlado komu* nizma, jim ni prišlo niti na misel. Zato Tito računa, da mu bo vojska ostala zvesta in se zaenkrat niti izobčenja Kominforma ni ustrašil. Zdaj mu je pa šo komunistični kongres izkazal svoje polno zaupanje. Kakšne bodo posledice, bomo videli.
— «» —
Iz Titovega govora je vredno pod* črtati nekaj stvari. Ko je govoril o sov* jetski pomoči za časa osvobodilne bor* be, so kongresisti zelo ploskali; ko je omenil zapadne zaveznike, so bili zelo hladni. — Po Titovih izjavah je v ju* goslovanski vojski 85.000 (morda peti* na?) vojakov vpisanih v partiji, med častniki in podč. pa je 95°/o članov ko* munistične stranke. — Glede edinosti v kom. stranki v Jugoslaviji je dejal Tito;
Duhovne vaje so za mnoge najpotrebnejše, za vse pa naj koristnejše letovišče
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 30
» .. . naša enotnost je revolucionarna, zato jo moramo čuvati z vsemi silami«. To pomeni, da je enotnost v Jugoslaviji z nasiljem zvarfena in da se more le s silo vzdrževati. — Prava skrivnost tega govora so neštevilni pokloni Sta* linu in ruskim boljšcvikom in odločne besede proti Kominfermu, ki gotovo ni* česar ni napravil brez ukaza iz Moskve.
O	kakem koraku zbližanja napram za* padnim zaveznikom ni govora. Tito visi med nebom in peklom,, a ker v raj ne more, se le peklu dela dobrega. Ne kaže, da bi Tito Jugoslaviji pripravljal boljše čase.
Francija
Radi oboroževalnih načrtov in prora* čunskih postavk je Schumanova vlada imela pri strankah, ki se ne zavedajo velikih.nevarnosti svetovnega položaja ali preveč škilijo proti Rusiji, take te* žave, da je odstopila. Predsednik repu* blike Auriol je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu pravosodnemu mini« stru radikalnemu socialistu Andreju Marie*ju. Komunisti so prišli z dežja
Marijino svetišče na Kalvariji nad Podgoro
Vedno več Dišejo in govorijo o tem, da bodo katoličani vse Italije zgradili na Kalvariji veliko narodno svetišče v zahvalo Materi božji, da so bili rešeni komunistične poplave, in v spomin na romanje Matere božje, ki je. po vseh škofijah tako silno zbudilo versko za* vest in mnoge spet spravilo na pravo pot krščanskega življenja.
Ta misel bo gotovo zelo ugajala vsem Goričanom, ki bodo imeli vsestransko korist, ako se t.a načrt kedaj uresniči. Morda bodo takrat postali Podgorci najbolj pobožna slovenska vas, da bodo dajali dober zgled romarjem z vsega sveta. V duhu že gledamo marsikakega podgorskega frontaša ali komunista od danes, ki ves spreobrnjen izdeluje in prodaja rožne vence, svete podobe in razglednice novega svetišča. — Krčmar* jem bo kazalo že- kar hitro misliti na to, da ne pustijo iz rok nove prilike za delo in zaslužek. Tudi posestniki ob* cestnih parcel bodo odslej dvakrat pre* mislili, ali naj prodajo kako zemljišče za zidavo hotelov, ki jih bodo v prime* ru uresničitve tega načrta skušali gra* diti tudi tuji dobičkarji.
Mi pa želimo, da bi Marija s te Kal* varije klicala vse usužnjene narode k duhovnemu vstajenju.
Še en naš zlatomašnik
Septembra bo imel zlato mašo naš rojak preč. pater Oto Kocjan, ka* pucin in apostolski penitcncijar v Ma» rijinem svetišču v Loretu, kjer rešuje duše že 12 let. V svoji mladosti je služ* boval kot spovednik, pridigar in kate* het deloma v Sv. Križu na Vipavskem, deloma v Gorici. Po prvi svetovni voj* ni je upravljal tri leta župnijo Šempeter pri Gorici; porušeno cerkev mu je ta* krat nadomestovala lesena baraka. Naj ob svoji zlati maši izprosi v sv. hišici Marijin blagoslov in pomoč naši težko preizkušeni domovini, da sc bo mogeT tudi on še vrniti na zasluženi počitek med svoje rojake.
Ta pater nam je poslal zapriseženo
pod kap. Sehuman, je postal v novi vla* di zunanji minister.
