I NOVI TEDNIK ^^^šrssTETOSa^LJE, 23. 9.1999 - CENA PAPEŽ POČASTIL VELIKEGA PONKOVUANA Reportaža s slavja ob razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega na straneh 16 in 17. celjski radijci dvignili temperaturo V soboto so v Ledeni dvorani ob as-letnici zbrali 4 tisoč ljudi (stran 15), v nedeljo so na radijsicih valovih obujali spomine (stran 38). »ŠVICARSKO« MNENJE V procesu proti Kristjanu Kameniku je mnenje švicarskih izvedencev mogoče tolmačiti na dva načina. Stran 29. V znamenju časa trkoslikarka. poklic, ki so ga na letošnjem Mednarodnem obrtnem ^Jmu v Celju prvič predstavili, si Je za motiv izbrala podobo škofa ^na Martina Slomška, ki ga Je v nedeljo papež Janez Pavel il. v llariboru razglasil za blaženega. bOGLEJMO-POJEJMO K V soboto. 25. septembra, gremo na Ptuj in v Haloze. K Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Prijavite se ■ lahko še cianes in jutri v oglasnem oddelku NT&RC. B DOGODKI i;ioto: SHERPA Kako malo je treba za pravo Piko Nogavičko... modri telefon Vozni redi in Toper Veseli nas, kadar lahko skupaj z bralci, ki pokliče- jo Modri telefon, rešimo problem še pred izidom šte- vilke. Upamo, da to velja tudi za bralca, ki je opozoril, da na nekaterih, predvsem manj- ših avtobusnih postajah, ni voznih redov. V celjskem Iz- letniku so pojasnili, da za to skrbi posebna služba, ki naj bi se že prejšnji teden odpra- vila na delo in poskrbela, da avtobusni vozni redi visijo povsod, kjer je to potrebno, predvsem pa na postajah proti Šentjurju. Toper-drugič Mnoge stečaj Topra še kar boli, tokrat pa je bivše- ga zaposlenega delavca za- nimalo, če bodo delavci do- bili kakšna obvestila o ste- čaju. »Menda je stečaj To- pra popolnoma končan in zato bi rad vedel, če bomo o tem obveščeni tudi bivši za- posleni delavci,« je spraše- val Celjan, ki se ni želel podrobneje predstaviti. »Stečaj Topra uradno še ni zaključen, čeprav je skoraj Do prihodnje številke iVoi ga tednika bo vaše telefc ske klice sprejemala dežuti novinarka Ksenija Lekič. | številko Modrega fe/efoi 0609 620-133 jo lahko pok čete vsak dan med 10. in uro. tik pred koncem. Ostajajo tožba in terjatve v Trigl Banki, ki je tudi v stečajt pričakujem, da bo stečaji pra uradno zaključen kon leta, obvestilo o tem pa objavljeno v Uradnem lis RS,« je pojasnila stečaj upraviteljica Topra Ingi Podlesnik. »Ni v navadi, bi obvestila o končanem s! čaju pošiljali tudi delavcei končno v Topru ni nobene zaposlenega in ne vem, ki bi to delal niti kdo bi plačal. Poleg uradnega li; pa bodo o zaključenem si čaju verjetno pisali tudi i sopisi.« 1 Prenovljen Klub Prazničnemu Velenju seje pridružilo tudi veselje delav- cev Gosta, gostinsko turi- stičnega podjetja Velenje, ki je za 40. rojstni dan resta- vracije Delavski klub uspel popolnoma prenoviti lokal. V restavraciji, ki se poslej imenuje samo Klub, bodo nu- dili hitro pripravljeno hrano, raznovrstne malice za delav- ce in dijake ter kosila za zah- tevnejše goste. Ob prisotnosti uglednih gostov sta lokal mi- nulo sredo odprla direktor Gosta Martin Steiner z bre- zalkoholnim napitkom ter predsednik uprave Premo- govnika ^Velenje dr, Franc Žerdin z lahkim pivom. Men- da oba še pod vtisom začet- kov kluba izpred štirih deset- letij, ko je bilo pitje alkohola v takratnem Delavskem klu- bu prepovedano, dijaki so morali imeti ostrižene lase, kajenje pa je bilo tako ali tako tabu tema - vsaj v tem gostinskem lokalu. Klub^ bo spomladi dobil še zimski vrt, ki ga do odprtja ni bilo mogoče zgraditi, ker se je pod površino skrivalo ogrom- no dotrajanih vodov, priključ- kov in instalacij, ki so jih že obnovili. J. MIKLAVC Gostje in uslužbenci so zadovoljni s prenovljeno restavracijo. Zlati sonček za otroke v izbranih slovenskih vrt- cih in osnovnih šolah so v petek v okviru meseca rekrea- cije, ki letos pod skupnim slo- ganom Živimo zdravo za za- bavo, prinaša vrsto prireditev in športno-rekreativnih pro- gramov za otroke, mladino in odrasle, pripravili Dan Zlate- ga sončka, Vrtčevskim malčkom in os- novnošolcem nižjih razredov so predstavili športne aktivnosti ter vrsto zabavnih iger, zasnovanih na športnih aktivnostih. V zad- njih treh letih se je v športni program Zlati sonček, ki je za- snovan tako, da je vabljiv in uresničljiv tudi za športno manj zmogljive otroke, vključilo pre- ko 113 tisoč otrok. Petkov Dan Zlatega sončka, na katerega so bili seveda povabljeni tudi star- ši, pa so na Celjskem pripravili v enqti Zelenica Vrtca Anice Čer- nejeve Celje in OŠ Prebold. IS Grenkoba ob liicof u Hmeljarski likof v Žalcu se je, vsaj po številu obisko- valcev sodeč, dobro prijel. Pred Hmezadovo poslovno stavbo se je v soboto zvečer zbralo kar precej hmeljarjev in tudi drugih Spodnjesa- vinjčanov. Čeprav naj bi bil likof bolj kot ne čas veselja, govorniki na sobotnem srečanju niso mogli mimo težav, s kateri- mi se otepa savinjsko hme- ljarstvo. »Leto ne bo ostalo v lepem spominu, saj savinj- skim hmeljarjem ne more biti v ponos, da so hmeljišča prevzeli drugi,« je omenil žalski župan Lojze Posedel in pozval hmeljarje, naj se združijo in dogovorijo, kako bodo v bodoče obdelovali hmeljišča; v pogajanjih s skladom kmetijskih zem- ljišč, stečajnim upraviteljem in ministrstvom pa obljubil podporo občine. Direktor družbe Hmezad Export-Import Andrej Natek je govoril o dopolnjevanju braslovškega Dneva hmeljar- jev s Hmeljarskim likofom, predstavil podatke o letošnji letini in optimistično sprego- voril o nadaljnji pridelavi hmelja. Zbrane na likofu je pt dravil tudi hmeljarski stareši Ivo Povše s spremljevalko Pet Kranjc, Za »likof« so nastopili la^ godbeniki na pihala, mažoretk kvartet ljudskih pevk Pušelc folklorna skupina KUD Grifon Šempetra; za zabavo pa so P skrbeli člani ansambla Tip-'' Štajerci. U. SELIŠNl Foto: T. TAVČ^ Hmeljarski starešine z županom Lojzetom Posedelom. Zlati list za Zreče z Roglo Turistična porota bralcev Dela je letos že tretjič prip^ zlati Delov list Termam Zreče in klimatskemu zdravilišč^ Rogla, direktor Unior T\irizma Maks Brečko pa je sp' postal turistična osebnost leta (te so izbirali skupaj Centrom za promocijo turizma Slovenije), Zreče in Rogla so zmagale v skupnem seštevku kupon'^ bralcev (tako je glasovalo kar 37 tisoč bralcev Dela), rezuH'' tov telefonske ankete, ocene strokovne javnosti in Delo^ ocenjevalne komisije. Njihova skupna končna ocena je b' 4,10. Na drugo mesto se je uvrstilo Zdravilišče Atomske topl'*-^ z oceno 3,53 (petič zelene, trikrat zlate), na tretje in četrto P Portorož in Moravske Toplice, ki jim bodo pripeli zelene lis^^ Maks Brečko, ki že 19 let dela v turizmu, je zmagal letos dru^ zapored, tokrat s 1402 glasovi. Na drugo in tretje mesto sta' uvrstila Majda Skočaj (807 glasov) iz zdravilišča Strunjan' Drago Bule (786 glasov), novinar TV Slovenije. ■ I NAŠI KRAJI IN UUPJE ~] ffl Sadje, kruh in vino Do nedelje v Slovenskih Konjicah že četrti sejem prejšnji teden so organizator- jj že četrtega Sejma sadja, kru- in vina, ki bo v Slovenskih l^njicah med 23. in 26. septem- [jfoni» pripravili tiskovno kon- [erenco, na kateri so predstavili jgjemsko dogajanje in njegove opremljajoče aktivnosti. »Že četrta ponovitev sejma "laže na to, da smo organizatorji (^trajni in se trudimo vsako leto pripraviti dobro sejemsko prireditev. Letos nam je tudi uspelo, da smo sejem razširili [la tri občine. Slovenske Konji- ce, Zreče in Vitanje,« je o sejmu povedal predsednik organiza- cijskega odbora in župan obči- ne Slovenske Konjice Janez Jazbec. »Namen sejma je pred- vsem predstaviti možnosti proi- zvajalcev iz naših krajev, prire- ditev pa je pomembna tudi za promocijo Slovenskih Konjic, saj vključujemo v sejemsko po- nudbo tudi organizirane oglede zanimivih turističnih točk v ob- čini,« je še dejal Janez Jazbec. Med sejmom bo tako mogoče vstopnico s sejma uporabiti tudi za oglede tistih turističnih zna- menitosti v Slovenskih Konji- cah, kjer je potrebno sicer plača- ti vstopnino: Žičko kartuzijo. Mestno galerijo Riemer in eno- loške muzeje v občini. Sejem bodo odprii danes, v četrtek, 23. septembra, ob 10. uri. Ker je častno pokroviteljstvo prevzelo ministrstvo za kmetijs- tvo, bo sejem odprl njegov pred- stavnik. Prvi dan bo dan kruha, v njegovem okviru bo strokovno predavanja prof. Jasne Komerič- ki in strokovni posvet kmetijskih svetovalcev Slovenije. V petek bo dan sadja - obsejemske prire- ditve bo organizirala kmetijsko svetovalna služba, ki bo s svoji- mi člani sodelovala tudi na od- prtju sejemske prireditve. V ve- černih urah bo še predstavitev pesniške zbirke-Martina Zelen- ka in zabaven večer v šotoru s Tomom Jurakom. Sobota bo dan vina. V dopoldanskih urah bo organizirana okrogla miza »Vino v vsakdanjem življenju« v organizaciji Vinogradniško vi- narskega društva Slovenske Konjice, ob 12. uri pa bo nazna- nitev trgatve, ki jo sicer priprav- ljajo vsako leto, letos pa jo bodo prvič vključili v sejemsko doga- janje. Sodelovala bo vinska prin- cesa iz Vipave in skupina Štajer- skih 7 z vokalnim nastopom. V popoldanskih urah bo vinograd- niško vinarsko društvo pripravi- lo še predstavitev kmetij z vin- ske ceste, ki se ukvarjajo s trž- nim vinogradništvom, in poku- šino vin. Sejem se bo zaključil v nedeljo, ko bo dopoldne nastop mladih harmonikašev, čez dan se bo predstavljala kmetija Hoh- ler, ki se ukvarja s konjeništvom, mogoč pa bo tudi ogled Sloven- skih Konjic z balonom. PP Sejem bo v Športni dvorani v Slovenskih Konjicah in na več- namenski ploščadi pred njo na skupaj 3400 kvadratnih me- trih razstavnih površin, od te- ga 1500 v dvorani, 700 zuna- njih odkritih in 1200 zunanjih pokritih površinah. Predstavi- lo se bo približno 80 razstav- ljavcev, na povabilo pa se je odzvalo tudi deset slovenskih občin, ki bodo predstavljale nekatera svoja društva in svoje občine. Gasilsko tekmovanje Gasilski muzej Valenci Velenje je pripravil že osmo športno gasilsko tekmovanje »Stari trg Velenje '99«, ki jo je podprla krajevna skupnost Staro Velenje. Tekmovanja se je udeležilo 40 gasilskih desetin. Iz Šaleške doline je prišlo na tekmovanje deset gasilskih društev, tudi lanski in predlanski zmagovalci, Šoštanjčani, iz Spodnje Savinjske doline pa desetine iz Pirešice, Ponikve in Polzele. Po končanem tekmovanju so morale desetine z vodnim curkom spraviti veliko žogo po 100-metrski progi v gol, vmes pa premagati še dve oviri. Rezultatov niso posebej razglašali, saj je pokal prejela vsaka desetina. M. L. Obnovljen vrtec na Vranskem v soboto sta osnovna šola •n občina Vransko povabila starše in druge na ogled pre- novljenih prostorov vrtca in objekta, kjer je bila doslej l^rajevna skupnost, sedaj, po 'Pmeljiti notranji obnovi, pa v njem jaslični oddelek, f^zdeljevalnica hrane in dva ■^^zreda osnovne šole. S tem posegom so, kot je župan občine Vransko Franc Sušnik, rešili eno naj- nujnejših potreb na področju otroškega varstva. Vrtec je sedaj eden najlepših daleč naokoli, prav tako pa jasli, ki so lepo in funkcionalno opremljene. V vrtcu deluje šest oddelkov, v katerih je 115 otrok. Z dodatnima dve- ma razredoma za prvi razred osnovne šole pa so zagotovili pogoje za pričetek uvajanja devetletke, za kar kandidira- jo za šolsko leto 2000/2001. Doslej so za obnovo porabili deset milijonov tolarjev, imajo vsa potrebna soglasja ministrstva za šolstvo in šport, v izdelavi je projekt za kompletno prenovo prej omenjenega objekta, dela pa naj bi bila končana sredi pri- hodnjega leta. T. TAVČAR Slovenska kulinarika in vina v turizmu Ob Svetovnem dnevu turiz- ma Srednja ekonomsko - turi- stična šola Radovljica in Turi- stična zveza Slovenije že tret- je leto zapored organizirata srečanje dijakov gostinskih in turističnih usmeritev. Srečanje bo danes, 23. sep- tembra, v prostorih Srednje go- stinske šole v Radovljici. Dijaki bodo pripravili okroglo mizo na temo Slovenska kulinarika in vina v turizmu ter predstavili raziskovalne naloge, ki so na- stale v okviru tega projekta. S temo o prehrani Korošcev ne- koč in s temo o vinu bodo sodelovali tudi dijaki Šolskega centra Velenje. SK Plaz bo kmalu saniran Plaz v Črnem vrhu v občini Tabor, ki je popolnoma odrezal domačijo Bergantovih od doline, bo kmalu saniran. Delo, ki ga izvaja podjetje Hudournik, bo Občino Tabor stalo nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev. T. T. Posredovalnica študentskih sob v okviru Študentske organizacije Univerze Maribor so tudi letos poskrbeli za pomoč študentom pri iskanju sob v času študija. V študentski agenciji Gaudeamus na Gregorčičevi 25 v Maribo- ru med tednom od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure zbirajo na eni strani ponudbe vseh tistih, ki so pripravljeni študentom oddati sobo ali stanovanje, na drugi strani pa te podatke posredujejo študentom. Posredovanja v Gaudeamusu ne zaraču- najo, ob dejstvu, da je v Mariboru v Študentskih domovih le 2.128 postelj, pa je študentska posredovalnica sob dragocena pomoč študentom, še zlasti brucom pri iskanju »strehe nad" glavo«. IS Z MOJEČA OKNA Radiopasivnost sicesane posiušalice Piše: PIKA KUKERL Ne vem, zakaj vi prižgete radijski sprejemnik, ampak jaz moram priznati, da ga vse prevečkrat samo zaradi kulise. Da mi krajša čas med vožnjo ali da nekaj pač govo- ri, kadar se sama s kakšno krpo preganjam po stanova- nju! Mi je pa v nedeljo, ko je Radio Celje praznoval z obu- janjem spominov na prete- klost, tam nekje zadaj za- kljuvala misel, da je to »mi- mogrede poslušanje« pre- sneto narobe in skorajda kri- vično! Eden od gostov prazničnega programa je omenil, da včasih pač nisi mogel s samo milime- trskim premikom skale na sprejemniku takoj priti na drugo radijsko postajo. Drugi je obujal spomine na to, kako se je na začetku Radio Celje slišal samo na ožjem območju mesta. Jaz pa sem se seveda spomnila prilepljenosti na ba- terijski radijski sprejemnik v času poplav., Ja, v »težkih« ča- sih nam radio vsem nekaj po- meni in takrat tudi vemo, na katero frekvenco ga nastavi- mo in zakaj. V vsakdanjosti pa kot da je vseeno... No, seveda, na tradicije in nekdanje dobro ime in omejitve, ki so same po sebi zagotavljale poslušalstvo, se nihče ne more zanašati. Mladež je čisto brez spoštova- nja do velikih del preteklosti, saj veste. In vsem nam, obča- snim in mimogredočnim po- slušalcem, se zdi danost raz- ličnih radijskih postaj tako sa- moumevna, da se sploh ne zavedamo, kako pomembno je, kaj poslušamo. Tako zaradi sebe, kot zaradi samega obsto- ja radijskih postaj, veste! Razcvet vse mogočih radij- skih umotvorov omogočajo denarci, ki se pretakajo po re- klamnih vodah. Tiste, ki imajo zaposlenih čisto malo ljudi in ki program polnijo z reklama- mi in glasbo, lahko prav dobro živijo. Tiste pa, ki še vedno stavijo na to, da poslušalcem sporočajo informacije... no, ti- ste pa bolj tenko piskajo. O tem bi vas lahko prepričal že sprehod po Celju odprtih ušes, na katerem bi se morali vprašati, zakaj za vraga ne morete nikjer spiti kozarčka rujnega, ne da bi vas s prižga- nega radia napadali z obvestili o radarskih kontrolah, z jugo- nostalgično glasbo po željah poslušalcev in s številnimi re- klamami. Ne, novičk iz regije vam pojokalih ne bodo posre- dovali. So nekoč zdavnaj, ko je bilo to logično, prestavili kazalec frekvence na radij- skem sprejemniku in ga kar tam, kjer je obstal, pozabiU do takrat, ko bo spet kakšna kata- strofa, ob kateri bodo gostje zahtevali informacije. Takrat bo izbira spet ena sama... Na prvi pogled se zdi to normalno, saj ima vsakdo pra- vico do svobodne izbire zvoč- nega ozadja, na drugi pogled pa je zadeva precej absurdna. Informativna regijska radijska postaja, kakršnih je po sloven- skih regijah poleg Radia Celje še kar kakšen ducat, ima tako bajen potencial takojšnjega posredovanja informacij, ki lahko vplivajo tudi na moje življenje, da je misel na to, da tega z ničemer, niti s pozor- nostjo ne »plačujem«, prav