Rodila se je kot zastava miru v mavričnih barvah brez obednega napisa. Potlè so dodal besiedo Mir, vsak v svojim iziku... takuo, de vsak od nas tle v Benečiji je sada parsiljen sam sebe se vprašat duo je, duo san, kdo sem? Gino Strada, Emergency, je že pred vojno v Afghanistanu vpraSu ljudi zdrave pameti an dobrega sarca, naj obiesijo na okna bielo ar juho za mier al pa bieu flo- kic, cunjico bielo ta za pest ali za obra-mance ruksaka al pa Se za kjuCavnico vrat od hiše. Vse tuoi parnašan napri samuo zak velika naobarnost je, de vsa tale “mirolov-Sčina" rata samuo prazna navada, “moda” , an atù se vse ustav, kot nanucna, jalova stvar. BarCanj beri na strani 4 Si voterà dunque domenica 8 e lunedì 9 giugno. Questa la data scelta dal presidente dimissionario della Regione Renzo Tondo per la consultazione dalla quale scaturirà il nuovo governo regionale. . Un piccolo sgarbo, quello di Tondo, al centro-destra che non l’ha voluto come candidato (ma la decisione, come si sa, è stata presa ad Ar-core) e che aveva chiesto Regione, si vota F8 giugno più tempo per far dimenticare all’elettorato le polemiche di queste ultime settimane. La comunicazione ufficiale della data delle elezioni è stata fatta nel corso della riunione di giunta av- venuta martedì 18 marzo. Tutto insomma procede come sempre, compresa l’attività politica regionale. Oggi, giovedì 20, la giunta regionale però deve decidere se accettare o respingere le dimissioni di Tondo. Tutto pare ancora possibile, compreso un dietrofront del presidente. Le sorprese nel Polo, d’altra parte, in questi ultimi tempi non sono mancate. CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimaiajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 12(1146) Čedad, četrtek, 20. marca 2003 Za predsednika Trbiž SSO notrdili vabi UUV/ UUll villi n n |\ i § na Sergija Pahorja koncert Nov izvršni odbor Sveta slovenskih organizaciji je prejšnji teden potrdil za predsednika SSO Sergija Pahorja. Člani odbora, ki prihajajo iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, so izvolili tudi tri podpredsednike. Podpredsedniki SSO so tako Marij Maver za Trst, Janez Povše za Gorico in Giorgio Banchig za videmsko pokraj ino. Novost je v bistvu Povše, ki je zamenjal Damijana Paulina. Slednji ostaja v vodstvu organizacije, ki je vendarle na “vrhu” zabeležila, kot smo že pisali, nekaj novih prihodov. Potrditev Sergija Pahorja pomeni v bistvu tudi potrditev določene smeri in seveda sodelovanja s sosednjo “krovno”, to je SKGZ. Sodelovanje sicer ni bilo nikoli v dvomu, občni zbor SSO, ki je izvolil izvršni odbor (slednji pa za predsednika Pahorja), pa nikakor ni bil nekaj formalnega. Predvsem v delovnem zasedanju, ki je bilo v Devinu, so člani organi- zacije spregovorili o aktualnih vprašanjih manjšine, o stopnji sodelovanja med dvema “krovnima” ter o odnosu med organizacijami civilne družbe in strankami, v primeru SSO predvsem s SSk. Razprava o vprašanjih manjšine se je nadaljevala tudi v izvršnem odbo- Predsednik SSO Sergij Pahor ru, saj problemov ne manjka. Predsednik Pahor, ki mu voščimo dobro delo, pa bo v tem mandatu očitno opravljal tudi “posredniško” vlogo med različnimi generacijami, ki so zastopane v samem vrhu SSO. Nedvomno bo diskusija nov in zanimiv prispevek k življenju slovenske manjšine in njene organizirane civilne družbe. Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline vabi na že tradicionalno pevsko revijo, na kateri se srečujejo pevski zbori iz vsega slovenskega prostora na Tromeji in sicer iz Avstrije, Slovenije in Furlanije-Juljsike krajine. Koncert revije Koroška in Primorska pojeta 2003 bo v nedeljo 23. marca ob 14.30 uri v kulturnem centru na Trbižu. Na prireditvi, ki ima pokroviteljstvo občin Naborjet in Trbiž ter Gorske skupnosti bo nastopilo šest pevskih zborov. Na sporedu so: mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca, ki ga vodi prof. Jože Ropitz, moški pevski zbor Kras iz Opatjega sela v Sloveniji, ki ga vodi Pavel Pahor, kvartet v Črnicah Radiše s Koroške (dirigent Nužej Lampichler), vokalna skupina Vinika iz Dobrova v Sloveniji, ki jo vodi Franka Žgavec, kvintet Foltej Hartman iz Pliberka na Koroškem, ki bo zapel pod vodstvom Martina Kušeja, oktet Castrum iz Ajdovščine, vodi ga Nadja Bratina ter Višarski kvintet iz Ukev, ki ga vodi Anna Missoni. naroči se na naš tednik ?■‘«-jsi: tednik Slovencev videmske pokrajine Z veseljem za mir an po sloviensko Ljubezen an skarb za mier vsak v svojem jeziku B duello Bly-Guerra è già iniziato Il duello tra Alessandra Guerra e Riccardo Illy per la presidenza della Regione è in sostanza cominciato. I giornali hanno già pubblicato i primi sondaggi svolti dallo Swg di Trieste. Vanno naturalmente presi con le dovute cautele in quanto le competizioni elettorali odierne comportano * “guerre” di sondaggi con il fine di influenzare l’elettorato. I sondaggi pubblicati vedono in testa Illy con il 44,2 per cento sulla Guerra con il 37,5 per cento. Questo sondaggio si rifà al gradimento personale. Più vicine le coalizioni. Il centrosinistra ha recuperato attestan- dosi sul 42 per cento. Il centrodestra è arretrato al 43 per cento, a febbraio ne aveva il 47,5. A completare il risultato dell’Intesa Democratica ci sarebbero il terzo polo con 1’ 1,4 per cento e Rifondazione comunista con il 4,7 per cento. Tra i partiti guadagnano i DS e la Margherita nel centrosinistra, la Lega, AN e l’UDC nel centro-destra dove perde Forza Italia. I risultati vanno dunque letti con cautela. I motivi sono semplici. La Cdl sta uscendo da una bufera per la designazione del candidato per la presidenza. Lo scontro Tondo-Guerra, risolto ad Arcore e Roma, ha la- sciato “feriti” sul campo. Il gentile Antonione ha rilasciato a Repubblica un’intervista di fuoco contro Scajola ed altri dirigenti di FI, salvando solamente Berlusconi. Saro medita vendetta. Il più conciliante sembra Tondo. E chiaro però che nella Casa di Berlusconi faranno di tutto per compattare la maggioranza sul nome di Alessandra Guerra e dopo le elezioni si vedrà. Sta di fatto che nel centro-destra, stando ai sondaggi, i singoli partiti sono più forti che nel centro-sinistra, dove a fare la differenza è II-ly. (am) segue a pagina 2 Prihaja fcwuAP ($®MG8@aa /w Četrtek, 20. marca 2003 Conclusa la ristrutturazione della sede di Cividale Un “maquillage" per l’ufficio postale D duello Ely-Guerra segue dalla prima Il centrosinistra è dunque in ripresa, non è stato però ancora raggiunto l’accordo con Rifondazione comunista (sino al momento in cui stiamo scrivendo). Il peso dei comunisti rimane essenziale anche in vista di una possibile ripresa di Alessandra Guerra che sta appena entrando nel vivo della competizione. Illy aveva più tempo. Ne è prova il libro “Illy for president” che riporta una lunga intervista con il candidato presidente del centro sinistra condotta da Giancarlo Re. Il libro è corredato da materiale fotografico e si conclude con un colloquio con la moglie di Illy Rossana Bettini, e questa è la parte più personale su II-ly. Il nocciolo dell’intervista con Illy è il suo programma, che è poi quello di Intesa Democratica, esposto in modo ragionato e non retorico. Proprio su alcuni punti programmatici vi sono però disaccordi con RC... (am) Con l’inaugurazione avvenuta venerdì 14 marzo è stato riaperto l’ufficio postale di Cividale, in largo Boiani. Alcuni mesi di lavoro di ristrutturazione hanno prodotto un sano “maquillage”. Interno irriconoscibile rispetto a prima, con una sala per le consulenze, i vetri abbattuti tra il personale e il pubblico, un percorso tattile per non vedenti e numerose telecamere tra le novità apportate. A presenziare alla cerimonia sono stati, oltre al sindaco di Cividale Attilio Vuga e all’assessore provinciale Renato Carlantoni, il membro del consiglio di amministrazione di “Poste italiane” Mauro Michelon, la direttrice della filiale di Udine Maria Teresa Rilotta, ed il capo del personale del Nord-est Roberto Mazzi. Nel suo intervento Vuga ha annunciato la probabile realizzazione di uno sportello postale nella zona di Rualis. Pisrao iz K Stojan Spetič 't Kaj bo storila Italija ob angloame-riskem napadu na Irak mimo in proti volji svetovne javnosti in Združenih narodov? Ob Sagri dvoumnosti in sprenevedanja je res težko razumeti, vendar nekaj je dovolj jasno: Berlusconi bi najraje bil z vsemi, a ga neki notranji laklajski vzgib sili, da podpira Georgeja W. Busha, Čeprav mu slednji ni dokazal prevelike naklonjenosti. Prej nasprotno. Za vojno so se Bush, Blair in Aznar dogovorili na Azorih. Berlusconija ni bilo. Niti ga niso vabili. Pa tudi sicer ni mogel priti, Čeprav ga je zelo mikalo sedeti v tej zgodovinski druSCini. Zato je deloma kriv bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki je sicer znan zaradi svoje naklonjenosti do Amerike in militarističnih popadkov, a se kot katoličan vendarle uklanja tudi papeževim visokim in strogim pozivom. No, Cossiga se je spomnil, da je bil svoj Cas državni poglavar, pa je vzel pero in napisal pismo Ciampiju na Kvirinal. Opozoril ga je na ustavno določilo, po katerem “Italija zavrača vojno kot sredstvo reševanja mednarodnih sporov”, razen v okviru mednarodnih zavezništev in ustanov. Skratka, brez sklepa varnostnega sveta OZN, je napad na Irak nelegitimen, navadno kršenje mednarodnega prava. Ustavnega določila, dodaja Cossiga, ne more spremeniti niti parlament. Varuh ustavnosti pa je predsednik republike Ciampi, ki je obenem tudi poveljnik italijanskih oboroženih sil. Cossiga je zato Ciampija posvaril, naj ne dovoli vstopa ali kakršnegakoli sodelovanja Italija v vojni, sicer bo za kršitev ustave odgovarjal sam. V tem primeru bi namreč državni poglavar zagrešil nič manj kot veleizdajo. Pravijo, da je Ciampi po posvetovanju s skupino poznavalcev ustavnega prava Cossigi pritrdil, nato pa v daljšem pogovoru Berlusconiju priporočil, naj ne potuje nikamor, predvsem na Azore ne. In ni šel. Bush se mu je pozneje zahvalil za izraženo podporo, medtem ko je obrambni minister Martino hitel zagotavljati, da so vojaška opo- rišča in zračni prostor na razpolago ZDA. O tem je politična razprava še v teku. V Italiji je vsekakor izbruhnilo ogorčenje. Ljude so na ulicah, začetek vojne soupada s splošno stavko. Vse se zaostruje. Zato ne gre jemati ležerno niti spora, ki je izbruhnil v sami Berlusconijevi družini. Njegova žena Veronica Lario je namreč dala intervju za revijo “Micromega”, ki jo vodi Flores d’Arcais, eden izmed italijanskih izobražencev, ki ne skriva svoje odkrite mržnje do najbogatejšega Italijana. V intervjuju, ki ga je deloma ponatisnil vodilni milanski dnevnik “Corriere della sera”, Veronica podpira mirovniška gibanja in demonstracije, za katere trdi, da predstavljajo pristno in najglobje hotenje ljudstva. Gospa Veronica je tudi razodela, da so tudi njeni sinovi odločni nasprotniki vojne. Ne glede na zlobne namige, ki jih je v Kjobenhavnu konec leta Berlusconi spušCal na raCun lastne žene, mislim, da se je med njima nekaj prelomilo. Ze dalj Casa ju ni videti skupaj, Berlusconi raje Vdčefja z Bossi-jem in Finijem, žena z otroci pa živi v drugi vili. Glasnik protiglobalistov je objavo intervjuja komentiral z besedami: “Dobrodošla, tovarišica Veronica.” 