»Prokletstvo za ljudstvo." -Zuauje je moč"; tako piše znamenit učenjak; to vidimo tudi v vsakdanjeui življenji. Ne velja pa samo za poedinca, temveč je v veljavi ta izrek za cele narode. Znanje razširjati v najžirše sloje, je ualoga ljudske čole; zato sinelo trdimo, da daje dobra ljudska šola moč vsakemu narodu, da se mu je mo.i povzdigniti na višek socijalnega in gospodarskega življenja. To dejstvo priznavajo najodličnejši faktorji ne samo sedanjih časov, to so tudi že davno izpoznali razni vladarji in voditelji držav. Skušali so vsled tega po možnosti povzdiguiti šolstvo sploh, soaebuo pa še ljudsko šolstvo, kot blagonosen pripomoček v dosego blagostanja svojih državljanov. Mnogi odlični tuožje so posvetili vse svoje moči in svoje znanje v prid iii pospeševanje ljudskih Sol. Tndi naša Avstrija je hnela slavne vladarje, ki so s pridom skrbeli za ljudsko žolo. Tako je sedanji naš vladar, kakor znano, pred dobrimi triintridesetimi leti dal ljudskim šolani tiste življenjske pogoje, kojih je treba, da se morejo iste uspešno razcvitati in izvrševati svoj namen. Modri vladar je dal in potrdil postave, ki so pomogle nažemu šolstvu do veljave in trajnega obstanka. Na teraelj teh postav sezidalo se je obširno poslopje ljudskega šolstva, ki danes, po tolikih letih, stoji že skoraj na vrkuncu ter si še vedno zastavlja višji in še dalekosežnejši cilj. Tako labko spozna vsak misleč in spozuavajoč človek dober vpliv, ki izhaja iz ljudskib. »o 1, in le slep mora biti, kdor to zanika ali nasprotno kaj druzega trdi. Blagodejni nasledki se ka_ejo povsod, kjer se v pravem dubu novodobne šole deluje. Del zasluge pripada tudi tistim krogoin, ki so se z največjim zaniinanjem brigali za napredek v šolah, bodisi, da so direktno posegli v ljudske šole, ali pa čuvali in vodili šolstvo po določeni poti v pravo smer. UČiteljstvo samo, kot izvrsujoči faktor, ki se je z ljudsko šolo takorekoč spojilo v meso in kri; se je tradilo vedao, da izvrši in izpelje svojo prevzeto nalogo, na podlagi postav učiti mladino in jo v okviru občeveljavnih pravil izgojiti v poštene ljudi in zveste državljane ter v koristne ude človeške družbe. Poleg tega si u.iteljstvo vedno prizadeva, Siriti omiko med ljudstvo po svoji moči. To je le vegelo znamenje, kar prihaja iz ljudskih šol koristnega; to priznavajo v višjih in tudi v najnižjih krogib, koder sodijo ljudsko šolo po objektivuem merilu. Vendar ima tudi šola dosti nasprotnikov. Nasprotne so ji nekatere stranke, ker ne morejo dobiti šote pod svojo oblast, da bi jo izrabljale v svoje strankarske namene in učiteljstvo postavile v položaj, kakoršen se je nndil v dobrih starib žasili — konkordata. Med posebno tople nasprotnice šole spadajo stranke, ki so korist in blagor ljudstva vzele v zakup ter ga prav skopo dele med ljudstvo. Te stranke slikajo uevednemu ljudstvu, iz katerega obstoje pravzapvav, ljudsko šolo kot uesre.o, da celo kot prokletstvo. Iu to prokletstvo slikajo v bujnejšib barvab, kakor tisto po prvem grehu prvili človekov. Kranjska je rodila moža in katoliška-niiarodaaa strauka ga redi z ekstraktom doneskov nevednega in nerazsodnega ljudstva, ki se je drznil proglasiti šolo za prokletstvo za ljudstvo. PrviČ so padle te besede na državnozborskih tleh. Že tam so mu šoli prijazni poslanci ustrojili kožo za to. Če se ne motimo, po 6 letib vzdignil je zopet ta mož predrzno čelo iu od 1. raaja p. 1. užgano žlindro in iznova ponovil predzadnji dan lanskega leta — šolaje prokletstvo za Ijudstvo, in to na shodn učiteljev in učiteljic. Dobesedno jerekel: -Tistašola, katero je narodu dal liberalizem, je