TEDNIK
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XXV. it. 3	Ptuj, 27. januarja 1972	Cena 0,70 din
predlog novega zakona
O obdavčevanju
z uveljavitvijo ustavnih amandma-
jev republike in pokrajine samostojno
določajo sistem vire m vrste dohod-
kov, taks in drugih davščin, ki jih
plačujejo organizacije združenega dela
in občani. Do sedaj so bili vsi po-
membnejši elementi sistema obdavče-
vanja občanov določeni enotno s te-
meljnim zakonom. Republika in ob-
čina, pa sta samostojno ali v mejah
pooblastil urejali vsa druga vprašanja,
ki so tako dosedanjemu sistemu dajala
celovito podobo.
Nov zakon o davkih občanov zato
predstavlja prvi korak republike v
uresničevanju nove vloge pri oblikova-
nju davčne politike. S tem se v okviru
republike odpirajo široke nove mož-
nosti glede uveljavljanja sistemskih
rešitev, ki najbolj ustrezajo speci-
fičnostim Slovenije.
Temeljna izhodišča novega zakona
so v tem, da mora davčna pohtika
postati aktivnejši element v obvlado-
vanju določenih družbenih tokov in
eno učinkovitih sredstev v rokah
družbe za obvladovanje neupravičene
socialne diferenciacije. Novi republi-
zakon o davkih občanov pomeni
tudi neposredni ukrep pri uresniče-
vanju stališč, sprejetih na drugi kon-
ferenci Zveze komunistov Slovenije.
V skladu z navedenim se v novem
zakonu uve^avlja vrsta vsebinskih
sprememb in dopolnitev.
Med novostmi zakona vepa omeniti
zlasti: določanje sistema, virov in vrst
davkov v pristojnost republike, načelo
o sorazmerno večjem prispevku tiste-
ga, ki dosega večji dohodek, obveze
medsebojnega dogovarjanja občin, na-
čelo samostojnosti občine pri določa-
nju stopenj davkov in pogoji za ome-
jevanje občin pri tem. Povsem nova je
obveza, da je vsakdo, torej ne le
organizacija združenega dela, državni
organ ali druga organizacija kot do
sedaj, temveč tudi občan, na zahtevo
davčnega organa dolžan dati podatke
o kupljenem blagu, opravljenih sto-
ritvah in druge podatke, ki so potreb-
ni za pravilno odmero davčne obvez-
nosti. Zlasti je še pomembno načelo
javnosti nekaterih podatkov in to
celotnega in čistega dohodka ter viši-
na odmerjenega davka, medtem ko
drugi podatki še naprej ostanejo
uradna tajnost.
Davščine so eden osnovnih instru-
mentov ekonomske politike do posa-
meznih gospodarskih področij, panog
in strok, zato je družbenopolitično
izredno pomembna pristojnost občine
pri določanju davčne politike. Ne
glede na to pa v bodoče ne sme biti
prevelikih odstopanj od republiških
smernic. Neenotna davčna politika
lahko povzroči vrsto negativnih eko-
nomskih pojavov, nnr. beg kmečke
mladine, socialne probleme starih lju-
di, beg posameznih obrtnikov iz obči-
ne itd. Odstoparya od republiških
smernic so upravičena le, kadar gre za
izrazite občinske posebnosti. Zato je
bistvo občinske davčne samouprave v
tem, da v svoji davčni politiki upošte-
va vse tiste posebnosti v razvoju posa-
meznih gospodarskih dejavnosti, kijih
enoten davčni sistem republike ne
more zagotoviti.
To so nekatere novosti, ki ih uve-
ljavlja predlog zakona o davkih obča-
nov v Sloveniji. Tako je na osnovi teh
sprememb treba v celoti spremeniti
tudi občinske predpise, to je odlok o
davkih občanov. Ormoška občinska
skupščina je o tem že zavzela ustrezna
stališča. Glede na posamezne vrste
davkov, ki so dohodek občinskega
proračuna, je pred sprejetjem odloka
o davkih občanov potrebno ugotoviti
določena izhodišča, na osnovi katerih
se bodo formirali dohodki za občinski
proračun. Znano je, da je naš davčni
instrumentarij podvržen zelo po-
gostnim spremembam, zato je treba
vsestransko presoditi nove predpise
davčne ureditve.
Za dejansko
materialno
samostojnost občin
Celotno drugo poglavje materiala o
političnem sistemu Jugoslavije ki tvo-
ri enega od temeljev za izdelavo doku-
menta druge konference ZKJ je po-
svečeno občini. V njem je podčrtano,
da mora politični sistem, predvsem v
občini ..omogočiti, olajšati in spodbu-
diti neposredno in svobodno povezo-
vanje delovnih ljudi in njihovih samo-
upravnih skupnosti".
Opozarjajo na tri temeljne naloge,
za katerih realizacijo se morajo komu-
'nisti angažirati. Te so: samoupravlja-
nje v občini je treba vzpostaviti kot
politično osnovo enotnega družbeno-
političnega sistema; občina mora biti
materialno samostojna in tretje, biti
mora odprta nasproti vsem drugim
samoupravnim in družbenopolitičnim
skupnostim.
PRAVICE. KI JIH NI
MOGOCE REALIZIRATI
Verjetno je, da bodo delegati mno-
gih občin spregovorili na drugi konfe-
renci ZKJ o vprašanju financiranja
občin s stališča njihove materialne
samostojnosti. Dejstvo je, da je danes
občina odvisna od sklepov širših druž-
benopolitičnih skupnosti, ki ne samo,
da določajo izvire in vrste dohodkov
občin, temveč tudi njihovo uporabo.
Tako so proračunski izdatki občin v
naprej določeni s predpisi širših druž-
benopolitičnih skupnosti skoraj do
politična olimpijada
Zuhodnonemška vlada se je odloči-
la, da bo na letošnjo olimpijado pokli-
cala državnike iz vrste dežel Zahoda
in Vzhoda. Trdijo, da so nekateri že
povabili, druge pu še bodo, Kancler
will Brandt bo v času trajar\ja olimpi-
jade ves čas v Muenchnu. kjer bo na
razpolago za morebitne politične raz-
govore.
70 %. Nadaljnjih 20 % je namenjenih
stalnim proračunskim koristnikom in
le z 10 % proračuna dejansko razpola-
gajo državljani in občine.
Ali sploh lahko govorimo o mate-
rialni samostojnosti občine, če imajo
republike prednost pri zbiranju sred-
stev za svoje potrebe? Ob tem še: gre
za dohodke, ki so vedno najbolj za-
nesljivi in v zneskih, ki jih republike
same ocenijo, da so jim potrebni.
Glede na to ni mogoče zanikati ugo-
tovitve. da imajo občine pravice, ki
jih ni mogoče realizirati.
REŠITEV V
PROIZVODNOSTI?
Ko je beseda o tem. kako izboljšati
materialne temelje občine, gre za dvo-
je stališč. Nekateri so za to. da se na
drug način razdelijo dohodki občin in
republik, drugi pa mislijo, da je treba
trajno rešitev tega vprašanja poiskati v
razvijanju materialnih temeljev dela in
v povečanju produktivnosti dela vseh
občanov. Sedanja stopnja nacionalne-
ga dohodka je takšna ne glede na
način njegove delitve, da omejuje
mnoge ukrepe in akcije v občini.
Poudarjajo tudi, da je mogoče zah-
teve po spremembah v sferi material-
nih odnosov izpeljati v nadaljnjem
razbremenjevanju gospodarstva. Misli-
jo, da bi morale gospodarske organiza-
cije razpolagati z najmanj 70 do 80 %
ustvarjenega dohodka. Samo tako bi,
podčjtujejo pristaši te ideje, mogli
najti večja sredstva za realizacijo naj-
različnejših potreb in akcij občin.
Istočasno bo imel delovni človek v
svojih rokah na ta način tisto orodje,
s katerim bo vplival na pohtiko v
občini, v prosveti, zdravstvu, socialni
5olitiki itd. To je ena od poti, po
cateri bi prišli do ugotovitve, ki Je
navedena v materialih za dru^o konfe-
renco ZKJ: „da delovni ljudje v obči-
ni samostojno določajo vire, obseg in
način uporabe sredstev za kritje skup-
nih in splošnih potreb v občini".
SM
obvestilo naročnikom, sodelavcev, oglaše-
valcem in bralcem tednika
Obveščamo naročnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da sta se
uredništvo in uprava našega lista preselila iz Lackove ulice 2 v
Vošnjakovo ulico 5 (v pritljičje Narodnega doma. vhod z dvorišča).
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TEDNIKA. PTUJ
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 27. januarja 1972 ?
Proces proti Marjanu Šturmu
razkriva odnos avstrije do slovenskega prebivalstva
PROIZVODNJO
TOVARNA OUA
POVEČUJE
Z avstrijsko državno pogodbo je
določeno, da morajo avstrijske oblasti
zagotoviti slovenskemu prebivalstvu,
ki živi v južnem delu države - ob meji
z Jugoslavijo — vse narodnostne pravi-
ce, kot se to spodobi za kulturno
državo, torej šolanje v materinem
jeziku, pravico do uporabe materin-
ščine pred državnimi organi, prosto
uporabo svojega jezika v javnem živ-
ljenju ter označevanje - tudi uradno-
krajevnih imen v jezikih obeh narod-
nostnih skupnosti, ki živita v deželi,
torej v slovenščini in nemščini.
. Kot je znano, se Slovenci v Avstriji
morajo boriti za pravice, ki jih že
zagotavlja državna pogodba, ker Av-
strijci, tu mislimo na rijene državne
organe, te ne izpolnjujejo. Tako v
Avstriji na narodnostno mešanih
ozemljih, kjer poleg Avstrijcev živijo
še Slovenci ali Hrvati, še vedno ni
napisov krajevnih imen v obeh jezikih
temveč samo v nemščini, kakor je pač
to v skladu z nameni tistih avstrijskih
šovinistov, ki stremijo za čim prejšnjo
asimilacijo slovenskega in hrvaškega
prebivalstva v Avstriji.
Dijak Marjan Šturm, je leta 1970
pripisal, nemški oznaki krajevnega
imena Hermagor še slovensko oznako
imena Šmohor in ko so ga pozneje
zaradi tega še zaprli in v zaporu nekaj
mrcvarili in ko je on to pozneje nekje
v javnosti povedal, so ga z obtožbo,
da je poškodoval javno lastnino (ker
je dodal nemškemu še slovenski napis)
in da je klevetal predstavnika oblasti,
postavili pred sodišče.
Razpravo, ki bi morala biti že lani,
so zaradi protestov z raznih strani
odpovedah, sedaj pa so jo določiH za
dan 27. januarja t.l. na sodišču v
Leobnu.
Človek pravzaprav ne najde primer-
nih besed, s katerimi bi temu dogaja-
nju ustrezno izrazil svoje staHšče.
Očitno pa je, da nemško govorečega
prebivalstva Evrope dve izgubljeni voj-
ni v njegovem vse drugo izključujo-
čem stahšču do sosednih narodov še
nista spametovali. Ne gre samo za
dijaka Marjana Šturma, pojavov ne-
strpnosti do drugih narodnosti je toli-
ko - spomnimo se samo proslave
obletnice plebiscita v Celovcu - da se
moramo vprašati, kakšen učinek ima
naša jugoslovanska politika dobrega
sosedstva z vsemi, politika dobrih
odnosov kot se to razume samo po
sebi za naš čas v dvajsetem stoletju,
če pa v naši soseščini, v državi, kjer je
na oblasti socialistična stranka, v
državi, kjer lahko pogosto slišimo
zatrjevanje, kako je pravno urejena,
lahko prihaja do izraza šovinistična
nestrpnost v tako grobih oblikah.
Na avstrijskih cestah, ki peljejo v
Jugoslavijo, lahko vidimo napise naših
krajev in mest, kakor jih imenujejo
nemško govoreči prebivalci, naši sme-
rokazi pa kažejo pot v Graz in v
Klagenfurt. Mi vso toleranco — oni pa
vso nestrpnost! Kako dolgo še?
V tovarni olja Slovenska Bistrica so
v letu 1971 povečali proizvodnjo je-
dilnih olj za 22 odstotkov v primerjavi
z letom poprej. Tako je ta delovni
kolektiv, ki zaposluje nekaj nad 100
delavcev, proizvedel v preteklem letu
(1971) 6.000 ton olja in ustekleničil
4 milijone steklenic jedilnega olja. Po-
manjkanje surovin na domačem trgu
je onemogočilo še hitrejšo rast proiz-
vodnje. Tako so morali surovine na-
bavljati, iz sosediijih republik, pa tudi
iz uvoza.
Dobre uspehe na področju gojenja
bučnic je ta kolektiv dosegel s poskusi
gojenja bučnic golic. Pri gojenju te
zvrsti bučnic sodeluje tudi Kmetijski
zavod iz Maribora. S temi skupnimi
poskusi so naleteli na zelo dober od-
ziv pri kmetih, predvsem pri zasebnih
kmečkih proizvajalcih.	VH
danes seja so ormož
Za danes, četrtek, 27. januarja
1972 je predsednik skupščine občine
Ormož Franc Novak, sklical XXX. se-
jo občinskega zbora in zbora delovnih
skupnosti ormoške občinske skupšči-
ne.
Dnevni red zajema 12 točk. Odbor-
niki bodo med drugim obravnavali
tudi poročilo o delu občinskega sod-
nika za prekrške v lanskem letu ter
poročilo o odmeri prispevkov in dav-
kov ter izhodiščih za davčno politiko
v letošnjem letu. Razpravljali bodo še
o sprejetju nekaterih odlokov: o us-
meritvi sredstev občine Ormož za go-
spodarske investicije v letu 1972, o
spremembah in dopolnitvah odloka o
izdatkih za potne in druge stroške, ki
se priznavajo občinskim organom
med materialne stroške, odlok o od-
stotku sredstev, ki se izločajo iz skla-
da skupne porabe za subvencioniranje
stanarin in odlok o maksimiranju cen
za proizvode in storitve.
V nadaljevanju seje bodo sklepali o
vezavi sredstev za gradnjo stanovanj
upokojencev ter o potrditvi programa
zdravstvenega varstva za leto 1972.
Na koncu bodo vprašanja in odgo-
vori odbornikov.
jr
. Mina sliši pod svojo posteljo sumlji-
vo šuštenje. Strahoma se skloni in pod
posteljo zasači vlomilca.
„Clovek božji, kako sem se prestra-
šila, sem mislila, da je miš!"
„Rečem ti, moja žena je pravi vzor
skromnosti."
„Rad ti verjamem, to je dokazala že
takrat, ko je tebe vzela."
V Slovenski Bistrici sprejet
dogovor
o štipendiranju
Minuli torek je bila ustanovna skup-
ščina sklada za usmerjanje, štipendi-
ranje in kreditiranje rednih učencev in
študentov občine Slov. Bistrica. Zbra-
ni delegati so po sprejemu poslovnika
izvolili 13 članski upravni odbor skla-
da, nato pa razpravljali o osnutku
družbenega dogovora o štipendiranju.
Osnutek je bil predtem že v razpravi v
družbenih in delovnih organizacijah in
dobil v veliki večini podporo. Nato je
sledilo podpisovanje dogovorov, po
katerem so se podpisniki zavezali naj-
manj 0.5 % sredstev od bruto osebnih
dohodkov nameniti za štipendiranje
in kreditiranje učencev, od teh 0,5 %
pa 30 % združevati v novo ustanov-
ljeni občinski sklad. V kolikor organi-
zacije razliko sredstev do 0,5 % ne
porabijo za štipendiranje, morajo tudi
preostala neizkoriščena sredstva pri-
spevati v občinski sklad.
S sprejemom družbenega dogovora
o štipendiranju seje tudi občina Slov.
Bistrica lotila načrtnega reševanja
kadrovske politike. Znano je, da je
neustrezna kadrovska struktura za-
poslenih v občini Slov. Bistrica eden
od pomembnih vzrokov za zaostajanje
gospodarskega razvoja. Ni naključje,
da ^so v Slov. Bistrici podjetja oz.
tovarne brez ljudi z visoko in višjo
izobrazbo ali celo z nižjo ali srednjo
šolo zasedajo vodilna delovna mesta.
Znano je tudi, da se je za štipendi-
ranje doslej namenjalo premalo sred-
stev.
Na višjih in visokih šolah v Mari-
boru in Ljubljani študira približno
200 mladih občanov, štipendije pa
prejema le 76 študentov.
Z ustanovitvijo sklada za štipendi-
ranje bi najlažje prišli do štipendij
tudi učenci, ki dosegajo boljše učne
uspehe in otroci delavcev in kmetov.
Zato upravni odbor sklada upravičeno
pričakuje, da bodo k podpisu druž-
benega dogovora pristopile tudi tiste
delovne organizacije, ki to na,ustanov-
ni skupščini niso storile.
O organizacijah, ki so ali še bodo
odklonile podpis družbenega dogovo-
ra, bomo poročali. Skušali bomo ob-
javiti tudi njihovo kadrovsko struk-
turo za realnejše presojanje bralcev.
tf
spet vlomilci v ptuju
V noči od 16. na 17. januar letos so
do časa, ko to poročamo, še neznani
storilci vlomili v prostore Disco kluba
na Zadružnem trgu v Ptuju. Storilci so
odnesli kombinirani radijski sprejem-
nik — magnetofon z več kasetnimi
vložki ter ojačevalec z mikrofonom v
škodo Zdenka Krambergerja, Zagreb-
ška cesta 3, Ptuj. Skupna škoda po
vlomu znaša 3.000 dinarjev. -FK-
Malo denarja -
malo muzike
Pred nedavnim se je sestal izvršni
odbor TKS Ptuj, ki je razpravljal o
nekaterih perečih problemih progra-
ma kulturnih dejavnosti za leto 1972,
o finančnem načrtu za to leto in še o
nekaterih drugih.
Že nekaj časa je bilo govora o
samostojni službi spomeniškega var-
stva pri Pokrajinskem muzeju Ptuj. To
službo je v ptujski občini opravljal
Zavod za spomeniško varstvo Mari-
bor, vendar niso bili opazni večji us-
pehi pri delu in lahko na njihovo delo
gledamo zelo kritično. Zaradi nekate-
rih spornih vprašanj, predvsem finanč-
nih, je TKS Ptuj predložila skupščini
občine, da se naj v Ptuju ustanovi
samostojna služba za spomeniško var-
stvo, ki bi delovala v okviru Pokrajin-
skega muzeja Ptuj.
Kot sem v naslovu omenil ,,malo
denaija - malo muzike", tako je tudi
z letošnjim programom kulturnih de»
javnosti v občini. Od tega skromnega,
lahko bi rekel od lanskega leta nespre-
menjenega programa, bo imel nekaj
center občine in bližnja okolica, drugi
prebivalci odmaknjenih predelov v ob-
čini pa komaj kaj. Ustvarjanje in reali-
zacija programa je nedvomno odvisna
od finančnih sredstev, ki pa bodo tudi
letos zelo skromna. Potrebe za finan-
ciranje vseh kulturnih dejavnosti, ki
so jih s svojimi programi predložili
temeljni kulturni skupnosti posamez-
ni kulturni dejavniki, so bile zelo viso-
ke, med tem, ko je obljubljena dota-
cija mnogo manjša. Temu primeren pa
je tudi program kulturnih dejavnosti
za letošnje leto, za katerega bi lahko
rekh, da v njem niso zajeti in v pravi
meri upoštevani prav tisti kulturni
dejavniki, ki so našemu občanu na
podeželju najbolj dostopni. To sta
predvsem tisk in radio.
Ustrezno takšni miselnosti o vlogi
tiska in radia pri razširjanju kulturnih
dobrin med občani je vzporedno se-
stavljen tudi načrt delitve finančnih
sredstev.
Kultura je zelo širok pojem. Vendar
nekateri pozabljajo, da je treba ravno
našemu preprostemu človeku s pode-
želja nuditi čimveč možnosti za nje-
gov kulturni dvig in ga tako izpeljati
iz zaprtosti vase in nezaupanja do
vsega, kar se v svetu dogaja.
Našemu preprostemu človeku sta
dostopna edino Tednik in radio. Sa-
mo ti dve ptujski informativni sredstvi
mu bosta prinesli del dogajanja v ptuj-
skem kulturnem življenju v njegovo
družino, TKS pa jima je določila v
svojem finančnem načrtu le nekaj nad
osem starih milijonov.
Zaradi pomanjkanja finančnih sred-
stev bo letos tudi okrnjen program
tradicionalnega kurentovanja. Ob tem
bodo verjetno najbolj prizadeti gostin-
ci, ki so ob takšnih priložnostih vedno
realizirali lepe denarce, za organizaci-
jo kurentovanja, oziroma za stroške te
organizacije pa niso imeli posebnega
posluha. Mogoče pa je le kakšna mož
nost skupnega financiranja, treba bi jc
bilo poiskati.	-MN-
tednik — ČETRTEK. 27. januarja 1972
STJIAN 3
»Štajerci«
in
»Štajerska«
Stare Avstrije niso zaman
imenovali tudi „ječa naro-
dov". Dualistično razdeljena
država je v zapadnem -
avstrijskem delu tlačila Cehe
in Slovence, v vzhodnem -
ogrskem pa Slovake in Hrva-
te, oba dela skupno pa še
Poljake, Bosance in druge.
Stoletna izkušnja je vladajo-
ča naroda naučila uporablja-
ti iz rimskih časov znano
geslo: Divide et impera! (De-
li in vladaj!), ki sta ga v
praksi preizkušala nad pod-
rejenimi slovanskimi narodi.
Avstrija je Slovence lepo
razdelila na Primorce, Ko-
rošce, Kranjce in Štajerce,
da bi jim laže vladala.
Z osvoboditvijo leta 1918
iz te „ječe narodov" smo
bili Slovenci osvobojeni tuje
nadvlade in delitve (z izjemo
zahodnih predelov naše de-
žele, ki so padli pod novo
tujo nadoblast) in v javnem
življenju v času med obema
vojnama poimenovanj Kra-
njec, Štajerec ni bilo.
Potem pa je prišel Hitler s
svojim „tisočletnim" rajhom
in s svojimi avstrijskimi
opričniki, da bi nas zopet
razdelil in nam - vladal.