23. marec odločilen za Slovenijo V nedeljo bosta v Sloveniji referenduma, s katerima se bodo Slovenci odločali o vstopu v Evropsko unijo in v zvezo NATO. Na podlagi zadnjih javnomnenjskih anket so Slovenci veliko bolj naklonjeni vstopu v EU, manj pa je takih, ki se ogrevajo za vstop v Nato. Na podlagi zadnjih anket podporo vstopu v Nato je dalo 48,1 odstotka vprašanih, za včlanitev v EU pa se je odločilo 78,4 odstotka anketirancev. Obeh referendumov se bo zagotovo udeležilo 61,7 odstotka volilnih upravičenčev, 14,9 odstotka Slovencev pa so se dokončno odločili, da na referendumih ne bodo glasovali. V podporo vstopu Slovenije v EU in Nato je prišlo kar nekaj najvidnejših evro-atlantskih osebnosti. Med njimi bi omenili obisk Prodija, ki je pustil pozitiven vtis v slovenskem političnem in javnem mnenju. Pred nekaj dnevi pa je v slovensko prestolnico prišel generalni sekretar Sveta EU in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na sreCanju s slovenskimi državniškimi predstavniki je podčrtal dejstvo, da v nedeljo je prdl Slovenijo pomemben izziv, saj bo na referendumih o vstopu v Evropsko unijo in zvezo NATO preverjala voljo ljudi, ali ti želijo biti del velikega izziva izgradnje EU in NATO prihodnosti. Vendar pa niti jutrišnja EU niti jutrišnji NATO ne bosta popolna brez pomembne države, kot je Slovenija. Kot je poudaril Solana, ima EU z odločitvijo o širitvi in oblikovanjem institucionalnih reform za veCjo učinkovitost in veCjo prepoznavnost povezave na mednarodnem prizorišču fantastično priložnost. “Slovenija je zelo dober primer, kaj lahko drža- Lojze Peterle va v kratkem Casu doseže, kako se lahko prilagodi novim izzivom današnjega in jutrišnjega dne in kako lahko postane zelo dobra nova Clanica EU.” Slovenskim oblastem je Solana, ki je poudaril, da je dober poznavalec in velik prijatelj Slovenije, Čestital za napredek države. Kot je poudaril, bi bila Slovenija gotovo med prvimi državami v skupini tistih, ki “so naredile svojo domaCo nalogo ter prevzele svoje dolžnosti in odgovornosti, da bi bile dobre in trdne partnerice EU in NATO”. Sicer o Evropi se je govorilo tudi v Trstu ob priložnosti obiska Lojzeta Peterleta, predsednika parlamentarne komisije za evropske zadeve ter Člana predsedstva Konvencije o prihodnosti Evrope in Omizja o trajnostnem razvoju Evrope. Bivši slovenski premier in zunanji minister je podčrtal, da se v okviru Konvencije že dalj Casa zavzema za to, da bi bile narodne manjšine in jezikovna raznolikost primerno omenjene v prvem delu bodoCe evropske ustave. Glede vstopa Slovenije v EU in Nato je Peterle bil dokaj jasen: “Že dolgo ne vidim nobene boljše alternative in menim, da je to dolgoročno za Slovenijo edina koristna in sprejemljiva izbira.” (r.p.) La domenica dei referendum Il voto di domenica Domenica 23 marzo gli sloveni andranno al referendum per dichiarare se concordano con l’adesione all’UE e con l’integrazione della Slovenia nella Nato. Intanto in queste ore si susseguono i sondaggi d’opinione. Ed è interessante notare come la percentuale delle persone favorevoli all’integrazione europea ed atlantica stia crescendo anche nelle ultime ore. L’ultimo sondaggio del quotidiano Deio, pubblicato sabato 15 marzo, evidenzia un 79,6 per cento di favorevoli all’UE ed un 54 per cento di favorevoli alla Nato, valore quest’ultimo il più alto fin qui registrato e sul quale probabilmente ha influito l’omicidio del premier DjindijC in Serbia. Solana a Lubiana I temi della costruzione della nuova Unione Europea e della Nato del futuro sono stati al centro dei colloqui che ha avuto a Lubiana nei giorni scorsi il segretario generale del consiglio d’Europa e responsabile della politica estera e della sicurezza Javier Solana. In Slovenia ha incontrato il capo dello stato Janez Drnovšek ed il presidente del consiglio Tone Rop. Quadrilaterale a Portorose I presidenti dei parlamenti della Quadrilaterale (Croazia, Italia, Slovenia e Ungheria) sostengono in modo convinto il processo di allargamento dell’UE e della Nato ed esprimono la speranza che entrambi i processi contribuiscano ad affermare la stabilità, la pa- ce ed il benessere di questa parte dell’Europa. Lo ha dichiarato lunedì 17 marzo il presidente del parlamento sloveno Borut Pahor che ha avuto ospiti a Portorose i colleghi croato TomCiC, ungherese Szili e italiano Casini. I presidenti hanno assunto una posizione comune riguardo l’Iraq, esprimendo il desiderio che venga disarmato in modo pacifico e comunque nell’ambito delle risoluzioni del Consiglio di sicurezza dell’Onu. Lotta aH’alcolismo Lunedì 17 è entrata in vigore in Slovenia una legge che si prefigge di ridurre drasticamente il consumo di alcool. La legge vieta la vendita di alcolici ai minori di 18 anni ed a quanti danno segni di ubriachezza. E’ vietata la vendita di alcool tra le 21 e le sette di mattina e dei distillati fino alle 10 di mattina. E’ inoltre vietata la vendita di sostanze alcoliche in prossimità di scuole, strutture sanitarie e sporti- ve, almeno un’ora prima delle competizioni sportive e durante il loro svolgimento. Vietato l’alcool sul posto di lavoro. Le multe vanno da 100.000 a 3 milioni di talleri. Allarme incendio La direzione nazionale per la difesa ed il soccorso, lunedì 17 marzo ha lanciato l’allarme per il grande rischio di incendi. E’ quindi vietato bruciare sterpi o u-sare fuoco all’aperto, buttare cicche di sigarette o altre sostanze che possono provocare incendi. Il controllo è stato notevolmente accentuato. Kultura novi matajur Četrtek, 20. marca 2003 La recensione Quel filo di spago tra Zverinac e Roma Un giorno Gianni lasciò Zverinac. Sognava di fare l’attore ln Yugoslavia, ma il pragmatismo e la saggezza della nonna gli consigliarono vie Più concrete: gli studi all’I.S.E.F. di Napoli, l’insegnamento, la stabilità. Il teatro sarebbe comunque tornato inaspettatamente nella vita di Gianni, molti anni dopo. Inizia così il nuovo libro che Gianni ci ha regalato, raccontandoci le sue peregrinazioni e avventure fuori dal mondo fiabesco e senza tempo della Benečija della sua infanzia. S’intitola “Un filo di spago” e sorvola le città, l’affanno dell’adattamento a luoghi nuovi, la fatica dello studio, la discontinua padronanza di italiano e sloveno con il passare degli anni e delle necessità comunicative. E’ uno spago, quello del titolo, semplice e ruvido, che mostra schiettamente la sua natura, che lega delicatamente e in modo indissolubile ciò che veramente resta nella memoria e determina la crescita spirituale di un individuo: gli incontri, le amicizie. Un libro di ritratti, di legami, di condivisione di e-sperienze che punteggiano una vita in perenne progressione professionale e perso- ■V'-' ■ ■ naie, vissuta con entusiasmo, leggerezza, intensità. Nell’esperienza di Gianni si intravedono gli apporti di tutte le persone che ne hanno attraversato il cammino: la simpatia e concretezza della nonna, l’umanità e regalità del prof. Lambertini, i modi scanzonati dei compagni di studi all’I.S.E.F. Anche i luoghi e le attività sono quasi umanizzati e avvicinati con rispetto e sensibilità, retaggio di un intimo rapporto con la natura materiale imparato in Benečija. Nel racconto di Gianni le metropoli appaiono familiari perchè disegnate attraverso le voci e gli atteggiamen- ti delle persone, così come la scherma non è rappresentata come lotta, ma nel suo aspetto di dialogo, di scambio, nella sua veste di danza rituale, nella sua eleganza. Il filo di spago lega così le varie tappe di un’esperienza di vita volta al confronto, alla crescita continua, alla comprensione, in cui sia la cultura popolare che lo studio hanno avuto un ruolo fondamentale. Con le sue parole Gianni racconta la Benečija a chi non l’ha mai vista e ne testimonia la cultura, la vitalità, l’inaspettata ricchezza che questi luoghi e i suoi abitanti sono capaci di offrire. A noi che siamo qui ricorda le risorse della nostra tradizione, risveglia la consapevolezza delle nostre opportunità, propone uno spunto per riflettere su ciò che veramente conta in una esperienza di vita. Michela Predan Gianni Tomasetig, “Un filo di spago - Dalle Valli del Na-tisone a Roma”, CISU 2002 Cas za vpis na seminar v Ljubljani in poletne tečaje v Portorožu Več tečajev slovenskega jezika Vsem, ki bi radi poglobili svoje znanje slovenskega jezika, a tudi kulture in književnosti, naj povemo, da se je začelo vpisovanje za poletni seminar v Ljubljani in poletni tečaj slovenskega jezika v Portorožu. Prvi je Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo Ze 39. po vrsti. Potekal bo od 30. junija oziroma 7. julija do 19. julija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Namenjen je izključno slavistom, slovenistom in kulturnim delavcem. Deseti poletni tečaji slovenskega jezika na Obali pa bodo potekali v Portorožu od 28. julija do 10. avgusta. Za informacije: Zavod za slovensko izobraževanje - Speter -0432/727490. 3 Primorska poje je v polnem teku V nedeljo 23. koncerta na Trbižu in v Gorici Krivapete, un mondo mitico da preservare Esce il libro di Aldina De Stefano Si intitola “Le krivapete delle Valli del Natiso-ne. Un’altra storia” il libro di Aldina De Stefano che sarà presentato venerdì 28 marzo, alle 20.30, nella sala consiliare del Comune di S. Pietro al Natisone. E’ lo sviluppo di una tesi di laurea che la Comunità montana aveva presentato nel febbraio 2000 e che ora esce come pubblicazione edita dalla Kappa Vu in collaborazione con lo stesso ente montano e con il contributo della Banca di Cividale. Le krivapete sono dunque le protagoniste di questo volume. La De Stefano, basandosi sulla tradizione popolare orale, e quindi sui racconti di molti valligiani, descrive il mondo di queste figure femminili mitiche e simboliche, identificate spesso come “streghe dai piedi rovesciati, donne selvagge”, ma anche “donne sante e sacre”, “sagge e sapienti”. Al materiale raccolto, alle leggende, ai riferimenti a figure come le streghe o i benandanti, alle immagini (tra cui quelle di Luisa Tomasetig e dei bambini della scuola bilingue di S. Pietro) si aggiungono nel libro gli interventi di Gianpaolo Carbonetto, Alessandra Kersevan, Bruna Dor-bolò, Zi va Gruden, Loredana Drecogna, Eddi Bergnach e Maria Valeria Miniati. Alla presentazione di venerdì 28 interverranno, oltre all’autrice, il presidente della Banca di Cividale Lorenzo Pelizzo, il commissario della Comunità montana Giuseppe Sibau, il sindaco di S. Pietro Bruna Dorbolò, la professoressa Maria Valeria Miniati e la direttrice della scuola bilingue Ziva Gruden. Le letture saranno a cura di Marina Cer-netig. Je že dosti let, odkar tudi pevski zbori iz videmske pokrajine sodelujejo na reviji Primorska poje. Kot je tudi naSim bralcem znano, ne gre le za kulturno manifestacijo, ki se odvija na obeh straneh italijansko-slovenske meje in. zaživi na 28 koncertih, Primorska poje je pravo zborovsko gibanje, ki nima primerjave. Pomislimo samo, da bo letos na 28 koncertih zapelo 170 pevskih zborov, kar pomeni kakih 2.500 - 3.000 pevcev. Prvi med beneškimi pev ci so nastopili mladi Beneških korenin, ki so v soboto nastopili na koncertu v Postojni, kjer so bili prav toplo sprejeti. Druga dva koncerta z našo “lokalno” noto sta na sporedu v nedeljo 23. marca. Prvi bo v kulturnem centru na Trbižu, kjer, kot poročamo drugje, se bosta srecala Primorska in Koroška poje. Drugi bo v Kulturnem centru Bratuž ob 17. uri. Nastopil bo tudi moški pevski zbor Matajur iz Klenja. Tudi v Trstu, v cerkvi sv. Jakoba, bo odmevala beneška pesem. Na koncertu v soboto 12. aprila ob 20.30. uri bo zapel mešani pevski zbor Pomlad iz Podbonesca. Primorska poje se bo za videmsko pokrajino sklenila s koncertom v cerkvi svetega Florjana v Zavrhu, v visoki Terski dolini. A Cividale un’iniziativa realizzata dall’associazione “Arteinventando" Tamburi Afro, un concerto e un corso Un “Concerto di tamburi Djembé e Doun doun”, con Roberto