neznosna. Ko so me pred kratkim tele- fonski anketarji morili, kaj sem prejšnji dan poslušala po radiu, sem povedala vse po pravici - da sem poslušala to in ono in tretjo komercialno radijsko postajo, ker mi je med potjo čez Slovenijo pač ustrezala lahkotnost preklap- ljanja. Če me še kdaj pokliče- jo, bom lagala! Častna beseda. Rekla bom, da sem poslušala Radio Celje ali Radio Kranj ali Radio Murska Sobota. Naj me kdo od tistih, ki morajo za svoj program letati po terenu, pre- verjati informacije in se zanj nasploh presneto potruditi, prišteje kot številko v kvoto, ki še lahko prepriča oglaševalce. Komercialne postaje imajo očitno še vedno nekaj rezerve pri zniževanju cen radijskih reklam, nekomercialne radij- ske postaje pa lahko pri tem stavijo samo še na večje števi- lo poslušalcev. Kar mene tiče - naj stavijo! Ker mi je lagati nerodno, jih bom pravzaprav zares začela znova poslušati. Zaslužijo si. In, koncu koncev, če bi kdaj preklopili nanje, bi skoraj zagotovo ugotovili, da so kljub informativnosti tako posodobljene, da ne izključu- jejo lahkotnosti... P.S.: Ali ste opazili novo radioaktivnost Radia Celje? Presneto, če ni v njej več prijazne klepetavosti kot pri tistih, ki me menda nočejo moriti z ničemer zateženim! B! I NAŠI KRAJI IN UUDJE | Varnost v novih prostorih Prejšnji četrtek so v Druž- bi za varovanje premoženja Varnost Celje d.d. uradno in slovesno odprli nove poslov- ne prostore na Ipavčevi 22 - v upravni zgradbi bivše tkal- nice Metka, kamor so se pre- selili iz utesnjenih prostorov na Miklošičevi 1. Ob tej priložnosti je direktori- ca Varnosti Celje Polona Seni- ca posebej poudarila, da so si z nakupom prostorov na Ipavčevi 22 v sodelovanju s koncernom Sintal ne samo uredili delovne razmere za kakovostno redno dejavnost, ampak tudi postavili izhodišča za nadaljnji razvoj. Predsednik uprave koncema Sintal Viktor Pistotnik je ob čestitkah Varnosti omenil, da 200 registriranih družb za varo- vanje premoženja v Sloveniji ne bo moglo preživeti. Rešitev vidi v povezovanju, kakršno je zgledno med Varnostjo Celje, ki sodi med največje tovrstne družbe na Slovenskem, in kon- cernom Sintal, ki je doslej kapi- talsko povezal že sedem družb, sodeluje pa na različnih po- dročjih še z dvajsetimi. Varnost Celje je večinski lastninski delež zaupala Sinta- lu, ki se prav tako ukvarja z dejavnostjo varovanja. Na ta način so zagotovili svojemu podjetju večje število strokov- njakov, skupno izobraževa- nje, razvoj, projektivo ter tr- žišče na vsem ozemlju države. Tudi policija se veseli kakovo- sti storitev na področju zasebne varnosti je poudaril Dušan Mo- horko, direktor policijske upra- ve Celje, saj je dvig varnostne kulture v družbenem interesu, sama policija pa vse bolj zahtev- nega dela na področju varovanja premoženja sama ne bo zmogla. MITJA UMNIK Foto: G. KATIČ 40 let ZSAM Slovenske Konjice Prejšnji petek so člani Zdru- ženja šoferjev in avtomehani- kov Slovenske Konjice slav- nostno obeležili štirideseti ju- bilej svojega delovanja. Društvo je leta 1959 ustano- vilo nekaj entuziastov, šofer- jev in avtomehanikov s Ko- njiškega, to društvo pa se je kmalu povezalo z Zvezo šofer- jev in avtomehanikov Sloveni- je ter s sosednjimi združenji v celjski regiji. Nekaj let kasneje so ustanovili avto šolo, zelo aktivni pa so bili tudi na po- dročju prometne preventive. V zadnjem obdobju so pri- rejali vseslovensko srečanje članov Zveze ZŠAM na Rogli, zdaj pa se ukvarjajo z dejav- nostjo predvsem v okolju ob- čine Slovenske Konjice, še vedno pa sodelujejo tudi z os- talimi društvi. Na slovesnosti v dvorani Ko- njičanka so ob prijetnem kul- turnem programu obudili spo- mine na minula štiri desetlet- ja, predstavili barvno brošuro »Naših štirideset...«, zasluž- nim članom in sosednjim združenjem ter zvezi pa so podelili spominske plakete. Načrtovano sobotno srečanje uniformiranih članov s širšega območja pa so zaradi neza- nesljivega vremena odpoveda- li. JOŽE MIKLAVC Predsednik ZŠAM Slovenske Konjice Franc Verdel ob podelitvi spominske plakete »Štirideset let ZŠAM SK« Alojzu Moljku. Posluhec vabi Glasbeni vrtec Posluhec, ki ga v Celju že nekaj let uspešno vodi glasbena pe- dagoginja Jolanda Ipšek- Ulrych, bo oktobra spet pričel z delom. Te dni so skupine otrok že oblikova- ne,vendar pa je za zamud- nike še nekaj prostora in do konca septembra se lahko starši še odločijo za prijavo (telefon 443-473). Spreje- majo otroke, stare od 4 do 7 let, za katere so to prvi koraki h kasnejšemu poz- navanju in razumevanju glasbe. TC Joga v vsakdanjem življenju v ponedeljek, 27. septembra bo v prostorih I. Osnovne šole v Celju vpis v začetni tečaj joge. Tečaj organizira društvo Joga v vsakdanjem življenju, vpis pa se bo pričel ob 18. uri. NMS Cili devetdesetletnik Ivan Kopušar je eden tistih Žalčanov, ki jih vsi poznajo in so nekakšne mestne posebno- sti. Te dni je praznoval 90, rojstni dan. Ob tej priložnosti se je zbralo veliko sorodnikov in prijateljev, lonček pa je pri- stavila tudi žena Zinka, ki je prav ta čas dopolnila 87 let. Ivan je upokojeni mizarski mojster. Svojo obrtno delavni- co je imel v Žalcu v času, ko je bila konkurenca dokaj huda. V mestu, takrat še v trgu, je bilo kar pet mizarstev. Danes to obrt nadaljuje samo še eden. Tisti čas je bilo delo predvsem ročno, mnogo pa je bilo treba narediti tudi na terenu. Pove- dati je treba, da Ivan še zdaj rad naredi kakšno mizarsko uslugo, to so predvsem popra- vila ali kakšen izdelek, ki ga drugje ni mogoče dobiti. Sicer pa je njegova velika ljubezen kolo. Kot v mladih letih mu je tudi še zdaj glavno prevozno sredstvo. Udeležuje pa se tudi kolesarskih rekreacijskih ženj, ki jih organizira društ^j upokojenih obrtnikov Žalec. Seveda se Ivanu tako zdra« in razgibano življenje pozna, \ vedno je čil in upa, da bo taki tudi v bodoče. T. TAVČAl Nika in promet Tudi na OŠ Glazija v Ce- lju se učenci na različne načine učijo prometne varnosti. Večkrat se spre- hodijo do avtobusne po- staje, ogledujejo si križiš- ča, prometne znake in po- tek prometa na ulicah... Učenje prometne varsno- sti pa so v petek, 17. septem- bra, popestrili še z ogledom poučne in zabavne lutkovne igrice Nika in promet, ki so jo zanje zaigrali člani Kul- turno umetniškega društva Teater za vse z Jesenic.S. K. Vabilo na bajtarski golai Planinsko društvo Zabit kovica vabi v soboto, 2. okto bra, na bajtarski golaž m Veliki Planini. Odhod posebnega avtobus; bo ob 7 uri iz Zabukovice. Prija ve zbira Franci Ježovnik, telefoi 717-078, do četrtka, 30. septem bra, do 14. ure. Cena prevoz; znaša za odrasle 1.200 tolarjev za otroke pa 600 tolarjev. MN O oživitvi Lemberga Kulturno društvo Naša Slo- venija pripravlja za soboto, 25. septembra, drugo sreča- nje članov in prijateljev v Lembergu ter na Sladki Gori. Društvo, ki se označuje za civilno gibanje za predstavlja- nje in ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine ter slovenskega jezika, ima se- dež v Žirovnici ter članstvo iz različnih krajev države. Nje- govo sobotno celodnevno sre- čanje bo v znamenju podpisa namere o trajni programski oživitvi lemberškega rotovža, ki ga bodo podpisaH omenje- no društvo, občina Šmarje pri Jelšah ter predstavniki Lem- berga. Podpisovanje bo v opuščeni lemberški šoli, kjer bodo na občnem zboru govo- rili tudi o projektu slovenske- ga kozolca, 200-letnici Prešer- novega rojstva, obeležitvi stavbne in sakralne dediščine ter podobnih ciljih. Udeleženci si bodo ogledali starodavni trg Lemberg in nje- govo okolico ter se odpravili na izlet na Sladko Goro. BJ Mali ljudje na občnem zboru Društvo malih ljudi Slovenije so ustanovili pred letom dni na pobudo Celjanke Bernarde Korent, ki ga tudi vodi. Takrat so menili, da se morajo ljudje manjše rasti organizirati, pokazati, da živijo med nami ljudje s specifičnimi potrebami in začeti z aktivnostmi za ustrezno obravnavo v družbi. V letu dni, kar delujejo, so se nekatere stvari premaknile, veliko dela pa jih še čaka. O tem bodo govorili na sobotnem občnem zboru v restavraciji Mc'Donalds v Celju. TC Hmeljarski muzej v prostorih družbe Hmezad Export-Import že nekaj časa obiskovalcem radi pokaže)" Hmeljarski muzej. Gostje lahko v muzeju spoznajo običaje in predmete, ki so jih nekdaj uporabljali za pridela^ zelenega zlata, ob tem pa jim gostitelji znajo povedati veliko zanimivih podatkov o hmelP njegovi predelavi in uporabi. V muzeju so na ogled mera, maček, križ, ročna škropilnica in ^ marsikaj drugega, kar so kmetje nekdaj potrebovali za ročno obiranje. Na ogled je miniaturn^ sušilnica, stara literatura, portreti... Skratka, zanimiv »izlet« v preteklost, ki se ga udeležiti. US. Foto: T. TAVCA^^, pjM REPORTAŽA 13 Med nebom in zemljo Let z balonom nad sejemskim mestom Ljudje so že davno v prete- j,|osti zavidali pticam v zra- j.jjin si želeli poleteti. Kma- m so skušali izkoristiti na- ravni pojav, da je topli zrak od hladnega: Kitajci za ^asa vladavine kralja Fo Kie- ^a so že leta 1306 spuščali Ijfogle iz pisanega papirja, poročajo stari kitajski roko- pisi, Slikar Leonardo da Vin- fi^ ki je bil tudi nadarjeni lehnik, je z vročim zrakom polnil svilene, z voskom pre- mazane žoge in jih spuščal pod nebo. Bratoma Etieinne in Joseph Montgolfier iz francoskega me- steca Annonay, ki sta vodila tovarno papirja in bila sila razi- skovalnega duha, pa je leta 1783 uspelo pred meščani veli- ko nagubano vrečo tako napol- niti s plinom, da se je izobliko- vala v gladko kroglo in se dvig- nila kvišku, veličastno plavala, se premikala proti vinogradom, dva kilometra vstran od kraja, in se nato počasi spustila na zemljo... V Parizu je završalo, brata Montgolfier pa sta iz po- deželja vstopila v zgodovino evropskega zrakoplovstva. In po njunih stopinjah, poča- si, tipaje, malo s strahom in z veliko radovednostjo in priča- kovanjem smo se s travnika za Cetisom, 216 let za bratoma - izumiteljema, v košaro pod ve- to pisano ^ kupolo balona prejšnjo sredo vkrcali še mi: Mateja, Karmen, Gregor in pi- lot Jure...in poleteh nad sejem- skim mestom in dlje, v smeri proti Dramljam. Visoko pod oblaki Polet v preteklost in pogled v prihodnost, skoraj neslišno, če izvzamemo šum, ki ga je slišati tudi na zemljo, kadar pilot ba- lona v kupolo iztisne plin, da se s svojim tovorom spet varno (Ivigne nad vsakdanom, ki utri- pa pod njim. Ni čudno torej, da si tudi dandanašnji, kot ljudje nekoč, želimo pod oblake, k soncu, k pticam, v tišino, od i^oder je videti mesto drugačno, gozdovi bolj zeleni, Savinja mirna in krotka, ljudje na ploč- nikih in v malih avtomobilčkih brez vsakdanjih skrbi in proble- mov in kot da bi se vse skupaj odvijalo in vrtelo samodejno v veliki otroški sobi, polni igrač. Tu, na tem mestu je čas, da v našo zgodbo, ki bi jo lahko po Levstikovo imenovali tudi »Po- potovanje iz Celja v Trnovlje« vstopijo naši ljubeznivi fantje, gostitelji iz mladega, komaj de- vet mesecev starega Balonar- skega društva Celje, ki ga pod- pira Cetis Celje, z dušo in srcem pa: kot predsednik Matej Polut- nik, Rado Mulej, duša in po- budnik »celjskega gibanja z ba- lonom«, (oba iz Cetisa), pri- pravnik pilot Branko Planine in vojni pilot-veteran Friderik Gornik. Za naše doživetje pa se imamo zahvaliti pilotu Juriju Belužiču, ki ne samo, da nas je varno dvignil pod nebo in nas spustil na trdna tla, ves čas nam je bil strokovni vodnik po zra- ku, da smo se laže orientirali, kje je kaj in kako kaj izgleda iz zraka. Nad sejmom je dvakrat zakrožil, potegnil ročico za plin, da so se ljudje ozirali navzgor za šumom in nas zazi- bal proti avtocesti. Članstvo v mladem društvu se krepi in ga sestavljajo še: Boris Koler, Franc Šuster in Brane Blazinšek kot častni član. Še posebej pa so balonarji ponosni na častnega člana Mileta Zupan- čiča, nekdanjega direktorja Ce- tisa, ki je v marsičem zaslužen, da danes nad Celjem leti pisan balon z vso potrebno opremo, saj so z njegovo pomočjo, zna- njem in zvezami vse skupaj ku- pili na Madžarskem. Društvo je namreč povsem neprofitno, v času Mednarodnega obrtnega sejma so fantje - piloti razen nas popeljali nad sejmom, mestom in Šmartinskim jezerom, do Jezerske kraljice, le Cetisove poslovne goste in partnerje. Bili so navdušeni, prav tako kot mi, ko smo lebdeli v višini Celjske koče in više. Članstvo se bo prav gotovo širilo, saj je zanimanje ljudi za balonarstvo veliko, ugotavljajo zdajšnji člani. »Le kakšen klubski prostor bomo morali še pridobiti«, pravijo, »da bomo razen potrebne opre- me (tudi terensko vozilo sodi mednjo), vanj lahko spravljali tudi potrebno dokumentacijo, se tam dobivali na sestankih, pogovorih, prijateljskih druže- njih. Bo že,« še optimistično dodajajo. S svojim in izkušnja- mi se že udeležujejo tudi različ- nih balonarskih srečanj doma in v tujini. Sicer pa imajo veliko zamisli, kako bi lahko tudi Ce- lje z okolico s preleti z balonom turistično in kulturno obarvali. Nad Šmartinskim jezerom jim je minule dni to že dobro uspe- lo. »Čudovit dogodek nad me- stom bi bil,« razmišlja Rado, »da bi v primerni višini, seveda varno in previdno zaradi različ- nih napeljav in drogov, preleteli mesto za praznik, v košari pod balonom pa bi igrali muzikant- je... pa ohceti, dekliščine, fan- tovščine, poroke. A kaj, ko časa vselej zmanjkuje...« Pristajamo! Baronici gajev Zibaje pod nebom se je naša posadka v sončnem jutru začela spuščati na trdna tla. Iz zraka je bilo videti krajevno tablo Tr- novlje, bližnji travnik za potoč- kom ob robu gozda je bil videti primerna pristajalna steza. Zdaj smo že lahko pomahali vozniku avtomobila, ta nam je potrobil v pozdrav, kolesar, ki smo ga preleteli, nam je mahal. »Tako je vedno,« je povedal pi- lot, medtem ko je varno mane- vriral tik nad zemljo, dokler je ni košara poljubila...enkrat...in se spet malo dvignila, dva- krat...pa spet...hop...in aplavz za našega pilota. Zemeljska eki- pa balonarjev, ki nam je sledila po cestah pod nami, se je nemu- doma znašla na kraju dogodka in delila z nami čar doživetega. Pa ne samo zato, se je izkaza- lo nekaj trenutkov kasneje, ko je prej mogočen balon postal neznatna vreča, košara varno spravljena, sredi travnika za ga- ji v Trnovljah pa pogrnjena pre- proga. Pa ne za hojo, ampak za klečanje na njej, za preseneče- nje, ki se mu je reklo balonarski krst. Kako izgleda, lahko vidite na fotografiji, ob zaprisegi, ki bi zapisana lahko koga ob tak- šnem dogodku prikrajšala, zato naj ostane le pri tem, smo se domenili s fanti. Za namig raz- mislite o »zemlji, ognju in zra- ku«, da izpit ne bo pretežak. Še posebej zahtevno je poglavje o pravicah in dolžnostih »baro- nov« in »baronic«. Tako sva s Karmen Koprivico, našo komercialistko, postali .