Zopet so nam vsiljevali naziv
Štajerec, zloglasni „Steiri-
scher Heimatbund" pa je
ostal vsem, ki so imeli z njim
opravka, razmerju nadčlo-
vek (tuj okupator): podčlo-
vek (Slovenec) v primernem
spominu. Sicer pa je to vse
znano in mnogokrat poveda-
no in tega resnično, ni treba
ponavljati. Opozoriti pa je
treba na to, da se v naši
javnosti po drugi svetovni
vojni, torej po 'najtežjih iz-
kušnjah, kar smo jih Sloven-
ci sploh kdaj imeli s tujci,
potem, ko smo bili v vzhod-
nem delu dežele, spremenje-
nem v „UNTERSTEIER-
MARK" prisilno včlanjeni v
„STEIRISCHER HEIMAT-
BUND" in po tem, ko smo
se do kraja ponižani kot
Slovenci vsemu temu uprli z
orožjem v roki in smo bili
faje pripravljeni umreti, ka-
kor pa vse navedeno trpeti,
zopet neženirano pojavljajo
javnem življenju izrazi:
Štajerec, štajerski, na Štajer
sko itd. ter se pri tem mish
na nas, na naše kraje, torej
Slovence in vzhodno Slove-
nijo, kakor da bi to bil del
peklenskega načrta tujerod-
cev v smislu gesla Divide et
impera!, kakor da bi to ne
bila avstrijsko-nemška no-
menklatura za naše kraje,
kakor da to ne bi spominjalo
na „Untersteiermark" in na
„Sterischer Heimatbund",
na.. . vse tisto bestialno na-
silje, ki smo mu bili Slovenci
v vzhodnem delu dežele iz-
postavljeni v takšni meri, ka-
kor si nekdo, ki tega ni
doživel, sploh predstavljati
ne more.
Za Slovenca iz vzhodnega
dela dežele je takšno poime-
novanje žalitev, ki vzbuja
grenek spomin na tujo nad-
vlado nad našimi kraji, na
tujo okupacijo, ki je ni mo-
goče pozabiti, grenek spo-
min na čas najbrezobzirnej-
šega nasilja nad slovenstvom
in najglobljega ponižanja
vsega slovenskega in člove-
škega nasploh. Takšno po-
imenovanje pa je tudi zelo
dobrodošla hrana še vedno
živim, v zadnjem času celo
rastočim aspiracijam določe-
nih tujih krogov v določenih
strukturah, ki nestrpno ča-
kajo na trenutek, da bi zo-
pet naše kraje in ljudi podre-
jali svojim določenim intere-
som.
Prevelika obremenjenost
novinarjev
Pred nedavnim je bila pri medob-
činskem svetu Zveze komunistov Ma-
ribor ustanovljena komisija za infor-
mativno dejavnost in politično propa-
gando. O vlogi in pomenu te komisije,
kakor tudi o vlogi informativnih sred-
stev pri reševanju nekaterih družbe-
no-političnih vprašanj je prejšnjo sre-
do, na sestanku novinarjev komuni-
stov, govoril predsednik te komisije -
Stojan Požar. Seji sta prisostvovala
tudi član CK Zveze komunistov Lojze
Briški in sekretar OK ZKS Ptuj -
Franc Tetičkovič. Seja je bila bolj
razgovor novinarjev o nekaterih
aktualnih družbeno-političnih dogod-
kih doma in v svetu, predvsem pa o
nekaterih gospodarskih pojavih v ptuj-
ski občini.
Uvodoma je Stojan Požar govoril o
vlogi, pomenu in nalogah komisije za
informativno dejavnost in politično
propagando in dejal, da je komisija
dejavnik, ki naj bi usmerjala politično
dejavnost novinarjev in jim pri njiho-
vem delu pomagala, vendar si ne sme
prilaščati pravice dirigiranja nad nji-
hovim delom. Komisija ni cenzura
nad javnimi občili, ampak je njena
poglavitna naloga pomagati in usmer-
jati pohtične delavce (novinarje in
ostale) pri reševanju aktualnih družbe-
no-političnih dogodkov. Dejstvo na-
mreč je, da mnogi novinarji, predvsem
pri pokrajinskih informativnih sred-
stvih, zaradi svoje preobremenjenosti
ne zmorejo vseh teh problemov pravil-
no razvozlati. Jasno je, da brez oboje-
stranskega sodelovanja ne bo pravih
uspehov. Zato morajo novinarji poro-
čati komisiji o perečih družbeno-poli-
tičnih dogodkih. Tu gre predvsem za
take probleme, ki jih novinarji ne bi
mogli razvozlati sami in bi bil zato
potreben skupen sestanek komisije in
novinaijev, pa naj si bo to v okviru
ptujskih informativnih sredstev ali pa
širše regije.
V dnevnem, kakor tudi ostalem
časopisju je vse bolj prisotnp vpraša-
nje afirmacije subjektivnih sil, kar pa
je v precejšnji meri tudi vse večja
napaka informativnih sredstev. Mnogi
predvsem tisti na vodilnih mestih, še
žal niso razčistili pojmov „samouprav-
Ijanje" in „delavski razred". Ta dva
pojma bomo morali vsekakor določ-
neje opredeliti, kajti dogaja se, da
nekateri ne vedo ali spadajo med
delavce ali kam drugam. Kdo naj bi
bil delavec? Delavec je vsak tisti, ki
dela za skupne interese delavskega
razreda, to se pravi naše samoupravne
socialistične družbe, pa naj si bo to
inženir, tehnik, profesor ali pa direk-
tor. Pri nepravilnem pojmovanju prej
omenjenih faktorjev, kakor tudi ob
nepravilnem pojmovanju novinarske
svobode, ki jo je prav tako treba
določneje opredeliti, pa se pojavljajo
dileme o delavskem razredu, ki je vse
premalo zastopan v javnih občilih.
Zato je treba te slabosti popravljati,
dati v sredstvih javnega obveščanja
prostor tudi delavskemu razredu in ga
po poti človeških načel pripeljati do
družbeno-političnega življenja in do
samoupravljanja.
Radio in tisk torej naj ne bosta
samo sredstvi javnega obveščanja, am-
pak tudi komunikacija za široko jav-
nost in udejstvovanje širših delavskih
krogov.
Miha Kolarič iz Ptuja se je na seji
zavzel za dopolnilni študij in izobraže-
vanje novinarjev, predvsem pri pokra-
jinskih informativnih sredstvih, za kar
se kaže potreba zlasti v ptujski občini.
Nedvomno je za reševanje nalog, ki jih
družba novinarjem nalaga, potrebno
veliko znanja in novinarske rutine.
Znano je, da mnogi postajajo po sili
razmer novinarji. Kljub temu, da ima-
jo veselje in smisel za pisanje, pri
svojem delu tu in tam grešijo.
Miha Kolarič najbrž ni v popolnosti
seznanjen s težavami in preobremenje-
nostjo, ki tarejo ptujske novinarje,
niti z delavnikom, ki ga mora oprav-
ljati novinar pri ptujskih informativ-
nih sredstvih.
Delovni dan novinarja pri Tedniku
se prične zgodaj zjutraj in končna
pozno ponoči. Včasih se mi zdi, da
smo sužnji svojega dela.
Kje je rešitev tega problema? Ne-
dvomno v ureditvi kadrovskih razmer.
Ptujski radio rabi najmanj tri kvalitet-
ne novinarje, če bi hotel,pripraviti
zares dober program, da ne Iji govorili
o Tedniku, kjer so potrebe še večje.
Šele, ko nam bodo zagotovljena po-
trebna sredstva, da bomo lahko zapo-
slili najmanj štiri kvalitetne novinarje
in še vsaj eno administrativno moč,
bodo naši sestavki boljši in šele takrat
bo kritika o kvahteti lista upravičena.
Sicer pa, kritizirati je lahko, delati pa
težje. Povsod se govori o kvaliteti
ptujskih informativnih sredstev, po-
vsod se od njih zahteva, vsem smo v
napotje, ko pa je treba zagotoviti
sredstva zanje, je največ ušes gluhih,
takrat so potrebe povsod tako velike,
da za informativna sredstva ostanejo
le drobtine.
Ko bosta imela Tednik in radio
potrebna sredstva za ureditev kadrov-
skih in drugih problemov, bomo imeh
novinarji čas za dopolnilni študij in
tudi kvaliteta dela bo ustreznejša.
M. Novina
Za blagajno so
prišli na vrsto
storilci
Proti koncu decembra lani so v
kidričevskem gozdu našh Izbirino bla-
gajno, razume se, da brez slehernega
dinarja. Blagajna je bila razbita na
najšibkejšem mestu, denar pa z vred-
nostnimi papirji pobran. Intenzivnost
preiskave v dneh po dogodku je bila
taka, da so storilcem organi že na
sledi. To smo pred kratkim izvedeli,
vendar v interesu preiskave ne mo-
remo kaj več povedati.,O vsem bomo
poročali takoj, ko bo mogoče, pove-
dati kaj natančnejšega.
-FK-
jubilej gasilskega
društva hajdina
Gasilsko društvo Hajdina prireja v
soboto, 29. januarja redni letni občni
zbor, na katerem bodo udeležencem
posredovali podatke o uspehih dru-
štva v minulem letu. Omeniti mora-
mo, da bo letos društvo praznovalo
60 letnico obstoja. Mislimo, da si
aktivni hajdinski gasilci zaslužijo, da
jim ob njihovih doseženih uspehih
čestitamo in zaželimo, da se njihovi
načrti za bodoče v polni meri uresni-
čijo. Kakšni pa so načrti društva ob
vstopu v 7. desetletje, boste zvedeli na
njihovem občnem zboru, na katerega
vas vabijo.
SS
podprli kandidaturo
V	petek, 2L januarja je bila v pro-
storih Narodnega doma v Ptuju občin-
ska kandidacijdca konferenca in seja
občinske konference SZDL Ptuj.
V	sorazmerno nuzli dvorani so po-
trdili kandidaturo Zdravka Krvine,
predsednika skupščine občine Škofja
Loka in Romana Ogrina, predsednika
izvršnega odbora temeljne izobraže-
valne skupnosti Trebnje za možna
kandidata za člana predsedstva SRS.
Za možnega predsednika izvršnega
sveta Slovenije so soglasno potrdili
dosedanjega predsednika Staneta Kav-
čiča.
Uvodoma je Zdravko Turnšek go-
voril o vlogi Socialistične zveze v
skupščinskem sistemu in o naši samo-
upravni družbi nasploh. Predsednik
skupščine občine Ptuj pa je ocenil
delo odbornikov občinske skupščine
za lansko leto.	-mn-
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 27. januarja 1972 ?
zaCasna prepoved
prometa z zemljišči
Skupščina SR Slovenije je 24. de-
cembra 1971 sprejela po hitrem po-
stopku zakon o začasni prepovedi
prometa z zemljišči, ki je stopil v
veljavo že naslednji dan, t.j. 25. de-
cembra 1971.
Namen zakona je preprečiti že več-
krat kritizirane negativne pojave na
področju zem^iške politike, (špekula-
cije pri odtujevanju zem^iSČ in tako
tudi neupravičeno bogatenje na ta
račun). Posebno to velja za gradbena
zemljišča, kjer so lastniki prodajali
zemtjišča po pretirani vlsolti ceni -
pobrali so tudi takozvano mestno
rento - ki bi dejansko morala iti za
opremljanje teh zemljišč s komunal-
nimi napravami (ceste, vodovod, ka-
nalizacija, elektrika). Ta zakon je to'
sedaj začasno zavrl. Do 30. junija pa
bodo že sprejeti novi predpisi, ki
bodo na novo urejali pravna razmerja
v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči.
KAJ PODROBNEJE DOLOCA ZA-
KON?
Začasno-za dobo šestih mesecev
po njegovi uveljavitvi oziroma do
30. junija 1972 prepoveduje promet
(odplačni ali neodplačni) z vsemi
zemljišči.
Pod pojmom „promet z zemljišči"
v smislu zakona se razume pogodbeni
prenos lastnine oziroma pravice upo-
rabe na zemljiščih bodisi z nakupom
in prodajo, zamenjavo ali daritvijo.
Predmet prepovedi so vsa zemljišča
(kmetijska, gozdna, stavbna in nero-
dovitna zemljišča), na katerih je last-
ninska pravica oziroma pravica upo-
rabe. To pomeni, da prepoved velja
tako za občane, civilno-pravne ose-
be, društva, družbeno-pohtične orga-
nizacije kot tudi za organizacije zdru-
ženega dela, druge samoupravne.orga-
nizacije in za posamezne organizacije,,
ki jim zakon daje lastnost pravne
osebe. Promet je omcjen med njimi in
med enimi in drugimi.
Zakon pa dovoljuje izjeme v nasled-
njih primerih:
1.	za promet z zemljišči, ki ga
opravljajo občinske skupščine oziro-
ma organizacije, pooblaščene za ureja-
nje in oddajanje stavbenih zemljišč
in za pridobivanje z dedovanjem,
2.	za promet z zemljišči, potreb-
nimi za gradnjo infrastrukturnih in
vojaških objektov kot so npr. šole,
bolnišnice, ceste, železnice in podob-
no,
3.	pravtaka izjema pa velja za kme-
tijska zemljišča, če jih pridobi kmet,
,k se ukvarja izključno s kmetijstvom
ali kmetijska delovna organizacija, če
ta zemljišča rabijo še naprej za kme-
tijsko obdelavo in če so po sprejetem
urbanističnem dokumentu tudi v bo-
doče namenjena za kmetijstvo.
Da pa ne bi povsem zaprli vrat
razvojnim programom oziroma že do-
končanim investicijskim projektom
delovnih organizacij, lahko republiški
izvršni svet izjemoma odobri promet z
zemljišči tudi posameznim organi-
zacijam združenega dela, kadar jim je
zemljišče potrebno zaradi izgradnje
objektov.
Nadaljnje določbe zakona so var-
nostnega značaja. Urejajo vprašanja
zemljiškoknjižnega prenosa lastnine
oziroma pravice uporabe. Da bi pre-
prečih zlorabe zakona z datiranjem
pogodb za nazaj, določa zakon, da se
v zemljiški knjigi lahko sprovedejo
tiste pogodbe, na katerih so bili pod-
pisi pogodbenih strank overjeni pred
njegovo uveljavitvijo, to je pred
25/12-1971.
Zakon določa, daje treba pogodbe,
kjer izjemoma dovoljuje promet z
zemliišci, predložiti najpozneje v 30
dneh po sklenitvi pristojnemu občin-
skemu javnemu pravobranilstvu. Če
javno pravobranilstvo ugotovi, da so
bile kršene določbe tega zakona, vloži
tožbo na ugotovitev ničnosti po-
godbe. SANKCIJE
Zakon določa, da pogodbe, ki so
sklet^ene v nasprotju z določbami
tega zakona, nimajo nobenega pravne-
ga učinka. Kršilce zakona pa čakajo
težke kazni, družbene osebe do
50.000 din, občane pa do 5.000 din
in še odvzem premoženjske koristi, ki
je bila pridobljena z gospodarskim
prestopkom oziroma prekrškom.
UGOTAVLJANJE STATUSA
KMETA
Kot je bilo prej navedeno, zakon
dovoljuje promet s kmetijskimi zem-
pišči, če pridobi zemljišče kmet, ki se
izključno bavi s kmetijstvom. Za kme-
ta, ki se izključno bavi s kmetijstvom
po tem zakonu se šteje oseba, ki Je
zdravstveno zavarovana po 16. členu
zakona o zdravstvenem zavarovanju in
o obveznih oblikah zdravstvenega var-
stva (Uradni list SRS št. 26-147/70).
Okoliščina, da se občan izključno
■bavi s kmetijstvom in da bo zemljišče
tudi v bodoče namenjeno za kmetij-
sko obdelavo, se ugotavlja s potrdi-
lom, ki ga izda občinski upravni
organ, pristojen za kmetijstvo, potem
ko bo o namembnosti zemljišča pre-
skrbel podatke od upravnega organa,
pristojnega za urbanizem.
Zato bo moral občan-kmet, ki bo
hotel kupiti kmetijsko zemljišče za
nadaljnjo kmetijsko obdelavo, vložiti
zahtevek pri občinski skupščini za
izdajo potrdila, da Je po poklicu
kmet. Pri tem bo moral dokazati z
zdravstveno izkaznico, da Je kmečki
zavarovanec. S takim potrdilom bo
potem lahko sklenil veljavno pogodbo
in dosegel prepis v zemOiški knjigi.
Kot je bilo že povedano, predpisuje
zakon mirovanje prometa z zemljišči
do 30. Junija 1972. Velika verjetnost
pa je, da bodo napovedani novi pred-
pisi, ki bodo urejali pravna razmerja v
zvezi z gospodarjenjem z zemljišči, z
urbanizacijo in stanovanjsko graditvi-
jo, izdani še pred iztekom 6 me-
sečnega roka. Žato, kjer ni posebno
nujno, kaže s prodajanjem in Kupova-
njem zemljišč počakati, ker bo potem
promet z zemOišči spet prost - seve-
da po določbah novih predpisov.
PROMET S STAVBAMI
Navedeni zakon se ne nanaša na
promet s stavbami. Zato je promet s
stavbami dovoljen ob pogojih, ki jih
določa zakon o prometu z zemljišči
in stavbami. Ker pa Je promet z
zemljišči po zakonu začasno prepove-
dan, je dovoljen promet s stavbo
obenem z zemljiščem samo glede ti-
stega zemljišča, ki Je pod stavbo
(fundus) in pa zemljišča, ki Je po-
trebno za njeno normalno rabo (funk-
cionalno zemljišče). Za morebitni pre-
sežek zemljišča pa velja začasna pre-
poved.
Viktor Makovec
15. JANUAR - DAN PROSVETNIH
DELAVCEV BISTRIŠKE OBČINE
V	soboto, 15. januarja so prosvetni
delavci občine Slovenska Bistrica sla-
vili svoj praznik. Letos Je prvič to že
tradicionalno praznovanje pripravil
občinski odbor sindikata družbenih
dejavnosti v sodelovanju z TIS Sloven-
ska Bistrica.
Na ta dan se Je v dopoldanskih urah
zbralo v Domu kulture Slovenska Bi-
strica na letošnji osrednji svečanosti
ob dnevu prosvetnih delavcev občine
veliko Število prosvetnih delavcev ka-
kor tudi predstavnikov družbeno-
političnih In gospodarskih organizacij.
Uvodno besedo Je na svečanosti
imel dr. Vladimir Bračič, član izvrš-
nega sveta Slovenije in sekretar komi-
teja ZKS visokošolskih zavodov v
Mariboru. Prisotne je seznanil pred-
vsem z aktualnimi nalogami na po-
dročju vzgoje in izobraževanja.
V	nadaljevanju pa Je predsednik
občinskega odbora sindikata druž'
benih dejavnosti Slovenska Bistrica,
Miroslav Lešnik podrobneje sbznanil
udeležence s sklepi III. konference
sindikata družbenih dejavnosti Slove-
nije, kakor tudi z akcijskim progra-
mom v tej dejavnosti na področju
občine Slov. Bistrica. Ob tem se Je
zavzemal tudi za večje podeljevanje
štipendij in poudaril, da je potrebno
omogočiti vsakemu nadarjenemu
učencu tudi šolanje na višjih in viso-
kih šolah.
V kulturnem delu sobotne sveča-
nosti je pionirski pevski zbor osnovne
šole Pohorski odred iz Slov. Bistrice
pod vodstvom Milana Mlakarja izvedel
krajši program.
Mecf povabljenci so se letoSi\jega
praznovanja udeležili tudi številni ze
upokojeni prosvetni delavci iz po-
dročja te občine. Občinski odbor sin-
dikata družbenih dejavnosti in TIS
občine Slov. Bistrica sta sklenUa, da
bodo v prihodnjih letih prosvetni de-
lavci občine slavili dan prosvetnih de-
lavcev ob pomembnejših dosežkih na
področju izobraževanja in ne bo ve-
zan na določen datum. Tako pred-
videvajo, da bo prihodnje leto praznik
ob otvoritvi nove osnovne šole v Polj-
čanah.	VIKTOR HORVAT
DELOVNA MESTA ZA HALOSKE
IN POHORSKE LJUDI
Na področju občine Slov., Bistrica
živi še vedno nad 1/3 kmečkega pre-
bivalstva, ki pa vsako leto v večji meri
odhaja v industrijsko proizvodnjo.
Največji del tega prebivalstva živi na
področju Pohorja in Haloz, kjer ni
industrije in s svojo razdrobljeno kme-
tijsko proizvodnjo v veliki meri vpliva
na nizek procent ustvarjenega dohod-
ka na posameznega občana v občini.
Na oomočju tistega dela Haloz, ka-
terega zajema občina Slov. Bistrica,
živi 10 procentov vsega prebivalstva te
občine. Prav vsled tega si občinska
skupščina Slov. Bistrica v zadnjem
obdobju še posebno močno prizadeva
zadovoljivo rešiti problem zaposlo-
vanja haloških kmetov. Ker v teh pre-
delih ni industrije, se za zaposlitev v
Halozah zavzemajo v dveh oblikah
med katerimi je prva pritegnitev pod-
jetij, ki bi bila pripravljena graditi v
teh predelih svoje industrijske obrate,
druga možnost pa bi lahko bila v
organiziranih prevozih prebivalcev iz
teh krajev v večja industrijska središča
v bistriški občini ali zunaj nje.
S tem nameftom že vabijo v bistri-
ško občino posamezne investitorje, ki
bi bili pripravljeni tod graditi svoje
industrijske objekte. Investitorjem
nudi občina Slov. Bistrica posebne
ugodnosti, med njimi brezplačno
zemljišče, ki bi bilo delno tudi ko-
munalno urejeno in oproščeno raznih
davkov za določen čas.
VIKTOR HORVAT
XEDNIK — ČETRTEK« 27. januarja 1972
STRAN 5
naloge zks pri reševanju problemov
socialnega
razlikovanja
in nadaljnjem razvoju gospodarske in družbene
politike v obcini ormož.
Socialne razlike v naši družbi so
dosegle take razsežnosti, da bi ohrani-
tev sedanjega stanja, ali celo morebit-
no poslabšanje, nujno ogrozilo naš
samoupravni socialistični sistem in
omajalo zaupanje delovnih ljudi v nje-
govo vrednost in učinkovitost. Tako
je ugotovila 3. seja konference ZK
Slovenije in navedla tudi nekatere
vzroke za takšno stanje.