Lugli e le Officine ritmiche, è in programma per domenica 23 marzo, alle 18, nel teatro delle Orsoline di Cividale. L’iniziativa si deve all’associazione “Arteinventando” ed è realizzata in collaborazione con l’amministrazione comunale. '5 L’associazione organizza anche un corso per giovani e adulti di tamburi Djembé, tenuto da Lugli, della durata di tre mesi a partire dal 25 marzo. Per informazioni si può telefonare alla segretaria di “Arteinventando” (0432.701681) da lunedì a venerdì dalle 17.15 alle 20.15. Cividale, sala Sonisi Venerdì 21 marzo ore 20.30 “Mardeisargassi” di Michele Obit Viaggio poetico sulle onde della musica Ass. Cibo & Benessere Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji “To drži, ker nam ni da-“a možnost, da bi obcudo-VqH na.Se ustvarjalce, naSe imetnike, igralce, pevce in sP°rtnike, toda Slovenci jih ‘majo. Kar me je najbolj Pnzadelo od vašega mono-°Sa, je dogodek, ki ste ga Povedali o trpečem otroku v bolnišnici. Mogoče se ne zovedate, da se poslužujete rivice, ki ste jo sami na-P'avili, v opravičilo in do- kazovanje, da imate prav. S krivico me prepričujete, da je vaše ravnanje pravilno, ko odklanjate naSe pravice. Ali je to nezavedno ali pa je vrhunec cinizma!” “Ne eno, ne drugo! Kako to misliš?" “Predvsem se otroku ni godila krivica po krivdi matere, kot vi zatrjujete. V bolnišnici bi moralo biti osebje, ki bi razumelo tudi nas jezik. Sploh sem mnenja, da bi morali mi dobiti pravico do proporcionalne zaposlitve po vseh javnih ustanovah in uradih, ki imajo vsakodnevne opravke s Slovenci." “Kaj Se! Kmete vam bomo zaposlili po uradih, na sodiSčih in bolnicah!” mu je zabrusil Bruno in nadaljeval: “Dali smo vam uradnike, občinske in celo postne, ker vi niste zmožni upravljati postnih uradov. Vozite se z našimi vlaki, ladjami, avtobusi...”. “Da, v tujino!” mu odvrne Tončič. “Da, tudi v tujino! Kaj smo mi krivi, če ste se rodili v tako nesrečnem kraju?” ga je vprašal Bruno in nadaljeval : “Vi niste zmožni izdelati niti bicikla. Kakšno zavednost, kakšen ponos morete imeti, če ne znate nič, če nimate nič in če ne morete živeti brez nas?” “V belgijskih rudnikih znamo živeti brez vas!” mu je upadel v razlaganje Tončič. “Potne liste smo vam dali mi!” mu smeje odgovori vzgojitelj. “Od nas ste se marsikaj naučili,” je povzel, “in še mnogo se boste naučili. Naučiti smo vas morali celo, kako se morajo oblačiti civilizirani ljudje!" Njegovo razlaganje je dosegalo vrhunec zaničevanja. To je Tončiča strašno bolelo. Užalil je njegov ponos, a se mu ni upal več ugovarjati, zato je vzgojitelj nadaljeval: “Res je, da niste Se vsi sprejeli naših vzvišenih običajev v oblačanju, saj vidimo le Se nekatere vaše ljudi v našem Starem mestu tako oblečene, da so po eni strani posmehovanja, po drugi pa pomilovanja vredni. Ze od daleč jih spoznaš, da so od tam gor. Posebno so smešne vaše stare ženice s tistimi črnimi rutami na glavi, z dolgimi krili in predpasniki." Zvonec je pozvonil k učni uri, a Tončič bi se bil najraje vlegel v posteljo, tako je bil žalosten, utrujen in zdelan. Bruno ga je prijateljsko sunil v hrbet, vesel svoje pridige in zadovoljen, da je “kulturno” opral možgane gorskemu uporniku. Izidor Predan gre naprej - 22 Aktualno Consiglio comunale a S. Pietro al Natisone Viabilità, un nuovo appello alla Provincia Consiglio comunale a-nomalo a S. Pietro, quello di mercoledì 12 marzo. Non tanto per il gran numero di interrogazioni alla giunta presentate dal capogruppo della maggioranza Giuseppe Marinig (“assoldato” ironicamente dall’opposizione tra le proprie fila) quanto perché a presiedere l’assemblea è stato, assente il sindaco Bruna Dorbolò, il nuovo vicesin-daco Nino Ciccone. Quest’ultimo sostituisce nella carica Giuseppe Blasetig, da poco eletto nel direttivo del nuovo Comprensorio montano. Tra gli argomenti all’ordine del giorno, anche una mozione di Marinig che ha raccolto tutti i voti del consiglio. In essa si chiede alla Provincia un intervento in alcuni punti pericolosi della viabilità provinciale: presso l’incrocio di Ponte S. Quirino, i Casali Galan-da di Azzida, sotto il costone della stessa frazione e in viale Azzida. Ciccone ha annunciato che alcune iniziative per migliorare la sicurezza sui tratti sono già Nino Ciccone è stato nominato vicesindaco di S. Pietro in progetto. Per Sergio Venturini, della minoranza, rimangono altri “punti neri” irrisolti, mentre Renato Osgnach ha lamentato gravi carenze nella segnaletica orizzontale e verticale. Alla fine però l’appello alla Provincia è passato all’unanimità. Marinig ha in ogni caso tenuto banco con le sue interrogazioni, alcune delle quali (sulla costituzione del distretto artigianale della Si chiama “Tam tam” e via radio parla le lingue del mondo E’ iniziato a Radio Onde Furlane il nuovo ciclo del programma radiofonico settimanale “Tam tam”. Il programma è sostenuto dalla Provincia di Udine, assessorato alle Politiche sociali, nell’ambito di “Equal: il Friuli alla prova dell’accoglienza”. Equal è un’iniziativa comunitaria finanziata dal Fondo Sociale Europeo, parte integrante della strategia dell’Unione Europea per l'occupazione. Il Progetto “Il Friuli alla prova dell’accoglienza - Nuove etnie e processi di integra-7. me” considera le diverse ' ecettature del processo i: viatorio e intende realiz- e azioni specifiche che ìvestano in positivo i diersi momenti del percorso el migrante nel Paese di .isediamento (l’arrivo, la stabilizzazione, il ricongiungimento familiare, l’eventuale rientro nel Paese d’origine). 11 Progetto si articolerà nell’arco di tre anni e terminerà nel 2005, In questo contesto si inserisce il programma radiofonico “Tam tam”, un’esperienza fra le prime in Italia a coinvolgere, quali attori principali, gli immigrati stessi. La trasmissione offre un ampio numero di notiziari in lingua per gli immigrati presenti sul territorio. E’ condotta da Paolo Cantarutti e redatta da Silvia Canciani assieme al gruppo redazionale multietnico con persone provenienti da Ghana, Argentina, Albania, Marocco, Serbia, Albania, Ca-meroun, ed è articolata in diverse sezioni, corrispondenti alle lingue: italiano, francese, inglese, serbocroato, spagnolo, arabo e albanese. Ogni redattore straniero cura uno spazio all’interno del quale propone notizie sull’area di provenienza u-tilizzando, quale fonte, soprattutto Internet ma anche giornali e televisioni straniere via satellite. Accanto a queste informazioni trovano spazio notizie sulla realtà regionale, nazionale ed europea. “Tam tam” va in onda sui 90 Mhz, in modulazione di frequenza, ogni sabato alle 16 e, in replica, la domenica alle 13. pietra piasentina, o sulla gestione urbanistica del territorio in riferimento alla legge 38 del 2001) sono apparse soprattutto degli stimoli alla giunta a farsi parte attiva per le richieste dell’amministrazione. L’ex presidente della Comunità montana non ha mancato di mettere sotto tiro la gestione commissariale dell’ente. “Ora che si chiude - ha chiesto - chi gestirà la zona industriale di S. Pietro?”. Per Ciccone “il Comune ha fin qui mantenuto una posizione di controllo, il Comprensorio ha la struttura e le dimensioni per completare la zona”. Marinig ha anche affrontato il tema delle carte d’identità bilingui. Il nodo resta, come ha spiegato il vicesindaco, l’approvazione da parte del comitato paritetico previsto dalla legge 38 della delimitazione territoriale, approvazione i cui tempi si stanno allungando. (m.o.) Vrednost Človeškega življenja Ob tragični nesreči, ki se je pripetila na avtocesti Trst-Benetke v bližini kraja Ceassalto, velja zapisati nekaj misli. Ob tako tragičnem trku se je vnela vsedržavna polemika, mi pa lahko dodamo “svojo”, saj so nam razmere na avtocesti A4 dobro poznane. Po incidentu, ki je terjal večje Število mrtvih in ranjenih kot eno ali več dnevni vojaški napad, so nekatere že obtožili nenamernega umora. V ospredje pa je prišlo vprašanje neprevidnosti voznikov. Problem je star in težko rešljiv z dobrimi nasveti po televiziji in časopisih. Kdor prevozi precej kilometrov in pozna avtocestni odsek iz Trsta proti Benetkam in Vidmu, ve, da zna biti vožnja blazna. Mnogi avtomobili drvijo veliko preko dovoljene hitrosti. Kamioni prav tako in ob tem ne spoštujejo nobene varnostne razdalje. Avtomobili in predvsem kamioni prehitevajo z nenadnimi in nenapovedanimi zasuki na levo. Tudi to je kaznjivo. Sama podoba avtoceste se je bistveno spremenila. Nekoč si vozil do Benetk po skoraj praznem cestišču. Bil je to lep izlet. Danes je avtocesto preko mere napolnil promet vzhodnih tovornjakov in tudi avtomobilov je več kot preveč. Skratka, v hudem prometu mnogi drvijo preko vsake dovoljene hitrosti in to zaradi potrebe ali pa iz navade. Mnogi šofe-rij kamionov so preutru- jeni in včasih tudi pod vplivom alkohola, ki “blaži" utrujenost. Neprevidnost je dejstvo. Ko pa je povsem jasno, da je veliko šoferjev neprevidnih iz potrebe ali razvade, bi morale najprej poseči sile javnega reda. Sam vidim, in tudi po radiu in televiziji slišim, kako vozniki opažajo (mo), da na avtocestah ni kake posebne kontrole. Nikoli nisem razumel, zakaj te čaka po izhodih iz avtoceste množica policije, finančnih stražnikov in karabinierjev. Skoraj vsakič, ko plačam cestnino, zaidem v bataljon agentov javnega reda, ki ustavljajo avtomobiliste in kamioniste ter jim pregledujejo dokumente, notranjost vozil itd. Na avtocesti pa v bistvu ni kontrole. Tudi po navadnih cestah se patrole, tu se jim pridružijo še občinski redarji, zaustavljajo v središčih vasi, na prostornem križišču, pred županstvom ali cerkvijo, skratka, tam, kjer je skoraj nemogoče hiteti. Radarje za merjenje hitrosti pa postavljajo tam, kjer ne smeš preko 40 ali 50 km na uro. Včasih so to tudi široke ceste, kjer je nekoč nekdo postavil znak prepovedi in ga tam pozabil. Po avtocesti in na hitrih in nevarnih navadnih cestah pa lahko po mili volji podiš svoj avto, tovornjak ali motor. Nič se ti ne zgodi. Stroga in dosledna preventiva na najnevarnejših mestih bi nedvomno učinkovala. Pra- vijo mi, da npr. v ZDA nihče ne dirja, vendar so tam kontrole neizprosne in kazni težke kot svinec. Pri nas očitno ni za to ne koristi in ne volje. Posebno vprašanje je megla. Gre za tipičen nižinski pojav, ki ne zaobjema vse Italije. Ker sile javnega reda in kontrolorji prometa vedo, kje je megla, bi morali nujno poseči. Policijske patrole bi ob potrebi lahko z avtoriteto upočasnile promet in urejale vožnjo v meglenih tunelih oziroma alarem bi moral zazvoniti, še preden se šoferji znajdejo v gosti megli. Tudi v izrednih primerih bi bila možna prevencija, ki je žal ni-Kdor je poskusil voziti v megli, ve, kako-to gre. Znajdeš se sredi nevidnega polja, kjer so nekateri toliko nori, da vozijo, kot da bi videli. Ti pa si ne upaš hiteti in si istočasno v strahu, da bo kdo butnil vate, ker si prepočasen. Obstaja še zadnja možnost: posodobiti ceste in avtoceste, kjer se je promet prekomerno povečal-Res je, da to stane in da so tudi avtoceste predmet privatizacij. Ni pa možno prezreti, da bo naprimer “naša” avtocesta A4 ena izmed ključnih vezi med Vzhodom in Zahodom. Se dodatno je vprašanje, da bi moralo več blaga potovati z vlaki. V bistvu pa so vsi problemi zelo enostavni in se zaustavijo ob enem samem vprašanju: kolikšna je cena človekovega življenja? Ponavljam: res je, da bi morali biti vozniki previdnejši, vendar bi na to ne računal preveč. Edini sredstvi, ki v svetu funkcionirata, sta stroga in dosledna preventiva ter ustrezne ceste. Oboje stane, vendar plačujemo davke in tudi človekovo življenje ni brez