^>Baronici gajev«, po kraju torej, kjer smo pristali in šele tam izvedeli, zakaj se nama je foto- reporter Gregor Katič, ki je vse verodostojno ovekovečil, tako muzal... Ker je imel naslov »ba- rona« že v žepu. V baronski družbi smo se, tako kot velevajo pravice in dolžnosti, tisto dopoldne imeli zares lepo še dolgo po pristanku in krstu. Jedli in pili smo sedem dni in sedem noči. Iz sita smo zajema- li in iz naprstnika pili. Če verja- mete ali ne! Tako, vidite, je bila poplača- na moja radovednost in uresni- čena skrita želja, nič drugačna od želje ljudi iz preteklosti, da bi se dvignili k pticam. Pocur kaj te za rokav koga od članov Balonarskega društva Celje še vi! ; MATEJA PODJED J Foto: GREGOR KATIČ Balon je pripravljen za polet. Potniki, splezajte v košaro. Balonarski krst je vesel dogodek. Q I NAŠI KRAJI IN UUDJE | Ii;t'l'imil.'ll1 Med Nilom in Sotlo Zlata poroka v Stranju - Ivan Šket je videl piramide, Obsotelja pa dolgo ne Bilo je predzadnjo soboto, v Stranju. Pred Šketovo hišo se je zbralo šestdeset svatov in čestitke z najlepšimi željami so se kar vrstile. Tilčka in Ivan Šket sta se s sorodniki, prijate- lji in znanci veselila zlate po- roke. Njuna poročna priča, znani obsoteljski kulturnik Tone Ga- beršek, je pred zbranimi spom- nil, kako je mladi par pred pol stoletja prav tako spremljalo ve- liko ljudi. Takrat so odšli iz Šerovega več kot uro peš v Šmarje pri Jelšah: po sobotni civilni poroki so se vrnili do- mov, po nedeljskem cerkvenem obredu so praznovali vse do ponedeljka zvečer in še v torek so ostali skupaj. Takrat ni bilo tort, počastili so ju z velikim testenim jagnjetom, testeno ko- šaro s prav takšnimi gobami in različnimi ohcetnimi štrucami. Vse skupaj je bilo bogato okra- šeno s sladkornimi okraski. -Takšna je bila ohcet po stari šegi. Za Šketovo zlato poroko je bilo drugače. Strnjena kolona tridesetih avtomobilov se je od- peljala k matičarju, kjer sta si Tilčka in Ivan znova izmenjala prstana. V dvorani, posebno okrašeni z žitnim klasjem, jima je pripravil nagovor šmarski žu- pan Jože Čakš. Bilo je tako vese- lo, da so zapeli že v poročni dvorani. Slovesni zlatoporočni obred je bil tudi v bližnji cerkvi, kjer so s spontano pesmijo na- daljevali. Na turistični kmetiji Bizjak v Zibiki, kjer je trajalo veselje do šeste ure zjutraj, sta prva zaple- sala zlatoporočenca. Največ smeha je bilo med različnimi starimi zabavnimi igrami in ša- lami. Iz Afrike na Hrvaško Tilčka je bila doma na kmetiji v Šerovem pri Stranju, kjer je bilo štirinajst otrok, Ivan s kme- tije na Kristan Vrhu, s šestimi otroki. Kot mlad fant je moral prvo leto II. svetovne vojne na prisilno delo, od tam pozneje na fronto v srednjo Italijo, kjer je postal iz nemškega prisilnega mobiliziranca britanski vojni ujetnik. Mladega Slovenca so poslali v daljnji Egipt, kjer je bil v ujetniškem taborišču z osem- desetimi sonarodnjaki. Ni jim bilo hudo, le domotožje in vro- čino je težko prenašal. Pred vr- nitvijo si je ogledal slovite pira- mide in sfingo. Domov se je lahko vrnil šele leto dni po končani vojni. Naj- prej je moral za leto dni k voja- kom v Vinkovce, zaradi tržaške krize pa je bil še več kot pol leta na vojaških vajah. Po vrnitvi se je zaposlil ter spoznal bodočo ženo. Mlada družina je najprej dolgo živela v bližnjem Koret- nem, kjer je Tilčka Sket začela skrbeti za družino in dom ter še pomagati sosedom. Ivan Šket se je dolga leta vozil z vlakom na delo v Celje, večinoma v Cinkar- no. Prva leta vagonov pozimi niso ogrevali, v službi pa malic še niso poznali. Toda prišli so lepši časi, ko so Šketovi zgradili lastni dom, ki se ga veselijo že tri desetletja. "Današnja zlatoporočenca sta se najbolj veselila rojstev svojih štirih otrok: Silve, danes kuhari- ce v Atomskih toplicah, Danice, fizioterapevtke v Valdoltri, Zdenke, učiteljice matematike v Rogaški Slatini, ter najmlajše- ga Edija, izučenega ključavni- čarja, ki dela trenutno na tujem. Danes se prav tako veselita še- stih vnukov, ki se radi oglasijo. Vsi skupaj so resnično srečni, lepo se razumejo. Zlatoporo- čenca še vedno rada delata na svojem koščku zemlje in v vino- gradu, kjer sta najrajši, težko pričakujeta trgatev. BRANE JERANKO Ohcet po stari šegi. Ko sta se vzela pred pol stoletja, so odšli k poroki peš. Tort niso poznali, počastili so ju s testenim jagnjetom, testeno košaro z gobicami in prazničnimi štrucami. Čez pol stoletja. Tudi na zlati poroki Šketovih iz Stranja so se zbrali številni svati. Obnovili Rogelškovo kapelo Tisti, ki hodijo na Goro Oljko iz Šmartnega ob Paki in Velenja, so se pogosto zgražali zaradi neurejene kapele tik pod Goro Oljko. Tega so se dobro zavedali tudi lastniki kapele - Rogelškovi. Pred dvema letoma so pričeli z obnovo, pri tem pa so jim pomagali tudi drugi. Minulo nedeljo so kapelo ponovno blagoslovili. Zbralo se je veliko krajanov, ki jim je spregovoril Ferdo Ježovnik in se vsem, ki so kakor koli pomagali zahvalil. Blagoslov je opravil domači župnik Nikolaj Kranjc (na sliki). - T. TAVČAR DESKANJE PO SPLETIJi Ni zaslužka za lahkoverii« v ponedeljek zjutraj me je iz mojega elektronskega poštnega predala zasul kup nepovabljene pošte. Pisala mi je množica nez- nancev, ki so me na vsak način hoteli prepričati, kako enostav- no se da služiti z Internetom. Vsi so mi pripovedovali isto zgodbo: Podjetji Microsoft in America Online sta se zaradi pro- mocije brskalnika Internet Ex- plorer odločila, da bosta pošilja- telju plačali pet ameriških dolar- jev za vsako kopijo tega sporoči- la, ki ga bodo uporabniki Inter- neta posredovali naprej. Če tisti, ki to sporočilo prejme, posreduje pošto naprej, dobi izvirni pošilja- telj tri dolarje, v naslednjem čle- nu verige pa še enega. Gora de- narja! Hja, verižno pismo, torej, sem si rekel, nisem pa mogel razumeti, kako je lahko nekdo tako neumen, da temu verjame. V nadaljevanju zgodbe mi neznanci razložijo, kako je ta in ta v začetku prav tako gojil skep- so do cele zadeve, a je kljub temu verižno pismo poslal na- prej. In glej, ga, čudež! Čez dva tedna se mu je oglasil sam Mi- crosoft in mu poslal osemsto dolarjev! Mirakel! Ob koncu pi- sma je še pripis, da pravzaprav ne izgubimo veliko, če sporočilo posredujemo naprej. Ali res? To sporočilo namreč sodi v skupino najbolj enostavnih računalniš- kih internetnih virusov, ki bi jj lahko uvrstili tudi med urban legende in mite. Primeren izi^ bi bil tudi »možganski virus Angleški izraz za takšna sporof la je »hoax«, vanje pa sodij razna obvestila o neobstoječi virusih in nevarnostih, kakor t? di zgodbe o hitrih, lahkih j bajnih zaslužkih. Človeška ^ goltnost pač ne pozna meja, zai lahko takšna sporočila, kot j tale bedastoča, močno preobu menijo poštne strežnike. Tu t nikakršne zločeste programsk kode, le človeška naivnost i želja po lahkem zaslužku. LaI koverni podjetniki namreč pc sredujejo sporočila na-stotine i tisoče naslovov ter tako oviraj prenos običajne pošte. Si predstavljate? Niti progr; mer vam ni treba biti, pa lahk izdelate virus! Samo dovolj d( mišljije in zelene privoščljivos morate imeti, da spišete dovo neverjetno in lahkega denarj polno zgodbo, ki ji bo poter verjela množica pohlepnih nai^ nežev. Posledice pa so - čepra ne po razsežnostih - podobn nekaterim drugim poštnim vin som, še posebej virusu Melissa le da je tam zadevo moč ukrotil z ustrezno programsko opreme Proti človeškemu pohlepu zdra vila zaenkrat še ni. Jasno, nihče ne more vedeti ■ kaj je res in kaj ni, lahko pa se| temi stvarmi sproti seznanja, si obstaja na spletu vrsta zelo dd brih brezplačnih informacijskil servisov, ki se ukvarjajo s tefl področjem. Eden izmed bolj « meljitih je portal About.coi (www.about.com), ki med drfl gim pokriva tudi to področje. jI njem smo že pisali, le da se 'f takrat še imenoval Mininjg Co.com. O tem možganskem vi' rusu boste lahko prebrali v rubr ki Antivirus Software, ki jo ure| Ken Dunham, in sicer v rubriJ »Hoaxes&Myths«. Izvedeli boste da gre le za eno izmed mnogi verzij prevare, ki nosi naslcj »Bili Gates Email Tracking«. J Svetujem vam, da si ob prej^ mu podobnih sporočil najprj pogledate, za kaj gre. In to preden vas okuži zlata mrzlic^ Verjamem sicer, da bi bilo n^)' lepše sedeti in gledati, kako pri^^ kajo denarci, vendar je to že l^P čas ilegalno tudi na interne^' Tista verižna pisma, ki za razlf^" od omenjenega resnično del# jo, so namreč le rahlo spremen)^ ne in prirejene inačice zname^'' tih denarnih verig. Kjer se sod^ lovanje v vsakem primeru spl'''- le, če si med prvimi. In če ' potem ne dobijo, seveda. .i Vasja Ocviiji vasja@euroconi' J^^^M 45 in RADIA CiUi | ffi Celjski radija dvignili temperaturo Ledeni dvorani Na radijske m ž u ru okoli štiri tisoč obiskovalcev če me danes ne^ bo kap, me ne bo še vsaj deset let,« sem bila prepričana v soboto do- poldne, ko sva s kolegico Simono nervozno postavali v celjski Ledeni dvorani, »Bo prišlo kaj ljudi?« sva se spraševali in gnjavili z istim vprašanjem vse okoli sebe. 'Jesensko jutro,« je dopoldne komentiral Bojan Pišek zamegljeno Ledeno dvorano. Za- meglila se je potem, ko je Stane Stopar čez led položil posebno prevleko, s kakršnimi si pri koncertih v ledenih dvoranah pomagajo tudi marsikje drugod po svetu. Potem, ko so odprli še vrata dvorane, je megla postajala gostejša. A ob 15.uri, ko se je prireditev imela začeti, megle ni bilo več. Mrzlo je še bilo, ljudi pa sprva zares malo. Ob enih je bila temperatura v dvorani 6 stopinj Celzija, štiri ure kasneje pa že 17. Okoli pol četrte so se začeli nabirati obisko- valci. Preko tisoč jih je nato poslušalo Čuke, Andreja Šifrerja, Korada in Brendija ter Simono Weiss. Dvorana se je po Simoninem nastopu delno izpraznila, po osmi uri pa so pričeli prihajati mladi. Preko dva tisoč jih je poslušalo Mi2 in Nude. Pravo fešto pa so naredili fantje iz skupine Victory. Kot običajno. V zakuUsju je bilo veselo. Vsi nastopajoči so se izkazali za izjemne profesionalce, saj ni bilo nikogar, ki ne bi na nastop prišel že pol ure pred napovedano uro. Skupaj z nami so se pomudili še v prijetnem klepetu in najbolj lepo je na odru povedal Robi iz skupine Victory. Dejal je, da je njihova skupina brez oklevanja nastopila na našem žuru, ker se zavedajo, da so slovenski glasbeniki odvisni od lokalnih radijskih postaj. In ko so zapeli še »Vse najbolj- še za te. Radio Celje,« z njimi pa je prepevala cela dvorana, se nama je s Simono že pošteno odvalila skala s srca. Zato se celjski radijci zahvaljujemo vsem nasto- pajočim za njihov prihod v Celje, za visoko profe- sionalen odnos in po drugi strani za prijaznost, prav tako hvala vsem, ki ste v Ledeno dvorano, kjer se v Celju koncerti doslej (razen Plavega orkestra) še niso dogajali (se pa bodo, če bo po sreči), hvala Stanetu Stoparju za prav tako visoko profesionalno sodelovanje z našo radijsko postajo (in za cvetlični aranžma) ter vsem gostom, ki so nas v zakulisju počastili s svojim obiskom: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, ter podžupanja Janja Romih, direktor Pivovarne Laško Tone Turn- šek, direktor STC Marko Brezigar. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: GREGOR KATIČ ! fantje iz skupine Nude so v petek dejali, da je Radio Celje njihova najljubša postaja. Tudi mi : ^patiziramo z njimi. Vabimo tudi, da skupaj posnamemo še kakšen samoreklamni spoti Izjemno delo so v soboto opravili tudi naši tonski tehniki. Na fotografiji »trije veličastni«: vodja tehnike Bojan Pišek, glasbeni urednik Stane Špegel in tonski tehnik Mitja Tatarevič. kimona Weiss je zagotovo zvezda. Priljubljenost pa si zasluži predvsem zaradi svojega zelo odprtega odnosa do svojih poslušalcev. Nihče ji v soboto ni bil odveč. (Foto: A.L.) pohotni radijski program je od 14. pa do enih zjutraj potekal iz Ledene dvorane. Ves čas. ^^našali smo nastope v živo, za vse to pa je skrbel neumorni tonski tehnik Sašo Matelič. Na led (pokrit s posebno prevleko) je sedel Čuk Jože. Otroci so peli z njim, ga ubogali, ko je ukazal plesati.. (Foto: A.L.) Izjemno veseli smo bili obiska direktorja Pivovarne Laško Toneta Turnška. Čeprav se je pisno opravičil, da ga ne bo, in poslal izjemno prisrčno čestitko z lepimi željami našemu radiu, se je odločil, da nas vendar za nekaj minut obišče. V naše veliko veselje. 16 REPORTAŽA Papež počasfil velikega Ponkovljana Med 170-tisocglavo množico so bili tako udeleženci iz naših krajev kot iz obeh Amerik, Rusije, Avstralije in Zambije - Papež je na posebno željo letel nad Ponikvo, nato ves dan govoril v slovenščini »Danes se posebno veselim z vami, ker bom razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška,« je povedal 170 tisočim udeležencem mariborske beatifikacije po- glavar katoliške Cerkve in vatikanske drža- ve. Prvi udeleženci slovesnosti so se začeli zbirati kmalu po drugi uri zjutraj. Navdušena množica je zaploskala papežu prav tako zaradi njegove lepe slovenščine. Slovenci, ki so jim različni tuji gospodarji jezik hoteli vzeti, pač niso vajeni, da bi ena od največjih osebnosti novejše zgodovine govori- la v njihovem jeziku. Janez Pavel II. pa govori v jeziku, ki se je na Štajerskem ohranil pred- vsem po zaslugi velikega moža s Ponikve, med drugim očeta ljudske šole na Sloven- skem, narodnega buditelja, ustanovitelja naj- starejše slovenske knjižne založbe Mohorjeve družbe ter visokega šolstva v Mariboru, skrat- ka človeka, ki je Slovence naučil brati in pisati. Tudi avtorja petdesetih knjig, pedagoga, prija- telja Franceta Prešerna in Matije Čopa, avtorja ponarodelih pesmi... Zato se po njem že dolga desetletja imenujejo slovenske ulice in trgi. Slomškov življenjepis presenetljivo spominja na Wojtilovega, ki je bil prav tako borec za pravice svojega na smrt obsojenega naroda, je pesnik, tudi on je prehitro ostal brez matere... Slovenski verniki so v Slomšku vedno čutili še svetnika. Postopek za beatifikacijo se je uradno začel davnega leta 1926, deset let pozneje so Slovenci zbrali 400 tisoč podpisov za beatifikacijo ter jih poslali takratnemu pa- pežu. Njihova želja je bila uslišana šele 19. 9. 1999, s papežem Janezom Pavlom II., velikim prijateljem Slovencev. Slovencem je izredno pomagal v hudem času, ko je z mednarodnjt priznanjem nove države uspel prepričati vel( sile. Na pomembno dejstvo so nekateri spon nili med nedeljsko beatifikacijo. Čudež v Celju Slovenci so zato v nedeljo množično poA stili prvega slovenskega blaženega in pape; Janeza Pavla II. Utrujeni papež bi lahko javn razglasil prvega slovenskega blaženega pJ prosto v Vatikanu, vendar se je hotel potrudj med Slovence. In preden je v nedeljskem jut^ pristal na mariborskem letališču, je letalo talie na njegovo željo preletelo Ponikvo i njeno gričevje. Hiša na Slomu je bila talj prekrita z veliko papeško zastavo. i Na velikem mariborskem prizorišču so bj zbrani številni udeleženci s Ponikve pri Grob« nem (s transparenti, na katerih je pisalo Slod kovi rojaki pozdravljajo papeža). Prišli sol Nove Cerkve pri Vojniku, kjer je preživel Sloj šek dve leti življenja ter med drugim nap^ ponarodelo pesem Glejte že sonce zahaja.] posebnim vlakom so prišli iz Celja, kjer j preživel dijaška leta ter bil krajši čas celjski opa Prav tako so prišli romarji iz Olimja pri Podčetr ku, iz kraja, kjer je imel Slomšek novo maš( Mladi Slomšek, ki je izhajal iz kmečke družine petdesetimi hektarji zemlje, je zaradi slabeg gospodarjenja naslednikov v bistvu ostal bre doma. V veliko oporo mu je bil njegov dobrotni olimski župnik Prašnikar, zato Slomškova nov maša v Olimju ter ponovitev na Ponikvi. Veliki Slovenec je z našimi kraji nasplo tesno povezan. Tako je ostalo vse do danei saj je celo domnevni čudež, potreben za beat fikacijo, iz naših krajev. Predlani je zdravnišl kolegij petih uglednih specialistov v Rim potrdil, da je bilo izboljšanje zdravstveneg stanja zdaj že pokojnega celjskega opata i prelata Friderika Kolška onj^raj meja sodobn medicinske znanosti. Med 16-dnevno kom so začeli opatu odpovedovati življenjsko pc membni organi, celo možgani, in po Celju s že govorili, da je umrl. Kolška je bilo mogoč po tistem še pogosto videvati med maševi njem. Izpolnjen je bil torej še zadnji pogoj domnevni čudež na Slomškovo priprošnjo. Miha Herman, župnik na Ponikvi, slovesno prinaša pred papeža Slomškove relikvije. (Foto TV) Na prizorišču beatifikacije, ki jo je opravil Janez Pavel H., je bil veliki portret blaženega Ponkovljana, ptujskogorska Marija s celjskimi grofi ter Plečnikov križ iz celjske opatijske cerkve. Mostovi med ločenimi. Prihod Janeza Pavla II. so pozdravili najvišji predstavniki protestan- ske in pravoslavne cerkve, med njimi prva slovenska duhovnica. Skupaj z vojniškim rojakom dr. Stankom Lipovškom, visokim cerkvenim dostojanstvenikom. m TEDNIK REPORTAŽA 17 Med slovesnim nedeljskim obredom pro- glasitve sta monsinjor dr. Maksimiljan Je- zernik iz Zgornje Ponikve pri Žalcu (ustano- vitelj in predstojnik rimskega zavoda Slo ve- lik) ter docent dr. Marjan Turnšek iz Celja profesor teološke fakultete v Mariboru), ki sta dolga leta vodila zahtevni postopek beati- fikacije, formalno