Obsodba obrekovalca sv. o6eta
Neki Mario Donetti je na nekem vo* livnem zborovanju dejal, da je sv. oče »vojni zločinec«. Sodišče v Bergamu mu je prisodilo 8 mesecev ječe. Če bi vse obrekovalce sv. očeta in duhovnikov tako pravično »zašili«, bi bile vse ječe prenapolnjene. Tudi pri nas bi marši* kak »poštenjak« jedel ričet radi takega nesramnega obrekovanja.
■asilje
je za časa nemirov radi atentata na Togliattija doseglo v nekaterih krajih Italije take oblike, da niti noben Itali* jan ne more več dvomiti, da bi se ko* munisti, ako bi zmagali v Italiji, prav v ničemer ne razlikovali od tako zvanih »slavokomunistov«, ali stalinovcev ali titovcev. Komunizem je pač po vsej svoji naravi zločinski in brez zločincev sploh ne more priti nikjer do veljave.
izjavo fr. Vincencija iz samostana v Loretu o prikazanju Matere božje v Gimiglianu (Ascoli Pičeno) v noči od 23. do 24. V. t. 1. Tudi iz te izjave o pri* kazovanju Matere božje, o katerem smo tudi mi poročali, je razvidno, da je za* deva resna. Ta redovni brat iz Potence je spočetka dvomil o stvarnosti svojih videnj, a ko je pozneje ugotovil, da so se popolnoma krila z videnji izvoljen* ke Marijine Anice Federici, sc je pre* pričal, da ni bil le kak privid, kar je videl in v slavo Marijino objavlja. P. Oto trdi, da je fr. Vincencij dober in normalen redovnik.
Zlatomašniku Otonu, ki je ostal radi svoje velike prijaznosti v dobrem spo* minu pri vseh, ki so ga poznali, izreka* mo najtoplejše čestitke in voščila.
Dve novi maši
Novomašnik g. Albin Germek iz To* maja je imel 11. VII. svojo novo mašo na zasneženih Sv. Višarjah. Te sloves* nosti sc je udeležilo več sto romarjev iz Trsta in okolico in iz Zabnic.
Isti dan je opravil svojo prvo daritev v Sv. Križu pri Trstu domačin g. Rudi Bogateč.	/
G. Albin Germek je ponovil svojo novo mašo na Opčinah pri Trstu 25.VII.
Pri vseh teh novomašniških slavno* stih se je pokazalo, kako zelo coni naše ljudstvo še vedno svoje duhovnike. To so pričali povsod slavoloki, izbrano petje, sodelovanje otrok in vse mladi* ne, nagovori, darovi itd. Vse kaže, da komunizem še ni popolnoma izpridil našega ljudstva in da se zelo drami iz veri sovražne omotice, v katero ga je zazibal ta z narodnimi gesli zakrinkani sovražnik božji.
Novomašnikoma naša najiskTenejša vo* ščila /a uspešno delovanje v vinogradu Gospodovem!
Nov kanonik
Goriški stolni kapitelj je dobil 11. ka* nonika v osebi vlč. gospoda Josipa Ci* rotto, ki je bil rojen v Riese, kjer svet* niški papež Pij X., a deluje že mnogo let v naši nadškofiji. Novoimenovane* mu g. kanoniku čestitairto.
Duhovne vaje za dekleta
bodo tudi letos pri notrdumkuh v Gorici, in sicer od nedelje 22. avgustu zvečer do četrtka 26. avgusta zjutraj. Vzdrževalnimi je 1.200 lir. Udeleženke naj se priglasijo čim prej pri gor iškem voditelju Manjinih družb, kajti število prostorov je zelo omejeno. Vzdrževalnino je treba plačati ob priglasitvi.
Štandrež
Moji dobri farani!
Zadnje dni mi je pošta prinesla za* vojček, ki je vseboval poleg dragoce* nega namiznega križa tudi »Sočo« z dne
10.	in »Slovenskega Primorca« z dne 14. VII. Za vse sem Vam zelo hvaležen. Ker ne vem, komu bi se moral osebno zahvaliti za dar in pozdravna voščila, ker ste gotovo številni, se po našem listu zahvaljujem vsem tistim, ki ste me hoteli tako veselo' iznenaditi s po* membnim darom kakor tudi s člankom v »Slov. Primorcu«, s katerim ste od* govorili na ponesrečeni članek v »Soči«, ki bi hotel biti duhovito zbadljiv, a v resnici smeši pisec le samega sebe, ko skuša smešiti moje delo in trud v zad* njih šestih mesecih, ko je bilo treba raz* pršiti temo tako,, da bi se tudi v Stan* drežu delal dan, ki že žari in »Sočo« jezi, da škripa z zobmi.