vrednosti. Ritorna l’invito a pranzo nelle Valli del Natisone L’associazione “Invito a pranzo - Vabilo na kosilo - Einladung zum es-sen”, che raccoglie molti ristoratori, gestori di trattorie e di agriturismi delle Valli del Natisone, presenta da anni i tipici menù ispirati dalla cucina locale nata dalla fantasia popolare e dal bisogno che ha saputo inventare delle vere e proprie prelibatezze per la gola. L’associazione rilancia anche per l’anno in corso la manifestazione eno-gastronomica che i-nizia il 30 marzo, in con- comitanza con l'apertura della pesca, basandosi principalmente sulla preparazione della trota. Altri piatti tipici locali, con un menù a base di erbe e legato alle tradizioni pasquali, verranno serviti in tavola nel mese di aprile. L’attività dell’associazione “Invito a pranzo” proseguirà anche nel corso dell’estate e naturalmente nei mesi autunnali del 2003 quando la gastronomia tipica delle Valli del Natisone si esprime ai massimi livelli. Biti za mier s prve strani Biti za mier, kot mi je poviedla parjateljca, je buj težkuo, pride ree se notar pogledat, v sarce. Je zaries pomislit na te zadnje, lačne an žejne ljudi. Je poslušat an prebierat vse ne samuo, kar nudijo vsi poglavarji an gaspodarji sveta vsake sorte an vsake farbe. Bit za mier pride reč uagat živiet, ne samuo preživiet. Ce ejeta imamo Se kajšno dvojezično zastavo miru: obamita se zi-har na Novi Matajur, na društvo Ivan Trinko ali na društvo Blankin (Sso) v Čedadu. Ce bo veliko povpraševanja slovienskih zastav, bomo že poskarbi-el vsi kupe jih napravt, Cene pa sami nardita jih ob vasi glavi. Bodimo pač pa vsi lepuo zbujeni an dar-žajmo zadarte uha. Bog Ioni. (Barčanj) Četrtek, 20. marca 2003 Izlet z ladjo V sredo zjutraj so se otroci vkrcali na ladjo Burja. Ladja je bila zelo velika in udobna. Učiteljica Katja, ki jih je spremljala, jim je takoj zaCela pripovedovati o mestih na slovenski obali: Koper, Izola, Piran in Portorož. UCenci so pridno poslušali in izpopolnjevali naloge na delovnih listih. Učiteljica je povedala, kje je slovensko morje najgloblje, pripovedovala je o zaščitenih morskih živalih in o tistih, ki jih Slovenci gojijo v morju. Razložila jim je tudi, kaj je roža vetrov in kaj je vozel v pomorstvu: enota za merjenje hitrosti ladje. UCenci so bili opremljeni z daljnogledom in s kartami. Daljnogled jim je omogočil, da so si bliže ogledali delfine in njihove akrobacije. UCenci so se izkrcali v Portorožu in pes hodili do doma. Cristina in Dijana Od 17. do 21. tebruaija so učenci drugega ciklusa dvojezične osnovne sole v Spetru preživeli zeleni teden v Fiesi. UCenci so bili zelo zadovoljni petdnevnega bivanja pri morju. Učitelji so jih razdelili v deset skupin, ki so morale opraviti razne naloge. Vsaka skupina je za vsako opravljeno nalogo dobila določeno število toCk. Točke so na koncu seSteli in najboljšo skupino, ki je dosegla najveC točk, nagradili. Tako so uCenci raziskovali slovensko obalo, pluli z ladjo Buijo, obiskali soline, plezali, streljali z lokom, si ogledali vivarij in akvarij in se zabavali. Najbolj sta jih zabavala lokostrelstvo in orientacija. Ko so morali oditi, so dobili v dar male paličnjake, zelo zanimive in listom podobne žuželke, ki so na Soli že zvalile jajčeca. Posebno seje zabaval 5. razred, ki je zadnje leto na osnovni šoli v Spetru. Martina Tako smo preživeli zeleni teden v Fiesi Orientacijski pohod Prvi dan je špetrske otroke lepo sprejela gospa Vera, ravnateljica doma, ki jim je vnaprej povedala tedenski program in razdelila otroke na deset skupin. Tretji dan so po kosilu nekatere skupine odšle na orientacijski pohod, druge skupine E, F, G, H, I pa so plezale po plezalni steni. Orientacijska pot je vodila za dom, kjer so otroci morali prepisati nekatere znake, ki so jih dobili na kolcu. Potem je pot vodila pred plezalno steno, v kateri so dobili številko 2. Tam so morali šteti oprimke na plezalni steni: bilo jih je dvanajst. Potem so otroci nadaljevali proti jugu, po strmi tlakovani cesti. Morali so se spustiti navzdol do parkirišča, v katerem so morali zaviti desno, iti mimo rdeCe in belo obarvane zapornice in naprej med zgradbami hotela Barbara. Morali so dobiti pravo smer, v kateri, naj bi nadaljevali pohod. Tam so si morali ogledati igrišče in uganiti dve športni panogi, ki se lahko izvajata na njem. Nato so morali hoditi proti zahodu. Hodili so po plaži, kje so rešili vaje 5,6 in 7. Tam so se povzpeli po stopnicah. Prišli so do male jase, na kateri je bil bor. Tam so morali zmeriti njegovo višino. Nadaljevali so pot proti jugu in prepisali hišno številko poletnega doma Litostroj. Doložiti so morali imena tukajšnih dreves. Potem so se napotili proti jezerom in rešili vse vaje, ki so jih tam Čakale. Tako so se vrnili do doma in v jedilnici rešili zadnji dve vaji. Otroci skupin so se zelo zabavah in so se naučili orientirati se z raznimi navodili, ki so jih srečali po poti. Davide & Manfredi Orientacijski pohod v Naravnem spomeniku jezeri v Fiesi videli pred sabo bazen. Okrog njega je bila ograja, na katero so se uCenci naslonili, da bi videli razo, trnovko, ki ima rjavkasto kožo in je podobna morskem psu, električnega skata, ki umori manjše ribice tako, da jih strese. V bazenu so uCenci zagledali še jeguljo, ki se je skrivala v anfori, želvo in smešno mureno. Potem so se umaknili k majhnim akvarijem, ki so bili zazidani v steni. Tam so bile majhne in večje ribe, morski konjički in morska žila. Sredi hodnika je bila nagačena morska lisica. Vsi otroci so je dotikali in rekli, da je zelo lepa. Največje navdušenje sta vzbudila morski konjiček in morska zvezda. Ko je minilo pol ure, so se otroci odpravili proti domu. Giada in Marijana Ogled solin Piran z ladje Burja Ogled akvarija v Piranu V petek zjutraj so si uCenci ogledali sredozemske morske živali v akvariju, ki se nahaja blizu Tartinijevega trga v Piranu. Stavba je srednje velika in bela, nad vrati je napisano Aquario in ob strani je staro sidro. Ko so učenci vstopili, so V torek popoldne so otroci v domu Breženka streljali z lokom. Učil jih je učitelj Franci. Morali so prijeti lok z levo roko, s tremi prsti desne roke prijeti tetivo pod pušCico in ga napeti, dokler njihov palec ni tikal lica, pomeriti in nato ustreliti. Vsak otrok je lahko streljal štirikrat. Otroci so bili razdeljeni v skupine in vsak otrok je skušal prinesti svoji skupini Cim več točk, zato so vsi navdušeno navijali in slavili tistega, ki je zadel tarCo Cim bliže centru. NajveC točk je dosegla Elisa iz 4. razreda. Ettore in Mirko Zabavni večer Ko so uCenci prišli v dom Breženka, jim je ravnateljica doma napovedala Program tedna. Rekla jim je tudi, da bo morala vsaka soba v četrtek ob zaključku Petdnevnega izleta pripraviti zabavni veCer z različni- mi predstavami. Glavne osebe igric so bili simpatični klovni, ki jim ni uspelo prižgati radia, ZivCna učiteljica in nagajivi uCenci, pošasti in gusarji, hudobne nune in bolniki, pijanke in zdravniki... Dekleta 4. razreda so pripravile predstavo, v kateri so pele pesem "Jaz ne grem v šolo". Pri petju so vsi otroci sodelovali in ritmično ploskali. "Chi vuol essere sfigato" pa je naslov zelo simpatičnega kviza. Dekleta iz 5. razreda so pripravile gledališko igrico, ki je bila vredna oskarja. Za vse otroke je bila ta zgodba najbolj komična. Govorila je o dveh pijankah, ki sta se opijanili v disko klubu. Počutili sta se slabo, da so ju peljali v bolnico. V bolnici sta srecali dve bolničarki: prva je bila neumna, druga pa slepa. Ko je neumna vprašala drugo za zdravilo, ji je ta dala strup, tako da sta pijanki umrli. Ko so se predstave končale, so bili otroci zelo zadovoljni. Zabavni veCer se je zaključil s plesom. Pietro in Mattia v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra in collaborazione con l’Istituto per l'istruzione slovena di S. Pietro al Natisone TEČAJ SLOVENŠČINE I. STOPNJE CORSO SLOVENO Dl BASE 50 ur, brezplačno - Sreda in petek 50 ore, gratuito - Mercoledì e venerdì Vpisovanje in ostale informacije Iscrizioni ed ulteriori informazioni cell. 339 4628705 RegioneAutonoma Fnuli-Venezia Giulia Direzione Regionale Formazione Professionale Avtonomna dežela Furtan^a-Juùjska krtina Deželno ravnateljstvo za pokicno izobraževanje Evropski socialni sklad Fondo sociale europeo Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje Ministero del lavoro e della previdenza sociale Četrtek, 20. marca 2003 Giancarlo Adami durante uno spettacolare salto con gli sci H salto di Giancarlo parte da... Stolvizza Giancarlo Adami è un giovane ragazzo di ventun’anni (li compirà il prossimo 29 settembre) di Stolvizza/Solbica (la mamma è di Stolvizza, il papà del Tarvisiano) che da molti anni si dedica ad uno sport un po’ particolare: il salto con gli sci. Ha cominciato ad esercitare questo sport in tenera età ed a 7 anni ha partecipato alla sua prima gara, ai Giochi della Gioventù di Bologna, qualificandosi 1° nel salto e 3° nel fondo poiché, agli inizi, partecipava con la combinata salto e fondo. Con gli anni ha lasciato la combinata dedicandosi solo al salto allenandosi per lo più a Planica, nella vicina Slovenia e a Predazzo. Quest’anno Giancarlo partecipa, per la prima volta, con la squadra nazionale italiana capeggiata dal tarvisiano Roberto Cecon, ai mondiali di questa specialità, le cui gare si. sono svolte fino ad ora in diverse località europee: a Innsbruck (Austria), a Obersdorf (Germania), a Zakopane (Polonia) a Liberec (Repubblica Ceca) a Pre- dazzo in Val di Fiemme e, da ultimo, a O-slo (Norvegia). Le prossime gare si terranno sabato 22 marzo a Planica in Slovenia sul Mammuth, così come chiamano il trampolino più grande del mondo. Sebbene non si sia qualificato per tutte le gare previste è comunque da ammirare la volontà e la grinta di questo giovane ragazzo che potrà nei prossimi anni esprimere tutte le sue potenzialità. Un motivo questo di orgoglio non solo per la famiglia e per Stolvizza ma per tutta la Val Resia che, fortunatamente, può vantare molti giovani che si stanno distinguendo in varie discipline sportive raggiungendo ottimi risultati. Auguriamo a Giancarlo tanto successo per le sue prossime gare con l’auspicio che, con il tempo, possa raggiungere tutti i suoi obiettivi e coronare così tanti anni di allenamenti ed impegno. Forza Giancarlo da tutta Stolvizza e tutta la Val Resia! L.N. Così ho vissuto l’inverno di Resia La montagna, i silenzi, la genuinità della gente Ho passato diversi periodi di questo rigidissimo inverno in Val Resia. Un’esperienza nuova, coraggiosa affascinante. Giornate rigide ma splendenti, notti gelide ma brillanti, un ambiente ovattato con chiazze di neve e cascate di ghiaccio che ti fanno a-mare il calore della famiglia e della casa vicino ad una stufa o ad un caminetto. Un’esperienza affascinante dicevo perché bello è vivere in questa incredibile atmosfera. Gli assordanti rumori delle caotiche ed inquinate città vengono dimenticate dal silenzio dei camini accesi che pulsano e scandiscono il tempo di una giornata comunque operosa dove l’incontro con persone amiche che escono per qualche tempo al tenue breve caldo sole ti danno la dimensione di una vita di affetti e di condivisioni delle tante difficoltà che la vita invernale propone in montagna. E poi, al calar della sera, arriva Gino che ci porta notizie di zia Ele-na, arriva la santola Pierina per un lungo leggero caffè o un bicchiere di vino. Giù sotto sentiamo le prime chiacchiere di Ila- ria la figlia di Luigina e Gigi che si sono costruiti in questo paese un angolo familiare davvero invidiabile, sentiamo anche la “otra