prosila papeža, naj progla- si Slomška za blaženega. »Odslej se imenuje blaženi,« je izrekel papež, odkrili so velikan- sko Kregarjevo podobo ponkovskega rojaka, ponkovski župnik Miha Herman pa je v procesiji prinesel relikvije novega blaženega. Zapel je 2500-glavi zbor, predvsem s pevci iz Štajerskih krajev, ki so se mu za zgodovinski dogodek pridružili pevci iz avstrijske Koroš- ke, madžarskega Porabja in iz Clevelanda v M. Občudovati je bilo mogoče bas bariton solista ljubljanske opere, argentinskega Slo- venca Juana Vasleta, pevca savinjskih kore- nin. Med mašo so verniku prinesli Svetemu oče- tu simbolične darove, med katerimi mu je župnija Ponikva izročila stekleno posodo z motivom Sloma, izdelek mojstrov Dekorja Kozje. Največje darilo je bil 14 metrov dolg prt idrijskih klekljaric za oltar bazilike Sv. Petra v Vatikanu, dar koprske škofije. Primorci so papežu podarili tudi kraški pršut in teran, mariborska škofija križ s Slomškovo simboli- ko, ljubljanska slovensko drevo s Slomškom in Prešernom, Slovenci iz tujine umetniško sliko koroškega Slovenca Valentina Omana. Prva duhovnica Med več kot 1500 častnimi gosti so sedeli predsednik države s soprogo, predsednik par- lamenta, podpredsednik vlade, ministri, pred- sedniki nekaterih republiških sodišč in drugi predstavniki javnega življenja, nekateri s so- progami in otroci. Med njimi so bili številni župani iz naših krajev. Bilo je zelo veliko domače in tuje duhovšči- ne, med njo vatikansko državno vodstvo. Na častnem mestu so bili številni invalidi v vozič- kih, ki so jim pomagali spremljevalci. Prav tako so prišli najvišji predstavniki protestant- ske in pravoslavne cerkve, med njimi prva slovenska duhovnica iz Prekmurja. Vsi skupaj so opazovali oltar, na katerem je bil portret blaženega s Ponikve, podoba ptujskogorske Marije s celjskimi grofi ter veliki Plečnikov stoječi križ iz celjske opatijske cerkve. Srečanja v Mariboru so se udeležili številni udeleženci iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Italije in drugih držav, celo iz Poljske in Rusije ter slovenski zdomci in izseljenci iz Evrope, obeh Amerik in Avstralije. V ospredju je vzbu- jala posebno pozornost skupina temnopoltih Afričanov iz Zambije, ki je med zabavnim programom prepevala s pevcem Ivanom Hud- nikom v slovenskem jeziku. Med številnimi nastopajočimi so veliko množico od sedme ure zjutraj ter nato še popoldan zabavali z novimi pesmimi o Slomšku priljubljeni Čuki ter Gianni Rijavec in Vladimir Čadež, ploskati je bilo mogoče ansamblu Gašperji... Za tiste, ki niso bili ob Betnavskem gozdu, je spremljalo svetovni dogodek nič manj kot šesto novinarjev z vsega sveta. Za Slovence je bil dogodek zgodovinski, tako zaradi Slomška kot Janeza Pavla II.. Papeža, ves dan govore- čega v jeziku, ki ga je pomagal ohraniti veliki Ponkovljan, ne bo več kmalu k nam. Nekateri so prepričani, da nikoli več. BRANE JERANKO Pred kamerami svetovnih tiskovnih agencij. Med množico so bili s posebnimi razlogi udeleženci s Ponikve, iz Celja, Nove Cerkve in Olimja. Desettisoči so se zbirali več ur, vse od druge ure zjutraj. Prihajali so v dolgih kolonah. (Foto:TV) Prodaja, vzdrževanje in servisiranje Servisno trgovsko podjetje BIRObit na Teharski cesti 24 v Celju zaokro ž uje 10-letnico poslovanja Popolna ponudba računal- niške in biroopreme svetovno iPriznanih proizvajalcev Ca- non, Epson in Hewlet Pac- '^d, hkrati pa nudenje stro- Ikovnega vzdrževanja in servi- siranja celotnega prodajnega ®sortimana so temelji, na ka- ^^rih se je celjsko podjetje ^IRObit v desetih letih razvilo da je od začetnih treh ^Poslenih preraslo v kolek- ^^ s 15 delavci, 500 tisoč Jemških mark prometa v letu '^90 pa se je v tem času pode- ^^erilo na 5 milijonov mark '^^ega prometa. w ■ Vendar hitro rastoče malo Podjetje svojih ciljev še ni dose- nasprotno, razvojne mož- osti so se jim z vselitvijo v poslovne prostore, kjer ^ajo v poslovni zgradbi ob 'eharski cesti 24 na voljo 550 Jl^dratnih metrov delovnih pšin, spet odprle. Od 100 Pcev oziroma pošlo vpih J^tnerjev v prvem letu poslo- število zadovoljnih ^iik BIRObita zdaj presega Ip^^ilo 500, v podjetju pa so že nazaj presegli meje celjske in poslujejo tudi s stran- ^^ iz Zasavja do Litije ter ^vja do Brežic. Med njiho- J partnerji so Nuklearna 3trarna Krško, Pošta Slove- Cestno podjetje Celje, Cin- karna Celje, Petrol Celje, Mobi- tel Celje, Pivovarna Laško, Za- varovalnica Triglav, Rudis Tr- bovlje, Zavod za živinorejo Ce- lje, številne občinske uprave, osnovne in srednje šole ter ne- nazadnje gostinci. Med njimi uveljavljeni gostilničar in hote- lir Zvone Štorman, ki preko BIRObitove računalniške mre- že lahko verigo vseh svojih lo- kalov nadzoruje iz Šempetra v Savinjski dolini. In k temu velja dodati le še podatek o kratkem odzivnem času serviserjev BIRObita, saj denimo pri Pošti Slovenije, za katero vzdržujejo okoli 150 poštnih enot s kabin- skimi posredniki za telefonira- nje po vsej državi, le-ta znaša največ 4 ure. Opremljenost z GSM telefoni ter 24-uma de- žurstva serviserjev so zato* v BIRObitu dejstvo, brez katere- ga ne gre. Svojo dejavnost, ki je že do- slej ob prodaji računalniške in biroopreme svetovno uveljav- ljenih proizvajalcev - največ- jim trem; Canonu (s fotokopir- nimi stroji, telefaxi in tiskalni- ki), Epsonu (tiskalniki) in Hawlet Packardu (tiskalniki) sledijo Nec (tiskalniki). Star (tiskalniki), IBM-A.Open-PCX (osebni računalniki), Uniwell (trgovske in gostinske blagaj- ne), Microsoft (programska oprema) in prav tako s pro- gramsko opremo še AutoCad, Corel in SAOP - vključevala tudi redno vzdrževanje ter ser- visiranje, zdaj še širijo. V krat- kem bodo začeli s poučeva- njem zainteresiranih slušate- ljev, zlasti za področje dela s programsko opremo za knji- govodske programe za mala in srednja podjetja, prav tako pa tudi s splošnimi in speciali- ziranimi računalniškimi tečaji. To jim omogočajo novi po- slovni prostori, v katerih so uredili tudi sodobno opremlje- no učilnico. »S pospešeno prodajo ter se- veda inštaliranjem, vzdrževa- njem in servisiranjem strojne opreme ter nudenjem znanj za uporabo programske opre- me,« pravi direktor BIRObita Ludvik Lončar, »se bo število zaposlenih povečalo.« Zaen- krat računajo, da se bo kolektiv zaokrožil z 20 delavci; zanimi- vo pa je, da so v BIRObitu meje med posameznimi delovnimi mesti do te mere zabrisane, da so serviserji hkrati tudi proda- jalci in komercialisti, celoten kolektiv pa je zelo mlad, po izobrazbeni strukturi temelječ na sistemskih inženirjih v sta- rosti nekaj nad 25 let. . EP V novi poslovni zgradbi ob Teharski 24, ki so jo slovesno odprli v četrtek, je 550 kvadratnih metrov sodobno opremljenih delovnih prostorov. Ne zgolj prodaja, ponudba BIRObita ves čas temelji tudi na rednem vzdrže- vanju in servisiranju vse pri njih kupljene opreme. ....... N^C 18 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Zanimiva razstava gob Zveza društev upokojencev Žalec in Društvo upokojencev Vransko sta v soboto na Vranskem pri bazenu pripravila zanimivo razstavo gob. Na njej so sodelovala društva upokojencev iz petih občin Spodnje Savinjske doline. Vsako društvo je pripravilo svojo razstavno polico, nato je gobe pregledal in označil Roman Habjanič iz Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. Razstavo so popestrili s tekmovanjem. Zmagalo je društvo upokojencev iz Prebolda, ki je nabralo kar 171 vrst gob, sledi društvo iz Petrovč s 156 vrstami. Tabor 82... Prireditev so zaključili z zabavo in srečelovom. T. TAVČAR občinska obeležja Občina Slovenske Konjice Območje občine Slovenske Konjice, ki se razprostira ob magistralni cesti Celje-Mari- bor ob severnem vznožju Konjiške gore, je bilo poseljeno že vsaj v neolitiku. Srednje- veška naselbina se je razvila pod gradom in se prvič omenja leta 1146. Trške pravice je naselbina dobila v prvi polovi- ci 13. stoletja. Od leta 1850 je bilo v Konjicah (tako se je naselje imenovalo do leta 1934, ko so mu zaradi podobnosti imena s hercegovskim Konjičem, dodali pridevnik Slovenske) okrajno sodišče, v začetku 20. stoletja pa so sodni okraj Konjice izvzeli iz celjskega političnega okraja in osnovali samostojen pohtični okraj. Ko so leta 1892 iz Poljčan do Konjic zgradili ozkotirno železnico in jo leta 1920 podaljšali do Zreč (leta 1961 so jo v celotni dolžini opustili), se je na tem območju začela razvijati industrija in z njo rast prebivalstva. Slovenske Konjice so bile leta 1964 proglašene za mesto. Grb: grbu občine in mesta Slovenske Konji- ce je osnova pečat trga Konjice iz leta 1580, ki je shematično prilagojen kla- sični grbovni obliki ščita. Grb občine ima obhko ščita s po- ljem rdeče barve z zlato obro- bo. Na rdečem polju je v levo vzpenjajoč neosedlan konj bele barve. Zastava: zastava občine Slo- venske Konjice je belo-rumene barve z grbom občine Sloven- ske Konjice. Razmerje zastavi- ne višine proti njeni dolžini je 1:2. Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na dve enaki polji, od katerih je, gledano od leve proti desni, prvo bele, drugo rumene barve. V sredini je grb občine. Širina grba je 2/3 širine zastave, višina pa 1/2 zastave. Sedež občine: Stari trg 20, 3210 Slovenske Konjice; povr- šina 98 km^; povprečna nad- morska višina 392; število na- selij 57; število prebivalcev 13.638; gostota prebivalstva na km^ 139; delež Slovencev 96,7%; delež moških 49,1%; delež žensk 50,9%; število gospodinjstev 4033; povprej no število članov gospodinj) tva 3,3; delež aktivnega prebj valstva 49,6%; delež prebl valstva do 20 let staros 30,3%; delež prebivalstva a 21 do 60 let starosti 55,6^ delež prebivalstva nad 60 \i starosti 14,1%; stopnja rodne sti 11,7 promila; stopnja unj Ijivosti 10,6 promila; naravi prirastek 1,1 promila. (Podal ki so za leto 1996). BRANKO GOROPEVŠB Striženje ova( Revija Drobnica v sodeU vanju z Društvom rejd drobnice celjske in korošB regije in Zavodom za živinj rejo in veterinarstvo Cel organizira državno tekmi vanje v striženju ovac, ki b 26. septembra v Zgornja Razboru na kmetiji Verni ca pod Uršljo goro. ' Tekmovalci bodo razdeljj ni v dve skupini. Prva bo stn gla ovce z ročnimi škarjami druga pa z električnimi stroji ki. Obiskovalci bodo spozncJ del opravil-, ki jih morajo o\ čerejci nujno postoriti, če želi jo imeti zdrave in lepe živaj Na prireditvi bo tudi priki dela ovčarskih psov in j mnogo zanimivosti. S| Pet V enem Kar pet jesenskih gobanov se je odločilo za skupno pot k soncu. Zanimivo zrasle gobice je našla Dragica Ratajc iz Rifni- ka pri Šentjurju. Sicer je za trenutek pomislila, da jih pusti pri življenju vsaj še nekaj časa, da bi lahko zrasle, a morda jih potem ne bi več našla. Tako pa lahko vsi občudujemo ne le zraslost petih gobic, ampak predvsem njihovo neverjetno majhnost. Klobuček najmanj- še gobice ne dosega niti celih dveh milimetrov! PP, Foto: GREGOR KATIČ Sončnica do sonca v vinogradu pri Svetelškovih v Pečicah pri Zagaju, v nepo- sredni bližini Slatine pri Ponik- vi, raste mnogocvetna sončni- ca, ki je že dosegla višino 430 cm. Ima več kot trideset cvetov, raste pa obdana s fižolom, pa- radižnikom in vinsko trto. Bra- tranca Žan (levo) in Matej ji tudi na stolu ne sežeta niti »do pasu«. Zanimivo je, da imajo Svetelškovi v svojem vinogra- du več takšnih sončnic, ki so se zasejale same. T. VRABL -- 0 smernicah turizma v Vojniicu V soboto, 25. septembra, bo ob 15. uri v gostišču »Pri Mark« v Novi Cerkvi okrogla miza o razvoju turizma v občini Vojnik. Med okroglo mizo bodo organizatorji predstavili Novo Cer- kev ter zgibanko o tem kraju, govorili bodo o smernicah razvoja slovenskega turizma ter o razvoju turizma v občini Vojnik. Okroglo mizo bodo zaključili z otvoritvijo razstave »Spominek občine Vojnik 99«, kar pomeni tudi zaključek natečaja za izbiro letošnjega turističnega spominka vojniške občine. NMS fliOVI TEDNIK ŠPORT 19 Mariborski inovatorji Za mariborske nogometaše so evropske skrbi sladke petkovo popoldne so na zaznamovali tudi predstavniki NK Maribor Pi- Lvarna Laško, oziroma j^ljribor Teatanic, kot je nji- Ijgv naziv v evropskih poka- |jj, In prav v toliko opevani Ligi prvakov, kjer se cedita ijjed in mleko so »vijoličast« letos pripravljali preseneče- nje za presenečenjem. Ob I jijisku na sejmu pa so bili jproščeni - daleč od nogo- fjietnih skrbi, ki so zaenkrat ^jladke kot še nikoli. I »Vse se odvija kot v najlep- ; ;ih sanjah. Kaj podobnega si jjred sezono nisem mislil, toda resnično uživamo v. času veli- kanskih uspehov,« je Martin ^'regelj slikovito orisal stanje v ilovenski nogometni prestolni- Suad Filekovič, Muharem ';Vugdalič, Simon Sešlar, trener 'iojan Prašnikar in predsednik |ože Jagodnik so le potrdili nje- tove besede in dodajali svoje poglede na nogometni razcvet la sončni strani Alp, ki se je ;afel z nepričakovanim repre- lentančnim boomom, nadalje- [ [ali pa so ga Mariborčani pod Mrko sedaj že prekaljenega i iojana Prašnikarja, nekdanjega I ;olgeterja Šmartna, ki je znanje .r.voljo z nogometnih zelenic , prenesel na trenersko klop. ftada bi lahko prav maribor- [ sk nogometaše označili kot največje inovatorje na letoš- njem MOS v Celju. Silovito so skočili iz slovenskih nogomet- nih okvirjev, igrajo zrelo kot malokatero bistveno bogatejše .•TOpsko moštvo, čez noč so . »ostali spoštovani v Evropi. V logometni Evropi, ki je v pre- .•^jšnji meri podobna gospodar- ici, trgovinski, ali politični: 'rebiti v vrh se je silno težko, še losebej iz »province« z majh- nim denarnim vložkom. Toda strategija in načrtno dolgoroč- no delo jih je pripeljalo na pot, ki je bila še pred nekaj meseci trnova, letos pa postlana z roži- cami. Maribor Pivovarna Laško je postal zgled slovenskim športnim kolektivom in tudi zato na sejemskem prizorišču deležen posebne pozornosti. V ospredju sta bila trener Bo- jan Prašnikar, tvorec izjemnih podvigov in domačin, Celjan Simon Sešlar, tehnično dovršen nogometaš, ki se je v prejšnji sezoni s Skalne kleti preselil k nemškemu drugoligašu Ulmu, se z njim uvrstil v nemško Bun- desligo, nato pa v Nemčiji zanj niso več kazali posebnega zani- manja. Danes jim je zagotovo žal, Simonu pač ne: »Uživamo v trenutni slavi in največjih uspe- hih slovenskega klubskega no- gometa. Kar se dogaja je narav- nost fantastično in kar naj tra- ja,« je povedal nekdanji play- maker celjskega Publikuma, na vprašanje kolega z lokalne ra- dijske postaje, ki ga je zanima- lo, kako naj Celje dobi podob- no močan nogometni kolektiv, pa je odgovoril: »Najprej naj si odgovorni v mestu ob Savinji pogledajo, kakšen je obisk na preostalih slovenskih stadio- nih, še posebej v Ljudskem vr- tu. Potem bo potrebno razmi- sliti še o nekaterih - za nogomet - pomembnih stvareh, no in šele nato pride na vrsto misel o evropskih podvigih.