-	Vašega članka v »Slov. Primorcu« sem toliko bolj vesel, ker sem gotov, da ga ni pisal tujec in plačanec, kakor je znani pisec v »Soči«, temveč iskreni domačini, ki jih vodj le požrtvovalna ljubezen za uresničenje gesla naših očetov: »Bog in narod!«
Vedite, moji dobri Štanderci, da je Vaš domači dušni pastir, dasi telesno odsoten, v duhu vedno pri Vas vseh, ker ga močno skrbi, da bi se ta čas so* vražnik vsega dobrega ne priplazil v so večji družbi v našo ljubljeno vas, ka* tera.mu je očividno najbolj pri srcu, in vsejal vanjo še nove in bolj strupene ljuljke in pomandral s svojo običajno brezsrčnostjo, kar smo že vsi skupaj odločno in brezpogojno branili!
Hvala za Vaša pozdravna voščila v »Slov. Primorcu« in hodite vsi prav lepo pozdravljeni, zlasti moji mladi prija* tel ji, ter na srečno svidenje v Štandre* žu, kjer bomo delali še in vedno več za Boga ini narod!	,
CamporoveretAsiago, 16. VII. 1948.
Vaš Artur Zalatel
Skalnica
bo imela svoj običajni mesečni shod v nedeljo 1. VIII. ob 4. uri pop. pri Sv. Ivanu.
Občinske volitve
Kot nam poročajo bo Slovenska de* mokratska zveza v Gorici nastopila s samostojno kandidatno listo.
Objava
Obveščamo srednješolec, da se bo izlet na Sv. Višarjc vršil dne 1. avgusta namesto v nedeljo 25. t. m. Odloži sc, ker še ni nakazan bencin.
* * *
Želeti bi bilo, da naši srednješolci k Marijinim svetiščem predvsem pobožno »romajo« in tako vsemu ljudstvu poka* žejo, da jih šola vzgaja v dobre krščan* ske izobražence. Op. ur.
Iz Slov. Benečije
Petindvajsetletnica
Dne 9. VII. je obhajal ugledni sloven* ski duhovnik Jožef Kramar svojo pet* indvajsetlctnico mašništva prav skrom* no v furlanski duhovniji Premariacco, kjer je za župnika od lanskega leta. Prej je ta gospod služboval v Landarju, a so je moral od tam umakniti radi rahle* ga zdravja, težke službe in raznih ne* všečnosti. Srcbrnomašniku želimo, da bi še okrepil in da hi zlato mašo pel med svojim ljudstvom, ki tako potrebuje vestnih in pogumnih domačih dušnih pasti rje v.
Ličen Alojzij
Ta gospod, ki je služboval v Logeh pri Breginju, je bil doslej nastavljen za dušnega pastirja v duhovniji S. Paolo al Tagliamento. Sedaj so ga premestili v Melino (Forame) pri Ahtnu (Attimis). t. j. v zadnjo vas Slov. Benečije. V novi službi mu želimo .obilo božjega blago* slova.
I	R O
Taka je označka za mednarodno or* ganizaeijo v pomoč beguncem in brez* domccm, ki jih je vihra druge svetov* ne vojne razgnala po svetu. IRO je bila ustanovljena po razpustu UNRRE in vsi smo pričakovali, da bo begunsko vprašanje s tem prišlo do rešitve in da sc bo ubogo ljudstvo, ki v prisilnem brezdelju moralno hira in umira po be* gunskih taboriščih, prišlo hitro do svo* jega novega doma in zaslužka.
Vemo, da je z namestitvijo milijonov begunčev združenih veliko težav in "za* prek, hvaležni smo tudi IRO za vso po* moč, ki jo je do sedaj naklanjala tem nesrečnim ljudem, zlasti našim sloven* skim brezdomcem, a njih bedno stanje in nekak zastoj pri izseljevanju nas si* lita, da naslovimo na vodstvo IRO po* ziv' in prošnjo, naj bi bolj pohitelo s prevozom preko morja.
Dokler pa morajo čakati odhoda, pro* simo:
I. Ker je brezdelje vir mnogega mo* ralnega zla, naj bi ljudi v taboriščih ta* ko zaposlili, da si bodo mogli kaj za* služiti.
II. Beguncev, ki imajo že svoje delo in zaslužek v Evropi, a se morajo iz* seliti, naj bi organizacija IRO ne odva* jala takoj po priglasitvi v taborišča, ampak naj bi jih pustila pri njih za* časnem delu do odhoda parnika, o ka* terem bi jih pravočasno obvestila, da se javijo v taborišču že pripravljeni na odhod.