Jonkina” nel suo giro giornaliero prima di andare in Chiesa per la Messa celebrata da don Gianni. Siamo nel borgo Kikej di Stolvizza con tutti i suoi disagi ma anche con le tante opportunità appaganti che solo uno stretto rapporto umano può darti. Da Udine sono arrivati anche Giovanni e Maria con Natalino. Sono fuggiti dallo smog e dall’umidità e vedo che ora respirano a pieni polmoni e sono felici, felici di essere qui in Paradiso. E così per Natale e per Carnevale sono stata qui giorni e giorni e sono stata bene. Io penso che il ragionare “globalmente” sta facendo seri danni. Il modello televisivo vuoto e strillone fa credere che la gente ha bisogno di chiasso, di trambusto, di confusione. Ha bisogno dei rumori dell’appartamento vicino, di una radio a tutto volume, di un treno o di un autocarro che passa sotto casa. Per poi essere in realtà soli, drammatica-mente soli chiusi fra quattro mura. Si sente dire “non vengo in mon- tagna perché fa freddo e non c’è nessuno” un approccio con la realtà montanara quanto mai errato. Sì, è vero, in montagna c’è silenzio, c’è la neve, c’è la genuinità della gente e c’è anche, nel negozio alimentari, la disponibilità di Rosanna, nei bar quella di Onorina e di Lidia. Questo in città dove si dice “la vita è più comoda” non c’è, ma si dice perché forse lo dice la televisione. Dimenticavo: a volte in montagna ti puoi imbattere anche in deliziosi caprioli che pascolano tranquilli di notte alla luce dei raggi di luna o di giorno sui prati intorno al paese, o nel volo di aquile e falchi che roteano nel cielo terso radenti le montagne, o tante altri quadri naturali dal grande fascino. Una ricchezza che solo la montagna può offrire. E con queste considerazioni che il paese si prepara ad accogliere quanti si apprestano a trascorrere vacanze a Stolvizza e a dare il benvenuto alla creatura che verrà alla luce nel prossimo mese di maggio e che sarà salutata da tutti con una grande festa. Cesarina Moznich Kuo guorit, kuo brat an tudi kuo pisat “naš domači izik” Usaka vas ima nje glas. Pomislita dost vasi ima samuo “Naša mala Benečija” brez imenuvat tudi “Slavia friulana”, takuo ki je biu namenjen konkorš “Naš domači jezik” v Spi-etre. Za glih reč, tist konkorš je pomemben an iniciativo je vredno jo podpreti, pa za me niema obednega kri-terja zmešat beneške, kanalske an rezijanske doline! Ali se narede konkorš “naš domači beneški izik” an Rezijani se navadejo “beneško” ali se narede “Naš domači rezijanski izik” an mi drugi se nava-demo rezijansko! Mi se zdi, de bo zlo težkuo, manjkul za me, ker tisto večer v Spietre nisem za-stopu še adne besiede rezijanske, četudi berem Primorski dnevnik an .... Pravce ki pišejo llda an Bepo! Nič nisem zastopu tudi kadar za “Senjam Beneške Piesini” je Rino Chinese pieu piesem Bundar: Pa či bo rneu ujuče neha hazat ta sneha to če mi hruzla zuet!!! Ze težkuo bo zlu-ošt, zbrat an vebrat, kateri je naš pravi domači beneški izik gor na tarkaj vasi an dolin ki guore usak po soj im. Moja ideja je bila nimar tista za izbrat an dat uradnost (ufficialità) adnemu iziku za uso Benečijo, ki bo muoru bit tisti, ki se parbliža buj na pravo slovensko an tudi spoštovat slovnico (gramatiko). Sigurno, de bojo muorle ostat naše beneške piesmi, naše molitvice, naši pregovori an tudi naše besiede pru an samuo beneške ku: čečica, puob, muroza, gremo u vas, puj tle, daj mi no busco an takuo napri. Četudi, za glih reč, kaj-šne besiede bi se jih moglo, z dobro vojo, zastopit tudi brez jih italijanizat na uso silo. Usi zastopejo, saldu z dobro vojo, de se more lahko reč učiteljica namest meštra, zatuo ki kar popra-šamo adno meštro, kje bo učila Suolo lietos, vemo, de če bo učila je na učiteljica! An tista besieda ne tali-janska ne slovenska “ge-nerožasta” bi mogla ratat “radodarna”, zatuo ki rečemo. Tista je generoža-sta, rada daje! Pa če rada daje je radodarna! Al pa: grem du mačele-rijo kupavat mesuo. Pa če kupiš mesuo si šu v mesnico Tudi oštarija vsi vemo, da je gostilna; biera usi vemo, de je piva, tinel vemo, de je izba, šjora je gospa an takuo napri! An Nedižuc vedo, de kroh je kruh, “sem jou” je “sem jau”, “pod lipu” je “pod lipo”, “ku su su” je “ku so so”. V Nadiško dolino je muoru zaliest puno liet od tega adan, ki je imeu usta ku kokošja rit, an zatuo ki nie mogu odpriet lepuo ust za reč “a” (jau), so mu so-tale zaparte an je reku “o” (jou), takuo tudi kroh, an druge besiede! Pa na za-stopem zaki Nedižuc, gor na tarkaj liet, še niso še odvadli daržat usta ku kokošja rit an guorit ku ti drugi Benečani! Sa dokjer je samuo za guorit nie tarkaj hudega pa pisat ne, se na more. Ki zastopejo v Ljubljani, če znana an liepa šindakeša iz Spietra bo pisala v Cankarju dom v Ljubljano: - Mi je jou diretor Ninu, de koru “Pod lipu”, bo pri-šu v Ljubljanu, kjer bo za-pieu benešku narodnu pie-smicu. - Naš usakdanji kroh! - Tudi llda an Bepo iz Scigli pišejo njih pravce na Dom takuo ki se guori, četudi vedo, de nie pru, zatuo, tam z dol pod prav-co napiešejo:”kua se pre-biara”... - De bota liaus prebia-ral, posebno tisti, ki znata lepua po slovensko viadita še tuale: navadno “ia” = “e”, na primer liato = leto, briag ='breg; ua=o, na pri- mer takua = tako, samua = samo. Pa če vesta, kuo se piše pravo, zaki pišeta naumno, takuo ki se guori, an potle tam zdol povesta “kua se prebiara?” Ampak, ka bi na bluo buojš napisat subit pravo: leto, breg, tako, samo, medveda, takuo de usi bojo mogli brat. Ker če napišeta: liato, briag, takua, samua, medvieda bojo bral samuo tisti iz Scigli, an neviem, če varže ratingo pisat samuo za no vas, ki ima kajšnih deset hiš. Al pa narest ku Egidio Scaunich iz Skrutovega, ki tu njega “Saggio della lingua Nedisca” je zbrisu use kar je imielo po “filoslavo”. (beri na strani 7) A j ^ 1 novi mata]ur ^ Aktualno / L’esperienza di Iole Predan, titolare di una tappezzeria a S. Pietro L’economia occupa larga parte delle notizie diffuse dai mezzi d’informazione, in particolare ora che ci troviamo in un periodo di crisi. Le variabili macroeconomiche, le oscillazioni del prezzo del petrolio, le implicazioni politiche nel favorire un tipo di produzione piuttosto che un altro appaiono come mutamenti fuori dalla nostra portata, riservati ai luoghi dell’alta finanza e alle aziende multinazionali. Oggi però si parla anche di globalizzazione, un fenomeno che pone sullo stesso piano tutti gli operatori economici e costringe le piccole realtà a concorrere con le grandi aziende. A sostegno di questa tesi riporto una testimonianza: “La situazione si è fatta difficile circa cinque anni fa, ma dopo 1’ 11 settembre è peggiorata sensibilmente. Ora tutte le aziende aspettano gli sviluppi della situazione in Iraq per vedere il da farsi.” Chi parla non è il manager di una corporation intemazionale, ma Iole Predan, titolare di una piccola tappezzeria a San Pietro al Natisone. La sua e-sperienza è emblematica della situazione economica attuale. Iole cominciò la sua attività nel 1989. “Avevo appena il denaro per registrare la partita IVA, ma anche una gran voglia di lavorare in proprio e creare qualcosa di nuovo. Ho iniziato cucendo scarpe per la Kro-nos, poi, vista la grande e-spansione del settore della tappezzeria, ho pensato di rivolgermi a quel mercato. Così mi facevo dare i campioni di poltrone dalle ditte, li studiavo e realizzavo il lavoro. C’era molto da in Cina costa cinque volte di meno rispetto alle nostre. Certo la qualità è minore, ma al giorno d’oggi è più importante il prezzo!” spiega Iole. “Inoltre ora i cinesi impiantano laboratori anche qui da noi. Persino a me avevano proposto di assumere alcune ragazze cinesi a un prezzo irrisorio, ma ho subito rifiutato.” “Di fronte a tutte queste difficoltà cosa spinge ad andare avanti?” chiedo. “La soddisfazione di aver creato qualcosa da sola. Nonostante tutto sono convinta che il lavoro artigianale sia vincente. Qui riusciamo a creare un clima familiare, si lavora in maniera più rilassata e se questo sistema fosse adottato su larga scala forse le crisi economiche sarebbero meno violente, perché la piccola azienda ha più facilità nel riconvertirsi. Alcune ragazze che hanno lavorato qui si sono pure messe in proprio e ora lavorano a casa loro. Anche di questo sono felice: ho aiutato a creare lavoro e professionalità.” Inconsciamente, inoltre, Iole con la sua attività favorisce la continuità del rapporto tra popolazione e territorio, indispensabile nel preservare l’identità di una comunità. Questo è uno dei capisaldi della teoria di Heraud, il quale sostiene che: “Il paesaggio nel suo aspetto naturale, come pure in quello modificato dal lavoro dell’uomo, è una parte essenziale del patrimonio etnico” e le attività economiche della comunità si devono armonizzare ad esso. D'altra parte, come dice u-na vecchia canzone popolare: “Žnidarji nimar smo bli....” (m.p.) “Così il lavoro artigianale può essere ancora vincente” “Le nostre poltrone vengono esportate in tutto il mondo, ma ora gli Stati U-niti hanno bloccato tutti gli ordini, così come molti altri Paesi europei. Per questo motivo numerose ditte del Manzanese sono in procinto di chiudere. Alcuni anni fa si poteva organizzare il lavoro nell’ordine dei mesi, mentre ora si vive alla giornata, in attesa di commesse a brevissima scadenza.” Oltre alla crisi dei Paesi occidentali il settore della tappezzeria deve affrontare pure la concorrenza spietata della Cina che, dopo l’apertura del suo mercàto, offre prodotti a prezzi stracciati. “Una poltrona prodotta fare e presto ebbi necessità di assumere altre persone, così mi trasferii da Rodda, dove lavoravo a casa, e impiantai il laboratorio a San Pietro.” Ora Iole ha quattro dipendenti, ma molte sono le ragazze passate per il suo laboratorio per imparare il lavoro. “Hanno preferito andare nelle grandi industrie, dove lo stipendio è migliore ma il lavoro molto più impegnativo. Noi artigiani siamo molto penalizzati: abbiamo gli stessi obblighi della grande industria, ma nessuna delle loro agevolazioni.” Iole è molto orgogliosa della sua attività, nonostante le difficoltà siano molte: orli prebrat an dvakrat - trikrat za zastopit zgodbico. Se muorem tudi veselit kadar du Avstraliji, gu Lu-bjani al gor v Oblici mi pra-vejo de to parvo pismo, ki berejo, kar jim pride Novi Matajur je “Guidac jih prave”! Tuole pride reč, de me zastopejo po usim sviete, pa če sem biu pisu ku v Spietre, v Sčiglah al gu Skruto-vem, sigurno de me niso bli zastopil, an “Guidac jih prave” ni bluo pismo narbuj brano od Novega Matajurja, mislem ne samuo zavoj ki zastopejo, pa tudi zak se nomalo posmiejejo! An slovar kor tudi de se na zgube tiste naSe besiede, ki samuo mi drugi nomalo par lieteh poznamo, ker ti mladi od dvojezične Suole u Spietre bojo znal samuo pravo slovensko an tisti od “Jacopo Stellini” bojo guo-ril pa po talijansko an bral samuo “La voce dei colli orientali”. Sigurno, de na bojo vie-dei, ka’ je “varzdiela” (pro- ga, štrišja trave, ki se pusti na konfine od dvieh sanože-tah); “ratatuja” (use kar je previč dromnuo, ku jabuke al kostanj) “Brez cinka ne uinka” (senza arte ne’ parte) “Grazduje se piše” (l’uva si scrive, je pisala To-ninca v Svico); “suš” (je bila tajšna suš, je pisala Katina v Avstralijo, de Marjanc je figa usahnila), “te mali otrok ima oginj” (il piccolo, ha il fuoco, je pisala žena možu u Belgijo) an takuo napri Se puno an puno besi-ed Se bruozar, de kiek so že nardil: kulturno društvo Ivan Trinko, Novi Matajur, Dom, Senjam Beneške pie-smi, Petar Matajurac, Piha Ponediščak, Moja vas... Guidac jih prave an Se drugi, pa je use arstreseno