« ■Bojan Prašnikar je bil v letih uveljavitve deležen številnih kritik. Na klopi Publikuma, SCT Olimpije, Mure, državne reprezentance in Maribora pa je zorel ter se izpopolnjeval do stopnje, na kateri je »trenerski kralj«. V domači konkurenci je s svojim moštvom nedotakljiv, v Ligi prvakov je zaenkrat po- dobno, čeprav se zaveda, da se podvigi, kot je bil zadnji v Kije- vu, ne morejo ponavljati v ne- dogled: »Prišli smo tako daleč, da morajo odslej nasprotniki razmišljati o naši igri. Tudi predstavniki Genka, Lyona in kijevskega Dinama so nas »sne- mali«, vendar odslej nas bodo vsi ostali še bolj spoštovali, kar bo za nas zagotovo malce slab- še, toda mi se ne bomo dali. Verjamem v svojo ekipo in naj- brž še nismo rekli zadnje bese- de,« je razmišljal strateg, ki je v središču pozornosti, kjer koli se pojavi. Kako tudi ne, ko pa je svojim moštvom in delavci v klubu poskrbel za največjo pro- mocijo neznane in »od majhno- sti bolne« Slovenije, kjer je dol- go prevladovalo mnenje, da pač nismo ustvarjeni za igre z žogo, da je za nas edini pravi šport smučanje ali veslanje, ki pa v razviti Evropi ne pomenita sko- raj nič. TOMAŽ LUKAČ Foto: BOŽO BERK Uživajo, ko se sončijo v popularnosti - trenutno prvi zvezdniki slovenskega športa, nogometaši Maribora Pivovarne Laško na prireditvenem odru 32. MOS Spor so hitro zgladili! Nogometaši Publikuma so eno redkih prvoligaških mo- štev, ki na domačem igrišču še ni okusilo slasti zmage. Z Dravogradom so se Celjani razšli brez zadetkov, trener Nikola Ilievski pa je po tek- mi na redni tiskovni konfe- renci zagrozil z odstopom. Vzrok za takšno reakcijo naj bi bilo napačno razmiš- ljanje posameznikov v upravnem odboru Publikma. »Nogometaši ne morejo igra- ti pod pritiskom, ki ga us- tvarjajo vodilni možje. Tako ne gre več in če ne bo spre- membe v načinu razmišlja- nja, ne bom več trener Publi- kuma, ki mu želim v bodoče obilo uspehov,« je med dru- gim vrelo iz Hlevskega, ki se ni pomiril niti tri ure po srečanju, ko je v neformal- nem pogovoru opozarjal na številne napake, zaradi kate- rih pri Publikumu ni vse ta- ko, kot bi lahko bilo. Nekaj zadev je že dolgo znanih: celjski nogometaši so med najslabše plačanimi v doma- či elitni konkurenci, sistem nagrajevanja in kaznovanja je krut, spisek želja, ki ga je sestavil trener pred sezono pa še zdaleč ni bil dovolj poceni, da bi ga vodstvo ru- meno-modrih utegnilo potr- diti. Že v začetku tedna se je sestalo vodstvo kluba na red- nem kolegiju, ki se ga je udeležil tudi Ilievski in se s predsednikom Marajanom Vengustom, ki naj bi z izja- vo: »Naši so igrali za denar, oni pa za barve svojega klu- ba,« dvignil temperaturo, pogovoril in senzacije ni bi- lo več na vidiku. Po informa- cijah s Skalne kleti so iz »spora« potegnili le korist, da so odslej že močnejši in da v prihodnje do podobnih reakcij tako z ene kot z druge strani ne bo več. Kdo ve, morda bo bolje že pojutrišnjem na štajerskem derbiju v Ljudskem vrtu, ko bo nasproti stal evropski Ma- ribor Pivovarna Laško. TOMAŽ LUKAČ »Haiderji« v i. ligi Klub malega nogometa Pe- likan iz Celja se je skupaj s pokroviteljem E.M. (Elektro mobil) odločil za sodelova- nje v prvi slovenski ligi ma- lega nogometa, kjer je doslej že nastopal šentjurski Ju- ventus, postal celo državni prvak, potem pa zaradi fi- nančnih težav poniknil. Tokrat se kaj podobnega najbrž ne more zgoditi. E.M. Pelikan je namreč dobro orga- niziran. Pokrovitelj naj bi pri- skrbel 4 milijone tolarjev, ko- likor bodo znašali stroški ce- lotne sezone, moštvo pa je izkušeno. Andrej Dobovič- nik, ki bo trener in igralec, je državni reprezentant, nosil pa je dresa Juventusa in mizars- tva Krošelj. Tudi okrepitve La- zič, Brečko, Hrastnik in Kova- čič imajo prvoligaške izkuš- nje, novinci so Hostnik, Dela- meja, Ježovnik, Kolar in Krajnc, ki se bodo pridružili vratarjema Trstenjaku in Ei- senbacherju ter Benkoču. Na tekmah bo moštvo vodil Mir- ko Brglez, direktor kluba je Mladen Tešnjak, športni di- rektor pa Bojan Vodopivc. E.M. Pelikan, ki je v zadnjih treh letih vselej osvajal prva mesta v I. celjski ligi malega nogometa in bil ob tem še dvakrat zmagovalec zimske li- ge, si želi v prvi-sezoni bivanja med elito predvsem nabrati izkušenj. Fantje so se namreč želeli preiskusiti med najbolj- šimi, kjer si obetajo obstanek. Vse domače tekme bo E.M. Pelikan igral ob petkih v dvo- rani šolskega centra predvido- ma ob 20. uri. V premiernem nastopu bo jutri gostil sloven- skega podprvaka Sevnico. T.L. Kladivar jev dan Ob koncu atletske tekmo- valne sezone - najuspešnej- še v Kladivarjevi zgodovini - bo klub v soboto pripravil še miting za vse kategorije. V atletskem popoldnevu se bodo v obeh konkurencah zvrstile panoge 300 ovire,., krogla, palica, višina, 100 m, 1000 m in hoja 3000 m, pio- nirji se bodo preizkusili še na 60 m. »Bolj za veselje kot za dosežke,« je bilo slišati na zadnjih tekmovanjih, temu v prid pa priča širok seznam povabljencev, na katerem so se znašli nekdanji atleti, sod- niki, društveni delavci in se- veda aktivni tekmovalci, ki so z velikim zadovoljstvom verjetno prebrali zadnje vr- stice vabila, ki napoveduje veliko veselico z vsem, kar sodi poleg. Klub je medtem vložil tudi uradno kadidaturo za organi- zacijo evropskega klubskega prvenstva. Prireditelja naj bi izbrali v začetku oktobra. PRIMOŽ ŠKERL Nareksovi zmaga v Berlinu Na mladinskem svetovnem pokalu v Berlinu so v izbra- ni vrsti nastopile štiri članice celjskega JK Sankaku. Največ uspeha v eni zadnjih priložnosti pred MSP je ponovno imela Petra Nareks, ki je opravila s celotno konurenco do 52 kg. Po vrsti je ugnala Nemko Rotermund, Francozinjo Lama- na, Japonko Nojiri, že uveljavljeno Španko Camara in v finalu še Francozinjo Glazizza. Maja Frece je po zmagah nad Kanadčanko Wilson,'Nemko Fricker in Francozinjo Descot morala priznati premoč Nizozemki Boschevi. Dvoboj se je končal neodločeno, sodniki pa so zmago pripisali nasprotnici.V borbi za 3. mesto je nato opravila s 16-letno klubsko kolegico Jožico Svečak, ki je bila poprej boljša od Nemk Ebersohlove in Guttzitejeve, potem pa klonila proti Britanki Costelo. Urška Žolnir je izpadla v 2. krogu. VLADO LIPOVŠEK Prvi poraz doma (j^^ogometaši Esotecha Šmartna so v 7. krogu II. SNL ^^veli prvi poraz doma, prizadejalo pa jim ga je moštvo p^Sorja. Dejan Bauman (na sliki z žogo) in soigralci so ^n^l^^^^stvo sicer sijajno začeli, minulo soboto pa jih je ekipa ^^ ^anjega kandidata za šmarško trenersko klop Staneta ■j^ Ca 2 zvito taktiko zasluženo ugnala. Z 0:1 je izgubil tudi ql ki je gostoval v Novem mestu pri Elanu in tako ni slasti zmage že štiri kroge. B31 ŠPORT I Imifa Tudi doma bo zanimivo Po reprezentančnem uspehu se pričenja državno prvenstvo rokometošev v senci uspehov moške iz- brane vrste, ki se je po sed- mih sušnih letih spet uvrsti- la na veliko tekmovanje, se v soboto pričenja rokometno državno prvenstvo za moš- ke. Pod Celjani so se nakopi- čili novi in stari favoriti, pr- venstvo pa bo letos spet ime- lo končnico. Optimizem celjske vrste je lahko upravičen. Izvrstna for- ma domačih reprezentantov je jamstvo, da stroj izpod Go- lovca lahko melje tudi na dolgi rok. Kapetan Uroš Šerbec je pripravljen, kot že dolgo ne, novinec-povratnik Tettey Banfro in Renato Vugrinec sta veliko bolj prepričana va- se, medtem ko Aleš Pajovič doživlja drugo (strelsko) pom- lad. Branko Bedekovič se je zaenkrat kar dobro znašel v namenjeni mu vlogi čistilca obrambe. Roman Pungartnik je svojem krilnem kotičku in v protinapadih dodal še leto več izkušenj, medtem ko bo To- maž Tomšič sprva bolj skrbel za svoje zdravje. Vse to je ogrodje naše reprezentance, ki bo po EP na Portugalskem spet zaigrala na zboru najbolj- ših ekip stare celine prihodnje leto v Zagrebu in na Reki. Tresoča kolena na odločilnih tekmah so kot kaže dokončno preteklost in š tem Madžari v Veszpremu očitno niso raču- nali. Navsezadnje, kako bi, če pa so naši sloveli prav po tej »vriini«. Zato 27:23 (11:8) v revanši pomeni zasluženo slo- vo reprezentance, ki na evrop- skih prvenstvih še nikoli ni manjkala, najvišje pa je prišla do 6. mesta, rokometaši pa so z nogometaši, košarkarji, ho- kejisti, atleti in še kom popol- nih sliko slovenskega športne- ga fenomena. Redni del prvenstva (22 krogov) se bo končal 26. marca. Liga se po sistemu 1- 6 in 7-12 nato razdeli v 2 dela (pričetek 5. aprila). Obe sku- pini (točke se prenašajo) igrata še 10 krogov - prva šestorica za prvaka, druga pa za obstanek. Razplet no- vega prvenstva bo znan naj- kasneje 21. maja. Zaradi na- stopov slovenskih klubov v evropskih pokalih bodo ter- mini večih tekem (vsaj do konca leta) prestavljeni ver- jetno na sredo. Še enkrat več lahko zapiše- mo, da bo novo prvenstvo zgolj poligon za veliko po- membnejše evropske primer- jave moči na klubski ravni. Reprezentančna šesterica v Li- gi prvakov verjetno ne bo ime- la enakovredne minutaže, v domačem prvenstvu pač. K naštetim dodajmo še tujce: novinca Levšin in Kokšarov, Manaskov ter Škrbič, Stefa- novič in Perič. Slednji trije se najbrž še vedno sprašujejo, zakaj je izbrance ZRJ v dodat- nih kvalifikacijah za EP izloči- la prav Portugalska, ki jo v Evropi ne uvrščajo kaj višje od Avstrije, Izraela, Slovaške, Ita- lije, Cipra ali Malte. Celje Pivovarna Laško ima torej vsaj toliko vrhunskih ro- kometašev kot prva liga klu- bov, zatorej je kaj drugega kot razmišljanje o novem prvens- tvenem (in pokalnem) naslo- vu na tem mestu odveč. Je pa res, da se je v ducatu prvoliga- šev pojavil nov žulj z imenom Prule 67. Prav astronomske ambicije Ljubljančanov, kjer sta se med drugimi - kot je znano - znašla nekdanja Celja- na Iztok Puc in Beno Lapajne, pivovarjem niso pogodu. Sli- šati je, da je pivovarniški šef Tone Turnšek igralcem v ru- meno-zelenih dresih tu in tam' sicer dovolil kakšen prvoligaš- ki poraz (v zadnjih dveh sezo- nah je to uspelo Krškemu in Trebnjemu), nikakor pa se to ne sme zgoditi s Prulami. Prvi derbi bo v drugi polovici okto- bra (6. kro^) na Kodeljevem, dotlej pa bo že malo bolj ja- sno, ali »računalniški giganti« resnično vsebujejo virus. Te- stiranje. njihovega revnejšega brata Slovana bodo trikratni polfinalisti LP opravili kar v 1. krogu v Laškem, saj Golovec dotlej še ne bo nared. Velenjčane bi za spremem- bo od lani kaj težko potisnih v družbo Preventa, Trebnjega, Dobove in Prul. V Gorenju že lep čas izpostavljajo delo z mladimi, v kar jih je deloma prisilila denarna stiska. Sled- nje bi se tokrat moralo fnanj odraziti, saj bodo fantje iz Rdeče dvorane po petih letih spet evropski abstinenti. Klub je zapustilo 6 igralcev, zagoto- vo pa bodo najbolj pogrešali prav novega pivovarja Branka Bedekoviča. Odšel je tudi tre- ner Tone Tiselj, ki si bo debe- lejši kos kruha skušal odrezati v tržaškem Generaliju. Njegov logični naslednik Miro Požun - starosta šaleško-šoštanjske rokometne šole, najbolj znan prav po delu s podmladkom - se na račun minulega dela lah- ko pohvali s celo brigado od- ličnih igralcev, saj celo Iztok Puc nikoli ne pozabi omeniti, da je večino znanja vsrkal prav od starejšega Požuna (mlajši Bojan vodi rokometa- šice velenjskega Vegrada). Realnost Gorenjevcev je 6. mesto in kakšno pokalno pre- senečenje. Še stopničko nižje so v Ra- dečah. Lani so se uspeli obdr- žati v družbi najboljših, po- tem pa bi klub zaradi dolgov skorajda doživel klavrno uso- do, pa tudi ljubezni s Celjani je bilo hitro konec. Sodelova- nje med kluboma je vendarle ostalo, tako da se je celjski trener Hasanefendič odrekel nekaterim igralcem iz drugega seznama, ki so zdaj oblekli radeški dres. PRIMOŽ ŠKERL ' Foto: GREGOR KATIČ Derbiji med Celjani in Velenjčani v novi sezoni ne bodo več tako negotovi. Na sliki: Iztok Rozman (Gorenje) v primežu Celjanov Renata Vugrinca in Romana Pungartnika. Presenečeni Zadar 1. krog pokala Saporta (skupina B): Zadar-Savinjski Hopsi 73:68 (37:33). Polzelani so s (pričakova- nim) porazom v Zadru priče- li svojo peto evropsko sezo- no. Po imenih je Zadar med favoriti za končno zmago v Saporti, po igri sodeč pa bo v nadaljevanju moral pokazati precej več. Hopsi bi s trojko Primoža Kobaleta dobri dve minuti pred koncem lahko celo ize- načili, a prevladale so izkuš- nje uveljavljenih organiza- torja Ariana Komazeca in enega najboljših centrov sta- re celine Dina Radje. Pred- vsem slednji je v veliki meri prevzel vlogo delilca žog in na koncu tudi odločil sreča- nje. Približno 2500 gledalcev je na Jazinah, sicer enem najbolj vročih košarkarskih prizorišč, videlo povprečno predstavo domačih, ki so še lani nastopali v Evropski lij ^v skupini z Unionom Olij| pijo), odlikuje pa jih met j razdalje. Videli so tudi ^ kantno igro gostov, ki soij tošnje evropske cilje izenaj li z lanskimi. Hopsi torej j šestnajstine finala? Strelci za Savinjske Hopsi Kobale 23, Čmer 13, Nikito^ 10, Cizej in Kahrimanovič | B. Urdih 4, Gorjup 2. PRIMOŽ ŠKER Zbiralci trofej Pivovarji pred drugim nastopom v evropski ligi Pivovarna Laško v 2. krogu Evropske lige potuje v Tel Aviv k slovitemu Maccabiju. Njegova bilanca v 67 - letni zgodovini je naravnost im- pozantna in če ne po čem drugem, so si ljubitelji slo- venske košarke ime kluba zapomnili zaradi Ariela Mc- Donalda, ki jo je iz Uniona Olimpije letos »popihal« k izraelskim rekorderjem vseh vrst. Ti lovorike zbirajo vse od ustanovitve leta 1932 in tudi v tej sezoni bi se želeU polastiti katere od njih, vprašanje pa je, če so ta trenutek sposobni kaj več od rovarjenja po do- mačih parketih. Prav zato Laš- čanom v dvorani Yad Eliyahu ne bo lahko. Maccabi Elite že vrsto let podpira izraelska to- varna čokolade, zato jih ne- malokrat kličejo kar »sladki«. V 45 povojnih sezonah so v Maccabiju zbrali kar 39 naslo- vov državnih in 29 pokalnih prvakov. V vseh teh letih so v domačem prvenstvu izgubili le 75 tekem, ki se v povprečju končajo z 90:70. Najvišjo zmago s 105 točkami razlike so dosegli pred štirimi sezona- mi, najvišji poraz pa z 28 toč- kami leta -1993. Košarkarji iz Tel Aviva imajo in bodo še dolgo imeli svetovni rekord, ko so od leta 1970 do 1992 kar 23 sezon neprekinjeno osvaja- li državna prvenstva. Brez po- raza so prvenstvo osvojili 1979 in 1997, po rednem delu pa jim je same zmage uspelo nanizati še 1955, 1971, 1972, 1974, 1976, 1981, 1982, 1985 in 1986, skupno pa jim je us- pelo zmagati že 883-krat. Na- zadnje (16.9.) jo je v njihovi dvorani s 86:64 skupil soime- njak iz Kiryata. V izraelski pr- vi ligi se sicer vsak drugi klub imenuje Maccabi (ob Tel Avi- vu in Kiryat Motzkinu še Raa- nana, Rishon Le Zion, Holon, Givat Shmuel in Netanya). Evropska zgodba rumenih prvakov židovske države, ob- krožene z arabskimi »prija Iji«, je zelo podobna domal Ponašajo se z dvema nasloS ma evropskih prvakov (1^ in 1981) in sedmimi nastopi' finalu. So edini izraelski kil ki je kdajkoli dosegel kat^ koli evropsko finale in p^ klub te države, ki so ga po| bili na sloviti Mc'Donalds| turnir (London, oktoll 1995). 1994 so gostih fiii four, konec 1997 pa še evroj sko all-stars tekmo Vzhod-2Ž hod, ko je Maccabi prispel kar 3 igralce (Oded Katasl Rushard Griffith in Nadav H| nefeld). Seznam zvene(| imen, ki so oblekla rumei dres, je več kot 30: Micke Berkovvitz (16 sezon), še ^ tivna legenda Doron Jamcj (12), Tanhum Cohen-Minj (16), Metti Aroesti (11), K^ Barlovv (3) itn. V Evropski li| imajo »za seboj« 184 doma^ (152 zmag) in 203 tekme] gosteh (80). Lani je bil zan* usoden Kinder iz Bologne. J ^ PRIMOŽ ŠKEl Naslednji nasprotniki Laščanov - Izraelski Maccabi. pliJ.l!ll!<| I ŠPORT - I HI Bronast spomin na Japonsko Karateist Rok Leskovšek 3. na SP Shuko kai glovenska odprava, ki se p udeležila letošnjega sve- Lnega prvenstva Shuko Li, se po zaslugi Roka Le- il(OVŠka lahko pohvali z bro- ^jgtim odličjem. Po vrnitvi z Ijponske, so reprezentantje ^Ini vtisov predstavljali do- !t v domovini karateja. petčlansko moštvo je bilo jfveda najbolj veselo dosež- ka člana KK Shito Ryu Celje- jaberje Roka Leskovška, če- ■prav so bili tudi ostali zelo solidni. Njegov klubski kole- ^ ja in trener obenem, Matjaž Jede je bil med člani v katah g medtem, ko je bil v borbah diskvalificiran zaradi nenad- zorovanega udarca nasprot- lika. Aleš Uranjek je bil edini, liise ni uvrstil v finalne borbe, ^led tekmovalci starimi nad 10 let je Petrovčan Anton Ma- uša dvakrat zasedel 4. me- ;to, tako v katah kot v bor- lah, medtem ko je bil Gašper daruša dvakrat uvrščen med ';.in 8. mestom. »Shito Ryu je ena izmed tirih različic karateja. Zaosta- ja za Shoto kanom, ki je naj- bolj razširjen in cenjen, po po- pularnosti se lahko primerja z Vechi Ryujem in Goju Ryujem. Nekdanja mojstra Itotsu in Hi- gaona, sicer trenerja slovitega Magunija, sta bila začetnika zvrsti, kakršno poznamo da- nes in po njiju je ta šport tudi dobil ime. Predvsem pri tem športu ne gre za pretep, tem- več so udarci praviloma le na- kazani,« je pojasnil Matjaž Če- de in podrobneje predstavil tekmovanje v deželi vzhajajo- čega sonca: »Na prvenstvu Shuko kai, ki ga na Japon- skem pripravljajo vsaka tri le- ta, so nastopili športniki zdru- ženi v organizaciji Kofu kan, ki ima približno 35 držav članic. Na prvenstvih se zberejo rer snično vsi najboljši predstav- niki tega športa in tudi zavoljo strahovite konkurence so naši uspehi več kot samo omembe vredni.