Naša gospodarska politika je prema-
lo dodelana, saj nihamo med planskim
in tržnim načinom gospodarjenja. Ne-
pravočasno re^iranje na pojave, kijih
prinaša s seboj tržno gospodarjenje, je
povzročilo kopičenje težav politične
in socialne narave. Tuje treba posebej
omeniti nezaposlenost in odhajanje
ljudi v tujino ter socialno diferencia-
cijo. Del vzroka je iskati tudi v mlač-
nem in neučinkovitem delu ZKS pri
izvajanju odločilnih sklepov gospodar-
ske reforme in stabilizacijskih pro-
gramov. Tako se dogaja, da se negativ-
ni pojavi večajo, družba pa stoji ne-
močna ob strani.
Največja nevarnost prevelikega be-
sedičenja o socialnem razlikovanju je
v tem, da kaj hitro lahko prekorači
mejo mogočega in začne obljubljati
tudi nemogoče. Sestanku naj sledi
akcija, sicer bo vse skupaj vodilo v
nezaupanje ljudi.
usoda kmečkih vasi
Revnejše občine, še posebej na ne-
razvitih območjih, bodo težje odprav-
ljale socialne razlike, čeprav je na
drugi strani jasno, da so te tu največ-
je. V ormoški občini je še približno
60 % kmečkega prebivalstva. Na eni
strani se srečujemo z družbenim kme-
tijstvom, ki je tehnološko in organiza-
cijsko dokaj dobro urejeno, na drugi
strani pa je drobna kmečka posest.
Usoda kmečkih vasi je v Sloveniji
skoraj povsod enaka. Vedno večje šte-
vilo ostarelih kmečkih prebivalcev, ki
so ostali zapuščeni na svoji zemlji. To
so žarišča velikih socialnih proble-
mov: nizek standard, težko plačeva-
nje davkov, razpadanje gospodarskih
)oslopy in neobdelana ali slabo obde-
ana potja. Za ublaževanje teh proble-
mov so tudi v ormoški občini v okviru
krajevnih skupnosti organizirali sosed-
sko pomoč. Naloga komunistov in
vseh družbenopolitičnih organizacij
je, to pomoč naprej razvijati.
Minuli dve leti so družbena posestva
vidno napredovala. Izboljšuje se teh-
nologija in izpopolnjuje mehanizacija.
Za hitrejši razvoj in preusmerjanje
prehitro v ovinek
V vasi Pavlovci pri Ormožu seje na
cesti II. reda pripetila prometna nesre-
ča zaradi prevelike hitrosti v ovinku.
Voznik osebnega avtomobila Ivan
Zunko iz Raven na Koroškem, direk-
jor prevozniškega podjetja „Storitve"
Ravne se je peljal iz Ljutomera proti
Ormožu. V avtomobilu je imel sopot-
nika Mirka Severa iz Raven. V desnem
ovinku pri železniškem prehodu v
ravlovcih je zaradi prevelike hitrosti
zapeljal izven vozišča in se zaletel v
evo stojalo zapornice. Oba sta dobila
lažje telesne poškodbe. Sopotnika so
Odpeljali v ptujsko bolnišnico.
kmetij pa je potrebno več denarja.
Tudi v Ormožu bodo po zgledu dru-
gih občin podpisali družbeni dogovor
o namenskem izločanju sredstev za
razvoj zasebnega kmetijstva.
Vse odnose z zasebnimi proizvajalci
bodo vskladili z novim zakonom o
zadružništvu. Tako se bo počasi izpol-
njevalo samoupravno vključevanje
kmeta v družbeno proizvodnjo. Nje-
gov položaj se bo bolj približal polo-
žaju delavca. Po zgledu novomeške
komunalne skupnosti socialnega zava-
rovanja si bodo tudi ormoški komuni-
sti prizadevali poenotiti zdravstveno
zavarovanje delavcev in kmetov.
gospodarske organiza-
cije
Delovne organizacije v ormoški ob-
čini dokaj dobro gospodarijo. Razvoj-
ne programe za obdobje 1970/75
imajo in jih tudi že uresničujejo: to-
varna Jože Kerenčič, OGRAD in
ZARJA. Razvojni program za kmetij-
stvo pa bo končan do konca aprila
letos. Ti programi so povezani z veli-
kimi finančnimi sredstvi. Ormožani
upajo, da bodo dobili nekaj denarja za
realizacijo omenjenih programov iz
naslova manj razvitih.
Posebej zaskrbljujoči so nizki oseb-
ni dohodki v ormoškem gospodarstvu
in iz tega izvirajoči nizek standard
delovnih ljudi. Poleg omenjenega bo-
do v Ormožu skrbeli tudi za razvoj
samoupravnih odnosov, da bodo de-
lavci čutili vpliv svojega mnenja pri
odločanju.
Skrb ormoških komunistov bo ve-
ljala še dislociranim obratom in njiho-
vi gospodarski politiki, šolstvu in izo-
braževanju sploh, izboljšavi idejno po-
litične usposobljenosti vodstev ZK in
vseh članov ter finančni podpori raz-
nim društvom na terenu, zlasti še
mladinskim.	jr
Čelno v nasproti
vozeCi tovornjak
v petek, 21.januaija, ob 10.15 se
je pripetila huda prometna nesreča na
cesti 1/3 v Cunkovcih pri Moškanjcili.
Zaradi rahlo zasnežene ceste je prišlo
do čelnega trčenja med voznikom
tovornega avtomobila Ivanom Ovčar-
jem (22 let) iz Rečice 146 pri Laškem
in osebnim avtomobilom nemške regi-
stracije, ki ga je vozil Pavao Nuiič iz
Apatina, Petefi Sandora 46, Ki je
začasno zaposlen v ZR Nemčiji. Nujič
je peljal iz smeri Ormoža proti Ptuju.
Pred vasjo Cunkovci je prehiteval to-
vorni avtomobil reg. številka MB
106-77. Tedaj mu je nasproti pripeljal
Ivan Ovčar s tovornjakom-vlačilcem,
reg. štev. CE 304-83 in je tako prišlo
do čelnega trčenja. V Nujičevem avto-
mobilu so bili še trije sopotniki;
Stojan Stanič iz Stopara, Borisa Ki-
driča 124, pri Somboru, njegova žena
Stanka in njuna hčerka Stana. Stanka
in njena hčerka sta bili hudo telesno
Roškodovani, Stojan pa lažje. Voznik
lujič je še vedno v kritičnem stanju.
Po nesreči so ponesrečence prepeljali
v ptujsko bolnišnico. Osebni avto-
mobil znamke Taunus je popolnoma
uničen, skupna škoda na oben vozilih
pa znaša 30.000 din.	.pK-
Svetovne cene tudi
v našem sistemu
Po večmesečnih razpravah je.bilo
med republikami in pokrajinami dose-
ženo soglasje o dolgoročnem sistemu
in politiki cen. Gre za izredno po-
memben akt, ki ga lahko ovrednotimo
tako kot nedavno sprejeto soglasje o
deviznem in zunanjetrgovinskem si-
stemu.
Medrepubliški komite za trg je naj-
dalj razpravljal o kriterijih za obli-
kovanje cen na domačem trgu. Po-
sebna delovna skupina ZIS je predla-
gala, naj bo temeljni kriterij za obliko-
vanje cen blaga in storitev, ki so ah pa
so lahko potencialni predmet medna-
rodne menjave - svetovne' cene, ki
bodo korigirane in dopolnjene v skla-
du z doseženo razvojno politiko. O
svetovnih cenah kot temeljnem krite-
riju mnenje republik ni bilo enotno.
Kljub temu pa je bilo na seji koordi-
nacijske komisije ZIS doseženo so-
glasje, da so temeljni kriterij za
oblikovanje domačih cen svetovne
cene, razvojna politika, struktura ter
stopnja razvitosti gospodarstva. Sicer
pa smo ta načela uporabljali tudi pri
Kostem oblikovanju cen, kot tudi pri
controliranem oblikovanju cen.
S tem, ko sprejemamo svetovne
cene, sprejemamo sočasno tudi sve-
tovne standarde in merila" gospodajje-
nja, kar je eden od bistvenih pogojev
modernizacije domače ekonomije..
Ker pa obstoje občutna odstopanja v
produktivnosti, bo treba svetovne
cene korigirati v skladu z določeno
razvojno politiko.
Svetovne cene, grajene na enotni
pariteti in njihova prisotnost na na-
šem trgu, pomenijo dejavnik, ki bo
vplival na racionalno gospodarjenje in
vključevanje v mednarodno menjavo.
To pa z drugimi besedami pomeni.
da j'' sprejemanje teh načel kot krite-
rijev za sistem in politiko cen sočasno
tudi pogoj za okrepitev procesa mo-
dernizacije naše ekonomije in zago-
tavljanje konkurenčnosti na doma-
čem in svetovnem trgu.
S pojmom svetovne cene je treba
razumeti cene, ki se dosegajo v med-
narodni menjavi oziroma cene v
uvozu in izvozu. Opredelitev na
uvozne oziroma izvozne cene bo seve-
da različno delovalo na oblikovanje
ravni notranjih cen. Konceptu trga, ki
je grajen na načelu prostega uvoza in
konvertibilnosti dinarja bolj ustrezajo
uvozne cene kot dejavnik, ki bistveno
vpliva na oblikovanje notranjih cen.
Vendar pa sočasno s tem, ko dajemo
prednost uvoznim cenam, ne smemo
pozabiti tudi na dejstvo, da v mnogih
primerih tudi izvozne cene opredelju-
jejo raven domačili cen. Gre za tiste
primere, ko se največji del proizvod-
nje plasira v tujino.
Pri cenah v mednarodni menjavi bo
treba upoštevati cene, dosežene v naši
zunanjetrgovinski menjavi oziroma
uporabljati tiste cene, ki jih naša
podjetja dosegajo pri uvozu s konver-
tibilnega trga, seveda ob uporabi enot-
nega valutnega tečaja. Takšne cene,
korigirane zaradi oscilacij na svetov-
nem trgu in dumpinških vphvov, bodo
pomenile osnovo za oblikovanje do-
mačih cen.
To pa pomeni, da svetovnih cen ne
bomo enostavno prenašali v našo
državo, temveč prihaja v poštev samo
jasno definirana razvojna poUtika in
učinkovit instrumentarij zaščite, ki
ureja in dimenzionira pozitivni vpliv
svetovnih cen in tuje konkurence na
domačem trgu.
S. V.
NAŠA POMOe
V rubriki NASA POMOC zagotav-
ljamo naročnikom in bralcem odgo-
vor na vsako vprašanje, ki nam ga
pošljejo, da bi jim pomagali pri reševa-
nju njihovih problemov.
Prosim za nasvet: Sem kmetica z
majhnim posestvom v vasi na Drav-
skem polju in sem že precej v letih.
Zemljišče imam okrog hiše, predvsem
so travniki, ki jih redno gnojim, da bi
pridelala več krme. Toda sosedove
kokoši mi vsako leto že rano spomladi
povzročajo na travi veliko škodo, ker
izpulijo vsako bilko takoj, ko požene
iz zemlje.
Prosim vas, tovariš urednik, za na-
svet, kaj naj storim, da se mi ne bi več
dogajala t^šna škoda. To bi rada
dosegla brez prepira in sovraštva s
sosedi. Ce bom kaj rekla, bo ogenj v
strehi.
Prosim, da ne objavite mojega
imena.
Odgovor: To, kar se dogaja
vam, se dogaja marsikomu. Na
svetu je namreč nekaj ljudi, ki ne
uvidijo, da ne smejo delati tiste-
ga, kar ne bi njim ugajalo,, če bi
jim kdo delal, tudi nikomur dru-
gemu. Za takega debelokožnega
soseda najbrž ni drugega zdravila,
kakor najprej vljuden opomin,
nato, če na prvo besedo ne reagi-
ra, malo ostrejši opomin, pa Se
mogoče priporočen pismeni opo-
min, če pa na vse to ni odmeva,
je še tu poravnalni svet in -
sodišče.
Razumem vašo težnjo po mir-
nem sosedstvu, zato vam želim
popoln uspeh v tej vaši zadevi.
ZA DOBRO VOLJO
„Ježeš, gospod, na moj novi klobuk
ste sedli!"
„Tako? No, pa saj izstopim že na
naslednji postaji."
„Petdeset let imam šele, pa sem bil
že več kot deset let priklenjen na
posteljo!"
„Grozno! Kaj vam je bilo? "
„No, nič posebnega! Le računajte:
Človek vsak dan spi osem ur."
Gost je moral pred kosilom za hip
nekam oditi. Da pa mu kdo med tem
ne bi snedel golaža, je pustil ob njem
listek z opozorilom: „V golaž sem
pljunil."
Ko se je vrnil, je našel jed nedotak-
njeno, na listek pa je medtem nekdo
pripisal: „Jaz tudi!"
6 stran
tednik ^ Četrtek, 27. jannarja 1972
Uspeh po šolah
v ORMOŠKI OBČINI
NAJBOLJŠI USPEH NA ŠOLI V SREDIŠCU
V šolskem letu 1970/71 je zavod za
šolstvo SRS - organizacijska enota
Maribor posredoval vsem šolam in
ostalim upravnim organom učni
uspeh za posamezne razrede in po-
sebej za podružnične šole. Tokrat ni
bila postavljena enotna zahteva za vso
Slovenijo, zato zajema poročilo le
uspehe po popolnih osnovnih šolah -
matičnih in samostojnih. .
Razlika med uspehom popolnih in
podružničnih šol je minimalna. Iz te-
ga lahko sklepamo, da so kriteriji
ocenjevanja močno izenačeni. Minula
leta ni bilo tako. Sedanje stanje pa je
gotovo dokaz, da se učitelji v polni
meri zavedajo svoje odgovornosti do
družbe, ne glede na to ali poučujejo
na razredni ali na predmetni stopnji,
popolni ali podružnični šoli.
tako so šole s področja ormoške
občine v omenjenem obdobju dosegle
naslednje rezultate: na osnovni šoli
Središče ob Dravi so zabeležili naj-
boljši uspeh, saj je izdelalo kar 98,2 %
učencev; druga je osnovna šola narod-
nega heroja „Jožeta Kerenčiča", Mi-
klavž pri Ormožu, kjer je bil uspeh
95,3 %; sledijo osnovne šole Tomaž
pri Ormožu z 94 %, osnovna šola Ve-
lika Nedelja z 93,4 % in osnovna šola
Ormož z 93.2 %
Glede na pogoje, v katerih delajo
ormoške šole, so uspehi realni in
ustrezajo psihofizičnim sposobnostim
otrok in socialni strukturi občanov
ormoške občine. Razlika med šolo, ki
je dosegla najboljši uspeh in šolo, kije
dosegla najslabši uspeh je le 5 %.
Učiteljski zbori si tudi v letošnjem
šolskem letu mnogo prizadevajo in
posvečajo veliko pozornost zaupani ji
mladini. Vzgojni smoter samega po-
uka upoštevajo že z dobro sestavlje-
nimi podrobnimi učnimi in delovnimi
načrti. Pouk dopolnjujejo s števUnimi
svobodnimi dejavnostmi, kjer ne
manjka uspehov. Učinkovit vzgojni
vpliv na učence predstavljajo številne
ekskurzije v naravo, muzeje, na razna
tekmovanja itd. Vse to učence aktiv-
no vključuje v učno vzgojni proces.
V sedanjem času hitrega napredka
dobiva šola vedno več nalog, zato bo
šoli in izobraževanju sploh potrebna
ne le večja družbena podpora, ampak
tudi večje zaupanje, naklonjenost in
pomoč staršev. Mnogi primeri na šo-
lah dokazujejo, da trdno sodelovanje s
starši vedno prinaša dobre rezultate.
delo ribiške družine ormož
Elektrarna in ribiči
v prejšnji številki našega lista smo si
ogledali nekaj splošnih značilnosti or-
moške ribiške družine, sedaj pa po-
glejmo, kako so se ormoški ribiči
borili za ribjo stezo pri gradnji hidro-
elektrarne SD III. pri Varaždinu.
Za gradnjo omenjene elektrarne je
bilo potrebno dovoljenje republiškega
sekretariata za vodno gospodarstvo. V
Ormožu sb bile o tem vodene razpra-
ve z vsemi zainteresiranimi. Zaradi
anonimnosti ormoške ribiške družine
se je zgodilo, da k razpravam niso
pritegnili zakonitih zastopnikov te
družine. Prav zaradi tega je investitor
HE dobil soglasje k gradnji jezu na
Dravi brez ribje steze.
S tem jezom bo RD Ormož izgubila
polovico svojih voda, ki bodo postale
nezanimive. Povrhu vsega je znano, da
je revir od Ormoža do Središča ob
Dravi daleč okrog najbogatejši rezer-
vat rib. Ormoški ribiči so kljub vsemu
postavih svoj minimalni od^odninski
zahtevek 80 milijonov SD. Investitor-
jem je ta številka zaprla sapo in so
začeli trditi, da skušajo ormoški ribiči
preprečiti ali vsaj zelo otežiti, gradnjo
hrvaške elektrarne. Pozabili pa so, da
so prizadete tudi njihove ribiške dru-
žine, saj je varaždinsko Ribolovno
društvo zahtevalo celo 120 milijonov
SD. Ormoški zahtevek je temeljil na
izgubi ribolovnih voda in dejstvu, da
bodo največja drstišča ciprinidov v
Evropi (Pesnica, Dravinja), zlasti še
podusti ostala tem ribam za vedno
zaprta. Kakšne posledice bo imelo to
za vse skup_3j, je težko predvideti. Ce
računamo, da se podust, kije samo na
področju RD Ormož na milijone,
hrani z vodno floro, potem je jasno,
da se bo na vodnem dnu nekaj spre-
menilo, s tem pa tudi sestava in
čistost vode.
Investitorju HE Varaždin so ribiči
ponudiU poravnavo. Odstopih bi od
odškodninskih zahtevkov, če bi v jez
vgradili ribjo stezo. Prišlo je do več
srečanj med investitorjem in ribiškimi
organizacijami. Ormožšni so na za-
htevo investitorjev sklicah sestanek
ribiških družin: Cakovec, Maribor,
Ptuj, Ormož in Varaždin. Prišlo je do
ostrega pogovora med obema stranka-
ma. Končno je moral predstavnik
investitorja kloniti pred argumenti ri-
bičev. Predstavnik Elektroprivrede iz
Zagreba je menil, da mora o odškod-
ninskem zahtevku ribičev, ki je dose-
gel skupno vsoto 250 milijonov SD,
seznaniti svoje podjetje.
Prišlo je do novega sestanka ribičev.
Elektroprivredo kot investitorja HE je
zastopal njihov šef pravne službe. Ker
ni bil seznanjen z vsebino prvega
sestanka, so ribiči tudi njega v štiri-
urnem pogovoru prepričah o uteme-
ljenosti svojih zahtevkov. Svoje pred-
loge so ribiči izdelah pismeno, jih
temeljito obrazložih in jih poslali in-
vestitorju.
Cez približno en mesec so ponovno
skhcah sestanek v Ormožu. Povabih
so predstavnike repubhške ribiške zve-
ze in republiškega sekretariata, ki sta
dala soglasje k gradnji HE Varaždin.
Iz hrvaške republike so se sestanka
udeležili vsi vabljeni, medtem ko sta
Ribiška zveza Slovenije in Sekretariat
za urbanizem Slovenije ribiče enostav-
no ignorirala. iVabilom so priložili
tudi svoje predloge in navedli višino
odškodninskega zahtevka.
Elektroprivreda je na poslani zahte-
vek odgovorila, da bo škoda nastala
šele leta 1974 in jo bodo takrat
obravnavah. Spregledali pa so drugo
točko, ki določa, da se morajo pred
gradnjo sporazumeti z RD Ormož in
SO Ormož glede odškodninskih za-
htevkov.
Naj omenimo še, da je Republiška
ribiška zveza Slovenije v upravnem
postopku zahtevala tudi v imenu pri-
zadetih ribiških družin, da se vgradi v
jez ribja steza, vendar do sedaj ni
uspela. Tako so ribiči pristali na
iniciativo investitorjev in se pričeli
pogovarjati o odškodnini. Vse to pa s
pridržkom, da bi pa vendar uspeli z
ribjo stezo.
Ali bo nastalo jezero res „mrtvo
morje"? To si bomo ogledali prihod-
njič.
jr
Za liberalizem
ni prostora
KAJ JE POVEDAL DRAGO ZABAVNIK NA ZADNJI SEJI OK
ZKS ORMOŽ O SOCIALNI DIFERENCIACIJI.
Govorimo o socialnih razlikah. Mo-
rali bi razčistiti dilemo: ali te razlike
izhajajo iz lastništva nad proiz-
vajalnimi sredstvi ali nastajajo zato,
ker si nekateri ustvarjajo k^ital na
račun osebnega dela soljudi. Ce gre za
prvi primer potem bi morali stvari
reševati z revolucijo. V drugem prime-
ru pa mishm, da smo z obstoječimi
samoupravnimi instrumenti tako
močni, da okoriščanje s tujim delom
preprečimo. Ker pri nas gre za drugi
primer bi že leto in več o tem ne
razpravljaU.
Dejali smo, da je pri nas prisotna
druga oblika socialnega razlikovanja.
Razen nekaterih, ki delajo v kmetij-
stvu, se pojavljajo v naši družbi prime-
ri, da se posamezniki okoriščajo z
delom drugih. Zato prvi postajajo
bogatejši, drugi pa revnejši. Mogoče
smo sami dovolili takšne nezmernosti.
Oblike so različne, npr. popoldansko
delo. Večkrat lahko ugotovimo, da
ima direktorjeva žena privatno proiz-
vodno dejavnost, ki je zelo podobna
tisti, ki jo njen mož vodi v tovarni.
Take in mnoge druge nepravilnosti so
nam znane stvari. Lahko bi rekh, daje
popoldansko delo nepotrebno. Pri
tem pa bi morali negovati obrtništvo,
ki smo ga nekoč zaradi naše neprevid-
nosti zapravili. Tako pa se nam doga-
ja, da nekateri jemljejo po podjetjih
patente in jih doma koristijo. Lahko
bi še rekh, da jemljejo tudi material in
čas, ki bi ga morah porabiti za delo v
tovarni. Delovno mesto pa jim tudi
služi za pridobivanje kupcev za svoje
zasebne proizvode.