tja an sam an napisano na vsake sort Šprahe! Zatuo, če se na-rede Beneški slovar, se bo muoflo vebrat te prave an narbuj poznane besiede, an jih napisat takuo, de jih za-stope vsa Naša mala Benečija. Guidac # * i / i ! V Čedadu za Veliko noč Velika noč se hitro bliža an v Cedade se parpravjajo na njih tradicionalne velikonočne navade. Tista narbuj znana je igra “il truc”, ki se igra na piesku z lepuo pofar-banimi kuhanimi jajci. Zadnje lieto turistično društvo Pro-loco, v sodelovanju z drugimi in pod pokroviteljstvom Občine napravja razstavo pirhov, pobarvanih jajc. Za tuole vabi k sodelovanju vse, še posebno šole iz Čedada in vse okolice. Radi bi bili sodelovanja s šolami iz Slovenije. Pirhe bodo razstavili v cerkvici S. Maria in Corte od 19. aprila do 4. maja. el zobje” na napišeš “Du Cedate so me boliel zopje”! Tuole pride reč, de guorit naš domači izik je lahko, brat je že nomalo težkuo an pisat pa le buj težkuo. Ist mislem, de guorit po našim znajo malomanj usi, brat, al se previdat brat samuo 40 par stuo an pisat pa še manj. Seviede nie lahko začet brat an pisat brez obedne Suole an obedne knjige-bu-kvi. Zatuo ist imam nimar tu glavi tisto mojo idejo, de kor na Beneška slovnica (grammatica) an Beneški slovar. A propožit, tist ki sta ga napravila profesor an inženir, kam se j’ zgubiu? Mi se zdi, de tistim dvie-man so jin kontributi dali gnado za rata Zlagam specialisti beneškega izika?! Bralci Novega Matajurja vičkrat me uprašajo, ki pride reč tuole al to druge, pa se muorem poveselit, kadar mi pravejo de priet niso ku guoril po našim an de muo-rejo zahvalit lepuo “Guidac jih prave”, če so se navadli brat, četudi sparvič so mu- s prejšnje strani An njega abeceda je rata-la skor smiešna! Sneu je use strešice na “C” “S” an “Z” takuo, de ček je ratu cek, Soba je ratala soba an žima pa zima. Sneu je tudi “k”, takuo de koleda je ratala “coleda”. An namest “c” piše “z”, takuo de “gubanca” je ratala “gubanza" an gu-bančica pa gubanizza! Buog nam pomaj, kajšne smiešne Guido Qualizza (Guidac) komedije se muore venašat za uničat naš izik! Se na more pisat takuo, ki se guori, ker za kajšne čarke (lettere) je lahko tudi spremenit fonetiko, ku “t” za “d” an “p” za “b”. Po navadi se izreče (pronuncia) Cedat, ker pride buj lahko ku reč Čedad, an zop na-mesl zob pa se na more napisat Cedat an zop, zatuo ki “če du Cecjade te bojo boli- o Četrtek, 20. marca 2003 Le interviste di Noemi e le foto di Elena nel ritiro bianconero Due inviate molto speciali al seguito della Juventus Siamo Noemi ed Elena, due sorelle di 11 e 9 anni con due grandi passioni: il giornalismo e la Juventus. Ed ecco cosa siamo riuscite a combinare domenica 9 marzo 2003 a Udine. Grazie ad un aggancio, abbiamo incontrato niente-popodimeno che la squadra al completo, ed armate di registratore e macchina fotografica digitale abbiamo immortalato per sempre un momento irfdimenticabile della nostra vita. Siamo riuscite ad intervistare Lippi, Bettega, Pes-sotto, Zambrotta, Monterò, Conte, Buffon, Camorane-si, Di Vaio e perfino Alessia Merz!!! Grazie alla fiducia accordataci dal Novi Matajur, ci siamo presentate come giomaliste di questa “testata”. Alessia Merz ha perfino letto una copia che avevamo portato con noi come “prova”. Ecco cosa ci hanno detto... MARCELLO LIPPI La partita della domenica per lei è come per me lina verifica scolastica; il giorno prima riesce a dormire? R: Sì, sempre, sempre, fortunatamente dormo sempre. Lei è preoccupato per la partita contro l’Udinese? Sì, sono preoccupato. E’ giusto...certo...un pochino di tensione...Bisogna prendere tutti gli avversari sul serio. Possiamo già parlare di scudetto numero 27? No, tu ne puoi parlare, io no. Tu che sei una giornalista! Ci saranno altre iniziative a scopo benefico per altri bambini? Ah, Ce bi imeu vsak Časopis dve sodelavki, ku sta Noemi an Elena Vogrig, smo mislili v redakciji, ko nam je njih mama Tatiana parnesla fotografije an Članek, ki so objavljeni na teli strani. Sle sta, ku dopisnici Novega Matajurja, inter-vjuvat an fotografavat puno igraucu Juventusa, ki je tisti dan igrala pruot Udineseju. Ko sta vidle Alessio Merz, ki jo vič al manj vsi poznajo zak je puno krat na televiziji, sta se ji parblizale an in-tervjuval tud njo. Ku Novi Matajur muormo bit samuo veseli, kar nasi bralci nam parnesejo kajSno novico. Tel-krat pa smo se buj veseli, zak nase dopisnice si mlade pa sta se pru lepuo obnašale. Napisajta Se! Tra gli intervistati anche un grande ex giocatore, Bettega Sì, ci saranno. Il prossimo anno partirà un'altra i-niziativa come per il Gaslini, probabilmente però questa volta per un istituto di Torino. Ho sentito che fa il silenzio stampa... No, no, vedi che sto parlando con te... ROBERTO BETTEGA Siete riusciti a raccogliere soldi sufficienti per l’ospedale? Sì, direi di sì...la raccolta è quasi terminata. In campionato la Juve è In bocca al lupo! •Grazie! GIANLUCA PESSOTTO Che cosa prova a giocare contro l’Udinese? Con il “mister" Lippi, che ha rotto il silenzio stampa Beh, per me che sono di qui è un’emozione doppia, diciamo, perché comunque è come tornare a casa e quindi è una bella soddisfazione e, insomma, è un campo che l’anno scorso ci ha portato fortuna. Pensa che vincerete to scudetto? Mah! Non lo so... spe-, riamo di sì... insomma... l’importante è essere vicini alla vetta fino alla fine, poi vediamo cosa succederà! Noemi assieme al friulano Pessotto sempre protagonista: qual è il suo segreto? La storia, la tradizione e l’abitudine. Poi è una convinzioni che si può essere protagonisti... Riguardo all’influenza, c’è ancora qualcuno ammalato? Sì, purtroppo sì. Io no, per fortuna, ma altri purtroppo sì. Chi? Del Piero, Tudor, Tac-chinardi, per oggi. Si riuscirà a fare lo stesso la partita? Sì, sì, giochiamo in 11... Assieme a papà ed aI portierone Buffon GIGI BUFFON E’ più difficile cantare o giocare a pallone? Tutti e due! Forse cantare, però! E’ pronto per la partita contro l'Udinese? Sì, abbastanza... credo di sì. Farò il possibile... Ha avuto occasione di incontrare i bambini dell’ ospedale Gaslini? Sì, andiamo spesso a trovarli. A tutti gli altri abbiamo chiesto che ruolo ricoprivano nella squadra e se pensano di vincere lo scudetto anche quest’anno. La loro risposta unanime è stata: “SPERIAMO!” Alla fine abbiamo avuto il piacere di incontrare anche Alessia Merz. Appena le abbiamo chiesto se potevamo intervistarla perché eravamo due giomaliste del Novi Matajur, si è prestata con molta simpatia ed ha voluto perfino vedere il giornale per il quale volevamo fare lo “scoop”. Emozionalissime le abbiamo chiesto: Che programmi televisivi conduce? Faccio tutte le domeniche “Quelli del calcio” con Simona Ventura e seguo la Juventus... hai visto: sono qua! E tutti i lunedì “La grande notte” sempre con Simona Ventura. Quindi tutte le domeniche e tutti i lunedì sono impegnata con il calcio. ...E la nostra avventura si è conclusa qui... ci siamo divertite molto e tutti sono stati molto simpatici con noi. Grazie a tutti per averci permesso di vivere forti emozioni: sarà un ricordo piacevole che porteremo sempre con noi. Alessia Merz con le nostre due inviate... ... e mentre si diletta nella lettura del Novi Matajur Noemi Vogrig (giornalista) Elena Vogrig (fotoreporter) Četrtek, 20. marca 2003 Marsinski petelin kikirika na vsaki pust Pusta ga je bluo tarkaj v Benečiji, de bomo o njem pisal do velike noci. V Marsinu so ga težkuo Čakal an grede, ki so ga Čakal, so napravli pisane maškere an sevieda tudi petelina, ki zakikirika vsak pust. Pust je paršu an na žalost je tudi šu! Na parvi sliki pa lahko videmo puste iz Marsina. Otroci, mladi an manj mladi so se obliekli v stare an nove maškere an med adnim plesom an drugim so ušafal cajt, de se kupe litratajo. Med maške-rami videmo tudi petelina an buj skrito kravico. Na drugi sliki vidimo, kakuo se za pust ne darži-mo riesni ku po navadi. Tudi "dieto" pustimo par N kraj an mineralno vodo pustimo za post. CeCa an pu-ob na sliki sta vzela vsak suoj kozarec an ga kupe popila. On jo gleda z interesom, ona pa sladkuo maži. Je tuole pust al kiek vic? (Je pust, je pust, an adan puobič je za telo parložnost ratu... CeCa!) V Marsinu so se zmisin-li tudi na krave. Tela liepa žvina je ankrat dajala potri-ebno mlieko, ki ga danas kupavamo v supermerkatu. Otroc bojo htnal mislili, de krava je makina, ki diela jogurte iz maline an bries-kvi! Ben, v Marsinu so nar-dili staro kravo an teletaca, ki druge lieto bo junac. Da bi buojš tekli, sa' donas muora iti vse hitro, so dal pod tacam krav kolesa. Krave sta takuo šle med ju-di, ku karjuola, ki daje mlieko. Pustje an tisti, ki so jih gledal pa so rajš pili vino al brulé. Tudi tele dvie krave bojo Čakale drug pust, ki bo druge lieto... al more bit tudi vsak dan, čepru ne takuo veseu! Il carnevale è arrivato anche questo anno, ma se ne è pure già andato. Dei tanti gruppi che lo hanno degnamente onorato qui nelle Valli ne potremmo scrivere fino a Pasqua! Anche a Mersino non si sono lasciati sfuggire l'occasione per la quale si sono preparati proprio come si deve. Maschere tradizionali e maschere moderne, con l'immancabile gallo che accompagna il loro Pust da quando esiste. Fra un ballo ed un altro il folto gruppo di Mersino ha trovato anche il tempo per una foto ricordo. L'altra foto testimonia che a carnevale, per fortuna, pur essendo "grandi" abbiamo ancora voglia di giocare, di scherzare ed anche le diete vanno a farsi benedire. L'acqua minerale la lasciamo per la quaresima... e così questo bel giovanotto con l'altrettanto bella giovinotta si godono la loro birretta. Lui la guarda con interesse, lei sogna ad occhi chiusi... è solo carnevale o... c’è qualcosa d'altro fra i due? E' carnevale, è carnevale, infatti la lei.... è una lui! A Mersino si sono ricordati anche delle mucche, che una volta davano il prezioso latte. Latte che oggi compriamo al supermercato ed i nostri bimbi fra un po' (o lo fanno già?) penseranno che le mucche siano dei macchinari che producono lo yogurt alla frutta! Beh, a Mersino hanno fatto la mucca ed il vitello e visto che la vita odierna è tutta di corsa che hanno pensato? Hanno aggiunto le rotelle sotto lo zoccolo così queste mucchette andavano fra la gente come delle speciali carriole che danno il latte! Anche queste due bestiole aspettano ora il prossimo carnevale che sarà senz'altro più allegro di quello che viviamo ogni giorno. Non è così? Lepuo so praznoval gor na Liesah za svet Valentin Remigio an Teresa štierdeset liet oženjena! “Auguri nonno!” “Mi presento. Sono Sha-nia e proprio oggi, 20 marzo, festeggiamo i miei due mesi di vita! E’ questa un’occa- sione per lare gli auguri di buon onomastico al mio nonno Giuseppe (lo conoscete tutti come “Bepo scos- sa”!) che qui è in bella posa con me e con nonna Lina, l’amatissima cuoca della bilingue! Sono molto contenta Tanti auguri di buon compleanno a questa “ragazza in fiore" che la scorsa settimana ha compiuto ... anni da tutti quelli che le vogliono bene! Veseu rojstni dan, draga čičica, ki te drugi tiedan si praznovala antakj liet življenja! quando il nonno mi prende in braccio chiamandomi “Ninina”! E poi so che anche se non lo dimostra, quando gli amici lo chiamano nonno lui è davvero entusiasta ed orgoglioso. Ah, dimenticavo: a rendere nonno lui e nonna la Lina hanno contribuito la loro figliola Sabrina ed il genero Gianni che poi sarebbero la mia mamma ed il mio papà. A tutti quanti mando un grosso bacione.” Un bacio anche a te, Sha-nia, che, dobbiamo dirlo, sei proprio bella! Štierdeset liet nimar kupe, od