in ostane prokletstvo za narod." To stoji tudi črno na belem v -Slovencu" št. 3. Da pa ne bi kdo mislil, da se je zgodilo to na kakem impozantnera shodu, povemo, da se je vržil omenjeni shod v ljubljauskem nKat. domu" v navzočnosti se ne dva ducata ueiteljev iz treh celib dežela. To pove dosti. Ker so si nadeli ti učitelji naslov škofa Slomšeka, menijo, da smejo potem uganjati vsakovrstne burke kot učitelji. Priznati jim moramo, da učitelji so, ker imajo isto izobrazbo, iste plače, iste dolžnosti in jih zadevajo iste postave, kakor sploh vse iičitelje — pod prisego. Tudi r ravno takih šolah nče in morajo učiti po določenih nažrtib. kakor drugi učitelji. Zavezani in postavno dolžui so torej šolo proti nasprotnikom braniti vselej in povsod, da pa tega vrli tovariši učitelji ne store in niso storili, dokazuje to. da se je drznil omenjeni človek ua njihovem niičiteljskeui" shodu tisto šolo, v katero oni spadajo, proglasiti za^prokletstvo. Ta izjava je sramote.a splošno, poj.ebno pa še za učiteljstvo. Ako bi bili katoliški -Slomškarji" količkaj ponosni na svoj stan, protestirati bi morali v živo kakor eden mož; ker pa oni niso storili tega, hočemo mi napisati par besedi v odgovor sramotilcu šole in ž njo vred učiteljstva. Slovenski učitelji, ki poznamo bolje kakor ta prepotentni ljudski -osreževalec" vse ljudskošolske zakone, mo ramo odločno zavrniti predrzno njegovo trditev, da je šola prokletstvo za narod. V olepšanje svojega blatenja je pristavil, da je dal šolo liberalizem. Vprašamo ga, kdo je dal in potrdil postave za ljudske šole in kdo jih še danes čnva? On to ve, kakor vemo mi. Naš vladar, in sicer tisti vladar, čegar nevredni podložnik je tndi sramotilec šole, ki proglaša za prokletstvo ljudsko šolo, katero je potrdil On po danih zakonih. Kdo je tedaj izdajica? Tak postavokletnik zasluži Efijaltovo ime in ž njim vsi njegovi somišljeniki, ne pa mi napredni slovenski nčitelji, ki naloženo dolžnost izpolnujeno tako, da nam ne more nihče ničesar prcdbacivati. S temi predrznimi besedami je vse zavedno učiteljstvo krvavo žaljeno, poleg tega se pa še kaj več da izvajati iz te izjave. Če je šola prokletstvo, smo vsi u.itelji, s Slomškarji vred, istotako prokletstvo za narod, kar pa mi napredni učitelji vračarao ogorčeni njemu v svetohlinski obraz v superlativu — nazaj. On je prej nego mi — prokletstvo za ljudstvo. Ta izjava pa meče še temnejšo senco vzpričo tega, ker se po cesarju potrjena šola proglaša za prokletstvo. Po drugi strani pa nam kaže hinavščino in brezobraznost rSlomškove zveze", katera pošilja vdanostne izjave cesarski biši, zraven pa pusti take frivolnosti iznščati na občnem zborn. Že do sedaj smo se sramovali takih tovarišev, sedaj pa je ugasnila zadnja iskrica, katera je raorda tlela za njih kot tovariše istega dela in istih težav. Tega madeža ne izbriše tek časa, to si hočemo zapomniti za vse vecne čaae. Na nesramno vabljenje k vašim zborovanjem pod pretvezo, -vstopiti v to zavezo katoliškega učiteljstva, katerega pokrovitelj je Njegova cesarska visokost, nadvojvoda Fran Ferdinad sam, bodoči naš cesar, (kdo pa je sedaj?) kar bode za vas in za ves uciteljski stan častno in slavno", (tako je pisal neki star učitelj v -Slovencu") vam mora odgovoriti vsak zaveden učitelj in učiteljica: Bodite sami, kot prokletstvo za narod v svoji obskurni zvezici, pod patronanco ožlindranih rok! Mi pa ostanemo v ogromni večini tudi sami, izvršujoč svoj poklic v okviru od cesarja potrjenib postav ter ne maramo biti v družbi s takimi ljudmi, ki nimajo toliko poguma, da bi branili naš skupni dom — ljudsko šolo.