To so stvari, s katerimi nekateri
obogatijo daleč nad tistimi, ki so
recimo višje ali visoko kvalificirani,
prizadevni v službi, s svojim soebnim
dohodkom pa komaj vzdržujejo druži-
no, plačujejo stanovanje in si mogoče
z veliko muko kupijo fička. Drugemu
•pa, ki ima povrhu še mnogo manjšo
izobrazbo, pa naša družba omogoča
nesluten napredek.
Ljudje so se pričeh zgledovati tudi
po vikendih. Kdo ga ima in kdo ga
nima. Takšnih, ki imajo vikende je
zelo malo in ta problem lahko rešimo.
Ce smo po vojni vzeli kmetom vino-
grade in velika posestva ter včasih
tudi zadnji kos kruha, potem vzemi-
mo še vikende, če so ogledalo in
vzrok socialne diferenciacije.
Tudi med člani zveze komunistov
so ljudje, ki se na rafiniran način
okoriščajo z družbenimi sredstvi,
Okoriščajo se tudi s sredstvi posamez-
nikov s tem, da se polaščajo produk-
tov njihovega osebnega dela. Zelo
jasno in glasno rešujemo probleme
vaških sirot. Pišemo o tem na dolgo in
široko. Naj gre tu za kozjanski ah za
humski primer ah pa tudi katerikoli
drugi. Vedno smo iskali krivca. Da bi
obravnavani problem bil bolj naspro-
tujoč, se je moral na drugi strani
prikazati problem bogatašev. Kljub
temu pa še se nismo nikdar razpisali o
tem, zakaj je nekdo pretirano oboga-'*-
tel, ga imenovah z imenom in pri-
imkom. Nismo se javno vprašali, zakaj
je ta bogat, štorih pa smo to s
siromašnim. Ko razpravljamo o krivdi
za siromaštvo enih še govorimo o
krivcih za bogastvo drugih.
Probleme socialnega razlikovanja je
treba reševati od zgoraj navzdol. Ne
smemo več dovohti diskusije, zakaj
vidni pohtični delavci pošiljajo svoje
otroke na študij v tujino, kjer se
vozijo s svojimi avtomobili, zakaj ima-
jo dragocene vikende in nesorazmerno
visoke plače. Za te probleme vemo
tudi komunisti, a jih dovolj vestno ne
rešujemo oziroma celo dovolimo, da
so taki ljudje*še vedno v naših vrstah.
Imamo primere, ko ljudje neupraviče-
no izkoriščajo sklade socialnega zava-
rovanja ipd. Morah bi se pričeti ukvar-
jati s posameznimi problemi.
V borbi za delovnega človeka mora
biti ZK brezkompromisna in neizpros-
na. Liberalnega reševanja problemov
partija ne prenese tudi takrat, kadar
govorimo o vprašanjih socialnega raz-
likovanja.
jr
Očka: „Mihec, ah bi rad videl novo
sestrico, ki ti jo je štorklja prinesla.
Mihec: „Ne, očka - rajši bi videl
štorkljo."
„Ponoči si bil pošteno pijan. AH
nisi plačal nobene globe zaradi kalje-
nja nočnega miru? "
„Jaz ne, pač pa moja žena."
ZNAMKE ZA OZN
Združeni narodi se trudijo izboljšati
svoj finančni položaj z izdajanjem
poštnih znamk. V zadnjih letih je ta
obhka pridobivanja sredstev postala
zanimiv vir dohodkov, zato seje poleg
newyorške pojavila še ženevska izdaja.
Od teh znamk jih samo 15 % uporab-
ljalo v poštnem prometu, ker vse
ostale pokupijo filatelisti. Cisti doho-
dek leta 1970je znašal 3,85 milijonov
dolarjev. Lansko leto pa nekliko več.
tednik — ČETRTEK. 27. januarja 1972
STJIAN 7
Delo kulturnikov
v Ormožu
Minuli teden v sredo so' se v Ormo-
žu sestali predsedniki kulturno pro-
svetnih društev s področja občine.
Obravnavali so predlog finančnega na-
črta za letošnje leto ter razdelili do-
tacije, ki jih občinski svet Zveze kul-
turno prosvetnih organizacij Ormož
vsako leto dodeljuje prosvetnim dru-
štvom s področja občine za delo v
preteklem letu.
V nadaljevanju seje so se še po-
govorili o letošnjih programih. Svojo
aktivnost so razdelili med prireditve
medobčinskega pomena in na pri-
reditve znotraj občine. Med prve spa-
da med drugim tudi srečanje godb na
pihala v Kidričevem, nastop odraslih
pevskih zborov s področja severo-
vzhodne Slovenije v Ormožu ter so-
delovanje v kulturnih prireditvah v
okviru Tedna bratstva in prijateljstva.
V občinskih okvirih bodo nastopili
pevski zbori ob obletnici vstaje 27.
aprila. V načrtu je tudi tradicionalni
pionirski pevski festival, ki bo po
predvidevanjih letos v Središču ob
Dravi. Sprejeli bodo tudi eno po-
klicno gledalisKO skupino ter povabili
oktet Gallus. Zadnje bo verjetno je-
seni v Ormožu. Glede na prijateljske
stike, ki jih ormoška občina navezuje
z občino Vrnjačka banja v Srbiji, bo
ormoška godba nastopila v Banji in
nekaterih drugih mestih v Srbiji.
Tudi sedanja dejavnost prosvetnih
društev s področja ormoške občine je
dokaj zadovoljiva. Dramske premiere
pripravljajo prosvetna društva: Hum,
Velika Nedelja, Ivanjkovci, Kog "in
Ormož (šola). Mladinska skupina iz
Obreža, ki deluje v okviru prosvetnega
društva Središče ob Dravi pa je svo-
jemu občinstvu že predstavila ko-
medijo Cvetka Golarja Vdova Rošlin-
ka. Mladi so navduših številne obisko-
valce prireditve.
Posebne oblike kulturnega dela so
■ razvili tudi mladinci in mladinke iz
Ormoža v svojem klubu mladih. Za.
slovenski kulturni praznik pripravljajo
literarni večer moderne slovenske
poezije.	jr
Mladi Obrežanci so naštudirali Vdovo Rošlinko
PROSLAVA AMD V SLOVENSKI BISTRICI
V soboto, 15. januarja so se zbrali
člani AMD Slov. Bistrica na proslavi
25-obletnice AMZJ in AMZS. Prosla-
ve se je med drugimi udeležil tudi
podpredsednik AMZ Slovenija Janez
Kermavner.
O razvoju organizacije je govoril
podpredsednik društva Ernest Fluher.
Med drugim je našteval uspehe, ki so
bili v minulem obdobju doseženi na
vseh področjih pospeševanja avto-
mobilizma in motorizma, kakor^tudi
na področju cestnega prometa in mo-
toristike nasploh. Avto moto organi-
zacija je sedaj ena največjih orga-
nizacij v Jugoslaviji, saj jo sestavlja že
160.000 članov, od tega jih je 30,1 %
jz Slovenije, ki delujejo v 84 društvih.
Struktura članov po vozilih v Slove-
niji pa je naslednja: 40.000 ali 84 %je
avtomobilistov, 3% motoristov in
13 % članov brez vozil. V zadnjih
letih se število članstva povečuje let-
no za nad 20 % , kar je dobra ocena
aela organizacije. Avto-moto zveza
Movenije je v društvih izšolala doslej
^UO.OOO šoferjev in predvojaških ob-
veznikov. Na področju športa so dru-
štva v Sloveniji samo v letu 1971
organizirala 61 prireditev, na katerih
je sodelovalo 670 slovenskih tekmo-
valcev. Pred leti uvedena služba ,',po-
moč - informacije" razpolaga danes s
15 vozili in 9 specialnimi vlečnimi
vozili. V Sloveniji pa so tudi že 3
tehnične baze (Trebnje, Ljubljana,
Celje), v programu pa je gradnja na-
daljnjih petih baz širom Slovenije.
Tudi AMD Slov. Bistrica je pri-
spevalo precejšen delež k tem uspe-
hom. Organizirano je začelo delovati
že v letu 1948. Iz par ustanovnih
članov se je razvilo v eno največjih
organizacij v občini, saj šteje že 1000
članov, kar jo uvršča po velikosti na
11. mesto v Sloveniji. Društvo sije z
lastnimi sredstvi in prostovoljnim de-
lom zgradilo novi dom. V minulem
obdobju je izšolalo 4.000 šoferjev.
Slov. Bistrica je znana po spretnostnih
vožnjah, ki jih prireja AMD po siste-
mu GVMKANA, po organizaciji rally-
jev za ženske itd., skratka športna
dejavnost je močno razvita. V šport-
(Nadaljevanje na 15. strani)
Vi osel, pazite vendar! Ce boste še
dolgo stali na moji nogi, en teden ne
bom mogel hoditi. Ah ne morete
stopiti kam drugam, tepec? "
„0, pač. Ampak potem najmanj
dva tedna ne boste mogh sedeti!"
KAKO VODITI DELO IN ORGANIZACIJO V MLADINSKIH AKTIVIH IN
KAKŠNE SO DOLŽNOSTI IN PRAVICE PREDSEDNIKA, TAJNIKA IN
BLAGAJNIKA MLADINSKIH AKTIVOV? NA VSA TA IN SE NEKATFP a
DRUGA VPRAŠANJA JE DAL MLADIM ODGOVOR
mladinski seminar
na Borlu
Nedvomno je bil namen mladinske-
ga seminarja, ki je bil, kot smo v
Tedniku že poročali 21. in 22. januar-
ja na Borlu, poučiti mlade o delu v
mladinskih organizacijah, o mladin-
skih programih in razširiti jim obzorje
v organizacijskem sistemu. Od 46
mladinskih aktivov se je seminarja
udeležilo 35 aktivov ali 96 mladinskih
predstavnikov. Že uvodoma pa mo-
ram poudariti, da je bil program
seminarja zelo natrpan in je bil skoraj
prevelika obremenitev za poslušalce.
Zato je bila pozornost v popoldanskih
urah nekoliko slabša kot zjutraj.
Prvi dan seminarja je o vlogi, delu in
nalogah RK Zveze mladine Slovenije
ter o vlogi in delu OK Zveze mladine
;ovoril Z^ivko Pregel, predsednik RK
MS. Predvsem je poudaril programi-
ranje v mladinskih organizacijah. Po
izvajanju Živka Pregla se je pričela
živahna diskusija okrog organiziranja
specializiranih konferenc, šol in o
programu dela RK Zveze mladine.
Precej živahna diskusija se je razvila
tudi po temi o pripravah in vodenju
sestankov, ker se tudi tu pojavljajo v
mladinskih organizacijah precejšnje
pomanjkljivosti.
O problematiki sodobne mlade ge-
neracije je govoril dipl. filozof in
sociolog Franc Pivec s stališča mladin-
skega in študentskega gibanja doma in
v svetu. Mladi so se na seminarju
najbolj zanimah za študentska gibanja
v Jugoslaviji, zlasti še za hrvaško
mladino.
Na seminarju so obravnavali tudi
temo o specializiranih organizacijah,
kot so: planinska društva (Simin Pe-
trovič, to predavanje je bilo ob pre-
dvajanju barvnih diapozitivov), o ta-
borniški organizaciji, o OZN pa sta
predavala Lidija Pešec in Ervin Hoj-
kar.
Pri sestavljanju programa za mladin-
ski seminar niso pozabih tudi na temo
o ustavnih spremembah, zlasti pa še o
21. in 22. ustavnem amandmaju. O tej
temi je govoril Robert Štangar iz
Maribora. Svoje izvajanje je povezal z
zgodovinskim razvojem ustavne ure-
ditve Jugoslavije in je nato opisal in
omenil posamezna obdobja, ki so bila
značilna za spreminjanje jugoslovan-
ske in slovenske ustave.
Udeleženci seminarja so se zelo
zanimah tudi za temo prof. Alojza
Gojčiča o religiji in mladini. Opisal je
zgodovinski razvoj religije, predvsem
krščanstva in poudaril, da si religija
danes prilašča večje pravice, kot so ji
določene z ustavnin^določih.
Mladinskega seminarja na Borlu so
se udeležiU tudi predsednik skupščine
občine Ptuj Franjo Rebernak, sekre-
tar OK ZKS Ptuj Franc Tetičkovič in
Feliks Bagar, sekretar občinskega sin-
dikalnega sveta. Franjo Rebernak je
govoril o pomembnosti sodelovanja
med mladinskimi organizacijami in
skupščino občine, F. Tetičkovič je
omenil vlogo ZK v mladinskih organi-
zacijah, F. Bagar pa je govoril o vlogi
sindikatov v delovnih organizacijah.
Na koncu naj še omenim, da je vse
gostinske storitve, ki so bile ob semi-
narju potrebne in tudi vse stroške
predavateljskega kadra prevzela Delav-
ska univerza Ptuj, ki jih bo krila iz
lastnih sredstev.
-mn-
pretesno prehiteval
v ponedeljek, 17. januarja letos, se
je na cesti 1/3 v Spuhlji pripetila lažja
prometna nesreča zaradi pretesnega
prehitevanja. Do nesreče je prišlo, ko
je Mirko Bombek iz Podgorc 14/a
peljal z motornim kolesoin proti Ptu-
ju, za njim pa je pripeljal voznik
osebnega avtomobila Ivan Mužinič iz
Šafarskega 29 pri Ljutomeru. Mužinič
je Bombeka pretesno prehiteval iiTga
zbil po cestišču. Motorist je bil lažje
telesno poškodovan in so ga prepeljali
v ptujsko bolnišnico. Skupna škoda
znaša 1.200 dinarjev.	-FK-
Mladinskega seminarja na Borlu so se udeležili tudi (od leve proti desni) Feliks
Bagar, Franjo Rebernak in Franc Tetičkovič
8 stran
tednik — Četrtek, 27. januarja 1972
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje)
Klopotec je v štajerskih vinogradih
jravi pendant alpskemu slovenskemu
cozolcu: kozolec s statično držo se-
kundira mogočni negibnosti gorskih
slemen in grebenov. Pestro razgiba-
nost Slovenskih goric pa še stopnjuje
dinamična klepetavost klopotajočih
klopotcev, ki se včasih kar slikovito
ujemajo s šegavo zgovornostjo doma-
činov. Menda ni naključje, da je prav
klopotec postal poizkusni treznostni
test pivskih druščin v Slovenskih go-
ricah, ki so preizkušale svoje tovariše s
posebnim tekstom, ki z zlogovnimi
obrati oponaša klopotčev klepet in ga
je moral vprašani pravilno zdrdrati na
pamet:
Bonus klopotec in suo klopociterio
klopocitabiliter klopocitat.
Noster klopotec est bonus klopo-
tec.
Ergo noster klopotec in ?\io klopo-
citario klopocitabiUter klopocitat.
In kaj vse nam pripovedujejo ti
klopotci: kar poskusite vprašati do-
mačine, pa boste slišali toliko šegavih
domislic v sočnem domačem narečju,
da vam bodo še dolgo ostale v spo-
minu.
Značilnosti vinogradniške pokrajine
so bile poleg sistema razporeda kultur
(gozd v strmih in senčnih legah, sa-
dovnjaki okoli hiš po vrhovih ali v
nižjih oziroma srednjih legah, vino-
gradi v prisojnih višjih legah, njive po
sploščenih slemenih ali na terasah v
dolini, na dnu dolin pa travniki) še
značilna razložena naselja po grebe-
nih, ki se v Prlekiji strnejo skoraj v
sklenjen niz grebenskih domačij pod
eno streho (stegnjen dom ali dom na
vogel ah v ključu), k temu še slikoviti
jiramidalni topoli, ki s svojo poudar-
. eno vertikalo obvladujejo podobo
crajine: kot učinkoviti strelovodi so
se udomačili šele po napoleonskih
vojskah, sedaj pa žal pospešeno iz-
ginjajo iz panonskega pejsaža.
Se vedno lahko ugotovimo, daje v
Slovenskih goricah nj\jvečjo zgostitev
vinogradov možno najti v zahodnem
(Maribor-Svečina-Sentilj-Korena)
In v vzhodnem delu (Radgona-Kape-
la- Sovjak-Cerkvenjak-Moravski
breg-Jeruzalem), sredi Slovenskih go-
ric pa ta dva okoliša loči pas nižjega
gričevja z gozdovi in polji ter popla-
vnimi dolinami od Cmureka do Dor-
nave, kjer najdemo le posamezne zgo-
stitve vinogradniških površin (Žg.
Sčavnica, Zavrh, Desternik, Vur-
berk).
Posebna krajinskofiziognomska
enota je dolina Pesnice, po kateri so
nekoč počasi tekli potoki v mnogih
meandrih, ob jarkih pa rastejo zlasti
okoli Pernice drevoredi vrbač (obre-
zovanih glavatih vrb), ki se ob popla-
vah zrcalijo v vodni gladini. Dolina je
ploščata, cvetoči in močvirni travniki
so bili posebna značilnost podobe
krajine.
Nekoč so se odpravljali turisti v
vinske gorice iz Maribora najraje mi-
mo Treh ribnikov, ki so jih Maribor-
čani izkopah že v 15. stoU, da bi z
njihovo vodo v primeru vojne nevar-
nosti napolnili mestne jarke. Se pred
200 leti so se črede svinj, last mešča-
nov, pasle v grajskih hrastovih logih za
Tremi ribniki. Za Ribniškim sedlom, v
Vinarju, so pred 100 leti lomili pe-
ščenjak za gradnjo železniškega mostu
in realke v Mariboru. Cez nekdanji
izletišči Mariborčanov na Volčjem
sedlu (Svicarlja) m Oset na Griču vodi
sedaj jubilejna planinska pot čez Koz-
jak iz Maribora do Dravograda.
Srednjeveški tovorniki pa so pred
stoletji tovorih in vozili čez stari most
v Pristanu, čez Vojašniški in Vodni-
kov trg, po Vrbanski cesti in Kamni-
škem drevoredu (ki je bil že v sred-
njem veku glavna deželna cesta Dunaj
-Trst), za hipodromom v Rošpoh po
trasi današnje markirane poti na Urba-
nu, čez še danes ohranjeni stari most
čez Rošpoški potok, naslednji stari
most pa najdemo na tej cesti proti
Morskemu jarku že kmalu za od-
cepom markirane poti na Urban na
vrhu sedla, tik za tem mostom je še
pod cesto majhen vodni prepust iz
zloženega kamna, dva starinska mosta
pa sta že v Morskem jarku (eden se bo
kmalu podrl, če ga ne bodo obnovili),
v katerega se cesta spusti po strmem
plazovitem bregu, delno v sadovnjaku,
delno v gozdu v mnogih trasah: tako
pomembna je bila nekoč ta cesta, da
sojo kar petnajstkrat preložili.
Na severnem koncu Morskega jarka
se dviguje na strmem griču cerkev v
Sp. Kungoti (v cerkvi so trije oltarji,
delo mariborskega kiparja Holzin-
gerja), nad njo pa dominira na strmem
bregu Gradišče s sledovi gradu Do-
brenj iz 13. stoletja. V gozdu za kme-
tijama v Gradiški 66 in 68 raste v
edinstvenem rastišču več desetin bre-
kov (Sorbus torminalis) z debli
10-40 cm debehne, najmogočnejši
ima celo obseg debla 185 cm in je
močno podoben hrastu; nikjer še ni-
sem naletel na tako rastišče brekov
pri nas. V Gradiški 65, pri Živecu,
raste lepa tisa (premer 60 cm), skorši
pa v Gradiški 63 (premer 30 cm), v
Spod. Vrtičah 23 (premer debla
50 cm) in Spod. Vrtičah 20 (premer
debla 40 cm), skorši so že zelo redko
drevo vinogradniških leg, les so upo-
rabljali za vijake (vretena) pri stiskal-
nicah, plodove pa za zboljšanje barve
in okusa jabolčnika, za žganjekuho ali
pozimi za luano - podobno kot tep-
ke.
MIRKO SOSTARIC
Nadaljevanje prihodnjič
Apače na Dravskem
polju
zgodovinski pregled:
Vaška naselbina, ki nosi danes naziv
Apače, je tesno povezana z zgodovino
manjšega gradu v tej vasi z imenom
Maidburg, tudi Meidenberch, v
17. stoletju po lastnikih pl. Schnee-
weiss tudi Schnee\veiss imenovanem.
V zgodovinskih virih pa se naselje z
gradičem vred imenuje tudi „Mannes-
perch" (Majšperk), po lastnikih, ki so
bih tudi lastniki gradu Majšperk. V
17. stoletju so tedanji lastniki grofje
Lamberg svojo posest na Dravskem
polju ob reki Polskavi združih v po-
sebno enoto in jo imenovali „Unter-
Monsperg" (Spodnji Majšperk).
Upravni sedež te zemljiške posesti je
bil gradič v Apačah (Amtmannsdorf).
Pod to zemljiško posest -so spadah
podložniki iz ravninskih vasi od Gori-
ce, Pongerc, Jablanj, Dragonje vasi,
Mihove, Pleterj, Župeče vasi, Lovren-
ca, Apač, Barislavec do Sel in Lanco-
ve vasi.
Leta 1732 je tedanja lastnica gradi-
ča in zemljiške posesti Spodnji Maj-
šperk vdova Marija Schneeweiss pro-
dala vso svojo posest grofu »Albertu
Heister, ki je bil tedaj lastnik in
gospodar gradu in gospostva Turnišče
pri Ptuju. - Tako je bilo do 1848, ko
je nehala oblast graščakov in fevdalne-
ga družbenega reda in je kmet. postal
sam lastnik zemlje, katero je dolga
stoletja obdeloval kot graščakov pod-
ložnik in tlačan.
Kmečka naselbina - sedanja vas
Apače - je nastala v začetku
13. stol., ko jc štajerski vojvoda Leo-
pold VI. podeUl samostanu v Žičah
(pri Konjicah) obširne ravninske pre-
dele ob rečici Polskavi in ob Dravinji
z nekaj vasmi. Verjetno je samostan
tedaj nekaj vasi na novo ustanovil,
med njimi tudi Apače, ki pa niso
imele tega iniena.
Leta 1265 omenja štajerski urbar
Otakana II. ob nekdanji rimski cesti
iz Ptuja proti Celju preko Majšperka
dve trdnjavici (communicaciones)
Meidenberch.