« 13-letni Celjan uspeha na Japonskem ni pričakoval, če- prav je eden najboljših kara- teistov v svoji kategoriji pri nas. Ker je sprva nastopal le v katah, je pred začetkom borb moral pregnati strah, nato pa je steklo tudi pri Shitu Ryuju, čeprav se je sprva preizkusil v Jiu-jitsu. »Žal v slednjem ni bilo moč doseči nič posebne- ga, ker so bili v klubu neresni, čeprav sem postal državni pr- vak. Pri sedmih letih sem se odločil za odhod k zdajšnje- mu klubu in ni mi žal, da sem takrat prisluhnil očetu Mira- nu, ki mi je svetoval« Udeleženci prvenstva so imeli priložnost spoznati ja- ponske mojstre karateja. Tamkajšnji »tekmovalci« tre- nirajo izključno zase, za svojo pripravljenost in telo. Trening karateja in telesna pripravlje- nost za samoobrambo je pač način življenja. Slovenski predstavniki so bili eni red- kih, ki so imeli priložnost tre- nirati pod vodstvom svetov- KK Shito Ryu Celje-Gaber- je je bil ustanovljen pred os- mimi leti. Trenutno je vanj včlanjenih 35 mladih tekmo- valcev, ki vadijo pod nadzo- rom Matjaža Čedeta in njego- ve pomočnice Alenke Košto- maj. Novinci se delu lahko priključijo na treningu vsak torek od 16.30 do 19.00 ter vsak petek od 18.00 do 19.30. no priznanega Hirokave, ki je edini še živeči učenec legen- darnega Mabunija. TOMAŽ LUK!AČ Na Šaleškem bo hrumelo 70 posadk iz 10 držav se bo jutri podalo na 16. Pe- trolov rally po Šaleški doli- ni. Vozniki bodo v dveh tekmovalnih dneh opravili 22 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 239 km. Letošnje tekmovanje se točkuje v šestih razvrstitvah: FlA EP za voznike s koef. 2, Evropski rally pokal, FIA consko prvenstvo Srednje Evrope, prvenstvo Slovenije in Hrvaške ter prvenstvo Senza Confini. Vozniki iz Hr- vaške, BiH, Avstrije, Nemči- je, Italije, Švice, Madžarske, Češke, Slovaške in Slovenije bodo jeklene konjičke priga- njali po sedmih občinah: Šo- štanj, Šmartno ob Paki, Pol- zela, Prebold, Dobrna, Tr- bovlje in Velenje. Organiza- tor Avto moto touring klub Velenje kot vsako leto ob stezah pričakuje okoli 30 ti- soč gledalcev. PŠ panorama itf- NOGOMET Liga Si.Mobil i 7. krog: Publikum-Dravo- ilgrad 0:0. Feroterm Pohorje- fciudar (V) 1:3 (1:1) Jermaniš nl8, Golob 89, Podvinski 90. ifjtetni red: Maribor Pivovar- ,oia Laško 21, Rudar (V) 13, )f'CT Olimpija 12, Dravograd 1,1 Mura 10, HIT Gorica in )f'rimorje 9, Publikum in Dom- žale 8, Korotan 5, Potrošnik 4, »•i'eroterm Pohorje 2. le . 7. krog: Esotech Šmartno- ;|'3gor)e0:l (0:0). Elan-Šentjur ■ :0 (0:0). Vrstni red: Tabor in jj^lan 16, Živila Triglav 15, Ko- 14, Aluminij in Esotech ij^tnartno 13, Zagorje 10, Šent- Drava, Montavar Rogo- j, ^ in Jadran Šepič 8, Črenšov- J iS, Nafta 4, Avtoplus Korte 2, ^'ančna Gorica 1. ^ 3.SNL sever . krog: Paloma-Dravinja Mons Claudius-Usnjar '•1- Zreče-Starše 2:1. Bistrica- Laško 2:6. Vrstni red: Jkoma 14, Zreče 13, Fužinar '^■Dravinja 11, TIM Laško 10, ^^fečja vas in Hajdina 9, Krš- in Bistrica 8, Kovinar in ^ns Claudius 7, Starše 4, Pobrežje L- MNZ Celje O,?" krog: Šmarje-Vransko Odred-Rogaška 3:1. Kovi- (Š)-Brežice 4:2. Vrstni JOdred 9, Šmarje 6, Vran-, f (-6) in Kovinar (Š) 3, Bre- ^ in Rogaška 0. s^ KOŠARKA ^^'(at Radivoja Korača J redkrog (1. tekma): Rogla ; (jg^s-Inter Slovnaft 58:70 L ^ Jokič 14, Zinrajh 12, Šporar^, Sewdminek 1.. 6, Manojlovič in Starovasnik 3, Herman 2, Temnik 1. Liga Kolinska 2. krog; Rogla Atras-Savinj- ski Hopsi 74:84 (41:38) Zinrajh 21, Šporar 17, Benič 14, Toma- šič in Jokič 6, Starovasnik in Sedminek 5 za Roglo Atras, Kahrimanovič 22, Kobale 20, Cizej 12, Kadič 11, Čmer 9, Nikitovič 6, Jovanovič 2, Gor- jup in B. Udrih 1 za Savinjske Hopse. Pivovarna Laško-ZM Maribor 104:62 (60:3-3) Goljo- vič 25, Kune 24, Jurak 13, Tilin- ger 11, Dragšič in Gilič 7, Kaza- ferovič 6, Hafnar 5, Miletič 4, Žarkovič 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka, Pivovarna Laš- ko in Savinjski Hopsi 4, Slo- van, Triglav, Zagorje in Helios 3, Rogla Atras, Kraški Zidar, ZM Maribor in Loka kava 2. 1.SKL (Ž) 1. krog: BTC Legrand-In- grad Celje 51:65 (31:32) Gro- belnik 27, Dejak 11, Obrovnik 10... Vrstni red: Ingrad Celje, ADD Ilirija in Pomurje Skiny 2, Odeja Marmor, Maribor in BTC Legrand 1, SKB Ježica ml. in Imos Ježica 0. Pokal RS (M) 2. krog: Pivovarna Lipnik- Kemoplast 93:59. Rogaška- Banex 91:67. T^mi^ir- imiiMinii^nTn—P—"IIUFII i jit ' ROKOMET 1.A DRL (Ž) 1. krog: M Degro Piran-Ža- lec 25:20 (14:9) Zidar in Randl 6, Derčar 4, Uranker in Kline 2. Gramiz Kočevje-Vegrad 20:21 (6:8) Jukič in Nojinovič 5, Krajnc 4, Stevanovič 3, Ibralič 2, Raukovič in Topič 1. Vrstni red: Robit Olimpija, Krim Neu- tro Roberts, Baje Daewoo Izo- la, M Degro Piran in Vegrad 2, Gramiz Kočevje, Žalec, Burja, Jelovica in Branik 0. na kratko Mostec: Na pokalu smučar- jev skakalcev je med mladinci do 16 let Velenjčan Marko Per- še osvojil 2. mesto (40. Podlip- nik, 46. Kotnik, 48. Lamešič). Slabše so velenjski skakalci nastopili pri pionirjih do 14 let (25. Smagaj, 28. Kokolj, 34. Urlep, 40. Hrgota, 42. Žižek). Šmartno na Pohorju: Ke- men Omladič (SSK Velenje) je na DP dečkov do 10 let priska- kal bronasto odličje, Gašper Berlot pa je kljub padcu zase- del 12. mesto (31. Žiga Omla- dič, 42. Rok Pečovnik). Celje: Anja Bratec in Janez Špoljar (oba DK Celje) se bo- sta oktobra in novembra ude- ležila dveh tekem (Ostrava in Bled) ciklusa kvalifikacijskih nastopov za mladince. Celjska drsalca so izbrali v štiričlansko slovensko vrsto, vsakdo pa ima pravico nastopa le na dveh tekmah. Slovenj Gradec, Maribor: Kegljavke Miroteksa so v zad- njih nastopih pred pričetkom DP gladko opravile Komgrad (2755:2418) in Konstruktor (2594:2454). Pri državnih pr- vakinjah se je presenetljivo iz- kazala Trbovelj čanka Nina Podlesnik, ki po uspehih v mladinski konkurenci dve se- zoni ni nastopala, na drugi tekmi pa ji je s 500 podrtimi keglji uspel celo rekord keg- ljišča. Celje: V ponedeljek se pod okriljem ŠZ Celje pričenja ob- činsko tekmovanje v odbojki, dotlej pa morajo sodelujoče ekipe tudi vplačati prijavnino (18 tisoč sit). V moški ligi so spomladi nastopili Vizura, Ni- vo, Kovinotehna, Šolski cen- ter, Cimperman, Telekom, Trim in Dramlje, v prvi ženski Kamen, Triglav, Dramlje, Bol- nišnica, Cetis, ŠD Gaberje, HIT 95 in Kovinotehna, v drugi ligi pa Cinkarna, Tip fit. Banka Celje, EKO Klima, Klima in Ni- vo. . športni koledar ^ PETEK, 24.9. "" Avtomobilizem Velenje: Petrol rally Velenje (7, tudi v soboto). Mali nogomet 1. SMNL, 1. krog - Celje: E.M. Pelikan-Sevnica (20). Nogomet Liga Si.Mobil, 8. krog - Ma- ribor: Maribor Pivovarna Laško-Publikum (18), Vele- nje: Rudar (V)-Potrošnik (19). 3.SNL sever, 7. krog - Laš- ko: TIM Laško-Hajdina, Mari- bor: Kovinar Mascom-Zreče, Šoštanj: Usnjar-Pobrežje,. Slovenske Konjice: Dravinja- Mons Claudius (vse ob 16). MNZ Celje, 3. krog - Vran- sko: Vransko-Brežice, Rogaš- ka Slatina: Rogaška-Kovinar (Š), Šmarje pri Jelšah: Šmar- je-Odred (vse ob 16). Košarka Liga Kolinska, 3. krog - Ljubljana: Slovan-Rogla Atras (18,30), Novo Mesto: Krka-Pivovarna Laško (18), Polzela: Savinjski Hopsi- Union Olimpija (19,30). l.B SKL, 1. krog - Šoštanj: Elektra-Jurij Plava Laguna (18), Šentjur: Kemoplast-llirija (19). l.SKL (Ž). 2. krog - Celje: Ingrad Celje-ADD Ilirija (18). Rokomet l.A DRL (M), 1. krog - Laš- kot Celje Pivovarna Laško- Slovan, Hrpelje: Andor-Rade- če, Trebnje: Trebnje-Gorenje. l.A DRL (Ž), 2. krog - Vele- nje: Vegrad-Žalec. Atletika Celje: Kladivarjev dan - mi- ting za vse kategorije (14). Smučarski skoki Velenje: DP st. mlad. in čla- ni+nordijska kombinacija (11). Tenis Velenje: Odprto prvenstvo do 16 let (tudi v nedeljo in ponedeljek). NEDEUA, 26.91 Nogomet 2.SNL, 8. krog - Ivančna Gorica: Ivančna Gorica-Eso- tech Šmartno, Šentjur: Šent- jur-Železničar (obe ob 15,30). TOREK, 29.9. Košarka Pokal Saporta, 2. krog - Polzela: Savinjski Hopsi-Ac- hilleas Nikozija (20). SREDA, 30.9. Košarka Evropska liga, 2. krog - Tel Aviv: Maccabi Elite-Pivovarna Laško (21). l.B SKL, 1. krog - Sloven- ske Konjice: Banex-Bežigrad (19). E - ZA RAZVEDRILO | mMM mSMABRAlCIV ra pjrejeli ^SMO Izjava za javnost y slovenski javnosti se v ^(jnjih dneh pojavljajo števil- j zlonamerni in zavajajoči ko- Lntarji o Protokolu, ki sta ga 4. 1986 sklenila Rimsko- j(oliška škofija Maribor in 0to Maribor z vanj vključe- j^i občinami. Zato menimo, Ejje prav, da je javnost o tem [avilno seznanjena. Proto- pl^ ki nikoli ni bil dokončno jaliziran, ureja odškodnino iz ,jslova nacionalizacije in eks- pfopriacije (razlastitve) neka- ffih objektov in zemljišč (in pj denacionalizacije!) Rim- jjiokatoliške škofije Maribor n Rimskokatoliških župnij na ibmočju mesta Maribor, med alerimi pa ni omenjen dvo- ec Betnava. Zakon o denacio- lalizaciji (ZDEN) pa ureja vra- anje premoženja, ki je bilo z lacionalizacijo in ekspropria- ;ijo odvzeto. Nadalje ZDEN :recno določa, da se v prime- ih, ko je bila za odvzete ob- ekte in zemljišča eventualno zplačana odškodnina, ki pre- ega 30 odstotkov vrednosti ibjektov vračanja, le-ta pora- iiinana ob vračilu. Odškodni- la, ki je bila dana Rimskoka- )liški škofiji Maribor po Pro- bkolu, pa ne dosega niti en )(lstotek vrednosti podržav- Ipega ji premoženja. Trditve, da naj bi se Rim- stokatoliška škofija Maribor i podpisom Protokola odre- kla vsemu premoženju, ki ga fe imelo v lasti mesto Mari- tior, vključno z dvorcem Bet- lava, so neresnične, saj ne le, ia dvorec Betnava in številni tugi nacionalizirani in eks- 'ropriirani objekti in zemljiš- a v Protokolu sploh niso »nenjeni, še več: mesto Mari- 'or ob podpisu Protokola 'Ploh ni bilo več imetnik pra- vice uporabe dvorca Betnava. Torej z dvorcem ni moglo več razpolagati. Imetnik pravice uporabe je namreč z odku- pom dvorca Betnava dne 25. 2. 1986 (torej več kot mesec dni pred sklenitvijo Protoko- la) postalo družbeno podjetje Lipa, s katerim Rimskokato- liška škofija Maribor ves čas denacionalizacij skega po- stopka korektno sodeluje. Tisti posamezniki in skupi- ne, ki namerno zavajajo slo- vensko javnost, so med dru- gim spregledali tudi dejstvo, da Cerkev s skromnimi sreds- tvi in večkrat tudi s pomočjo posojil obnavlja in ohranja ogromno kulturnih spomeni- kov nacionalnega pomena in da razbremenjuje državo s svojim delom na vzgojno-izo- braževalnem in socialnem po- dročju. Cerkveni otroški vrtci, cerkvene gimnazije in razne socialne in nepridobitne usta- nove so tiste, s katerimi Cer- kev opravlja svojo družbeno in občestveno poslanstvo ter veča in dopolnjuje možnost izbire državljanom Republike Slovenije. Tega ne počne zato, da bi se bogatila in si polnila žepe, temveč zato, da odgovo- ri na legitimna pričakovanja državljanov. Slednje bi moralo biti tudi v interesu države. Negativna stališj^a do vrači: la podržavljenega premože- nja legitimnim lastnikom, ki smo jim priča v zadnjem ča- su, že škodujejo ugledu Slo- venije v svetu, še posebej v Evropi. Udejanjajo se z nele- gitimnim preprečevanjem iz- vajanja ZDEN, z zavajanjem javnosti in z namernim pod- pihovanjem sovraštva do Cerkve. Takšna politika nas vrača v »balkanske« razmere, kjer sta populizem in agresiv- no poseganje v demokratične pridobitve civilizacije povzro- čila veliko gorja. Upamo, da smo državljani Republike Slo- venije dovolj preudarni, da se ne bomo pustili še naprej za- vajati. Trdno namreč verja- memo, da bodo tudi v Slove- niji končno zmagali resnica in načela demokracije, kjer se bomo državljani lahko svo- bodno odločali na osnovi dej- stev, ne pa na osnovi prikroje- nih »resnic« ali laži. Rimskokatoliška škofija Maribor O protiustavnosti privilegijev če mačku stopiš na rep, zacvili. Natančno tako se je pred dnevi odzval gospod Po- trč. Kdo neki bi se prostovolj- no odpovedal privilegijev, ki jih je nekoč sam pomagal uzakoniti, jih ima in uživa de- setletja? Tudi g. Potrč ne. Ker je izračun tak, da nas privilegiji vseh vrst stanejo 32 milijard tolarjev letno, imam predlog za resno stranko na oblasti, da bi z odpravo uza- konjenih priboljškov vzpo- stavila: Ustavnost - enakost vseh pred zakoni; da se z denar- jem, ki gre za omenjene privi- legije vzpostavi predvideni drugi steber v pokojninski re- formi; tako bi privilegiranci vrnili delček tistega, za kar so bili doslej prikrajšani obrtni- ki, delavci (proletarci). S tem dejanjem (ukrepom) ne bi nihče obubožal, ampak bi se vzpostavilo neko nor- malnejše stanje, čeprav bi bile razlike še vedno velike. Za primerjavo navajam primer, da ima vdova po možu prvo- borcu (spomeničarju) s šesti- mi razredi osnovne šole pre- ko 200 tisoč tolarjev pokojni- ne; upokojeni gimnazijski profesor, z enainštiridesetimi leti delovne dobe, pa 124 tisoč tolarjev pokojnine. Konfekcij- ska delavka z izpolnjenimi pogoji upokojevanja (ki je de- lala po evropskih normah) danes prejema pod 50 tisoč tolarjev pokojnine. Poslanec Potrč, član stranke, ki se je »izrabila« v borbi za delavca, kje je tu pravica? MARJAN MANČEK, Liberalna stranka Pobuda Izvršni odbor Sindikata ko- vinske in elektroindustrije Slo- venije je obravnaval problem uvoza delovne sile v Slovenijo po dampinških cenah dela in zaposlovanje na črno in pri tem ugotovil, da se je zelo po tihem začelo na strani novih podjetnikov in delodajalcev razraščati kršenje delovno- pravne zakonodaje in kolek- tivne pogodbe dejavnosti. Da bi se to lahko izvajalo skrito pred javnostjo, se nače- loma zahteva od delavcev, da niso organizirani v sindikatu, s čimer se delodajalci izognejo dvema kontrolama izvajanja pravic delavcev. Poleg tega pa je zmeraj bolj prisoten uvoz delavcev iz vzhoda in iz re- publik bivše Jugoslavije, ki de- lajo po pravilu za nižje plače in so izkoriščani v primerjavi z delavci, ki so plačani po kolek- tivni pogodbi dejavnosti. Ti delavci so zaposleni na črno. Izvršni odbor SKEl Sloveni- je poziva ministra za delo, družino in socialne zadeve gospoda Ropa, glavnega inš- pektorja gospoda Brezovarja, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije gospoda Čuka in predsednika Združe- nja delodajalcev Slovenije gospoda Staniča, da se začne vseslovenska skupna akcija proti takemu izkoriščanju de- lavcev in spodjedanju dogo- vorov in pogodb, ki smo jih s težavo uskladili, da prepreči- mo anomalijo v slovenski ko- vinski in elektroindustriji. Menimo, da bo takšna akci- ja tudi dober zgled za tiste, ki se hvalijo tudi preko medijev, kako poceni delajo delavci in delavke iz Moldavije in Ukraji- ne v Sloveniji. Če tega ne pre- prečimo, smo dolžni obvestiti podpisnike memoranduma o izvajanju tarifne politike med sindikati kovinarjev v Evropi in v Višegrajski skupini. ALBERT VODOVNIK, predsednik SKEl Slovenije zahvale, pohvale Življenju damo dom«*« v času sejma v Celju je bila dobrodelna akcija, ki je pote- kala pod geslom Življenju da- mo dom... in prijazen na- smeh za ljudi. Sponzorji akci- je so bili Lumar hiše d.o.o. Gomilsko, McDonalds, Ra- denska d.d., Arboretum, Comtec, Celjske Mesnine, Celjski sejem. Pekarna Ger- šak in Spectra International. Vsem se za pomoč pri izvedbi akcije iskreno zahvaljujemo. IGOR POUANŠEK, sekretar RK Celje Javna zahvala Počitnice so za nami. Upa- mo, da jih je večina mladih preživela aktivno, z lepimi spo- mini in si nabrala novih moči za vrsto obveznosti, ki jih čaka- jo tudi v tem šolskem letu. 130 mladih iz naše občine pa je letošnje 10-dnevne počit- nice preživelo na morju, v Sa- vudriji. Zaskrbljujoče je, da se socialni položaj naših družin iz leta vJeto bistveno slabša; saj je po podatkih Centra za socialno delo v občini že pre- ko 1.700 otrok, ki so socialno ogroženi in potrebni širše po- moči. Z velikim veseljem smo podprU republiško akcijo ZPMS »Pomežik soncu« in s tem pridobili 532.731,52 SIT. V občini pa smo z akcijo nadalje- vali, saj smo se dobro zaveda- li, da brez dodatne pomoči najbolj ogroženi otroci zopet ne bodo videli morja. Iz leta v leto namreč ugotavljamo, da vedno več otrok (tudi do 87 %) s kolonijo letuje prvič in le na ta način lahko doživljajo stva- ri, ki se nekaterim zdijo vsak- danje. Slovenci smo pač ljudje, ki smo občutljivi na ljudi v stiski in znamo stopiti skupaj, zato smo se tokrat s prošnjo za pomoč pri pokrivanju finanč- ne konstrukcije obrnili na na- še občane. S svojimi prispevki so sodelovale pravne in fizič- ne osebe: občini Šentjur in Dobje, Vrtec Šentjur, Veteri- narska postaja. Zasebna am- bulanta dr. Drago Kovač, Lipa d.d., Mirko Kovač, Bohor, JKP, Obrtna zbornica. Vihar, Atrij, Elba, Sindikat Alpos in krajevne skupnosti Šentjur - mesto, Šentjur - okolica, Po- nikva, Loka pri Žusmu, Dramlje, Slivnica in Prevorje. Pomagali so še Marko Diac, Vinko Jagodič, Janez Kuko- vič, Jurij Malovrh in Florijan Cveto Erjavec. Našo akcijo so podprli številni mediji in Opti- ka Glešič. Vsem, ki ste razumeli našo pobudo, iskrena hvala v ime- nu otrok, ki so tudi zaradi Vas okusili, da je morje slano, da je zelena žoga lubenica, da je... Hvala! IRENA ERJAVEC, predsednica komisije Prijetno srečanje Zahvaljujemo se radeške- mu društvu upokojencev in Rdečemu križu, ki sta lepo sprejela vse, stare nad 80 let. Razveselil nas je šopek, pred- sednik društva pa je izposta- vil probleme, ki nas tarejo. Prisoten je bil tudi župan Ra- deč, ki je spregovoril o delu v občini. Nato so nas lepo pogostili z dobro hrano in pijačo. Zaigral je muzikant s harmoniko, ne- kateri so celo zaplesali. Tudi zapeli smo, nagradili so naj- starejša udeleženca, nato pa smo se v veselem vzdušju razšU z obljubo, da se čez dve leti spet snidemo. Prav lepo se zahvaljujemo tudi društvo- ma za organiziran prevoz. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste omogočili srečanje. MARIJA ZORE, Loka pritožna MMAJ ZgodbaO avtomobilu Naša zgodba je bolj podob- na burleski. Naročili smo osebni avtomobil Berlingo, prvikrat povsem nov. S potr- dilom o vplačilu smo po do- govoru prišli ponj in doživeli neprijetno presenečenje. Ča- kal nas je tako hladen tuš, da sploh nismo prišli do besede. Mnogo mlajši prodajalec - ze- lo prijazen, dokler ni dobil denarja - nas je tako nadrl, da smo samo strmeli. Da nima preizkusnih tablic, je bil nje- gov odgovor, in tako smo odšli brez avta. Lahko verja- mete, da je ta Citroen center tako neposloven, da kljub sporočilu, naj pridemo, ni pri- skrbel preizkusnih tablic? Človek ponavadi v podza- vesti začuti, da je nekaj naro- be, a v silni želji po novem berlingu smo to spoznali pre- pozno. Rekli so, da lahko av- to dobimo naslednje jutro, pa niti ob 13.00 uri niti uro ka- sneje nit do četrte ure popol- dan to ni bilo mogoče. Pozno popoldne smo le odpeljali naš avto, zaklinjajoč, da v Rogaš- ko Slatino nikoli več. Doma smo doživeli hladen tuš, ko smo naslednji dan opažih, da so vrata druge barve. Po te- meljitem čiščenju smo opazili na desnih vratih vzboklinice, ki so dale misUti. Prepričali smo se in dobili potrjeno, da je bil avto poškodovan in na hitro popravljen. Bi to priča- kovali pri novem avtu? Znova smo se odpeljali v Rogaško Slatino. »Saj to se ja ne vidi!« je bil njihov komentar. »Kupili smo nov avto, ne poškodo- van!« smo ugovarjah. Še ved- no bi bil čas za pogovor, pred- vsem pa za opravičilo..., ven- dar osnov bontona v Citroen center Žgajner d.o.o. ne poz- najo. Po prerekanjih in iska- nju krivcev nismo našli gre- šnega kozla. Niti pri njih niti v. Citroen Koper. Zaradi njihovega nesram- nega in žaljivega obnašanja smo znoreli. Težko smo sploh dobili pisno potrdilo, da bodo vrata zamenjali z novi- mi, čeravno smo zahtevali nov avto. Toda zgodba še zdaleč ni končana. Spet smo morali v Rogaško Slatino. To- krat na zamenjavo vrat in hkrati prvi servis. Najbolj ža- lostno je, da nihče v naši pre- ljubi Sloveniji ni nič kriv, nič ne ve, nikomur ne moreš ni- česar dokazati. Zelo nas je šokiralo, da niti matična firma v Kopru kljub nekajkratnim khcem sploh ni reagirala. Zelo žalostno! No, dobila sva »na- domestni avto, star yugo«! Zdržal naju je le do križišča Kidričeve z Mariborsko, ko se je odlomil »auspuh«. Hrume- lo je, rožljalo, ljudje so se nasmihali, midva pa povsem rdeča, ko sva avto rinila skozi križišče. Pa so »Žgajnerji« de- jali, naj avto odpeljeva popra- vit na njihove stroške. Znova brez opravičila, hladno in ne- sramno ! »Nadomestni avto« je odpeljal po celi Mariborski k prvemu mehaniku. Iskrena hvala avtomehanični delavni- ci Košak d.o.o., ki je avto sprejela le zato, ker sva »Ci- troenovca«. Yugo na popravilu, berlingo v Rogaški, toda saj so nam ostale še noge. Po dveh dneh smo avto dobili nazaj. Spet be- sedna vojna, da avto dostavijo v Celje sami, kajti trdno sem bil odločen, da v Rogaško ne grem več. Zamenjali so vrata, žal pa niso zadeli nianse barve. Pa kaj bi bili malenkostni? Saj smo sami krivi! Zakaj pa ga nismo pregledali? Pa kaj če je niansa vrat druga, pa kaj če je bil avto manj vreden, še preden smo ga odpeljali! Pa se še vedno nismo rešili Citroen centra Žgajner. Po dveh mesecih so nam poslali račun za prvi servis. To pismo naj bo v poduk vsem bodočim kupcem, ki kupujejo nov avto. Ne želimo blatiti vseh prodajal- cev, vsem pa svetujemo pre- vidnost zlasti v Citroen centru Žgajner v Rogaški Slatini! S.E., Celje 0 ^ INFORMACIJE ■ ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 10.9.: Andreja NUNČIČ iz Šmarja - deklico, Vesna RUN- JAK iz Laškega - dečka, Erna KUMPERGER iz Šempetra - dečka, Sanela GUŠO iz Celja - dečka. Sanije BULLATOVCI iz Petrovč - deklico. 11.9.: Anica GORENAK iz Zreč - dečka, Jolanda RIHTER PIKL iz Žalca - dečka, Natalija ROGELŠEK iz Velenja - dečka. Jasmina VEZJAK iz Loč - deč- ka, Nurije MUSA iz Žalca - dečka. 12.9.: Tatjana KOŠTOMAJ iz Šentjurja - dečka. 13.9.: Viktorija JAVORNIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Milena LIPAVEC iz Rogaške Slatine - dečka, Brigita KOŠAK iz Celja - deklico, Martina LESJAK POVŠE iz Šmartnega -' deklico. Jelka GREGORC s Frankolovega - dečka, Clav- dia RABUZA iz Dobja - dečka, Marija POČIVAVŠEK iz Celja - deklico. Jasmina KADILNIK iz Slovenskih Konjic - deklico. 14.9.: Urška BANKO z Reči- ce pri Savinji - deklico, Marija CVETKO iz Podplata - dečka, Jožica BRGLEZ iz Loč - dekli- co, Mateja KUGLER iz Žalca - deklico, Jožica PRIMOŽIČ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Florjana ZAVRŠNIK SEMPRI- MOŽNIK z Vranskega - dekli- co, Darja TIMPRAN z Dobrne - deklico, Natalija JELEN s Ponikve - deklico. 15.9.: Sabina KLUKEJ iz Rimskih Toplic - deklico, Na- taša AZOLA iz Šoštanja - deč- ka. 16.9.: Majda STENOVEC iz Prebolda - deklico, Mojca MI- LOŠIČ iz Laškega - deklico, Sabina PINTAR iz Škofje vasi - dečka, Nataša OGRIZEK iz Podplata - dečka, Vesna liRO- VAT iz Stranic - dečka. POROKE Celje Poročila sta se: Aleš MA- JERLE iz Maribora in Matejka MARKOVIČ iz Celja. Zlato poroko sta sklenila: Martin in Genovefa PETRO- VIČ iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Vojko TER- ŽAN in Mateja ZUPANC iz Šentjurja. Velenje Poročili so se: Milan JE- LENKO in Ivanka ŽLEBNIK iz Velenja ter Peter ŽIŽMOND in Darja KNEZ iz Črnove. Žalec Poročila sta se: Marko ME- KLAV iz Dobriča in Milica VASLE iz Podvina pri Polzeli. SMRTI Celje Umrli so: Marija PUNGAR- ŠEK iz Celja, 66 let, Antonija REHAR z Lopate, 87 let, Milan PASARIČ iz Celja, 58 let, Milena KUUAD iz Celja, 66 let, Alojzij ZUPANC iz Zagrada, 91 let, Martin ŠPILAK iz Celja, 83 let, Ivana MAGLICA iz Celja, 79 let, Matilda PLAVČAK iz Sp. Sečo- vega, 77 let, Ana PREDOVNIK iz Radegunde, 72 let, Anton DEŽELAK iz Pongraca, 54 let, Klara KAČ iz Sp. Ložnice, 79 let, Jurij LESKOVŠEK iz Trnovelj pri Celju, 92 let, Kvirin KLENOV- ŠEK iz Celja, 80 let, Olga ZU- PANC iz Bistrice, 67 let. Angela ŠUSTER iz Celja, 91 let, Alojzij REBERNIK iz Celja, 67 let, Fran- čiška UČAKAR iz Arclina, 80 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Vladislav ŠKOR- NIK iz Šentjurja, 81 let in Zden- ka ZIMŠEK iz Celja, 51 let. Velenje Umrli so: Terezija DREV iz Topolšice, 86 let, Henrik SE- LES iz Levca, 56 let, Ludvik STROPNIK iz Velenja, Martin POTOČNIK iz Velenja, 50 let, Marija KLEMENČIČ iz Celja, 86 let, Martin HRASTNIK iz Slatine, 43 let. Žalec Umrli so: Mira ŽOHAR s Polzele, 43 let, Marija STER- NAD iz Rakovelj, 85 let, Anto- nija PAINKRET iz Zaloga pri Šempetru, 62 let, Marija ČAS iz Velenja, 80 let, Neža FLOR- JAN iz Pariželj, 92 let, Terezija AŽMAN iz Letuša, 86 let, Tin- ko KOLAR s Polzele, 36 let. Osnovna šola Štore bo vpisovala otroke, ki so rojeni leta 1993 in v januarju in februarju leta 1994 v 1. razred za šolsko leto 2000/2001. Vpis bo potekal od 27. do 30. septembra 1999 v pisarni socialne delavke, vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. V Osnovni šoli Štore poteka pouk samo v dopoldanskem času. Učenci imajo naslednje možnosti: - organiziran šolski prevoz v šolo, - vključitev v podaljšano bivanje na razredni stopnji do 15. ure, - v sodobno urejeni jedilnici možnost malice in kosila, - pouk angleščine že v 3. in 4. razredu, - vključitev v računalniške tečaje, - sodelovanje pri različnih športnih, raziskovalnih in drugih interesnih dejavnostih, - šola ima razvojni program, ki vključuje tudi 9-letno osnovno šolo. »Anka, Anka je...« je še slabotno spravila preko izsušenih ustnic starka in v tistem hipu že zagledala glorijo onostranstva. »Mati, o mati!« je brez solz v očeh jokala Anka. »Že dolgo sem čutil, da se poslavlja,« je žalostno govoril oče Ivo. »Zdaj vem, da je čakala samo nate.« Tako se je tiho, kot je živela, poslovila od življenja mati Mara in ko so jo tretjega dne dali k večnemu počitku, je gori v gozdu trikrat zadonela partizanska salva. Nihče ni nič spregovoril na glas, čeprav so vsi vaščani vedeli, da so puške počile v slovo mrtvi materi. Vse večji nemir je prineslo pomladno sonce tega leta med ljudi. Povsod se je čutilo, da prihaja konec vladavine teme in smrti. Ceste so bile polne ljudi in vozov, v katere so bili vpreženi izmučeni konji. Mnogi so morali bežati v strahu pred pravično kaznijo, ki so si jo zaslužili s svojimi dejanji med vojno. Večinoma so govorili hrvaški jezik in bolje se jim je bilo izogniti v velikem loku, kot pa se srečati z njim. »Vidiš, Peterček,« je govoril stari Ivo svojemu vnučku, »vedno moraš živeti pošteno in dostojno življenje, pa ti ni treba nikoli v strahu bežati pred pravico!« »Kaj pa je to, pravica, da se je toliko ljudi boji?« je presenetil bistri fantič z vprašanjem. »Veš, težko ti bom to povedal,« se je Ivo v zadregi praskal po sivi bradi. »Pravica vedno koraka ob zmagovalcih vojne in se zna zaradi ljudi, pijanih zmage, hitro spremeniti v hudo krivico!« »Prav nič vas ne razumem stari ata, raje še naprej štejva, koliko konjev stopa po cesti!« se je zamotil otrok. Ivo pa je zamišljeno gledal nesrečnike, ki so se v nepretrgani koloni valili po cesti v dolino. Vse je bilo pomešano med sabo - moški v vojaških oblekah, betežni starci in tudi ženske z malimi otroki so bile vmes. Ivo se je spomnil dneva, ko se je on sam s svojo družino pripeljal prav po tej cesti sem v Doljno vas. »Še nam je bilo tesno pri srcih tedaj, čeprav smo vedeli, da nas čaka novi dom. Le kaj danes čutijo ti siromaki, ki gredo kot brezglava čreda negotovi usodi naproti? Mnogi med njimi so si najbrž resnično zaslužili kazen za svoja dejanja, a tisti otroci, katerih jok slišim gor s ceste, so gotovo nedolžni. Prav je vprašal Peterček: Le kaj pomeni beseda pravica?« Zaman se je spraševal stari Ivo, da bi dognal pravi pomen te vzvišene besede. Od slehernega izmed preganjanih ljudi na cesti bi dobil drugačen odgovor, če bi jih povprašal po njihovi pravici in nazadnje bi se nabralo toliko resnic in pravic, kolikor je vseh nesrečnih duš na svetu. Le kdo bi potlej vedel, čigava je resnično prava? , »Prepustimo raje sodbo tistemu, za katerega v cerkvi sliši- mo, da bo pravičen sodnik!« je modro zaključil Ivo. »Prepričan pa sem, da se bo še on sam namučil, preden loči zrnje od plev!« Še nekaj dni in noči so bežali begunci pred grmenjem topov, ki se je bližalo gor s Hrvaške. Kar naenkrat pa se je kolona pretrgala in čez dan ali dva zatišja so se pojavile spodaj na cesti nove kolone. To so bile kolone zmagovalcev, ki so zdaj s pesmijo na ustih in ponosno dvignjenimi zastavami slavili svojo zmago. Predolgo je trajalo trpljenje, da bi mogli ljudje tistega majskega dneva 1945. leta zares verjeti, da je vsega hudega konec. »Oče, svoboda je prišla!« je navdušeno govoril komandant Stane, ko se je čez nekaj dni oglasil pri Osojnikovih. »Zdaj se nam ne bo treba več skrivati po gozdovih, zdaj je prišel naš čas!« »Kje pa je Anka, da se še ni nič oglasila doma?« je prekinila Franica zanosno Stanetovo govorjenje. »Saj res, kmalu bi pozabil ob vsem tem navdušenju nad svobodo, kaj mi je naročila Anka. Skupaj z našo četo je odšla v mesto, da bi na pristojnih uradih izvedela karkoli novega o svojem Petru, o katerem že dolgo ni dobila nobenega glasu.« »Se močno bojim, da ga nikoli več ne dobi!« je zagrenjeno pomislil Ivo. Anka se je tedaj resnično trudila v mestu, ki je vrvelo v zmagoslavju prvih svobodnih dni, po vseh svojih močeh karkoli izvedeti o svojemu pogrešanemu možu. Še vedno je v njej živela iskrica upanja, da se mu ni nič hudega primerilo in se v teh dneh zagotovo vrne domov. Hodila je z naslova na naslov, kamor so jo pošiljali uradni- ki. Nič ni opazila, da jo čudno gledajo in si med sabo pomenljivo prikimavajo, ko je pošteno vsakomur povedala, da išče moža, ki je bil pogrešan v nemški vojski, tam nekje pri Stalingradu. »Pojdi z menoj, tovarišica!« jo je s strogim glasom pozval svojo pisarno visok oficir, očitno doma nekje z juga. »Sedi!« ji je kratko ukazal in pričel prelagati velike kupf nekih seznamov. »Kako si rekla, da se piše tvoj mož?« je čez dolgo časa vprašal. »Peter, Peter Dolinar,« je z upanjem v glasu povedala »Tu imamo nemške sezname padlih pri Stalingradu,« ji jf brezosebno pojasnil in dalje obračal liste dolgega sezna ma. »Veliko so jih pospravili naši ruski prijatelji tam pri ten Stalingradu! Kako si že rekla, Peter, da Peter Dolinar je bil mei njimi! Vidiš tukaj je zapisano njegovo ime!« je pokazal n vrstico, v kateri je bilo zapisano ime njenega Petra, skupaj datumom in krajem smrti. Oficir je neobčutljivo pospravil seznam in skoraj porini opotekajočo se Anko ven iz pisarne. »Vedno so mi govorili, kako pravična je sovjetska vojska!« j v trenutkih žalosti in razočaranja neprevidno govorila Anfc »Pa prav tako kot vse druge vojske sveta ne zna drugega kc sejati smrt med ljudi!« »Kaj pa je iskal tisti tvoj Peter tam v Rusiji?« jo je strog' vprašal oficir. »Prisiljen je bil obleči nemško uniformo, uniform' sovražnikov! No, na koncu je pa le imel srečo, da je umrl zadet od krogle naših prijateljev!« je ironično izpovedal vso Petrovo tragedijo in hotela oditi proč s svojo boleči no. »A tako!« se je v vsej svoji velikosti stopil pred Anko oficir i' ji zaprl pot. »Ti bi rada povedala, da ni vojska naših zaveznike nič boljša kot vojska naših sovražnikov?« »Prav nič!« je odločno odgovorila. »Saj imajo vse vojsk sveta enega samega poveljnika, ki mu je ime Smrt!