tistega dneva, ki sta se oženila. Takuo sta paršla do do-našnjih dni Remigio an Teresa Floreancig. On se je rodiu v Becjovi družini v Podlaku, ona pa v Garmicanovi hiši v Hrasto-vijem. SreCala sta se, kar sta bla zlo mlada, sta se zaljubila an oženila an v nediejo 16. februarja sta praznovala štierdeset liet njih poroke gor na Liesah. Do malo cajta od tegà sta živiela v Podlaku, seda sta se parbližala h njih hčeram Luciji an Silvi, ki žive v Finnane z njih družinam. Pa na njih doline niesta pozabila an takuo tudi za praznovat telo veselo parložnost sta se varnila “da-mu” an zbrala okuole sebè gor na Liesah njih hCere, žlahto an parjatelje za zahvalit Boga, ki jim je do seda dau zdravje an sreCo v mieru živiet. An tuole je, kar jim še ankrat željo vsi tisti, ki jih imajo radi an tudi mi. četrtek, 20. marca 2003 Risultati 1. Categoria Com. Faedis- Valnatisone 0-2 3. Categoria Audace - Fulgor 1-2 Savognese - Ciseriis 2-4 JUNIORES Valnatisone - Union 91 2-2 Allievi Tre stelle - Valnatisone 1-2 Giovanissimi Valnatisone - 7 Spighe 2-0 Esordienti Pro Fagagna - Valnatisone 3-2 Amatori Reai Filpa - Mereto di Capìtolo 1 -2 Reai Filpa -Ediltomat 2-1 Goricizza - Valli Natisone 0-3 Poi. Valnatisone - All’Ancona 3-4 Racchiuso - Osteria Colovrat 1 -0 Calcetto Merenderos - Lega Punto 3-3 Amici della palla - Paradiso dei golosi 4-5 Il santo e il lupo - PV2 Rualis 10-5 Special five - Bronx team 9-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Flumignano 3. Categoria Fortissimi - Savognese Gaglianese - Audace JUNIORES Manzanese - Valnatisone Allievi Valnatisone - Tavagnacco Com. Pozzuolo - Valnatisone (26/3) Giovanissimi Pasian di Prato - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Riviera/A Pulcini Manzanese/A - Audace/A Manzanese/B - Audace/B Amatori Valli Natisone - Reai Filpa Osteria al Colovrat: riposo S. Lorenzo - Poi. Valnatisone Calcetto Paluzza - Merenderos Classifiche 1. Categoria Tricesimo 56; Flumignano, Ancona 41; Ri-sanese 36; Buttrio 34; Valnatisone, Riviera 33; Comunale Faedis, Tre stelle 30; Lu-mignacco, Nimis 29; Buonacquisto 26; Tarcentina, Colloredo 25; Union Nogaredo 24;Trivignano 10. 3. Categoria Fulgor 46; Moimacco 45; Gaglianese, Stella Azzurra 34; Ciseriis 32; Bearzì 30; Cor-mor 27; Fortissimi 24; Savognese 21; Sa-vorgnanese 14; Libero Atl. Rizzi, S. Gottardo 13; Audace 5. JUNIORES Tolmezzo 52; Com. Pozzuolo 45; Valnatisone 35; Pagnacco, Pro Fagagna 34; Union 91 32; Palmanova 31; Tricesimo 27; Cividalese 26; Manzanese, Comunale Gonars 24; Gemonese 22; Rivignano 15; Centrosedia 6. Allievi Valnatisone* 47; Moimacco 45; Cussi-gnacco 41; Lestizza 37; Tre stelle 35; Buttrio 34; Tavagnacco 33; Comunale Faedis, Virtus Manzanese 32; S. Gottardo 28; Centrosedia 21 ; Chiavris, Gaglianese 14; Com. Pozzuolo* 12; Aurora Buonacquisto 1. Giovanissimi Virtus Manzanese 57; Comunale Pozzuo- lo, Serenissima 47; S. Gottardo* 45; Centrosedia 34; Torreanese 30; Gaglianese 29; Tre stelle, Pasian di Prato 25; 7 Spighe 24; Valnatisone 22; Savorgnanese 20; Fortissimi 13; Assosangiorgina Udine 11; Azzurra 5. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado, Reai Filpa Pulfero 28; Valli del Natisone, Mereto di Capitolo 25; Ter-mokey, Ediltomat 21 ; Ziracco 20; Ottica l’occhiale, Goricizza, Baby color 19; War-riors 18; Manzano 13; Al Cantinon 10; Chiasiellis 9. Amatori (2. categoria) Dinamo korda 28; Birreria da Marco 26; Gunners 25; Osteria al Colovrat, All'Ancona 22; Millennium 19; S. Lorenzo 17; Racchiuso 15; Poi. Valnatisone 12; Ravo-sa 9; Agli amici 5. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La squadra allenata da Chiarandini regola in campo esterno la formazione del Tre stelle Allievi, corsa sempre più solitaria La Valnatisone mantiene la serie positiva, sconfitte Audace e Savognese -1 Giovanissimi si rifanno contro la 7 Spighe - Il Reai Filpa deve inchinarsi al Mereto di Capitolo, poi si rifà contro V Ediltomat Nell’anticipo di sabato 15, ospite della Comunale Faedis, è continuata la serie positiva della Valnatisone guidata dal tecnico Claudio Baulini. I valligiani nel primo tempo sono passati a condurre grazie alla rete messa a segno da Luca Bolzicco. Gli azzurri hanno messo al sicuro il risultato nel finale con il rigore trasformato da Alessio Grego-ricchio. La Savognese, ospitando il Ciseriis, ha interrotto la serie di vittorie con uno stop casalingo. Le reti dei gialloblu di Fedele Cantoni sono state realizzate da Gianluca Gnoni (rigore) e Dennis Gosgnach. Il Fulgor di Godia, primo della classe, ha fatto visita all'Audace che si era presentata in campo largamente incompleta e con l’organico di soli undici giocatori. I biancazzurri di Claudio Duriavig hanno tenuto testa per quasi tutta la gara ai blasonati avversari, che hanno sbloccato il risultato nel primo tempo raddoppiando a dieci minuti dal termine. Nel campionato regionale gli Juniores della Valnatisone, dopo il successo nel derby di Cividale, si sono imposti sull’Union ’91, insediandosi al terzo posto in classifica. I locali sono andati in gol due volte con Gabriele Miano ed una con Andrea Dugaro, amministrando poi il successo nonostante la reazione degli udinesi. Ancora un successo in trasferta per gli Allievi della Valnatisone, stavolta a Campoformido ai danni della Tre stelle. I padroni di casa sono passati in vantaggio per primi, ma la reazione dei sanpietrini si è concretizzata con il calcio di punizione di Simone Crise-tig. Nella ripresa, in mi- schia Nicolas Crainich trovava il varco giusto per piazzare la botta vincente. Con il successo ottenuto i ragazzi allenati da Renzo Chiarandini si confermano solitari in testa alla classifica con la possibilità di incrementare il vantaggio nei confronti del Moimacco vincendo il recupero di mercoledì 26 marzo a Pozzuolo. I Giovanissimi della Valnatisone hanno superato la Sette spighe che nella gara di andata aveva realizzato un poker ai loro danni. Già nel primo tempo i ragazzi valligiani hanno messo al sicuro dalle sorprese il risultato con i gol realiz- zati da Maurizio Medveš e Marco Faidutti. Inizia male, con una battuta d’arresto subita a Ca-poriacco nei confronti della Pro Fagagna, il campionato di Primavera per gli Esordienti della Valnatisone. I valligiani sono passati in vantaggio con Michele Miano, ma sono stati raggiunti dopo solo un minuto. Nella seconda frazione di gioco arrivava la seconda rete dei padroni di casa che arrotondavano il punteggio a loro favore all’inizio del terzo tempo. La reazione dei ragazzi di Chiarandini si concretizzava con il secondo gol firmato da Matteo Cumer. I tentativi della M. Passariello - Pulcini Valnatisone per riportarsi in parità non davano esito positivo. La squadra A dei Pulcini dell’Audace ha perso con il Libero Atletico Rizzi. Le due reti per gli azzurri sono state siglate da Nicola Strazzolini. La squadra B invece ha pareggiato grazie ai gol realizzati da Matteo Chiuch e Ciro Mazzola. Nel recupero del campionato di Eccellenza, giocato a Cividale giovedì 13 tra il Reai Filpa di Pulfero e il Mereto di Capitolo, ad avere la meglio sono stati gli udinesi. Per i ragazzi di Severino Cedarmas è andato a segno Carlo Liberale. Nella successiva partita di sabato 15, giocata a Podpo-lizza con l’Ediltomat, il Reai ha vinto con le reti messe a segno da Liberale, su rigore, e dallo sloveno Alen Duzdanovic. Facile successo a Goricizza della Valli del Natisone grazie al tris realizzato da Klemen Plesničar e dai gol di Ervin KavCiC e David Specogna. In Seconda categoria ha chiuso il suo positivo campionato l’Osteria al Colovrat di Drenchia, sconfitta di misura a Racchiuso. La formazione di Roberto To-masetig ritornerà in campo in occasione della “Coppa Friuli”. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha perso con l’Ancona. I ducali sono passati in vantaggio con Macorig, concedendo però la rimonta ed il sorpasso a-gli udinesi che all’inizio della ripresa portavano a quattro gol il loro bottino. Prima Petrizzo su rigore, poi Faenza accorciavano le distanze per i ragazzi di Pietro Boer, che non riuscivano però a riagguantare gli avversari. Nel campionato amatoriale di calcetto i Merenderos hanno pareggiato l’incontro con la Lega punto di Remanzacco. Hanno firmato le tre reti valligiane Walter Petricig, Gianluca Gnoni e Luca Mottes. In seconda categoria il Bronx Team ha perso l’ultima gara di campionato con la Special five, andando in gol con Manuel Manzini (doppietta) e Giuliano Causerò. Il santo e il lupo ha superato la PV2 Rualis con quattro reti di Patrik Birtig, due di Moreno Mauri e Roberto Clarig ed una di Claudio Scaravetto e Marco Carlig. Infine il Paradiso dei golosi, con la tripletta di David Specogna e la doppietta di Marco Bassetto ha superato gli Amici della palla. (Paolo Caffi) La squadra Under 13 di S. Leonardo prima nel campionato provinciale Volley, ecco le ragazze invincibili Dieci vittorie su dieci e nessun set perso nello “score" delle giovani atlete La squadra di pallavolo della Polisportiva S. Leonardo, categoria Under 13, ha vinto il girone B del campionato provinciale di Udine della Fipav. La squadra ha stracciato le avversarie con dieci vittorie in dieci partite e, caso unico, senza aver perso nemmeno un set. L’incredibile exploit è stato compiuto da Claudia Picon, Jessica Marinig, Giulia Gorenszach, Luna Raiz, Alessia Venica e Debora Vogrig (da sinistra a destra, dall’alto in basso), con l’aiuto delle giovani riserve Debora Terlicher e Andrea Giorgia Carbonera. Invidiabili capacità fisiche, concentrazione e determinazione, perfetta tecnica di gioco impartita dall’allenatrice Elena Le- sa, l’assistenza continua del presidente Ettore Cru-cil, tifo da stadio dei genitori e soprattutto un grande rapporto di amicizia che si è creato nel gruppo sono gli ingredienti di questa squadra invincibile. Dispiace solo che pochi giovani nelle Valli del Natisone seguano la pallavolo, preferendo forse attività più rilassanti e tranquille come la televisione o il computer. La Polisportiva S. Leonardo è comunque a disposizione per chi volesse aderire al sodalizio. Ci si può rivolgere al presidente Crucil, alle stesse gio-catrici che potrebbero delucidarvi sull’attività o presentarsi direttamente in palestra a Scrutto ogni martedì e venerdì. Stuo liet Marije Kovačove Stuo liet. Na 22. februarja lietos jih je dosegla Marija Bonini - Kovačova z Lies. Veselo praznovanje telega dogodka so ji pripravli sin Albert, hči Irma in nečaki v hotel Ramada v Butte - Montana (USA), miesto, kjer ona živi. Marija - kar se je rodila nje prejmek je biu Bonini - je oženila Lojza Chiabai - S-tajarju iz Platea in se je hitro preselila po te parvi uiski v Ameriko: tam Lojze je biu najdel dielo tu železnici že pred uisko. Na sliki videmo Marijo an an del družine. Od desne: Kathleen, Irma, Pavla, AJ (Albert - pranečak), Christine, Kathleen, Pari, Franka; pokleknjeni Megan (pra-nečakinja), Louis, 100-letnica, Matija in Fabio. A Vemasso hanno festeggiato la laurea di Lavinia Dorbolò che il 19 febbraio scorso ha concluso i suoi studi presso l’Università di Udine. Lavinia si è laureata in Conservazione dei Beni culturali con il massimo dei voti (110) e la lode. Tesi della laurea: Sul collezionismo dei disegni del ’600 veneziano. A gioire di questo ottimo risultato sono il papà Manlio, la mamma Flavia, i nonni ed i numerosi amici.Complimenti Lavinia! Serena čaka pomlad, ki parhaja “Cao vsiem, sam le ist, Serena. San van tiela reč, de san zlo vesela, de parhaja pomlad takuo bom mogla se norčinat tan uonè, kjer je moja "hišca" an kjer me pridejo gledat vsi moji