Leta 1357 je štajerski vojvoda
Albert kupil od žičkega samostana 79
kmetij na Dravskem polju. Te kmetije
je pridružil svojemu gradu Maidburg,
ki je ležal jugozahodno od Ptuja pri
poznejši Ptujski gori. V ohranjeni
listini so navedene naslednje vasi:
Nova vas - 10 kmetij, Albrechtsdorf
(po vojvodi imenovana vas, verjetno
poznejša Apače) - 16 kmetij, Drasen-
dorf (Draženci) - 18 kmetij, Sabiach
- neznanokje - 8 kmetij, in dve vasi
Prislausdorf (verjetno Barislovci in Se-
la) - skupno 27 kmetij. Zanimiv je
tudi podatek v listini, da je od vseh 79
kmetij samo 15 naseljenih, ostale so
bile puste (ni bilo ljudi - podložni-
kov, ki bi jih obdelovah!!)
Leta 1357 je vsaka (naseljena) kme-
tija dajala kot davek zemljiškemu
gospodarju po 9 mernikov rži in po
dva in pol mernika ovsa.
Leta 1400 je omenjena posest prišla
v roke Ptujskih gospodov, ki so
leta 1438 izumrli. Te^a leta jo je
podedovala sestra zadnjega Ptujskega
gospoda Neža, poročena z grofom
Stubenberg, ti so z njo podedovah
tudi grad in zemljiško gospostvo Vur-
berk.
Tako najdemo v urbarju gradu
VURBERK iz leta 1496 popisane tudi
kmetije vasi Maidburg (to so poznejše
Apače). V vasi je bilo 16 kmetij.
Kmetje so imenovani samo z imeni:
župan Janžo, kmetje Jurij, Primož,
Jakob, Andrej, Matej, Mihael, Andrej,
Jakob, Jurij, Lovrenc, Gregor, Jurij
tkalec. Urban. Kot dajatve (davek) so
dajah kmetje po 6 škafov rži, po 2
škafa ovsa in po dve merici (prosene)
kaše ter po 15 pfenigov (denaričev) v
denarju.
V velikih turških napadih je hudo
trpelo tudi Dravsko polje. Leta 1532
je bilo ob takem pustošenju turških
čet požgano in uničeno tudi naselje
Maidburg z gradom vred. Naselje je
bilo še leta 1535 pusto in prazno.
Leta 1542 je bilo naselje že zopet
naseljeno. Štelo je 15 kmetij in je
spadalo pod zemljiško gospostvo Maj-
šperk, ki je tedaj že v lasti plemiške
rodbine Lamberg, V cenilnem zapisni-
ku iz leta 1542 se vas imenuje
ABSTARF (Abstdorf), kar je mogoče
skrajšano prejšnje ime Albrechtsdorf,
ali po slovensko Valpoča vas (Vapča
ves, Vaupoče, 1820 Apače), po
upravnem uradniku „valpet" imeno-
vana. Ta je za svojega zemljiškega
gospoda pobiral dajatve in urejal vpra-
šanje tlačanskega dela (tlake) itd, Isti
pomen ima tudi nemško ime za Apa-
če »Amtmannsdorf, ki se pojavi v
18, stoletju v nemško pisanih zgodo-
vinskih virih,
Zgod. arhiv Ptuj
Konec prihodnjič
„Kaj, vi jeste meso? Saj ste mi
vendar zadnjič rekli, da ste strog
vegetarianec? " •
„Saj sem. Ampak danes je moj
postni dan."
Celjsko gledališče gostuje v Ptuju
v ponedeljek, 31. januarja bo gostovalo v ptujskem gledahšču
SNG Celje s svetovno znano dramo velikega angleškega dramatika in
pesnika Thomasa EHota: UMOR V KATEDRALI.
Uprizoritev tega dela v režiji Francija Križaja je doživela tako
doma ob premieri, kakor tudi kasneje na mnogih gostovanjih izreden
uspeh. V glavni vlogi nadškofa Thomasa Becketa nastopa prvak
celjskega gledahšča S ANDI KROSL, kije prejel za to svojo mojstrsko
kreacijo nagrado Sklada Staneta Severja in prav tako za najboljšo
igralsko stvaritev na »Borštnikovem srečanju" v Mariboru,
Predprodaja vstopnic bo v nedeljo, 31. 1. 1972 od 9,00 do 11.
-ure in v ponedeljek-31. 1. 1972 od 15,00 do 17,00 ure ter uro pred
predstavo. Stalne rezervacije je treba dvigniti ,v nedeljo pri gledališki
blagajni.
Vljudno vabljeni!
„Zmotila si se, ko si rekla, da se.
doktor Sral^a ne zmeni za me. Včeraj
mi je rekel, da bi me iz ljubezni
najr^e kar pojedel,"
„Cestitam! Meni je zadnjič zaupal,
da je njegova najljubša jed gosja pe-
čenka!" odvrne nevoščljiva znanka.
V tramvaju prepusti neki moški
starejši ženski sedež. Pri priči ga
zasede neki moški, ki je stal v bUžini.
„Prosim vstanite, " ga pozove kava-
lir, „svoj prostor sem odstopil gospe."
„Že prav," odgovori drugi, "ta go-
spa je moja žena."
tednik — ČETRTEK. 27. januarja 1972
STJIAN 9
Združevanje kmetov
Po predvidevanjih bi naj bil meseca
februarja letos sprejet v skupščini SR
Slovenije novi zakon o združevai\ju
kmetov v zadruge, organizacije zdru-
ženega dela in pogodbene skupnosti.
Osnutek zakona je v javni razpravi.
Tudi ormoška sekcija za kmetijstvo
pri občinski konferenci SZDL je mi-
nulo soboto razpravljala o predlogu
omenjenega zakona. Razgovora se je
udeležil tudi član izvršnega sveta SR
Slovenije Milovan Zidar.
Ormoški kmetje so načelno sprejeU
določbe osnutka zakona, imeh pa so
pomisleke glede njegove kvantifika-
cije. Z novim zakonom bomo zagoto-
viH gospodarsko varnost 60 odstot-
kom prebivalcev ormoške občine le,
ob izdatni družbeni podpori. Med
drugim so poudarili tudi, da ni važno,
kako se bodo kmetje organizirali,
najbolj važno je stabilizirati trg in
cene. Skupnost, ki bo organizirana
brez te garancije družbe, lahko eno-
stavno propade. Velik napredek pa je
že v tem, da smo po dolgem času
razpravljanja o kmečkem vprašanju
prešh na sklepanje.
Ormoški kmetje so se odločili orga-
nizirati svoje skupnosti v okviru ob-
stoječe kmetijske organizacije, to je
Slovenija vino, samostojni obrat Jeru-
zalem Ormož. Zaradi tega so zahteva-
li, da naj novi zakon posebej opredeli
odnos med delovno organizacijo in
kmetovalcem. Do sedaj se je delovna
organizacija do kmeta večkrat obnaša-
la le kot trgovec, zato so se tudi v
preteklosti pojavile težnje po samo-
stojnem organiziranju kmetov. V de-
lovnih organizacijah mora obstajati
interes, da bo kmet proizvajal res
konjunkturno blago in tako z njeno
pomočjo tudi uspel.
Mnogo besed je še steklo okrog
vprašanja socialnega zavarovanja kme-
tov, volilni pravici in v zvezi s tem o
statusu kmeta - delavca o skupnem
premoženju članov zadruge itd. O
tem bomo poročaH prihodnjič.
jr
Predavanja Delavske univerze Ptuj
KMETIJSKA PREDAVANJA:
Ponedeljek 31. januarja 1972
CI R KOVCE:
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi;
predavanje bo v osnovni šoli ob 18.
uri;
GERECJA VAS:
Pridelovanje koruze za zrnje in siU-
ranje;
predavanje bo v Gasilskem domu v
Gerečji vasi ob 18. uri;
SE L A :
Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino;
predavanje bo v osnovni šoh Sela ob
18. uri;
Torek: 1. februarja 1972
LOVRENC:
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedalci pri domačih
živalih;
predavanje bo v klubu Zadružnega
doma Lovrenc ob 18. uri;
BUKOVCI :
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče;
predavanje bo v gasilskem domu
Bukovci ob 18. uri;
POLENSAK:
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje;
predavanje bo v osnovni šoli Polen-
šakobl8. uri;
CIRKULANE:
Kako pridelamo veČ cenejše in bolj-
še krme za živino;
predavanje bo v osnovni šoli Cirku-
lane ob 18. uri;
NJI VE RCE :
Kako krmimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske;
predavanje bo pri Alojzu Podgor-
šku, Njiverce št. 10 ob 18. uri;
Četrtek 3. februarja 1972
MAJSPERK:
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedalci- pri domačih
živalih;
predavanje bo v osnovni šoU Maj-
šperk ob 18. uri;
S T O P E R C E :
Kako krmimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske;
predavanje bo v osnovni šoli Stoper-
ce ob 18. uri;
TRNOVSKA VAS :
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče;
predavanje bo,v .osnovni šoh Trnov-
ska vas ob 18. uri;
Petek 4. februarja 1972
LEVAJ NCI :
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi;
predavanje bo pri Janezu Žampi,
Levajnci 10 ob 18. uri;
J URSINCI :
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje;
predavanje bo v osnovni šoli Juršin-
ci ob 18. uri;
PODVINCI :
Kako pridelujemo več cenejše in
boljše krme za živino;
predavanje bo v gasilskem domu
Podvinci ob 18. uri
(
IN ŠE KUHARSKI NASVETI
PREKAJENE KLOBASE V OLJU
Prekajene klobase dobro zbrišemo
in tesno zložimo v kozarce. Nato zali-
jemo klobase z oljem. Kozarce zaveže-
mo.
GRAHOVA JUHA
25 kdg graha, 6 dkg prekajene slani-
ne, drobna čebula, zelen peteršilj, 2
stroka česna, majaron, voda za zaliva-
nje,
Grah najprej namočimo v prekuha-
ni in ohlajeni vodi. Nato ga kuhamo
pol ure. Slanino zrežemo na drobne
kocke, ter na njej prepražimo zrezano
rebulo. Ko je čebula zarumenela, pri-
Ujemo kuhan grah ter pustimo še 10
do 15 minut vreti. Juho vlivamo v
mešalnik ter dodamo še vse druge
sestavine. Miksamo 1-2 minuti. Juho
lahko takoj serviramo.
UKRADEL AVTOBUS
V noči od 23. na 24. januar med
22. in 24. uro je neznanec z avtobus-
ne postaje v Ptuju odpeljal avtobus
reg. štev. MB 447-13, slonokoščene
barve, z dvojnimi hidravličnimi vrati,
last Avtobusnega podjetja Maribor.
Avtobus je bil parkiran na avtobusni
postaji v Ptuju zaradi okvare na leža-
Jih prednjega desnega kolesa. Medtem,
ko je voznik Darko Koren odšel v
Maribor po mehanika, mu je neznanec
odpeljal avtobus neznano kam. Pri-
pomnimo naj, da je to že drugi
primer, ko je storilec odpeljal avtobus
m to v zadnjih dveh letih, vštevši
letošnje.
-FK-
PRIPRAVA CEPICEV
za precepijanje
Kadar nam pri rodnih drevesih sorta
ne ustreza, precepimo drevo s cepiči
drugih primernejših sort. Precepljamo
navadno tiste sorte, ki se v sadovnjaku
niso dobro obnesle, slabo rodijo, ne
dajejo dovolj dobrih plodov ali opra-
ševanje cvetov ni zadovoljivo. Stro-
kovnjaki so ugotovih tele najboljše
opraševalno-oplojevalne odnose: zla-
ti delišes uspešno oplajajo sorte jona-
tan, koks oranžna reneta, richared in
šampanjska reneta. Iste sorte uspešiio
oplajajo jonatan, medtem ko je sorta
jonatan nezanesljiv oplojevalec za sor-
ti richared in starking. Idared spada
med novejše sorte jablan, uspešno pa
ga oplajajo sorte zlati delišes, koks
oranžna reneta, richared in starking.
Precepljanje že rodnega drevesa je
globok poseg v njegovo življenje, zato
zahteva strokovno znanje in izkušnje.
Vrtičkarji si lahko precepijo na eno
drevo več sort in tako obogatijo
zbirko sort. Precepijamo mlajše drev-
je, ki je zdravo in močno. Posebno
dobro se precepljanje obnese pri jabla-
nah in hruškah, pa tudi pri slivah,
češpljah in vii5njan. Drevesa, ki jih
misUmo precepiti, moramo že eno
leto prej ali vsaj v jeseni dobro pogno-
jiti. Prvo opravilo, preden se lotimo
precepljanja, je rezanje cepičev. Ma-
tično drevo, s katerega režemo ce-
piče, mora biti že rodno, ne prestaro
in zdravo, kajti s cepiči lahko prene-
semo na p^ecepljeno drevo številne
bolezni in škodljivce. Predvsem je
nevarno prenašanje razUčnih virusnih
obolenj, ki so neozdravljiva. Za vse
sadne vrste je najugodnejši čas za
rezanje cepičev, ko je drevje v zim-
skem mirovanju. To je lahko od de-
cembra pa vse do februarja, odvisno
pač od vremena. Kadar precepljamo
zgodaj marca, lahko režemo cepiče
tik pred precepljanjem, vendar pod
pogojem, da jih takoj (porabimo in
da še niso začeli brsteti. Ce pa precep-
ljamo aprila, ko je drevo že v mezgi,
moramo cepiče narezati že prej, ko so
drevesa še v zimskem mirovanju. Naj-
boljše cepiče bomo lahko narezali v
srednjem delu krošnje na južni strani.
Za cepiče izbiramo le enoletne mla-
dike, ki so dobro razvite in primerno
debele. Cepiče, ki jih režemo, ko
zmrzuje, ne prijemajmo z golo roko.
Na kraju dotika bi se namreč naglo
odtajili in prišlo bi do poškodb. S
shranjevanjem cepičev si ne delajmo
prevelikih težav. Pozimi jih lahko
zakopljemo v sneg, ko pa zem^a ni
več zmrznjena zadostuje, da jih zapi-
čimo z narezanimi konci v zemljo na
senčni strani vrta.
Za precepljanje so najprikladnejše
veje, ki imajo premer do 10 cm. Pred
precepljanjem skrajšamo vse glavne in
stranske ogrodne veje na debelejše
štrclje, nekaj šibkejših vej pa pustimo,
da drevo ne bi imelo premalo Ustja.
Najbolje se obnese cepljenje za lub.
Pred precepljanjem rane osvežimo.
Cepiče bočno klinasto zašiljimo, na
lubju podlage naredimo kake 3 cm
dolgo zarezo, lubje previdno odlupi-
mo in vložimo cepiče tako, da se
kambij cepiča čim bolj stika s kambi-
jem podlage. Cepiče trdno privežemo
in rane namažemo s cepilno smolo.
Cepiče lahko zavarujemo tako, da na
koncu vd privežemo šibe, tako da so
nad cepid^i v obliki loka.
Po precepljanju moramo drevo
skrbno negovati, vendar se krošnja
kmalu obnovi in začne roditi že tretje
ali četrto leto in vloženi stroški se
kmalu povrnejo.
ML
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV
prireja 5, februarja ob 20. uri
AKADEMSKI PLES V KIDRIČEVEM
Vstopnice bodo v predprodaji v irecepciji hotela
Poetovio.
Avtobus 1)0 vozil izpred kavarne eno uro pred
plesom.
Vabljeni vsi!
GOSTINSKO
PODJETJE BREG,
PM.
razpisuje
prosto delovno mesto
1.	KVALIFICIRANE
NATAKARICE, -
2.	POLKVALIFICIRANE
ALI PRIUČENE
NATAKARICE.
Osebni dohodki po pravil-
niku podjetja. Stanovanje
in hrana zagotovljena.
Vlogo pošljite pismeno ali
se osebno z^lasite v upra-
vi podjetja. Zadružni trg
13, Ptuj.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 27. januarja 1972 ?
V slovo Tončki Karneža
v brezčutno trdi zimski sivini smo
se v ponedeljek, dne 17. jan. 1972 za
vedno poslovili od Tončke Karneža,
zaslužne delavke v upravi Zdravstvene
postaje Kidričevo. Po letu dni trplje-
nja in duševne stiske je naposled
zamrl zadnji, še komaj zaznaven krik
do smrti zmučenega in strtega življe-
nja.
Pokojna je kot finančni knjigovod-
ja, od leta 1967 dalje pa kot obračun-
ski referent predstavljala ključni člen
poslovanja Zdravstvenega doma Ptuj v
Zdravstveni postaji Kidričevo.	^
Dolgo vrsto let je razdajala svoje ]
poklicne sposobnosti in moči svojih
najboljših let za razvoj zdravstvene
službe. Kot zanesljiva, zvesta, podalj- !
šana roka uprave zavoda je spretno, i
vedno pravočasno in dosledno obvla- i
dala njej določene delovne naloge in t
tako odločilno pomagala pri urejanju '
pogojev za delo osnovne zdravstvene"
službe. Odlikovala jo je izredna priza- ;
devnost pri delu, ki ga je plemenitila z !
iskrenimi, tovariškimi odnosi. Uvrstila ■
se je med skromne, malo zahtevne, pa
vendarle najbolj vestne delavce našega '
zavoda.
Uničene so naše želje in zadnje
upanje, da bi jo ozdravljeno zope
sprejeli v svoje vrste, zaključila je
svojo zadnjo bilanco. Legla je v mno-
go prerani grob, nam pa zapustila
svetal vzor, da ga ohranimo v spoštlji-
vem spominu.
Sodelavci ZD Ptuj
PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE V ORMOŽU
Mladoletniško prestopništvo večje
število prekrškov, ki so jih štorih
mladoletniki na področju ormoške
ol)čine, je v letu 1971 močno naraslo.
Pravnomočno je bilo kaznovanih 92
mladoletnikov, to je kar 53 več kot
leto prej (v letu 1970 le 39). Posebne
je viden porast prekrškov s področja
kršitev predpisov o prometni varnosti.
Od skupnega števila kaznovanih mla-
doletnikov je bilo 70 mladoletnikov
kaznovanih zaradi kršitve prometne
varnosti (v letu 1970 le 34). Zaradi
prekrškov zoper javni red in mir je
bilo v letu 1971 kaznovanih 13 mla-
doletnikov (v letu 1970 - 4). Zaradi
kršitev s področja gospodarstva (ribi-
štvo) je bil kaznovan en mladoletnik,
zaradi kršitev obveznosti do dejavno-
sti organov oblasti in uprave je bilo
kaznovanih 5 mladoletnikov, zaradi
kršitev ostalih predpisov pa trije mla-
doletniki.
Od skupno 70 kaznovanih zaradi
prekrškov prometne varnosti na jav-
nih cestah, jih je bilo kar 67 kazno-
vanih zaradi vožnje motornega vozila
brez vozniškega dovoljenja.
Pri prekrških zoper javni red in mir
gre predvsem za nespodobno vedenje
na javnem mestu, motenje nočnega
miru in počitka ter pretepe.
Lansko leto se je povečalo tudi
število mladoletnikov - povratnikov,
ki so bili tudi tri, štiri ali večkrat
kaznovani zaradi storitve enakih pre-
krškov. Za vse mladoletnike je bilo
pred izdajo odločbe o prekršku zahte-
vano tudi mnenje skrbstvenega organa
ormoške občinske skupščine, kot to
zahteva temeljni zakon o prekrških.
TEHNIKA
Neki radioameter je povsem slučaj-
no odkril, da 'Zaporniki milanskega
zapora ,;San Vitorio" vzdržujejo radij-
ske veze-ss. svojimi družinami in „po-
slovnimi partnerji". Pohcija je pri
pregledu zaporov odkrila tri aparate
za sprejemanje in oddajanje radijskih
valov. Med drugim je bil odkrit tudi
avtomobil, poln elektronskih naprav,
v katerem sta bih žena enega in
prijateljica drugega znanega gangster-
ja.
NESREČA NE POČIVA
Pretekli teden so se zdravili ali se še
zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji
ponesrečenci: Marjan Kolednik, Bre-
zovec 24, lažja poškodba; Ffanc Pla-
njšek, Zagorje 6, lažja poškodba;
Branko Kolednik, Kicar 16, lažja po-
škodba; Alojz Bec, Ljubljana, Tacen
33, lažja poškodba; Franc Cimerman,
Litmerk 29, lažja poškodba; Jožef
Tušek, Dravinjski vrh 23, lažja po-
škodba; Ivan Majcen, Sei_anci 2, lažja
poškodba; Ivan Novak, Zvab 6, lažja
poškodba; Jože Podhostnik, Brezovec
73, lažja poškodba; Janez Vindiš,
Berinjak 1, lažja poškbdba; Anton
Kmetec, Šikole 55, lažja poškodba;
Stojan Stanič, 'Stapar 124, lažja po-
škodba; Stana Stanič, Stapar 124,
težka poškodba; Rada Stanič, Stapar
124, težka poškodba; Pavao N^jič,
Apatin, zelo huda poškodba; Jože
Arnejčič, Gradišče 63, težka poškod-
ba; Anica Korenjak, Medribnik 29,
zelo huda poškodba.
Ponesrečencem in drugim bolnikom
ptujske bolnišnice želimo skorajšnje
okrevanje!
-FK-
„Prijatelj, kaj pa se ti je pripetijo,
da si tako obvezan? Kakor da bi imel
bitko za seboj?
„0h, nič hudega ni bilo.. Ženi sem
hotel povedati svoje mnenje."
OB PRVEM POLLETJU NA
NAŠI ŠOLI
Prejšnji teden, v petek, smo dobili
izkaze za prvo pblletje. Na osnovni
šoli POHORSKI ODRED v Slov. Bi-
strici, kjer je okoli 1400 učencev in
okoli 40 razredov, je bil na višji
stopnji najboljši naš razred 8. e. Izde-
lali smo 81,5%.
Za tako lep uspeh se imamo učenci
zahvaliti tov. rezredniku Sabatiju, ki
stalno bdi nad našimi uspehi in nas
spodbuja k učenju, tov. učiteljem, ki
nas učijo, pa tudi učencem, ki so se
posebno potrudili. V našem razredu
boljši učenci radi priganjajo slabše
učence k učenju.
Naš razred ni nikaka elita. Moji
sošolci so največ otroci delavcev in
kmečki otroci, ki se vozijo v šolo z
avtobusom, pa tudi doma morajo
pomagati pri delu.