III. Človečanski čut zahteva, da se, če je le mogoče, cele družine in ne samo očetje prepeljejo v novo domovino, medtem ko se matere in otroci puste v taboriščih brez sredstev.
Begunci in vsi ljudje, ki še človeško čutijo, bodo IRO iz srca hvaležni, ako bo pospešila izselitev teh vojnih žrtev.
—	Kontrolirati je treba tudi pohlepne ljudi, ki bi radi to dobrodelno organi* zacijo zlorabljali in izkoriščali v sebič* 110 namene.
Prihodnjič objavimo konec podlistka »Tigri« — apostoli.
Pripravljen je že nov, silno zanimiv podlistek.
Naše služabnice
(Nadaljevanje)
Dolžnost pokorščine
Družinska pomočnica je dolžna po* korščino svojim gospodarjem (in ne morda vsakemu razvajenemu frkolinu iz njegove družine) v vseh rečeh, ki se tičejo hišnega reda v okviru sprejetih dolžnosti.
Dolžnost spoštovanja
Družinska pomočnica naj spoštuje gospodarje in vse člane njegove druži* ne, kakor ima tudi sama pravico do dolžnega spoštovanja vseh ljudi, s ka* terimi mora živeti pod isto streho. Na* pram gospodarjem naj bo spoštljiva, postrežljiva, vljudna, krotka in prijaz* na, kajti tako bo njim in sebi olajšala skupno življenje.
Dolžnost ljubezni
Naloge, ki jih ima družinska pomoč* nica v svoji službi, je težko prav do pičice označiti tudi v najbolj podrobni pogodbi. Zlorabljati naj sc služabnica nikdar ne pusti, a iz ljubezni bo tu pa tam nujno morala storiti v družini mar* sikaj, kar v pogodbi ni bilo določeno, kajti v vsaki družini nastanejo tudi ne* predvidene potrebe in težave, kakor bolezen itd. Ljubezni in obzirnosti do* brc služabnice do gospodarjev pa mora odgovarjati enaka ljubezen in obzirnost gospodarjev do služabnice. Ljubezen m^d gospodarji in služabniki naj bo ti* sta sila, ki napravi iz delodajalca in delojemalca brata in sestro v Kristusu.
.(Nadaljevanje sledi).
Oglas
Neki goriški duhovnik je posodil (menda že lani) nekomu molitvenik: Dr. Vrečar, Kristus kraljuj (ljubljanska izdaja). Ker bi molitvenik nujno rabil, prosi ono pozabljeno in pozabljivo o* sebo (če se sploh še nahaja kje pod soncem), naj bi molitvenik vrnila. Lahko ga prinese kar na uredništvo SP. Ta gospod bi rad poslal posojeni mo*
1	< t v e n i k nekemu slov. duhovniku v An* glijo, ki bi ga nujno potreboval v duš* nem pastirstvu med našimi izseljenci.
-	Morda bi se našla kaka dobra oseba, ki bi bila pripravljena odstopiti svoj molitvenik z nedeljskimi evangeliji ali slov. misal ali slov. prevod sv. pisma novega zakona.
DAROVI:
Prijatelj iz Gorice 500; R. Č. iz Go* rice 1000; K. Č. iz Gorice 250; golobček 50; N. N. 100; Karlica, ki1 ta list1 ljubi in premišljuje, 100 L.
Bog povrni !
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
N. N. iz Solkana 500; iz Pevme*Oslav* ja: C. F. 1000; Gravner Jožef 500; Pri* možič Franc 500; Gravner Anton 250; Sfiligoj Katarina 250; Mikluš Albert 250; Mikluš Matilda 120; Mikluš Jožefa 50; Klanjšček Emilija 50 L.
Srčna hvala! Bog povrni!
Odgovorni urednik
Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna - Gorica
DOMAČE NOVICE
„TIGRI“ -APOSTOLI
0 23®
Celo noč je snežilo. Na šolskem dvorišču se bije bitka s sneženimi kepami. Kar se ustavi avto pred vrati; visok strankin uradnik izstopi in zakliče z rezkim gla* som v prostor, kjer se vrši metež ; » Gruča »Tiger«, nastop ! «
Kako hitro so vsi v vrsti ! Vsa čast jim !
» Poveljnik gruče naj stopi naprej ! «
Pavel odkoraka naprej in obstoji kakor, ulit iz brona. Dobro ve, kaj bo sedaj z njimi. Tovariši pa Ra ne zapuste.