parjatelji. Ben, na bon pru sama, tan par mene bo nimar moja mama. Oh, kuo jo i-mam rada! Pruzapru na pari, de nie moja mama, pač pa moja sestra te velika, saj je zaries zlo mlada: ima samuo 19 liet an ist pa san že takuo velika! Iman adno lieto an pu... okuole menè je nimar puno judi an se z mano smiejejo: pravejo, de san z-lo šimpatik an de na ankul mučim! Kuo bom mučala, če mi na ku pravejo: "Serena, ree tuole.... Serena, ree te druge...". Na viden ure iti na Sar-dinjo, kjer me čakajo noni, strici an tetè. Dol jih iman devet! An so vsi bratje mojga tata Luca. Moja mama Sabrina pa mi je šenkala samuo 'adne-ga strica, Riccarda. Seda pa muoren iti, zak že čujem mamo, ki ueče: "Serena, hiti! Mlieko te čaka!" An liep pozdrav V-siem vam!” An tudi tebè, draga Serena. Planinska družina Benečije SLOVIENSKA SVETA MASA v saboto 22. marca ob 18. uri v cierkvi v Podutani Planinska družina Benečije NANOS ob 7.00 odhod iz Spietra (Belvedere) ob 7.15 odhod iz Čedada (targ Resistenza) ko se pride v Razdrto se začne hodit (parbližno Stier ure) Pohod je za vse tiste, ki so vajeni iti v hribe odgovorna: Lia tel. 0432/701104 PODBONESEC Kal Žalostna novica Se mlad nas je zapustu Paimiro Qual la. Imeu je 62 liet. Umaru je v videmskem š-pitale, venčni mier pa bo počivu v britofe par svetim Standreže, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 10. marca popudan. Za njim jočejo žena Luciana, hči Carla, navuod Matteo, brat Giordano, sestre Adelina, Ernesta an Loretta, kunjadi, navuodi, pra-navuodi an vsa druga Zlahta. BELGIJA Tamines - Cela Zbuogam Mario Huda boliezan je ukradla Maria Quercig. Umaru je tan doma v torak 11. marca. Žalostna novica je parsla iz Belgije, kjer je Mario živeu že od mladih liet. Rodiu se je v Celih. Je biu mlad, kar je šu dielat v Belgijo. Tle je zapoznu Marijo Kokocuovo, hči naših e-migrantu iz garmiškega ka-muna. Sta se zaljubila an oženila. Rodiu se jim je an puob. Njih življenje je v mieru tekli v kraju Tamines (Sam-breville), kjer je še puno naših judi. Mario je pogostu parhaju damu z družino an zvestuo je prebieru Novi Matajur. Vsaki krat, ki je paršu duon, nas je paršu poz-dravjat an nam dajat kuražo, za iti napri z našim dielam. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, sina an vso njega družino, žlahto an puno parjatelju, ki jih je imeu v Belgiji an tudi tle doma. Naj v mieru počiva. SPETER Bjarč Smart parlietnega moža V pandiejak 17. marca popudan smo v Spietre dal naš zadnji pozdrav Gaetanu Simonitto iz Bjarča. Zapustu nas je, ko je imeu 88 liet. U-maru je v čedajskem Spitale. V žalost je pustu ženo Giulio, hčere Roso an Mario Grazio, navuoda Alberta an vso drugo žlahto. Spietar Umarla je Olga Corredig V pandiejak 10. marca je zaparla nje trudne oči Olga Corredig, uduova Venuti. Olga se je rodila 87 liet od tega v Tarpeču, v Klevdarjo-vi hiši. Oženila se je bla pa v Klenje, nje mož je biu Giorgio Venuti. Takuo so ble sle stvari napri, de nje zadnje lieta, priet ku ji je zdravje odpoviedalo, je živiela sama v Spietre. Zadnje cajte pa so hčere, ki ne živjo tle, poskarbiele, de bo v rikoverje takuo, de bo nimar kajšan par njih mami. Venčni mier bo Olga počivala v Ažli, kjer je biu nje pogreb v četartak 13. marca zjutra. DREKA Dolenja Dreka Zapustu nas je Giuseppe Drescig Za nimar zapustu tel sviet Giuseppe Drescig - Pepo H-lapčicjou id Dolenje Dreke. Imeu je 82 liet. Pepo je Zi-veu sam doma do malo cajta od tegà, dokjer nie šu h sestri Mariji dol v Laške. Kar Pepo je šu je še tala hiša ostala zaparta, brez obednega na nji. Zadnje cajte jih je Pepo preživeu v rikoverje v Centi, kjer je tudi umaru. Zadnji pozdrav smo mu ga dali par Devici Mariji na Krasu v ne-diejo 16. marca zjutra. Obranke Oblietinca V pandiejak 24. marca bo lieto dni, odkar nas je zapustu Giovanni Bordon - Zaneto Stamadu iz Obrank. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Lidia Tomasetig - Flipova, hči Anita, sin Bruno, nevieste Graziella an Isabella, zet Bruno, navuodi Sandro, Roberto, Erika, Gabriele, Federico an Lorenzo. V njega spomin z-molejo par sveti maši, ki bo v cierkvi v Mojmage v nediejo 23. marca ob 10.30. Ad un anno dalla scomparsa di Giovanni Bordon -Zaneto Stamadu di Obran-che lo ricordano con amore la moglie Lidia, i figli Anita e Bruno, le nuore Graziella ed Isabella, il genero Bruno, i nipoti Sandra, Roberto, E-rika, Gabriele, Federico e Lorenzo. In sua memoria verrà celebrata una santa messa presso la chiesa di Moimacco domenica 23 marzo, alle 10.30. Paršla nam je novica, de v miestu Losanna v Zviceri sta se na 22. februarja oženila Yann Gariup an njega liepa Celine. Yann je sin Vittoria Znidarjovega iz Topoluovega, ki kako lieto od tegà se je varnu živet tle damu, potlè, ki je predielu an preživeu puno liet v Zviceri. V tisti deželi je ostu njega sin Yann an gor se je z njega Celine ustvaru novo družino an življenje Gì e , • • j /I /Ž/Z, jih prave... So tri reči na svie-te, na katere adna pridna ženska muore bit podobna, po adnim kraj, an na smie bit podobna, pa po tim drugim: naj je podobna adnemu pužu, ki varje zmieram njega hišo, pa naj na lože, ku on, gor na harbat vse, kar ima na svie-te. Muore bit podobna adnemu odmevu (eko), ki odguori samuo, kadar ga kiek vprašajo, pa na smie bit, ku odmev, ki če nimar imiet to zadnjo besiedo. Na zadnjo, muore bit, ku ura na turme, točna (esatta) an pravilna, pa na smie, ku tista ura, ru-nat tarkaj šuma, de jo bo čula vsa dolina! Pravejo, de Tonin-ca an Marjanca sta se imiele odkrito rade an de sta živiele v mieru brez guorit slavo adna čez drugo: To-ninca je bila zjuha, Marjanca pa sliepa! Adna liepa žena: možje jo gledajo, ženske jo pa pregledajo (squadrano)! Zene se lepšajo tarkaj za može, ku pruot ženam! Možje gledajo žene za jih videt, žene gledajo može za bit gledane! Je žena, ki veberè moža, ki jo veberè! Je nimar buj te-žkuo ušafat adno ženo, de bo pomala možu tonte prat! *** Če adno ženo jo nagajufa an Rus an jo premaga an inženier, al vesta, kuo bo nje te treči ljubček? An ruski inženier! *** Zena je ku sienca: kamar ti greš, ona gre za tabo. Ist bi jau, de je še kiek buj upoma (ostinata), ker sienca, manjku kar je tarna te par mieru pusti! *** Nasvet za mlade puobe: če ’na Zenska je liepa, hodita v vas h nji, če je garda hodita pa h adni drugi! *** (mislemo, de kar sta tle na varh prebral študierajo možje, ki so navošljivi, ker nie-so Zenske!) Kronaka Iz Briega pozdrav v Avstralijo Avstralija je na drugem koncu sveta, lahko bi jal de je tudi an drug sviet, zlo drugač od našega. Dolè je puno naših ljudi ušafalo nuov duom, nove parložno-sti za življenje an dielo. Dol so se rodil njih otroc, dol poganjajo njih korenine. Pa miseu na rojstne kraje, kjer so se rodil, je nimar živa v telih naših ljudeh. Zatuo, ko le morejo se vračajo damu. Puno puno vesel pa so tudi vsakega člo- “Se kako lieto an naš Alex puode h alpinam!" Pravejo nona Alma an nono Celio - Stefenadovi iz Marsina. Ben, ne še takuo naglo, počakita nomalo! Alex ima samuo devet liet, an če je takuo pridan an modar, ku de bi imeu kako lieto vič! Je “pravi možač"prave ponosno nona Alma. Posebno sta nona Alma an nono Celio vesela seda, ki Alex je paršu za dobro živet v Marsin, kupe z mamo, ki je Vania Stefenadova an s tatam, ki je pa Massimo taz Vičence. Alex je dopunu devet liet na 20. ženarja pa nie nikdar prepozno za mu želiet še ankrat srečno an veselo življenje! “Il nostro Alex cresce e fra un po’ andrà alpino!” dicono orgogliosi del loro nipote Alma e Celio Stefenadi di Mersino. Infatti Alex sta diventando proprio grande ed il 20 gennaio scorso ha compiuto ben nove anni! Alex vive con la mamma Vania ed il papà Massimo di Vicenza a Mersino. A lui, ancora una volta, il papà, la mamma, i nonni e tutti quelli che gli vogliono bene gli augurano tante cose belle vieka iz naših dolin an vsakega sprejmejo ko najbližjo žlahto. Po dugem cajtu se je uresničila tudi Zelja Rine Jurčkove iz Briega, ki je splula daj v Avstralijo za iti gledat nje sestro Lidio. Tu-ole bi tiela narest že Buog vie kada, pa je imiela druge skarbi an- dužnuosti: družino, otroke, dielo z nje tra-torijo v Orsariji. Zda so ona an nje čeče Beatrice an Dolores preložle njih tratorijo na Brieg v dreškem komu-nu, kjer je znana gostilna Al Colovrat. An paršu je tudi pravi cajt za se diet na pot. Rina ima kajšno skarb z zdravjem pa se ni ustrašla duge poti an nam je jala, de bi an spet šla. Bila je prov rada videt, kje živi nje sestra, srečat naše ljudi, ki jih na vide vič že lieta an lieta... Na naši prvi fotografiji so dvie sestre Jurčkove iz Briega an dvie sestre Zni-darjove iz Topoluovega. Z leve so Alma Gariup, Lidia an Rina Coszach an Marcella Gariup. Ta po tin kraj pa videmo le z leve strani Romildo Slojuovo le iz Briega, za njo stoji hči Valentina z neviesto, blizu Romilde sedita Rina Jurčkova an nje hči Dolores, za njim pa sestra an teta Lidia. Kuo so ble rade se srečat se vidi an pozna že po njih veselih an nasmejanih obrazih. S telimi fotografijami Rina an Dolores še ankrat pošiljajo njih pozdrave v Avstralijo, žlahti an vsiem tistim, ki jih poznajo. Ben, duo bi jau! Sta takuo mlada an sta že praznovala 40 liet poroke! “No-viča” sta Beppino Oballa an Mariuccia Dorbolò iz Jeronišča. Duo jih na pozna? Ce ne druzega zavojo njih diela. Do malo cajta od tegà so daržal albergo an ristorant v Jeroniščah. Tle so hodil ljudje iz vsieh k-raju. Prestor je biu liep, miez drievji an v mieru, Beppino an Mariuccia sta se znala lepuo obnašat z vsiem: Beppino je znu kuo sparjet ljudi, sladak nasmieh Mariucce je biu te narlieuši “dobrodošeu, benvenuto” za vsakega, ki je paršu mimo njih an vsi, naj so bli domači al furešti ljudje, ko novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge dr2ave: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Se2ana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato all’USPI Štierdeset liet kupe! so stopnil čez njih prah so se hitro Cul, ku tan doma an na varh vsega, kar je paršlo na mizo je bluo nimar takuo dobro, okusno, de je ki! Ben, na 21. febrarja lietos sta Beppino an Mariuccia praznoval 40 liet, odkar sta mož an Zena. Za veselo parložnost sta zbrala okuole sebè njih družino: sinuove Micheina an Andrea, nevieste Lorello an Mario Roso, navuode Ele-no an Sereno, ki sta poma- VENDESI Clio sport ’92 1.400 cat., autoradio, chiusura centralizzata. 1.300 euro trattabili. Telefonare pomeriggio allo 0432/723387 oppure sera allo 0432/730865 Poltrona Relax gennaio 2002, mai usata, costo 2349,88 euro vendo a 1300,00 euro. Funzioni poltrona, letto, rimette in piedi la persona, vibratori per schiena, glutei e gambe. Garanzia genn. ’05. Telefonare pomeriggio/sera 0432/723377 gale nonam odriezat sladko torto an vse njih te narbuj drage ljudi. Beppino an Mariuccia, Buog vam di uživat še puno liepih dnevu v objemu vaše liepe družine. VENDO Peugeot 306 GT1 blu anno ’96 km. 125.000 euro 5.500. Tel. 0432/720318 ore serali A CIVIDALE vendesi recentissimo miniappartamento con giardino e posto auto. Tel. 335 7764573 AFFITTASI appartamento in comune di Savogna. Telefonare al 333 7081953 SENKAMO pisa koker spanjel s pedigree, dvie lieta an pu. Tel. 0432/725016 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. MARCA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 21. DO 27. MARCA Premaijag tel. 729012 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v petak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 ' pandiejak, torak, četartak, >etak od 9.00 do 10.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: pétak v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.