Med številnimi odličnjaki naj ome-
nim sošolko Ivico. Oče je upokojenec
z majhno pokojnino. Mati mora več-
krat v bolnico. Ivica je nadarjena za
matematiko in fiziko, nekateri pred-,
meti pa ji delajo težave, zato lani ni
bila odlična. Z vztrajnostjo, pridnost-
jo in natančnostjo pa je postala letos
odličnjakinja. Tudi Cvetka, ki se vozi
v šolo s Prelog z avtobusom^ in imajo
doma veliko kmetijo, je odličnjakinja,
doma pa mora seveda pridno poma-
gati. ^	■ ' ^
Moji sošolci se tudi izvenšolsko
mnogo udejstvujejo. Lidija je nadar-
jena za glasbo in igra vec inštrumen-
tov, nekateri so v šolskem pevskem
zboru, v literarnem, dramskem, recita-
torskem, kuharskem in drugih krož-
kih.
Iz športnega udejstvovanja bi ome-
nila sošolca Danila, ki dosega pri judu
velike uspehe in ki bo mogoče^ še
vreden naslednik slavnega Topolčni-
ka. Obiskuje tudi kuharski krožek,
košarkarski krožek, hodi pa tudi v
glasbeno šolo. Doma pa tudi kuha in
pospravlja, kadar je njegova mati —
delavka v službi.
Tako smo veseli uspeha, ki smo ga
dosegli, da bomo še bolj pomagali
drug drugemu. Na koncu leta moramo
vsi izdelati 8. razred. Če pri kemiji, ki
je Zahteven in težak predmet, zdaj ni
nihče padel in tudi tovariš nikomur ni
reda ,,senkar', bi lahko tudi pri dru-
gih predmetih izdelali. Pa tudi bomo!
VESNA VREŠ
učenka 8.e razreda
osnovne šole POH. ODRED
SLOVENSKA.BISTRICA
MAJŠPERK JE OBISKALA PO-
TUJOČA KNJIGARNA
v četrtek, 13. januarja t.l. ob 12 uri
se je pripeljala v Majšperk Potujoča
knjigarna. Učenci majšperške šole
smo si knjige ogledali in jih tudi kupi-
li. Po ogledu knjig se je knjigarna
odepljala v druge kraje.
Nevenka Hvaleč,
3. razred šole
v Majšperku
ZIMSKI VEČER
V nedeljo nas je povabila teta na
koline. V ponedeljek popoldne sem se
odpeljala z avtobusom v Svečo. Nekaj
metrov do sorodnikov sem prehodila
peš.
Po dnevi smo se otjoci sankali in
drsali po zamrznjeni škralški. Lepše -
pa je bilo zvečer. Pred večerjo smo
gledali na televizijski Kljukčeve dogo- :
divščine in se od srca nasmejali. Kma- '
lu pa nas je teta poklicala k večerji. ;
Posedli smo k lepo pogrnjeni mizi, na
kateri so bila najrazličnejša jedila. Ob
okusnih jedeh smo si pripovedovali ;
spiešnice. Ko smo se najedli, so neka-
teri igrali karte, otroci pa smo ^e
nasmejali pri igrici „Jaz sem stari Ci-
ka", ker nikdo m uganil tatu. Končno
je prijel stric za harmoniko in nam
zaigral nekaj poskočnih viž. Drugi so
ob glasbi zapeli, nekateri pa tudi za-
plesali.
Ko je bilo pozno, smo odšli domov.
Lidija Robar,
3.razred
NA SNEGU .	^ I
I
Včeraj sem se sankala in delala sne-
ženega moža. S sestrično in sestro sva
odšli na bližnji hrib. Na sankališču je :
bilo že nekaj smučarjev in sankačev.
Ko sva se jim približali^je nastal pravi
direndaj. Navzdol je slo kot veter,
navzgor j>a bolj počasi, ker je bilo
treba vleci sani.
Ko smo se naveličali sankanja, smo
začeli delati sneženega moža. Zelo
hitro je rastel. Ko smo mu dali v roko
še metlo, se je eden izmed nas zaletel
s sanmi vanj. Hipoma smo izgubih
veselje z njim in o dšli smo domov.
Marijica Sapdin,
2. razred šole Majšperk
NA PAŠI
Zjutraj sem vstala, se oblekla, umila
in najedla. Potem sem šla v hlev in
sem gnala na pašo. S seboj sem vzela
krompir. Ko sem prignala na pašnik,
sem izpustila krave in si začela pri-
pravljati ognjišče. Napravila sem si
peč. Na njo sem naložila drv in jih
prižgala. Začelo je goreti. Ko je bila
žerjavica dovoU močna, sem dala na-
njo krompir.
Ko se je nekaj časa pekel, sem ga
poskusila, če je že pečen. Nato sem
pogledala, kje imam krave. Ni jih bilo
nikjer^ Iskala sem jih, vendar sem jih
našla šele zvečer na sosedovem travni-
ku. Pognala sem jih na naš breg. Nato
sem še malo pasla. Pri ognju sem bila
tako dolgo, dokler ni do konca pogo-
rel.
Potem sem gnala krave dornov. Pri-
vezala sem jih in šla v hišo. Mami sem
povedala, kako je bilo na paši. Tega,
da so mi krave ušle na sosedov trav-
nik, seveda ne.
Manica Feguš,
6.razred
Podlehnik
Tovarna avtoopreme Ptuj
objavlja prosto delovno mesto:
tajnice splošnega sektorja
Pogoj: višja administrativna šola z nad 2 leti prakse
ali 2-letna administrativna šola z nad 3 leti prakse.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
podjetja.
Pismene prijave pošljite kadrovski službi podjetja
v osmih dneh od objave v časniku.
NEPREVIDNI PEŠCI
Na Grabah pri Središču bo Dravi se
je na cesti II. reda pripetila prometna
nesreča zaradi nepravilne hoje pešcev.
Mopedist Stanko Borko iz Obreža
se je peljal proti Središču. Na Grabah
je dohitel skupino pešcev, ki so šli po
desni strani vozišča drug zraven dru-
gega. Z mopedom se je zaletel v Anico
Šalamun iz Obreža in Lidijo Hriberšek
iz Obreža, učenko 3. razreda osnovne
šole v Središču. Šalamunovo so od-
peljali v ptujsko bolnišnico, medtem
ko se drugi udeleženci niso močneje
poškodovali.	jr
tednik — ČETRTEK. 27. januarja 1972
STJIAN 11
Jelovice, majhna hribovska vasicaje
od Ptuja oddaljena okrog 20 km. Ce
pomislimo malo na preteklost in se
^njost, da o prihodnosti ne bi go-
vorili, si kraj vsekakor zasluži to, kar
je pred kratkim tudi dobil - novo
ce sto.
Priti na vrh tega prelepega kraja, ni
prav nič težko. In kar je še največ
vredno, skoraj do vrha se lahko pri-
pelješ z avtomobilora Od Majšperka,
ki je znan daleč naokoli s svojo tovar-
no volnenih izdelkov, vodi cesta dolga
kak kilometer po ozki dolini reke
Dravinje in na Jesenice. Dobro, da ta
odcep ni tako dolg, ker tu z leve, in
desne ne vidiš drugega kot vrhove
dreves, s katerimi se poigrava veter, ki
s svojim zamolklim zavijanjem daje
poseben čar tej dolini. No po nekaj
minutni vožnji pa se z desne strani
pojavi kaži-pot, ki označuje pot na
Jelovice. Od tu vodi nova makadam-
ska cesta skoraj na vrh tega prelepega
kraja. Nekaj časa se spet voziš po
dolini, nakar se cesta začne rahlo
vzpenjati in se s svojimi serpentinami,
ki jih ne manjka, doseže kraj. Že od
tu je čudovit razgled v dolino, po
Dravskem polju tja do Ptuja. No, in
ker je ceste konec moramo vozilo
parkirati in pot nadaljevati peš. Sicer
PRODAM takoj vseljivo hišo in 26
arov zemlje v Svetincih 25, p. Dester-
nik.
PRODAM dobro ohranjen kmečki
mlin in vodovodno črpalko. Franc
Prosenjak, Brstje 22, Ptuj.
PODPISANA ANGELA BEZJAK iz
Zabovec 23 preklicujem govorice, ki
sem jih izrekla o zakoncih Petrovič,
učiteljih iz^ šole Markovci pri Ptuju
kot neresnične in se jima zahvaljujem,
da sta odstopila od tožbe.
UGODNO prodam novo nedograjeno
hišo v Dornavi. Naslov v upravi.
KUPIM večjo količino hlevskega gno-
ja. Interesenti naj javijo Katarini Moč-
nik, Polenšak 56.
PRODAM stanovanjsko hišo z malim
vrtom blizu Kidričevega. Ivan Her-
man, Njiverce 27/c.
dve kuhinjski kredenci in hla-
dilnik prodam. Ivanka Vidovič, Sp.
Hajdina 2.
IŠČEM opremljeno ali prazno sobo v
Ptuju, po možnosti s posebnim vho-
dom. Vprašajte v trgovini Zlatorog,
Zelenikova ulica, Ptuj.
prodam GOZD (67 arov)^ hišo za
rušenje in stavbišče z dvoriščem. Mir-
ko Pukšič, Avtobusna postaja, Vele-
nie.
in preprogo 3 x 2,50 pro-
Pti^'	Frank, Prešernova 7,
Ugodno prodam ohranjeno spal-
^co. Zvonka Kneževič, Vodova 7,
žensko k otroku in za pomoč v
gospodmjstvu išče 4-članska družina.
lacilo po dogovoru. Resne ponudbe
pošljite na naslov: Zadravec, Jelovec
^.62351 Kamnica pri Mariboru.
? !• MARCEM 1972 oddam pisarni-
SKe prostore v Ptuju, Vrazov trg T. V
vpf	-delovala vpeljana od-
einiska pisarna. Interesenti naj se
na gornjem naslovu. Sluga
y.9ySKA DRUŽINA JURŠINCI ob-
esca prebivalstvo na območju Jurši-
"ec m Vitomarc, da bo v februarju in
larcu t. 1. nastavila zastrupljene vabe
'a lisice in druge škodljivce. Pse -
•^'ateze v tem času privežite.
LOVSKA DRUŽINA JURŠINCI
Jelovice
VCERAJ - DANES - JUTRI
malo neprijetno, toda po dolgi vožnji
kar zdravo, da se malo razgibamo in
zaužijemo svežega zraka. Ozka pot
nas nato vodi do majhne cerkvice, ki
je simbol tega kraja, od tu pa še kakih
par minut do vrha Jelovice.
No in ko smo enkrat na vrhu, pa še
lahko malo odpočijemo ha prijazni
ravninici. Kot vse kaže, bo na tem
mestu za leto ali dve stal partizanski
dom, pa tudi cesta bo speljana prav
do vrha. Tako pač obljubljajo ptujski
občinski možje, v katere imamo pol-
no zaupanje. To pa bo spet ena velika
pridobitev za kraj sam in smo nanj že
sedaj, ko je vse šele v načrtu, vsi
ponosni. Ta predel Jelovic razpolaga
tudi s čudovitimi tereni za smuk in
tudi to je velikega pomena za bodoči
turizem.
Ko si človek dodobro ogleda oko-
lico in se naužije čistega planinskega
zraka, si bo vsekakor ogledal še spo-
rrienik, ki spominja na velik boj med
NOB. No, po ozki gozdni stezi je
treba kreniti kakih 500 m niže in že
smo pred Planinčevo domačijo. Tod
je med NOB bilo eno izmed mnogih
zatočišč partizanov. Tu se je dolgo
časa zadrževal Kozjanski odred, s
komandantom Ivanom Rauom, seda-
njim tajnikom ptujske občine in prav
njemu lahko pripišemo levji delež k
gradnji ceste na Jelovice. V tej hiši je
bil center partizanstva v tem predelu
Haloz. Res je, da so nudih partizanom
varno zavetje, hrano in obleko, toda
to se ji je bogato poplačalo.
„Zgodilo se je nekega hladnega in
zasneženega januarskega dne. Iz doli-
ne je prišlo sporočilo, da gre semkaj
nemška policijska enota z namenom,
da preselijo Planinčeve in v prepriča-
nju, da tod ni partizanov, in da so
popolnoma brez skrbi. No, ko pa so
partizani to izvedeli, so jim hitro pri-
pravili zasedo. Ni bilo treba dolgo
čakati in že so se pojavili Nemci, ki so
bili slišati dobro razpoloženi. No, sle-
dili so streli iz partizanskega orožja.
Ni jim bilo težko prizadejati Nemcem
velike izgube. Devet so jih ubili in le
dvema je uspelo pobegniti v dolino in
prav gotovo jih pot nikoli več ni
vodila tod okrog. No, s tem so parti-
zani opravili veliko nalogo, saj so reših
Planinčeve pred sehtvijo."
V spomin na ta velik dogodek so
pred nedavnim na kraju spopada po-
stavih spomenik, ki simbolično spo-
minja na ta veliki dogodek. Tu stoji
lep marmorni kamen s ploščo in ven-
cem. Z bronastimi črkami je za-
pisano: „Na tem mestu je četa Koz-
janskega odreda 17. januarja 1943.
uničila nemško policijsko enoto." Tu
se ustavi vsakdo, ki ga pot zavede v ta
prelepi del Haloz. Spomenik je v po-
nos prebivalcev kraja. Med potjo se
srečujete s kmetijami in gostoljubnimi
prebivalci, ki vam bodo postregli z
vsem, kar imajo. To je z domačimi
specialitetami in seveda z dobro vin-
sko kapljico, ki je tu iie manjka. En
takšen izlet na Jelovice, v naravo, s
čudovitimi razgledi, vam bo ostal dol-
go v spominu.
Prebivalci so izredno gostoljubni.
Včasih je prevladovala tod okrog rev-
ščina in je bilo življenje dokaj borno.
Danes pa se je vse to znatno po-
pravilo. Kraj ima elektriko in kot sem
že omenil je dobil tudi cesto, kar je
vsekakor velik korak na poti v turi-
zem. Gradijo tudi vodovode, na sploh
je kraj v velikem razvoju. Vsakdo pač
teži za tem, da si uredi čim lepše
življenje.
Glavni dohodek prebivalcev je v ži-
vinoreji in vinogradništvu. Žal so pred
leti ljudje zelo zanemarili vinograde,
danes pa so si že premishli in vse to
obnavljajo, ker vidijo, da brez dobre
kapljice s »kmečkim turizmom", ne
bo nič. Kmalu pa se bo pojavil tudi
kak zasebni bife, kar je za zdaj še
največja pomanjkljivost. Za vse to je
pokazala ptujska občina veliko ra-
zumevanje in z njihovo pomočjo se
bb dalo še marsikaj urediti.
Pridite si ogledat in lahko mi ver-
jamete, da vam ne bo žal - še večkrat
vas bo pot zapeljala na Jelovice!
Novina Marjan
vp. 2050/32
Ljubljana
DROBNI NASVETI
Sčetke za umivanje rok se rade
kmalu zmehčajo. Postale bodo zopet
trde, če jih za trenutek potopimo v
vodo s kisom.
Cvetača pri kuhanju rada razpade.
Zato je dobro, če jo zavežemo v krpo
ah gazo in jo tako kuhamo.
Lažje poškodbe na roki lahko sami
ozdravite brez strahu, da bi se rana
ol^užila. Praske premažite s čisto vaze-
lino, manjše rane in brazgotine pa
hitro zarastejo, če držimo na njih
nekoliko minut narezan surov krom-
pir.
Ah je jajce sveže, spoznamo, ko Se
ga dotaknemo z jezikom. Sveže je
mrzlo, staro pa toplo.
_ Korenine sobnih rastUn ne gnijejo,
če damo na dno lončka nekaj oglja.
Prava zmleta kava ohrani vso svojO
aromo, če jo pomešamo s stolčenim
sladkorjem.
_ Kristalna posoda bo dobila lep lesk,
če jo umijete v mlačni, nekoliko
okisani vodi, ki ste ji dodale še nekaj
kuhinjske soh. Splaknete pa kristal v
vodi, ki ste ji pridale nekaj pralnega
plavila.
Steklenice in kozarce, kjer se je
nabrala usedlina apnenca, najlepše in
najhitreje očistimo z mešanico mo-
čnega kisa in grobe soh.
Ko boste kuhale jajca, jih pomočite
v mrzlo vodo ah pa obrišete z mokro
krpo, preden jih daste v krop - lupina
ne bo počila.
Uvelo sadje osvežite, če ga za nekaj
minut namočite v vodo, ki ste ji
pridale nekaj kavnih žhc kisa ah sok
polovice limone.
Kadar je prehudo vroče, radi pije-
mo ledene pijače, ne da bi vedeh,
kako nam škodijo. Posebno kadar gre
za vino, ne denite steklenice v hladil-
nik. Ovijte steklenico z mokro hladno
krpo in jo denite na prepih. Vino bo
imelo pravšnjo temperaturo.
_ Sadna solata bo imela boljši okus,
če ji bomo dodah dve uri pred servira-
njem dve hmonini rezini in malce
oranžnega soka.
R o d i 1 e s o :
Terezija Kvar, Senčak 22 - Bogda-
na; Ana Bezjak, Potrčeva 25 - Slav-
ka; Marija Ivanuša, Loperšice 39 -
Jožeta; Mira Juršnik, Partizanska 10,
Velenje - Ksenijo; Viktorija Hrusti,
Selška cesta 43 - Boštjana; Silva
Turk, Prepolje 70 - Nino; Senada
Kovačič, Sp. Velovlak 9 - Nado;
Marija Junger, Sedlašek 7 - Janeza;
Anica Frangež, Preša 17 - Jožico;
Magdalena Priol, Drakovci 87 - Jože-
ka; Ana Pukšič, Biš 41 - Franca;
Marija Lomčarič, Grhnci 19 - dekli-
co; Zdenka Repec, Hajdoše 61 -
Suzano; Irena Pleh, Sodinci 28 -
Ireno; Marija Henžel, Gaberc 11, Rad-
gona - Branka; Marija Šketa, Trnov-
ska vas 20 - deklico.
Poroke:
Anton Cafuta, Strajna 28 in Marija
Mlakar, Zakl 6; Peter Blagotinšek,
Debro 15, Laško in Helena Soeloeši,
Zdravstveni dom Laško; Franc Ceh,
Kukava 22 Jn Anica Kolar, Lackova
10; Jožef Žinko, Prešernova 11 in
Angela Fridl, Janški vrh 52.
Odpiramo novo prodajalno, zato vabimo k sodelovanju
dva tovariša ali tovarišici, ki imata veselje in sposobnost
voditi trgovino z gradbenim materialom.
Kandidati:
—	kvalificirani trgovski delavci kovinske stroke z 2 letno
prakso v prodaji gradbenega materiala,
—	kvalificirani trgovski delavci z 2 letno prakso v prodaji
gradbenega materiala,
naj vložijo prošnje na naslov:
„LES" LESNO-INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJE-
TJE PTUJ, ROGOZNIŠKA C. 4.
Razglas velja do 2. 2. 1972.
Osebni dohodki po novem pravilniku o delitvi osebnih
dohodkov.
Stanovanj ni.
Umrli so:
Antonija Karneža, Njiverce 13/a,
roj. 1927, umrla 15.1. 1972.; Anton
Jurjaševič, Središče 222, roj. 1894,
umrl 17.1. 1972.; Leopold Prašnikar,
Podhpavica 32, Zagorje ob Savi, roj.
1921, umrl 16.1.1972.; Anton Šta-
buc, Savci 9, roj. 1898, umrl
19. I. 1972.; Rudolf Erlač, Ob Graje-
ni 13, roj. 1895, umrl 21.1. 1972.;
Jakobina Pesserl, Prešernova 17, roj.
1884, umrla 22.1. 1972.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 27. januarja 1972 ?
Otrok in čistoča
v mnogih družinah je kahlica ali
posteljna posodica za otroka pravcati
strah. Samo, če otrok posodico vidi,
prične na ves glas jokati.
Le zakaj je tako?
Priznati moramo, da so mamice po-
gosto zelo neučakane pri navajanju
otroka na čistočo. Pozabljajo, daje za
otroka težko preiti na ujporabo kahli-
ce, saj je eno leto opravljal potrebo v
pleničke. Da vzpostavi otrok to na-
vado, bo potreboval precej časa in
.pomoč matere.
Dojenček v 9. mesecu še ne more
dojeti, čemu posodica služi, čeprav je
normalno telesno in duševno razvit.
Res je, da „neučakanim" mamicam v
tej starosti uspe, da ulovijo nekaj kap-
ljic v lonček. Toda to je le slučajno' -
in na tak način otroka ne bodo nikoli
naučile opravljati potrebo v lonček al:
kahlico. Res je, da si mati na tak
način prištedi pleničko, toda s takim
poizkusi, ko otrok še dobro ne sedi,
mu lahko samo škoduje.
Otrok konec prvega leta še ni spo-
soben zadrževati urina in blata. Za to
mora doseči telesno in duševno zre-
lost, razen tega pa se mora to šele
naučiti. Toda otr^k je iz meseca v
mesec starejši, bolj razvit in zato je
najbolje, da matere mirno počakajo.
Najbolj so vznemirjene, če poslušajo
svoje znanke, ki se bahajo, češ moj
ima 9 mesecev, pa mi ni več potrebno
prati pleničk.
Vse" matere vedo, da je navajanje
otroka na snago dolgotrajen proces, ki
terja od sleherne matere določeno
mero modrosti. Za otroka to ni le
organska zadeva, temveč mu pomeni
določeno vzpostavitev stikov z ljudmi
in okolico. Otrok je v obdobju prvih
mesecev po prvem letu zelo dovzeten
za nežnosti in druge oblike ljubko-
vanja in to predvsem s strani matere.
V takšnem prisrčnem odnosu naj mu
da tudi kahlico. In ko se otrok slučaj-
no pomoči vanjo, n^j ga ljubeznivo
poboža. Ob mnogih uspelih poizkusih
bo otrok spoznal, da s tem materi
povzroči posebno zadovo^stvo, isto-
časno pa se bo učil, kje je potrebno
opravljati veliko in malo potrebo.