»Si res kristjan?«
»Da, kristjan sem,« se glasi pogumni in samo* zavestni odgovor,.da ga vsi slišijo.
»Poskusil si vcepiti tudi svojim tovarišem to praz* no vero ? «
» Da ! «
» Prokleto ! Ali ne vidiš, da si postavil svoje živ* Ijenje v nevarnost ? «
» Le ustrelite me ! Ne boste me odtrgali od Kri* stusa ! Po njem sem. postal srečen in vesel fant. Naj bi ga za to izdal ? Poglejte moje tovariše ! Ali se vam ne dopadejo ? «
»Najboljši so v celem mestu !«
»Vprašajte jih, komu se imajo za to zahvaliti! Ko so bili še brezbožni, so bili podobni roparjem. Ali niste tudi vi uvideli tega ? « » No, da ! Priznam tvoje zasluge, zato te hočem
obvarovati in te ne bom preganjal. 'Poda oddati moraš obleko in poveljniški znak. Izključim te iz stranke. Tu* di šole ne boš več obiskoval in živilskih nakaznic ne dobiš več. Dam ti dober nasvet : zapusti mesto, da ne boš imel opravka s tajno policijo. Tovariši, kdo izmed vas hoče poveljniški znak ? «
Nihče se ne gane.
» Ti, Sergij ? «
» Samo če smem voditi gručo v istem duhu kakor Miša ! «
»Prokleta sodrga! Vam bom že dal poveljnika, ki vam bo izbil iz glave vašo trmo ! «
Zvečer se znajdejo » tigri « pri svojem » izklju* čenem « poveljniku in ga skušajo tolažiti.,Pavel jim brani : » To ni nič ! Moja naloga je pri koncu, zdaj se začne vaša. Upam, da sc smem zanesti na vas. Zato grem jutri na pot v Sibirijo. Da boste vedeli : peš ! S tem vam bom izprosil moč, da boste Zveličarju dano prisego tudi ^vesto izpolnili. Tam poiščem duhovnika Gregorja in mu bom poročal o vaši gorečnosti. Sergij, ali ti smem zaupati svojega brata ? Vem, da bo pri tc* bi dobro zavarovan ! «
»Da, jutri zjutraj pridem po njega. Starši so sc spreobrnili in ga bodo z veseljem vzeli k sebi. Moj brat bo ! Veseli me, da ti morem povrniti, kar si storil zame.«
» Potem smem: potolažen oditi. Ogenj, ki sem ga na Volgi prižgal v vaših srcih, bo gorel naprej. Toliko zaupanja imam do vas ! «
»Bodi gotov ! Ne bo ugasnil! Kdaj se pa spet vr* neš ? «
» Na to pa nikar ne mislite ! Najbrž nikoli ! Po*
magal 'bom duhovniku pri njegovem' težkem delu in ko umre, ostanem jaz tam še naprej, da bom; pomagal dr it* gim kristjanom. Videli pa se bomo v nebesih, prav go* tovo ! «
S Rezkim srcem sežejo »tigri« svojemu poveljniku v roko in vsak se mu še enkrat zahvali s solznimi očmi za dobroto, ki mu jo je izkazal. Kar začuti Pavel, da mu prasketa pismo v žepu. Pozabil ga je prebrati. S poljskega poslaništva je.
» Počakajte še malo. Morda je kaj notri, kar se tiče vas... Glejte novico ! V sosednji četrti mesta je zopet en duhovnik ! Tukaj je njegov naslov. Bolje vam bo pomagal kot jaz in vas bo še naprej uvajal v krščan* stvo. Sergij naj mu jutri nese Najsvetejše nazaj. Zdaj vam nisem več potreben. Storil sem svojo dolžnost. Obvaruj vas Bog ! «
«» «)> <(»
Drugega dne je prišel Sergij po malega Dimitrija. Od očeta je prinesel Pavlu za dolgo pot v Sibirijo de* bel kožuh. Dimitrij joče, ko poda roko svojemu bratu. Ta ga tolaži : » Ne jokaj, Dimitrij ! Saj si vrl dečko in veš, da bom mislil vedno nate in da me boš zopet videl v nebesih. Če pojdem pred teboj tja, izročim očetu in materi tvoj pozdrav in jim povem, kako iz* vrsten fant si postal. «
Sežeta si zadnjikrat v roke in Pavel gre na pot v pregnanstvo. Zdaj pa zdaj pride še kak tovariš in mu stisne par rubljev v roko, da bi ne gladoval na dolgi poti.
( Nadaljevanje )