Toda, če otroku takoj ne uspe in
prične mati sitnariti in se hudovati na
otroka, mu bo s tem v zvezi s kahlico
vzpostavila neugodne izkušnje. Po
splošnem mnenju je pravi čas za na-
vajanje otroka na snago takrat, ko
shodi, se pravi okoh prvega leta, pri
mnogih otrocih pa še kasneje. Sleher-
na mati otroka dobro pozna in tudi
pozna znake, ki napovedujejo otro-
kovo potrebo.
Posodica naj bo vedno na istem
mestu, navajajmo pa otroka, da bo
potrebo opravljal na posodici tudi v
drugem okolju npr. pri babici itd. S
čim večjo potrpežljivostjo in ljubez-
nijo učimo otroke snage ali nadzora
nad izločanjem, tem prej se otroci
tega nauče. Ce hočemo, da bomo s
tem pri otroku uspeli, ga ne navajaj-
mo prezgodaj in ne s silo na oprav-
ljanje potrebe v lonček. Prav tako pa
ne smemo z učenjem čakati do dru-
gega leta.
Otroka pustimo na posodici največ
10 minut m ne dovoUmo, da bi se ob
tem igral. S takim ravnanjem moramo
vztrajati, pa čeprav to tr^a nekaj
mesecev. Brž ko pa damo otroku pred
lonček igrače, se bo igral in menil, da
smo mu pripravili ..poseben stolček
za igro".
Otrok doseže hitreje nadzor nad
iztrebljanjefri blata kot pa nad izloča-
njem seča. Ce bomo z otrokom rav-
nali potrpežljivo, nas bo v 18.'mesecu
že poklical in prosil za lonček, če ga
ne bo sam naše .
Najprej pričnemo z navajanjem na
čistočo otroka podnevi, Ce nam bo
to lepo uspelo, bo tudi ponoči suh.
Nespametno pa je, če matere otroka
po drugem letu še nadalje povijajo v
pleničke kot dojenčke. Tak otrok za-
spi z občutkom, da mu je mamica
pred spanjem „navezala še kahhco".
Otrok, ki se bo ulegel v čisto po-
steljo, brez pleničk, bo mirno spal in
zgodaj zjutraj poklical mamico za lon-
ček. Seveda se bo še kdaj pa kdaj
zgodilo, da sq bo pomočil. Do treh let
starosti imajo otroci „še vso pravico",
da se pomočijo v posteljico.
Opazovanja so pokazala, da so de-
klice hitreje suhe kot dečki in da jih
tudi hitreje navadimo na snago. Se-
veda so pa tudi tukaj izjeme, saj je to
v zvezi z dozorevanjem otrokovega
živčnega sistema.
NEDELJA, 30. JANUARJA
6.00 - 8.00 dobro Jutro, vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kme-
tijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 PO-
ročlla; Radijski In televizijski spored;
8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poročila;
9.05 Koncert iz naših krajev; 9.55 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite,
tovariši . . .; 10.25 Pesmi borfce in de-
la; 11.00 Poročila; 11.20-13.00 Po-
slušalci čestitajo; vmes ob
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna glas-
ba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 Veliki zabavni orkestri; 14.30
Humoreska: 14.50 EP; 15.00 Poroči-
la; 15.05 Športno popoldne; 17.00
Poročila; 17.05 Iz opernega sveta;
17.30 Radijska igra; 18.o7 Igramo za
vas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
nice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20
Zaplešite! 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila.
VSAK DAN ZJUTRAJ, RAZEN V
NEDELJO JE TAKLE SPORED:
4.30-8.00 Dobro jutro, vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP;
6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Ob ponedeljkih, sredah in petkih Re-
kreacija, ob torkih, četrtkih in sobo-
tah Na današnji dan; 7.00 Poročila;
7.15 EP; 7.25 Radijski in televizijski
spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila;
PONEDELJEK, 31. JANUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Med zbori
Leoša Janačka; 14.30 EP; 14.35 Po-
^ slušalci čestitajo; 14,55 EP; 15.00 Do-
godki in odmevi; 15.30 Glasbeni in-
termezzo; 15,40 Lahka glasba; 16.00
Vrtiljak; 16,40 Orkester Percy Faith;
17,00 Poročila; 17.10 Glasbeno po-
poldne; 18.00 Poročila; 18.15 Lepe
melodije; 18.35 Interna 469,; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Borisa Terglava;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Vokalno instrumentalna litera-
tura; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni nek-
turno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00
Poročila;
TOREK. 1. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Glasba mla-
dih; 14.30 Ansambel Francija Puhar-
ja; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glas-
beni intermezzo; 15.40 Skerjanc v
skladbah za godalni in pihalni trio;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Leroy
Anderson; 17.00 Poročila; 17,10 Sim-
fonični koncert; 18,00 Poročila;
18.15 V torek na svidenje; 18,45
Družba in čas; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19,10 Obvestila; 19.15 Trio
Avgusta Stanka; 19.25 EP; 19.30 Ra-
dijski dnevnik; 20.00 Prodajalna me-
lodij; 20.30 Radijska ijgra; 21,40 Lah-
ka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Glas-
ba Ernesta Blocha; 23,00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23,15 Za-
bavna glasba; 24,00 Poročila;
SREDA, 2, FEBRUARJA
14,00 Poročila; 14,10 Zamejski
zbori pojo; 14,30 EP; 14,35 Poslušalci
čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
dneva; 15,30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Ukmar: Koncertino za violino
in godalni orkester; 16,00 Vrtiljak;
16.40 Z orkestrom Metropole; 17.00
Poročila; 17,10 Jezikovni pogovori;
17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poroči-
la; 18.15 Popevke; 18.30 Naš razgo-
vor; 19,00 Lahko noč, otroci; 19,10
Obvestila; 19,15 Glasbene razgled-
nice; 19,30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični orkester; 22.00 Poročila;i
22,15 Jazz; 23,00 Poročila; 23,05 Li-
terarni nokturno; 23,15 Zabavna glas-
ba; 24,00 Poročila;
ČETRTEK, 3, FEBRUARJA
14,00 Poročila; 14.10 Pesem mla-
dih; 14.30 Ansambel Atija Sosa;
14.45 Med šolo, družino in delom;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;!
15.30 Glasbeni intermezzo; 15,40 Re-
cital oboista Boža Rogelja; 16.00
Vrtiljak; 16,40 Orkester belgijskega
radia; 17,00 Poročila; 17.10 Koncert
po željah; 18.00 Poročila; 18.15 Go-
dala v ritmu; 18.30 Iz kasetne pro-
dukcije; 18.45 Kulturna kronika;
19.00 Lahko noč. otroci; 19,10 Ob-
vestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kam-
plča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnev-
nik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Li-
terarni večer; 21.40 Glasbeni nok-
turno; 22.00 Poročila; 22,15 Posnetki
slovenske filharmonije; 23,00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23,15
Jazz; 23.40 Popevke; 24.00 Poročila;
PETEK, 4. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14,10 Kaj pripove-
duje glasba; 14.30 EP; 14.35 Poslušal-
ci čestitajo; 14,55 EP; 15,00 Dogodki
in odmevi; 15,30 Napotki za turiste;
15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40
Zvoki iz musicalov; 16.00 Vrtiljak;
16,40 Orkester Filharmonija; 17,00
Poročila; 17,10 Človek in zdravje;
17,20 Operni koncert; 18,00 Poroči-
la; 18.15 Signali; 18,50 Ogledalo na-
šega časa; 19,00 Lahko noč, otroci:
19,10 Obvestila; 19,15 Ansambel
Henčka Burkata; 19.25 EP; 19.30 RS'
dijski dnevnik; 20.000 Slovenski skla-
datelji; 20.30 Tojp-pops 13; 21.1,5
Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poroci'
la; 22.15 Iz logov domačih; 23.Od
Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz; 24.00 Poročila;
SOBOTA, 5. FEBRUARJA
14.00 PoročUa; 14.10 Sobotno po
poldne; 14,55 EP; 15.00 Dogodki i'
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrti
(Nadaljevanje na 15. strani)
tednik — ČETRTEK. 27. januarja 1972
STJIAN 13
Vzgojni paberki
v mnogih deželah se pojavlja nova
psihopedagoška teoHja, ki se nagiba k
rehabilitaciji blage telesne kazni za
otroka. Ta je podobna starim strogim
načinom, samo da je nekohko po-
pravljena.
Sistemi vzgoje so bili že stoletja isti.
Bilo je to obdobje „pater familiasa",
simbola avtoritete in prestiža v dru-
žini. V prisotnosti matere je vsemo-
gočni in strogi oče s palico v roki
vzpostavljal red v hiši. Psihologi so
imenovaU ta vzgojni sistem ..direktna
metoda".
Ns^boij znani ameriški psihologi in
pedagogi so opozorili na nevarnost
krute domače vzgoje; zato je „di-
rektno metodo" nadomestilo obdobje
otroka - kralja pod okriljem matere.
Ici so proklamirale načelo, da ne
smemo brzdati otrokovih n^onov,
temveč moramo dovoUti, da jih svo-
bodno izraža. Po eni strani je tak
način vzgoje izzval neprihke v mnogih
družinah, po drugi strani pa so se
otroci razvijali in rasli brez kom-
pleksov in strahu. Starši so potrpe-
žljivo čakah, da se je otrok sam naučil
reda in discipline in se omejevali le na
preprečevanje večje škode.
Toda - prepuščeni sami sebi so
otroci pričeli kazati občutek negoto-
vosti, pomanjkanje starševe avtoritete
pa jim je dajalo napačno spoznanje o
družbi in družini.
Iz vseh teh komponent se je razvila
sinteza - ena izmed oblik kompro:
misa med staro „direktno" metodo iii
novo, povsem svobodno.
»Ameriške metode," pojasnjuje
dr. Landry, ..so nam omogočile, da
obdelamo novo pedagogiko z devizo:
rehabilitirajmo starše, spoštujmo otro-
ke! Dejansko mora sleherna vzgoja
črpati svoje korenine v medsebojni
ljubezni staršev, v harmoniji zakon-
skih partnerjev. Dinamičnost obeh
avtoritet bo jamčila za, otrokovo nuj-
no varnost."
To je zelo lahko reči. težje pa
uresničiti. V vsaki družini iščejo starši
recept, da bi bili dobri in liberalni,
hkrati pa obdržali prestiž in avtori-
teto.
Mar ta recept vključuje tudi kla-
sično klofuto?
Sodobni starši, utrujeni od različnih
teorij o domači vzgoji, se vedno bol)
vračajo h klofuti. Rezulati so mnogo-
krat presenetljivi: telesna kazen - z
mero in razumom - ima trojno delo-
vanje. Klofuta more pomiriti še tako
burno situacijo. Pomirjeni zaradi ne-
posredne sankcije se starši kesajo zara-
d svoje prenagljenosti in hočejo vse
čim prej ..pozabiti"; otrok, zavedajoč
se svojega prestopka, sprejema klofu-
to kot zasluženo kazen. Toda zai\j je
hkrati klofuta tudi znamenje sprave s
starši in dokaz ljubezni in skrbi.
Dejstvo je. da fizična kazen bolj
oou starše kot otroke. Kdo izmed nas
« ni nikoli sprejel klofute kot sred-
"va za pomirjevanje?
roda fizična kazen ne sme biti
caino vzgojno sredstvo. V naših pogo-
ji" ne bi smela to biti niti v družini, še
pa v šoli. Vlečenja za ušesa in
»pack po dlaneh se spominjajo samo
k-,!.? so sami hodih v šolo pred
aKSnimi tridesetimi leti. Prav tako se
spominjajo klofute, ki so jo
"Diu od jeznega očeta aH matere.
Znana francoska pedagoginja pa
pravi:
„Odločno sem zoper klofute, tudi
simbolično, v šoli ah doma. Moram pa
priznati, da ne mine niti teden, ko v
afektu zaradi preutrujenosti klofnem
enega izmed svojih otrok, ko se med
seboj skregajo. Njih klofuta umiri,
mene - pomiri. Kar zadeva bolečine,
meni je mnogo težje kot otroku.
Skrijem se v kakšen samoten kotiček
v stanovalcu, da me ne vidijo otroci,
ko jočem ... Jočem bolj kot otrok,
ki sem ga kaznovala ...
Krvodajalci
Bukovci:
Janez Muhič. Bukovci 63. Mirko
Vojsk, Stojnci, Terezija Smi^oc, Bu-
kovci. Marjeta Peklar, Stojnci 44,
Ljudmila Krajnc, Stojnci 44. Liza
Kostanjevec. Stojnci 62, Anica Janže-
kovič. Stojnci 64, Marija Ferčič, Bu-
kovci 187, Marjeta Fostnerič.
Bukovci 109. Franc Majhen. Stojnci
141, Jakob Janžekovič. Stojnci 101.
Matija Majr, Bukovci 101. Terezija
Kostanjevec. Stojnci 37, Marjeta Za-
vec. Bukovci 177, Roza Zuran.
Stojnci 26. Ljudmila Fostnerič.
Bukovci 182.
G o r i š n i C a :
Marjan Golčman. Tibolci 35. Miloš
Ličina. Gorišnica 26. Janez Trunk,
Tibolci Franc Voizlič, Zamušani 3,
Franc Kovačec. Zamušani 43. Jože
Kristl. Zamušani 45. .Martin Krištan.
Gorišnica 41. Franc Rožmarin,
Muretinci 2. Verona Zamuda,
Zamušani 38, Antonija Brumen,
Zamušani 75. Tilika Bezjak, Zamušani
•2, Marija Martiškovič, Zamušani 69.
Marija Bezjak, Zamušani 2, Milka
Kelc, Zamušani 100, Ida Sumenjak,
Zamušani 20, Milan Kranjc, Zamušani
83. Stanko Prelog; Zaeojiči 1. Olga
Geč. Zamušani 112. Marija Brumen,
Zamušani 28. Elizabeta Bratušek,
Muretinci 11. .Marta Kelc Predava.
Elizabeta Pignar, Mala vas 32. Viktc*
Skok, Formin 9, Marija Plošii^ak,
Mala vas 38, Franc Klemenčič,
Tibolci 38. Marija Kovačec, Zamušani
43, Marjeta Vojsk, Muretinci 8, Gera
Rožmarin, Murctinci 2.
ESS Ptuj :
Jožica Zupanič. Mlinska 10. Maks
Sledič, Selška 7. Vanda Pravdič.
Vitomarci 6, Kristina Kocjan.
Zlatoličje 5. Silva Spolenjak. Skorba
55. Zlata Glazar, Mez^ovci, Silva
Nemec, Nova vas 92, Marjan Pongrac,
Dubrava, Dušan Potočnik, Ormoška
1. Martin Ozmec. Kidričevo 32, Rado
Komel, Miklošičeva 52, Rado Godler,
Reševa 10.
Gimnazija Ptuj:
Željka Nardin, Skolibrova 3, Lidija
Pešec. Potrčeva 42, Marija Brazda,
Keleminova 1, Branko Resnik,
Mariborska 46, Bernard Dobljekar,
Kidričevo 22, Dušan Pernek, Naraplje
33. Drago Skok, Bratov Reš 53,
Ivanka Hojnik, Trnovci 6, Anica
Tomin, Cirkovce 26, Marija Lah,
Salovci 45. Slavko Klemenčič, Apače
136. Miran Vinkler. Slape 9. Maks
Sikovec, Ljubljanska 13, Peter
Hronek, Podlehnik 4, Majda Gajšek,
Strigovci 4.
J u r š i n C i:
Vlado Bezjak, Dragovič 44, Franc
Kovačič, Juršinci 14/a, Marija
Križan, Gabernik 5, Antonija
Vesenjak, Gradišak 7, Pepca Ljubeč,
Juršinci, Jožefa Korenjak, Senčak 34,
Franc Stuhec. Gabernik 2, Roza
Crešnik, Senčak 7, Ivana Žnuderl,
Senčak 8. Antonija Matjašič. Zagorci
35. Slava Ošlaj. Juršinci 47, Angela
Plohi. GrUnci 15. Katarina Lajh,
Grlinci 27, Angela Stajnko, Juršinci
45. Otillja Murko. Dragovič 15.
Angela Zelenko, Rotman 33. Angela
Kovačec. Kukova 9, Ana Zmavc,
Sakušek 7. Julgana Pignar. Gabernik
45. Jožefa Bedrač, Dragovič 10.
Marija Stebih. Zagorci 82. Francka
Šalamun. Sukušak 1, Katarina
Soštarič, Gradiščak 128, Katarina
Horvat, Juršinci 20, Alojz Ceh,
Dragovič 54. Franc Slana, Juršinci 17.
Franc Segula, Dragovič 16. Alojz
Soštarič, Gradišče 8, Ivan Bohincc,
Juršinci 23. .Martin Horvat, Juršinci
20/a, Janko Plohi, Grlinci 25, Marija
Fekonja, Sakušak 74, Franc Segula
ml. Dragovič 16, Marija Cuš, Zagorci
3. Stanko Ceh. Kukava 35. Jožica
Korenjak, Dragovič 1. Štefka Slana.
Dragovič. Frančka Korenjak,
Dragovič 1. Alojz Kosec, Gradiščak
19. Marija Mohorič, Gabernik 10,
Justina Š^tebih, Sakušak 72, Angela
Hrga, Dragovič 2, Vinko Brumen.
Sakušak 75, Franc Pečnik, Zagorci
97, Janko Bec, Zagorci 70, Ivan Ceh,
Sakušak 70, Marija Pečuh, Bodkovci
7.
V imenu bolnikov za darovano kri
najiskrenejša hvala!
Bolnišnica Ptuj in
RK Pttij
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 27. januarja 1972 ?
Ali že veste...?
-	Bivši Icolesarski dirkač Hans Zims iz
Koelna je dokazal, da je kljub 59
letom še vedno pri močeh. Na razstavi
športnih rekvizitov so mu ukradli dra-
goceno kolo. Mož sije izposodil nava-
dno kolo, s katerim je nekaj časa vozil
okoli razstaviščnih prostorov in dvo-
ran. Naletel je na 19-letnega fanta na
kolesu. Tat je pritisnil na pedala, Zims
jo je ubral za njim in ga kmalu dohi-
tel.
-	Nizozemci umirajo predvsem zaradi
srčnih bolezni in za rakom. Po podat-
kih, kijih je objavil informacijski urad
farmacevtske industrije, so na Nizo-
zemskem med vzroki smrti bolezni
srca na prvem, rak pa na drugem
mestu. Poročilo osvetljuje leto 1969,
ko je umrlo zaradi srca in ožilja 255,
za rakom pa 199 ljudi na vsakih
100.000 prebivalcev. Podatki kažejo
med drugim, da umre zaradi srčnih
bolezni čedalje več moških iz starost-
ne skupine 35-40 let.
-	Po sklepu muenchenskih zdravstve-
nih oblasti bodo morah imeti potrdila
o cepljenju proti koleri, kozam in
proti drugim boleznim vsi gledalci in
tekmovalci, ki bodo letos prišli iz
Afrike, Azije, Srednje in Južne Ameri-
ke na olimpijske igre. Pristojne oblasti
so sporočile, da glede tega ne bodo
dovoljevale nobenih izjem. Odlok baje
ne velja za Sovjetsko zvezo, Azore,
Kanarske otoke in za Madeiro.
-	Raziskovalci snujejo velike načrte
za izkoriščanje smeti in odpadkov. Po
mnenju dr. Wogrollyja iz dunajskega
laboratorija za tehniko umetnih snovi,
bodo v kratkem na razpolago mikro-
organizmi, ki bodo gore smeti prebav-
Ijali v beljakovinsko bogato živinsko
krmo. Razen tega bi strokovnjaki pri-
dobivali iz smeti preproste vrste slad-
korja, ki bi jih predelovali v industrij,
ski alkohol.
-	Anketa je pokazala, da se 48 od-
stotkov zastopnic nežnega spola ne
pritožuje zaradi vremenskih spre-
memb, 32 odstotkov jih rahlo čuti,
17 odstotkov anketirank pa je nagnje-
nih k „vremenski bolezni". Nad polo-
vico moških (56 odstotkov) se ne
pritožuje, 29 odstotkov je občutljivih
za spremembe, samo 12 odstotkov
moških pa dobro ve, „kdaj se bo
sprevrglo vreme".
-	Pred nekaj meseci je v bolnišnici
Mount Sinasi umrl Haskell Shanks, ki
so mu avgusta letos vsadili v prsni koš
mehanično srce. Po mnenju strokov-
njakov in zdravnikov pa je istočasno
navedeno, da smrt ni v nikakršni zvezi
z „v montiranim,, mehaničnim srcem,
ki je baje do konca delovalo brezhib-
no. Triinšestdesetletni pacient je živel
s to napravo dalj kot vsi njegovi pred-
hodniki. V bolnišnici pa pravijo, da
bodo po tem „uspehu" nadaljevali
operacije te vrste.
-	Med listinami in zgodovinskimi spi-
si harkovske univerze (SZ) so našli
pismo, v katerem predlaga Napoleon
Bonaparte enega svojih ministrov za
predsednika pruske vlade. Iz Dresdena
je Napoleon poslal pismo poUcijske-
mu ministru Pouchetu maja 1813, tri
tedne po eni izmed bitk na franco-
skem pohodu proti Leipzigu. Toda
Napoleon je prehitel čas, saj nikoh ni
osvojil Prusije. Ni znano, kako je pis-
mo z vodnim žigom enoglavega orla in
napisano z drobnimi, a čitljivimi črka-
mi, prišlo v zbirko harkovske univer-
ze, kjer so arhiv ustanovili leta 1805,
-	Ali si bo človek spodkopal temelje
za življenje, ker ne upošteva zakonov
narave? Raziskovalec Coob pravi, da
se utegne srednja temperatura 15 sto-
pinj znižati na pet stopinj, če člove-
štvo ne bo prenehalo zastrupljati zra-
ka z raznimi snovmi. Nadaljnjih pet-
deset milijonov ton prahu v ozračju
lahko po njegovem obsodi mnoga živa
bitja na propad in tako povzroči ne-
ravnovesje v naravi. Drobci v zraku
odbijejo sončne žarke; zemeljsko po-
vršje in s tem ozračje dobi manj to-
plote. Prah je v zraku že od nekdaj
vendar ga je dež nekoč spral v nekaj
tednih. Zdaj pa prah človeštvo dan ni
dan pošilja v ozračje. Z eksplozije
ognjenika Karakatao leta 1883 je pri
šlo v zrak 8 kubičnih kilometro\
zdrobljenih skal, kamnov in prahu, k
se je razširil na površini 750.000 kva
dratnih kilometrov. Prejšnje ravno tež
je v zraku seje obnovilo v nekaj letih
Zdaj človek zelo intenzivno zastruplji
ozračje. V svetu se vrtijo kolesa dve
sto milijonov avtomobilov, vsako vo
žilo pa pošlje v enem letu v zrak razei
ogljikovega monoksida tudi kilogran
svinca. Na tisoč kilometrov porab
' avto toliko kisika, kot človek v eneii
letu. Tovarniški dimniki nenehno bru
hajo phne in prah. Cobb navaja Š
druge vzroke za onesnaženje zraka i
opozarja, da lahko zaradi tega prid
čez nekaj desetletij do nove leden
dobe.
-FK-
ODDELEK ZA UPRAVNO PRAVNE
ZADEVE SKUPŠČfNE OBČINE PTUJ
razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejanju
in oddajanju stavbnega zemljišča
(Uradni list SRS, št. 42/66)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v uporabo:
1.	stavbnega zemljišča v k. o. Moškanjci za zgraditev
enodružinskih stanovanjskih hiš:
predmet oddaje je zemljišče družbene lastnine
pare. št. 134/10 pašnik v izmeri 733 m«;
pare. št. 134/13 pašnik v izmeri 730 m^;
2.	stavbnega zemljišča v k. o. Lovrenc na Dravskem
polju za zgraditev enodružinske stanovanjske hiše
pare. št. 1192/1 pašnik v izmeri 954 m^.
3.	Izklicna cena za kv. meter ponudenega zemljišča
znaša 10 din. V ta znesek niso vračunani stroški
za komunalno ureditev zemljišča, ki bremenijo
investitorja.
4.	Javni natečaj je ustni in bo v petek, 11. februarja 1972,
ob 12. uri v sejni sobi skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1,
soba 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom
predložiti potrdilo o vplačilu varščine v višini 1.000 din,
ki jo je treba nakazati na tekoči račun komunalnega
sklada občine Ptuj št. 524-652-9-041.
5.	Odškodnino za uporabo zemljišča je treba plačati
v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi
zemljišča.
6.	Na parcelah, ki so predmet natečaja, je dovoljena
gradnja visokopritličnih družinskih stanovanjskih hiš
ob pogojih lokacijske dokumentacije
Zavoda za urbanizem Maribor in posebnega lokacijskega
dovoljenja, ki se izda na zahtevo ponudnika
v posebnem postopku.
7.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev
po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča.
Oddelek za upravno pravne zadeve
tednik — ČETRTEK. 27. januarja 1972
STJIAN 15
Dober den drogi Prleki no fsa rezer-
virana žlohta z mojega rezerviranega
kota!
Ja, zaj pa me je stisnolo. Po vseh
medicinskih ?nokih sodeč se me je
gospa gripa lotila. Glavo man tak
vročo, ke bi lehko Mica gor na mojen
čeli župo skuhala, kašlon glih tak kak
da bi stori pes okoh voglof loja, noge
se mi opletajo kak našemi devalvirane-
mi dinari, nekaj me po bleki šrajfle, z
rokami pa tak že od negi negda
nemren preveč migati. Noja, hvala
bogeci, ke mi še jezik neje odpoveda.
To je še gnešji den en joko pomemben
človeški orgon, s kerin si lehko človik
peneze služi. Samo poglednite, kaj
van pomogajo pridne no delovne ro-
ke, če nemate z vsemi mažami namo-
zanega jezika, da lehko vse pred no
zadpostovlene prepričate o vsčh svo-
jih človeških vrlinah. Ce pa samo
jezik ne pomoga, je treba uporobiti
komolce, morete brsati na vse štiri
strani, vjedovati, če van zobozdravnik
še neje vseh zobi vuh s čelusti spipa,
- vidite to je borba za obstonek no*
eksistenco. Ja, pa to še neje vse, to je
samo enih por nedužnih načinov. Tu
so še dostikrot potrebne plove kuver-
te. Saj vete kak to gre: Cloveki od
kerega pričakuvlemo kokšno oslugo,
stisnemo v žep plovo kuverto z naj-
maje stu ali pa dvestu storimi jurji -
te pa se zadeva že malo premekne
naprej. Vidite tudi smuči van pozimi
nedo tak po snegi drčale, če jih nete
malo namazali. Ce človik namože s
penezi pa v življenji nega ovir, ki jih
človik ne bi premoga. Toti zadevi se
strokovno reče korupcija ah podku-
povanje. To je vete joko nevaren
družbeni betek, ki je zlo v modi no do
zdaj še nesmo iznajšh proti jemi pro-
vega no učinkovitega cepiva.
Tudi jas sen misla gripo podkupiti,
da me ne bi napola, samo vete, pri
betegi nega pardona. Vrže te v štam-
pet pa se vroči! Še vsa sreča, da je
moja Mica provi domoči dohtar. Na
dilah ma cele kupe nekšnih zdravilnih
trov, skoije od drevja, celo španske
muhe je vrag bobji negi nalova ...
Vete, moja Micika je negda, kdo je
bila še tak boj mloda in za šolo
sposobna diklina - baje sploh jpmra-
la, ke bi rada dohtarca grotalL Saj
vete kak se to napiše dr. Marija ... (te
vena ne bi bila Mica, pa tudi jas vena
ne bi bija jeni lubi mož. Pitan vas,
kera dohtarca pa bi si kmeta za moža
vzela? )
Samo vete, moja Mica je v šoh
preveč pridna bila no jo je učitelca
tak rada mela, ke je štiri leta v enen
razredi sedela. Tisti Micin tejko že-
Ijeni dr. . . ., se je poth v br. . . .
sprerhena. Jas še jo zaj včosik zafrkov-
len: „Kak je gospa brrr. . ."
Pret sen van napisa, ke moja ta
štora tudi španske muhe lovi. To je
eno joko ojštro sredstvo, zakaj se
uporobla pa van nemo poveda, saj bi
te vse ženske, ki majo boj store dede
začele tote muhe loviti.
To enkrat sen v enih cajtngah šteja
o nekšnih kontracepcijskih tabletah
za preprečevoje nosečnosti. Jas ah ne
ven kon toti naš svet pluvle. En naš
pesnik je enkrat lepo napisa: „Zato se
s kontracepcijo borimo, da bi na svetu
bil kak cepec manj . . ." Na dežeh še
zaenkrat totih tablet ne zoblemo, saj
nan še fort naprej falijo pridne delov-
ne roke na naši lubi žemljici. . .
No vidite, pa smo si po neke tak po
domočen pogučah. Glih zaj, gdo vari
jas to pišen, sen zveda, ke so nekšni
uzmoviči v nedelo ponoči na aftobus-
ni postaji v Ptuju - vkrah en aftobus
- brez potnikov seveda. Premoj duši,
to pa je že malo vejkši hec. Najbrž si
je hteja gdo privoščiti en družinski
izlet pa bi bija najbrž kokšni fiček
prerrfeli za fse družinske člane.
Tejko van te naj bo za gnes, pa bo
drugi tj eden v eč.
Micki iz Prlekije se zahvaluvlen za
lepo vijolico, ki mi jo je poslala v
pismi.
Srečno, vaš Lujzek!
ZDRAVILO PROTI EMBOLIJI?
Ameriški nacionalni institut za srce
in pljuča poroča, da bi z neko sub-
stanco, odkrito v sečnini, utegnili
izdelati prvo zares učinkovito sred-
stvo za razkrajanje krvnih strdkov. To
substanco, imenovano urokinaza, so
izločili iz sečnine zapornikov, meni-
hov in vojakov ter jo doslej uporabih
v 82 primerih pri bolnikih s pulmo-
narno embolijo, tj. pri strjevanju krvi
v pljučih.
Pacientom so poleg nove snovi daja-
h tudi klasične antikoagulante (sred-
stva, ki preprečujejo nastajanje in-rast
krvnih strdkov, ki pa že nastalih
strdkov ne morejo razkrojiti). Za pri-
merjavo učinkovitosti novega zdravila
pa drugi skupini pacientov, ki je štela
78 ljudi, urokinaze niso dajah.
„Pri obeh skupinah pacientov smo
ugotovih pomembno stopnjo klinič-
nega izboljšanja", je zapisano v poro-
čilu instituta, „toda znaki izboljšanja
so bih mnogo izrazitejši pri tistih
bolnikih, ki so bili zdravljeni tudi z
urokinazo".
Kar trideset pacientov iz te skupine
se je tako popravilo, da - zdravniki"
govorijo o »dolgoročnem izboljša-
nju", medtem ko se je s podobnim
izboljšanjem lahko pohvalilo le pet
bolnikov iz druge skupine. Boljša cir-
kulacija krvi skozi pljuča je nastopila
že po 24 urah dajanja urokinaze.
Urokinaza je pravzaprav protein, ki
je v krvi; a ga organizem izloča s
sečjo. Znanstveniki sodijo, da ta sub-
stanca aktivira telesni mehanizem za
razkrajanje krvnih strdkov. Rezultati
ameriške analize so tohko bolj ohra-
brujoči, ker so podobni nekaterim
raziskavam v Evropi. Dr. Stephen
Poster iz ameriškega nacionalnega in-
stituta za srce in pljuča-.je z veliko
mero optimizma izjavil, da bo uroki-
naza menda močno orožje v boju
proti srčnemu infarktu.
MAISTROVI BORCI IZ
OBČINE PTUJ, POZOR!
V teku je anketa za pomoč socialno
ogroženim našim članom. Po nalogu
ko ZPBSM 1918/1919 moramo
zbrati potrebne podatke. Vsled tega
skHcujemo sestanek za NEDELJO,
6. FEBRUARJA OB 9. URI V
DVORANI OBČINSKE SKUPŠČINE,
Titov trg (kot zadnjič). K udeležbi
vabimo odbornike, poverjenike in čla-
ne Maistrove borce, predvsem one z
minimalno pokojnino in prevžitkaije.
S seboj prinesite potrdilo pristojnega
krajevnega urada o zdravstvenem in
gmotnem stanju. Kdor zaradi bolezni
ah nepokretnosti ne bi mogel priti,
naj popje zastopnika ah dostavi pred-
metno potrdilo tajniku Josipu Do-
majnko, Škrabarjeva 1, 62250 Ptuj.
Zadeva je važna in vsak član naj v
lastnem interesu upošteva navodila.
Odbor Maistrovih
borcev Ptuj
Proslava AMD v Slovenski
Bistrici
(Nadaljevanje s 7. strani) .
nem avtomobilizmu so znana imena
Kropf, Pušnik, Cerič itd.
V okviru društva deluje več sekcij,
med njimi tudi šola pionirjev. Zelo
uspešno je sodelovanje med sosed-
njimi društvi, predvsem iz Orehove
vasi, Maribora, Ptuja, Poljčan itd.
Ob tej priložnosti je AMZ Slovenije
podelila najzaslužnejšim članom dru-
štva zlate značke. To so sprejeli: Ivo
Ferk, Ernest Fluher, Konrad Hriber-
nik, Andrej Gomilnik, Maks Pilko in
Slobodan Djordjevič.
Predsednik Ivo Ferk pa je v imenu
upravnega odbora društva podelil tudi
diplome nekaterim družbenim in de-
lovnim organizacijam ter posamezni-
kom za zasluge pri razvoju organi-
zacije v minulem obdobju.	šf
TV spored
(Nadaljevanje s 14. strani)
J
SOBOTA, 5. febr.
9.35 TV V ŠOLI (do 11.00).
14.00 Sapporo: HOKEJ
16.00 PROPAGANDNA ODDAJA.
16.05 SMUK ZA ŽENSKE.
16.50 PROPAGANDNA ODDAJA.
16.55 HITROSTNO DRSANJE.
17.25 KOŠARKA BORAC-*LOKO-
MOTIVA.
18.00 OBZORNIK.
18.15 PLUS PET.
19.15 MOZAIK.
19.20 TV KAŽIPOT.
19.45 CIKCAK.
20.00 TV DNEVNIK.
20.25 3-2-1.
20.35 ZABAVNO GLASBENA OD-
DAJA.
21.05 ODDELEK S.
21.55 ZIMSKA OLIMPIADA V
SAPPORU.
. . . POROČILA.
Radijski program
(Nadaljevanje z 12. strani)
Ijak; 16.40 Klavir v ritmuj 16.45 S
knjižnega trga; 17.00 Poročila; 17.10'
Gremo v kino; 17.50 Ansambel Moj-
mira Šepeta; 18.00 Poročila; 18.15
Operete; 18.50 Pogovor s poslušalci;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Ob-
vestila; 19.15 Ansambel Fantje treh
dolin; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnev-
nik; 20.00 Spoznavajmo svet in do-
movino; 21.00 Veliki zabavni orke-
stri; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za
naše izseljence; 23.00 Poročila; 23.05
— o 1.00 V novi teden, vmes ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila;
VAŠ ZANESLJIV DENARNI SERVIS \ ^
Kreditna banka Ptuj
-	POSLOVALNICA KIDRIČEVO
-	MESTNA HRANILNICA PTUJ
-	sprejema dinarske in devizne vloge ter jih obrestuje od 7,5 do 10 %;
—	sprejema namenske vloge za stanovanjsko varčevanje in nato odobrava
stanovanjske kredite;
-	opravlja vsa devizna nakazila po državi in v inozemstvu ter
—	vse ostale bančne in kreditne posle;
Imetniki deviznih računov, zahtevajte izstavitev devizne hranilne knjižice!
Če želite imeti takoj vpisane obresti za leto 1971, predložite hranilno
knjižico!
VSE VLOGE PRI KREDITNI BANKI PTUJ SE VISOKO OBRESTUJEJO
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 27. januarja 1972 ?
MODERNA ZAKONSKA IDILA M
Poslušajte vsi pošteni ljudje,
kakšni so danes modemi možje.
Ko te osvaja, vse zate stori,
da te čim prej v kletko dobi
v
Ko pa te enkrat zapregel je v voz,
ti hitro pokaže svojo modrost.
Potegni zdaj, baba, da ne bi te grom,
sicer ti lase prepipam, našeškal te bom!
Žično ograjo okrog naredi,
sam pa čez plot kar hitro zleti.
Potem pa zopet je poln vseh dobrin,
obnaša kot vaški se petelin. ^
Preišče, prebrska vsako smetišče,
putkici vsaki črva poišče.
Potreplja eno, nadrobi dobrot
pa že krog druge brusi perut.
Osvojil je eno, dve ali tri,
pa že za četrto, glej spaka, gledi.
Ženske drage, previdne bodite,
takšne osvajalce kar odpodite!
Dajte jim hitro, kar s čevljem slovo,
saj upanja ni, da poboljšal se bo!
^	Burja.
TABLETE IN SPANJE
Primerjava številk farmacevtske in-
dustrije o proizvodnji uspavalnih sred-
stev s številom prebivalcev Srednje
Evrope nam pove, da si vsaki deseti
Evropejec skuša izboljšati spanje s
tabletami.
To je najbrž zloraba, ki se mora
maščevati. Na londonskem institutu
za psihiatrijo so začeli izvajati obse-
žen raziskovalni program, ki n^ opre-
deU, kakšne so posledice uživanja,
uspavalnih sredstev.
Nekaj ugotovitev so že objavili.
POskusnim osebam predvsem niso
prepovedali jutranje kavice, ki jo men-
da vsa Evropa pije za osvežitev in
dokončno prebujenje. Presenečenje
številka ena: jutranja kava prav nič ne
omili posledic uspavalnih sredstev. Po-
sledice uspavalnih sredstev se po lon-
donskih razisakvah raztezajo vsaj na
dvanajst ur. Čeprav so vse poskusne
osebe jemale samo najbolj običajna in
razširjena uspavalna sredstva - barbi-
turate in druge - ugotavljajo pri vseh
naslednjega dne znatno zmanjšano
zmogljivost, zlasti motorično. Tudi
elektroencefalogrami in sistematično
zbrane in ovrednotene izjave poskus-
nih oseb jasno kažejo, da je umetno
izzvano spanje mnogo manj vredno od
naravnega.
Bo desetina Evrope še kdaj spala
brez tablet?
GORISNICA
30. januarja ameriški film JAGODE
IN KRI;
UUTOMER
29. in 30. januarja angleški film
KJE JE JACK? 2. februarja francoski
film LEPOTICA DNEVA;
PTUJ
27. januarja angleški film VZORNA
DEKLETA; 28. januarja angleški film
POZABLJEN REVOLVERAS; 29. in
30. januarja ameriški film SMESNO
DEKLE;
SLOVENSKA BISTRICA
27. Januarja danski fUm RDECI
PLASC;- 29. in 30.januarja film DI-
NAMITAS JOE; 2. februarja itaUjan"-
sko francoski film SERAFINO. |
- Na bjssede kozmonavta Konstantina |
FoektiWa, ki je sodeloval pri kon-1
strukciji vesoljskih ladij „Sojuz" in
„Saliut", se sklicuje rev^a ,,Aviation
Week", ki piše, da bo Sovjetska zveza
tekoče leto obnovila vesoljske polete
s posadko okoh Zemlje. Znanstveniki
so baje bistveno spremenili delovni
program za kozmonavte na krožnici.
CE IMATE PREVEČ ALI PREMALO
KILOGRAMOV
Ce imate vsaj pet kologramov več,
kot je prav, ubogajte naše nasvete; če
je kilogramov še več, odidite k zdrav-
niku!
Najprej pa si prve tri dni zapisujte
vse, icar ste pojedle! Prijele se boste za
glavo, ko boste pregledale seznam za-
užitih jedil! Torej?
-	Navadite se na obilen zajtrk, po-
tem pa do kosila nič.
-	Jejte počasi, in dobro žvečite
hrano!
-	Ce ste med obroki lačni, p%pijte
kozareč vode ali mleka. Voda ne redi.
-	Bodite aktivne, zanimajte se za
vse in ne razmišljajte venomer o hrani.
-	Nikomur ne govorite o svoji die-
ti!
-	Bodite potrpežljive!
Nagrado boste osvojile z vztrajnost-
jo. Tedensko smete shujšati za pol
kilograma. Ne gladujte dva dni, ker se
boste tretji dan preveč najedle!
In kadar ste suhi kot treska?
-	Lažje je shujšati kot se zrediti.
Navadite se postopoma na večje koli-
čine hrane.
-	Pred zajtrkom globoko vdihnite
zrak pred odprtim oknom, popljte
kozarec vode v majhnih požirkih In
dobro zajtrkujte!
-	Sprehajajte se pred jedjo, kadar-
koli utegnete!
-	Jejte ves dan, toda le lažje jedi,
da si ne pokvarite teka za večje obro-
ke!
-	Ne pretiravajte s pecivom In slad-
karijami, ker si lahko nepopravljivo
pokvarite postavo!
-	Jejte vse! Spite devet ur dnevno!
-	Ko boste zadovoljivo težki,
zmanjšajte obroke, dokler ne boste
jedli spet normalnih 2500 kalorij,
Nadzorujte težo, in ko pričnete hujša-
ti, jejte spet več!
BOJ PROTI BRADAVICAM
Jih Imate, t^ nič kaj lepe izrastllne
na rokah ali celo na obrazu? Ne
veste, kako bi se jih izneblll? Predla-
pmo vam tri recepte; prva dva sta
ljudska, tretji pa je strokovni, zdrav-
niški. Poskusite, eden vam bo gotovo
pomagal,
Olupite limono In denlte koščke
lupine v močan vinski kis, potem pa
pokrUte posodo s celovanom trdno
prevežite in pustite nekaj dni. Vsak
večer si položite na bradavico vedno
nov košček limonine lupine In trdno
povežite z obVezo. Po petih dneh
obvezovanja^bo bradavica pobledela,
postala bo gobasta In bo hitro Izginila,]
Vzemite glavico čebule In z njo
natrlte vsak večer bradavice. Po nekaj
dneh se bodo zmanjšale in kmalu
Izginile.
Zdravniki "dermatologi neprijetne
bradavice obsevajo. Po dveh ali treh
obsevanjih bodo brez bolečin izginile.
VODA NA VENERI
Po mnenju nekega ameriškega znan-
stvenika je na Veneri kljub novim
podatkom, ki so jih vesoljske avto-
matske postaje poslale na Zemljo,
voda vendar v obliki velikih trdnih
molekul, podobnih steklu. Gre za
tako Imenovano »pollmerizirano vo-
do", ki jo je prvi odkril sovjetski
znanstvenih Derjagin. Na površju Ve-
nere je temperatura 370 stopinj Celzi-
ja. Polimerlzlrana voda, ki je trda kot
steklo, pa obstane do 410 stopinj
CelzUa.
- V Indoneziji se poroči petina de-
klet pred dopolnjenim trinajstim le-
tom, dve tretjini pa pred sedemnaj-
stim letom. Pred 17. rojstnim dnevom
je poročenih pet odstotkov fantov,
pri štiridesetih letih pa je samskih le
en odstotek. - Indonezijska vlada pri-
pravlja program za planiranje družine.
Kaj pričakujete od svojih gostov
Ko povabite goste v svojo hišo,
pričakujete, da bodo naredili vse, da
bo njim in vam prijetno.
Upate, da bodo prišli pravočasno,
pa spet ne prehitro, dokler nimate še
vsega pripravljenega.
Upate, da jim bo večerja ali kosilo,
ki ste ga zai^e pripravili, všeč. Edini
način, da boste to izvedeli, jc, da ga
oni pohvalijo.
Upate, da jim bo pri vas ves čas
prijetno.
Upate, da se moški ne bodo začeli
po svoje pogovarjati in se ne menih
več za ženske.
Upate, da se bodo ženske zavedale,
da so prisotni tudi moški in da se
bodo hotele pogovkjati tudi o čem
drugem in ne samo o otrociJi, pomi-
vanju posode, pospravljanju stanova-
rya.
O vsem tem mislite, kadar ste vi
gostiteljica - toda, ali mislite o tem
tudi, kadar ste gost?
Ženska, ki se e naučila biti spretna
v obeh vlogah, bo vsakomur prijetna
gostiteljica in dobrodošel gost.
- Med Ostio In Flumlclnom je odkril
rimski arheolog Testlnl sledove se-
demsto let stare, trideset metrov dol-
ge In 18 metrov široke bazilike, pod
njenim glavnim oltarjem pa sarkofag z
ostanki teologa in mučenca Hipolita.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek. -
TekočI račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.