« Konec prvega del MALI OGLASI - INFORMACIJE \ 0 Ea! MALI OGLASI- INFORMACIJE F^li^^in^l MALI OGLASI ■ INFORMACIJE | Q m I INFORMACIJE | I KRONIKA I B Švicarsko mnenje dopušča obe skrajni možnosti nadaljevanje sojenja Kristijanu Kamenil(u v znamenju izvedenskega mnenja iz Švice - Sicromen prispevek »kronske priče« prejšnji teden m prva dva jni tega tedna se je na okrož- jgm sodišču v Celju nadalje- vala glavna obravnava zoper j(fistijana Kamenika, obto- ženega štirikratnega umora ( Tekačevem. Na sojenju, ki je je koncem avgusta (že jfugič) pričelo znova, so jlioraj vse priče govorile ena- jio kot doslej. Prvič je bil zaslišan Jože Kobale, od ka- ^rega se je na tem procesu ^liko pričakovalo. I Sredino nadaljevanje glavne )bravnave se je pričelo s pro- leduralnimi zapetljaji, ko sta agovornika po uradni dolž- losti, odvetnika Niko Praz- lik in Aleksander Cmok, od lenata zahtevala, da ju razre- ši, ker si je Kamenik za zasto- anje izbral odvetnico Marje- ico Nosan in z njima noče več »delovati. Senat je to zahtevo avrnil, zavrnil pa je tudi Ka- nenikovo zahtevo, da naj so- lisče namesto Praznika in Imoka imenuje Daniela Pla- linšca kot zagovornika po madni dolžnosti. Potem je od- N«iiica Nosanova sodišču oči- iild, da krši obdolženčevo us- arao pravico o svobodni izbi- li zagovornika, na to pa je okrožni državni tožilec Milaii Birsa ostro protestiral, rekoč: »Vse skupaj mi že prese- da...Več kot jasno je, da obdol- ženec zlorablja pravico do obrambe, osnovni motiv pa je zavlačevanje.« Da je z nači- nom, ko obdolženec lahko po nili volji odpušča in si izbira love in nove zagovornike, že 'prašljiva avtoriteta tega so- lišča, je še poudaril tožilec. Kamenikova obramba se od 'onedeljka dalje pojavlja v za- sedbi: nekdanji (skupaj z od- vetnikom Dragom Demšarjem %uščeni) in zdaj spet najeti odvetnik Daniel Planinšec ter ^govornik po uradni dolžno- sti Niko Praznik, ki ga sodišče (skupaj z Aleksandrom Cmo- •^oni, ki pa ga na obravnavah "'več), ni hotelo razrešiti. Sredina glavna obravnava ^^ je nadaljevala s prebira- "j^nri Katnenikovih doseda- ''lih izpovedb in z zaslišanjem pri čemer je Kamenik •^■■azniku prepovedal, da bi ^čam zastavljal vprašanja, f^^e: Anton, Zvonko in Ro- ^rt Poharc, Ivan Anderlič, galija Romih, Viijko Stra- Leopold Tramšek, Vik- Mrkša, in Krešo Leskovar ° govorili enako kot na dose- ^■^jih zaslišanjih, pričevanji v sredo nekoliko dopolnila Jiroma spremenila le Bogo- Poharc in Franc Škrabl. %rc je dejal, da zdaj ni več I^Ho prepričan, da je videl I^Jienika pri Škrablu v njego- ^j^elavnici, Škrabl pa je zatr- j;^' da je Poharc pri njem videl f^r^ca Salobirja mlajšega iz j '^^iurja in ne Kamenika, ki >„Po Škrablovi oceni Salobirju podoben. Na glavni obravnavi, ki se je nadaljevala v četrtek, je sodiš- če zaslišalo vrsto prič, ki so odgovarjale na vprašanja okrožnega državnega tožilca in predsednica senata sodnice Ingrid Lešnik ter treh Kame- nikovih zagovornikov. Sodiš- če je v nadaljevanju glavne obravnave naprej zaslišalo kriminalista celjske Policijske uprave Milana Vogrinca in Borisa Potočnika, ki sta sode- lovala pri hišni preiskavi pri Kristijanu Kameniku, ko so preiskovalci našli in zasegli športne copate, materialni do- kaz, ki Kamenika najbolj bre- meni, saj so, kot je znano, našli odtise teh copat na več mestih na kraju zločina. Kri- minalista v četrtek nista pove- dala nič novega, sta pa zago- vornika Praznik in Planinšec protestirala na odgovore Bori- sa Potočnika, ki je na njuna vprašanja praviloma odgovar- jal z »ne vem« ali »se ne spom- nim«. Od sodišča sta zahteva- la, naj Potočnika denarno kaz- nuje ali celo zapre, če se ne poboljša, kar pa je senat zavr- nil. Sicer pa sta zagovornika obdolženca kriminalistoma postavljala vprašanja, ki so namigovala, da je bila hišna preiskava nezakonito izvede- na. Pri dosedanjih izpovedbah sta vztrajala tudi Janko Pete- linšek in Franc Falnoga, ki sta bila kot priči navzoča pri hišni preiskavi v Kameniko- vem stanovanju. .Priče Simo- na Leskovar, Robert in Mile- na Leskovar in Boštjan Ko- lar, vsi obdolženčevi sorodni- ki, so tudi v četrtek usklajeno opisovali dogajanje na dan zločina, ko naj bi bil Kristijan Kamenik pri njih doma v Brez- ju. Priče so z enotnimi odgo- vori obtoženemu zagotovile alibi, tožilec Birsa pa je Simo- no Leskovar vprašal, ali ji je znano, da bi se bil (kmalu po zločinu) kdo pogovarjal z no- vinarji o alibiju za Kamenika. Priča je odgovorila, da se tega ne spominja, potem pa je toži- lec senatu pokazal fotokopijo časopisnega članka, objavlje- nega v reviji Mag. V tem član- ku je eden izmed Kameniko- vih sorodnikov izjavil, da »so se sorodniki kasneje spomnih, kje je bil Kamenik in da je o tem pripravljen tudi pričati na sodišču.« Članek je bil objav- ljen že 7. maja predlani, torej dva dni pred tem, ko je Kame- nik v svojem zagovoru prvič omenil svoj alibi, obisk pri sorodnikih v Brezju. V petek je sodišče zaslišalo Bruna Šentjurca, ki je sodelo- val pri izdelavi laserskih mer- kov in nosilcev zanje, ko je občasno delal v zasebni delav- nici Abram v Hrastniku, kjer je Kamenik naročil izdelavo laserskih merkov. V zvezi z naročili in izdelavo orožja in naprav sta pričala tudi Peter Ahlin in vztrajala pri tem, kar sta že povedala na prejšnjih obravnavah, nič novega pa ni povedal tudi podjetnik Stani- slav Abram. Priča Anton An- celj je kot strokovnjak puškar- ske stroke ponovil, kar je že povedal v zvezi z lastnostmi pri hišni preiskave zaseženega laserskega merka ter krogel in tulcev, najdenih na kraju zlo- čina. V petek je nastopila tudi pri- ča, ko jo je predlagalo tožils- tvo, Jože Kobale iz Zgornje Polskave, ki je bil nekaj časa v priporu skupaj z Kamenikom, sicer pa je bil njegov znanec. Na začetku zaslišanja je pre- bral kratko izjavo: »Ker sem bil v zvezi s to zadevo že fizično napaden in pretepen in ker so mi neznane osebe po telefonu večkrat, včasih nekaj- krat dnevno in tudi ponoči, grozile da bom fizično likvidi- ran, prav tako moja mama in da mi bodo razstrelili hišo, v tej zadevi ne bom pričal, ker se bojim navedenih posledic, ker se bojim za svoje življenje in premoženje...« Na vpraša- nje tožilca, kdaj so mu nazad- nje grozili, je Kobale odgovo- ril: »Še danes zjutraj,« potem pa se je obrnil proti Kameni- kovi materi in ostalim sorod- nikom v dvorani in glasno de- jal: »Kar izvolite, familija Ka- menik!« Na vprašanja tožilca in predsednice senata Kobale ni hotel odgovarjati. Na Kame- nikovo mater Marijo Kamenik se je obrnil tudi na hodniku pred razpravno dvorano in jo glasno opozoril, naj ne pošilja več nikogar k njemu. V petek je sodišče zaslišalo tudi sodnico Barbaro Žumer Kune, ki je bila kot strokovna sodelavka sodišča prisotna, ko so kriminalisti v celjskih Za- porih zasliševali pripornika Kobaleta. Kot priča je sodnica povedala, da sta se (kot je med zaslišanjem v zaporu pripove- doval Kobale) Kamenik in Ko- bale srečala prvič v hotelu Dravinja v Slovenskih Konji- cah, kjer ga je Kamenik poba- ral, če bi hotel sodelovati z njim pri izpeljavi nekega po- sla v bližini Rogaške Slatine in da namerava okrasti premož- na starejša človeka in se tako dokopati do zlatnine in denar- ja. In da bo, če bo potrebno, pri tem »spustiti tudi kakšen šus«. Kobale ji je v zaporu še povedal, da je Kamenikov predlog zavrnil, ker se odprav- lja v Švico in da ga tudi sicer takšen posel ne zanima. Ko sta se Kamenik in Kobale sre- čala drugič, pa naj bi se Kame- nik Kobaletu pohvalil, da je posel že izpeljal in da je bil zelo donosen, pri tem pa ga je zanimala cena zlata na trgu. Priča je še povedala, da je Kobale med njenim obiskom v zaporu deloval prepričljivo in samozavestno. Slišali smo tu- di, da je bil Kobale pri drugem obisku kriminalistov v Zapo- rih pripravljen pričati pod po- gojem, da se mu odpravi pri- por. Tretje srečanje med Ka- menikom in Kobaletom je bilo v Zaporih v Celju, kjer sta bila oba kot obdolženca. Takrat naj bi Kamenik Kobaletu po- vedal, da je bilo to v Tekače- vem, obenem pa naj bi mu dal vedeti, da je zločin storil on. . V ponedeljek so bili zasliša- ni izvedenci, ki pa niso pove- dali nič novega ali bistvenega za nadaljnji postopek. Izve- denca sodnomedicinske stro- ke, doktorja Alfred Šešerko in Jože Balažic sta govorila o vzrokih smrti žrtev zločina v Tekačevem. Izvedenec Šešer- ko je dejal, da je pet strelov povzročilo 4 smrtne poškodbe in da v svoji dolgoletni praksi še ni bil priča tolikšni preciz- nosti. Da gre za veščega strel- ca, »likvidatorja«, je pripom- nil. Pričal je še izvedenec PTT stroke" Aleš Tavčar, ki je po- novil izsledke glede pokritosti območja Rogaške Slatine, Te- kačevega in Brezja s signalom gsm ter postregel s spiskom klicev, strokovnjak balist Mar- jan Pecelj pa je ponovil, da so bili vsi najdeni naboji izstre- ljeni iz istega orožja, iz prede- lane pištole Makarov. Priča Ja- sna Gačnikar je vnovič pove- dala, da je Kameniku res pro- dala drage športne copate Ni- ke, a da to niso bih tisti copati, ki so bili obdolžencu zaseženi med hišno preiskavo. Torkova glavna obravnava se je začela z zahtevo zagovor- nikov Nika Praznika in Danie- la Planinšca, da se iz sodnega spisa izločijo vse listine, na katerih sta podpisana sodna izvedenca Marjan Stanislav Puc in Ervin Drašler. Predsed- nica je na to predstavila vsebi- no poročila, ki so ga, na zahte- vo obrambe in po naročilu so- dišča, izdelah v inštitutu za kriminologijo pri pravni fakul- teti Univerze v Laussanu v Švi- ci. Poročilo sta pripravila dva visoka strokovnjaka inštituta, ki sta imela nalogo izdelati primerjalno analizo sledi obu- val, najdenih na kraju zločina v Tekačevem z odtisi podplata zaseženih športnih copat. Iz zaključkov poročila sledi, da odtisi za primerjalno analizo lahko ustrezajo vzorcu pod- plata copat Nike Air Max, da dva odtisa lahko ustrezata de- snemu podplatu zaseženega copata omenjene znamke in da se trije odtisi na odlitku lahko povežejo s podplatom levega zaseženega copata. »Zveza obstaja na nivoju splo- šnega vzorca, velikosti in obrabe. Zaradi redkosti teh kombiniranih značilnosti je ta dokaz močno v prid, da so odtise povzročili prav zaseže- ni copati.« Avtorji analize pa (med drugim) opozarjajo tudi na pomembno razliko, ki bi lahko pomenila tudi izključi- tev tega copata kot povzročite- lja odtisa... »Večina odtisov je delnih in ne morejo indicirati specifičnega položaja ah ak- tivnosti osebe, ki je pustila odtise, razen za en odtis na odlitku, ki prikazuje celoten odtis prstnega dela levega co- pata, vključno z osnovo prst- nega področja. Očitna prisot- nost konice nakazuje na kle- čeči položaj,« je še zapisano v zaključkih strokovnjakov. Švi- carsko mnenje si, takšno kot je, lahko kot ugodnega tolma- čita obe strani, tako obtožba kot obramba. V nadaljevanju je bil kot priča ponovno zasUšan izve- denec Marjan Stanislav Puc, nekdanji delavec Centra za kriminalistično tehnične prei- skave pri Ministrstvu za no- tranje zadeve in od leta 1986 stalni sodni izvedenec za sle- di. Pucu obramba že od vsega začetka sojenja odreka stro- kovnost, predvsem pa pri- mernost. Pri tem se sklicuje na sodbo ustavnega sodišča, ki pravi, "da sodni izvedenec ne more biti oseba, ki je ka- kor koli povezana z organi pregona. Predsednica senata je na ta očitek postregla s sodbo Vrhovnega sodišča, ki pa to možnost dopušča. Na očitke na račun izvedenca je tožilec Birsa pripomnil, da o tem, aU je nekdo lahko izve- denec ali ne, odloča država Slovenija, ki sodnega izve- denca določi na osnovi stro- kovnosti in poštenosti in ki ga zaveže s sodno prisego, ta pa lahko vodi tudi do kazenske odgovornosti.« Če iz spisa izvzamemo vse listine, kate- rih avtor je izvedenec Puc, potem mu odvzamemo vse kvalifikacije,« je senat opozo- ril državni tožilec. Sodišče je zahtevo obrambe po izloči- tvah listin izvedencev Puca in Drašlerja zavrnilo kot neute- meljeno. Sicer pa je zagovor- nik Planinšec izvedencu Pucu postavljal številna vprašanje glede načina njegovega dela, uporabe in lastnosti posa- meznih materialov, fotograf- skih značilnosti in ostalih po- drobnosti pri izdelavi stro- kovnega mnenja. To mnenje vključuje tudi domnevo, da je storilec v določenem trenut- ku in v določeni okoliščini, ko je streljal, klečal, na kleleč položaj pa nakazujeta tudi strokovnjaka iz Švice. Da pa bi izvedenec Puc lahko na naslednji obravnavi primerjal izsledke iz svoje analize z iz- sledki, ki so jih navedli stro- kovnjaki iz švicarskega inštu- tuta ter posamezne primerja- ve komentiral, mu je sodišče dalo teden dni časa, da si ogleda mnenje, ki je prispelo iz Švice in se do njega oprede- li. Kamenikova zagovornika sta na torkovi glavni obravna- vi zahtevala neposredno za- slišanje švicarskih izveden- cev in neposredno soočenje švicarskih avtorjev poročila z izvedencem Pucom. Glavna obravnava se bo nadaljevala 29. in 30. septembra. MARJELAAGREŽ Štirje ranjeni Na regionalni cesti v naselju Spodnja Rečica se je, v torek 21. septembra ob 15. uri, pripetila nesreča, v kateri so bile štiri osebe hudo ranjene, gmotna škoda na vozilih pa znaša približno milijon 100 tisoč tolarjev. Franc P. (74) iz Nizke je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Pobrežja proti križišču z regionalno cesto. V tem križišču je zavil v levo in presekal pot vozniku tovornja- ka, 25-letnemu Dejanu N. iz Spodnjega Gaja (Ptuj), ki je pripeljal po regionalni cesti iz smeri Ljubnega. Voznik tovornjaka se je umikal v levo, a je kljub temu s sprednjim delom vozila najprej trčil v vozilo Franca P., nato pa še v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je iz mozirske smeri vozil 29-letni Bernard Š. iz Tera. V nesreči so se hudo telesno poškodovali voznik Bernard Š. in njegove sopotnice, 23-letna Rosanda Š., triletna Bernarda Š. in 81-letna Antonije T., vse iz Tera. • M.A. Požar v Cinkarni v torek, 21. septembra okoli 17.15 ure, je zagorelo v prostorih Cinkarne v Celju, v starem delu na Kidričevi ulici. Ogenj so poklicni gasilci kmalu lokalizirali in pogasili. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je do požara po vsej verjetnosti prišlo med demontažo železne cevi in rezanja z avtogeno napravo. Delci raztaljenega železa so se razprših skozi okno v notranjost skladišča, kjer sta pričeli tleti lesena in plastična embalaža uskladiščenega titanovega dioksida. Zaradi stika z dimom, vodo in sajami, je na titanovem dioksidu nastalo za okoli 10 milijonov tolarjev gmotne škode. M.A. Tatvine na MOS v torek, 14. septembra je nekdo kradel v hali L, kjer je z mize na razstavnem prostoru podjetja MSA ukradel brezžič- ni telefon Phihps. Samostojna podjetnica Saša Z. je oškodo- vana za okoli 40 tisoč tolarjev. V sredo, 15. septembra okoli 11.30 ure, je nekdo kradel v hali M. Vlomil je v izložbo podjetja LE Tehnika iz Kranja in ukradel 2 GSM aparata. Eden je modri panasonic, drugi je rdeči ma- xon. Podjetje je oškodovano za okoli 90 tisoč tolarjev. V četrtek, 16. septembra okoli poldneva, je neznani storilec kradel v hali L. Z raz- stavnega prostora razstavljav- ca Leonharda M. iz Avstrije, je ukradel prenosni računalnik Compaq, tip Presario, črne barve. Lastnik je oškodovan za okoli 500 tisoč tolarjev. V noči na 18. september si je neznani storilec na sejemski stojnici prisvojil dve usnjeni jakni, lastnico Nevenko P. iz Divače pa oškodoval za 88 ti- soč tolarjev. GSM iz Mobitela Neznani storilec je minulo soboto prišel v prostore pro- dajalne Mobitel na Šaleški ce- sti v Velenju in izza prodajne- ga pulta sunil prenosni GSM aparat Nokia. Podjetje Mobi- tel d.d. je oškodovano za 70 tisoč tolarjev. m\ KRONIKA -IliMliMti Dekle krivo detomora Dve leti po dogodku zgodba o mrtvem novorojenčku tudi na sodišču Na sodišču v Slovenskih Konjicah je minuli petek po- tekala obravnava zoper 24- letno Natašo Kvac iz Gorenja nad Zrečami, ki je bila že drugič spoznana za krivo kaznivega dejanja - detomo- ra. Dekle je oktobra leta 1997 rodila na podstrešju stano- vanjske hiše na Gorenju, kjer sicer živi s stricem. Nosečnost je ves čas prikrivala, zanjo ni povedala niti materi niti v službi, kjer je bila zaposlena kot slaščičarka. Na dan poro- da je - potem ko je začutila popadke - v popoldanskih urah odšla na podstrešje in tam rodila. Na sodišču se je obdolženka zagovarjala kar sama. Ves čas je trdila, da je rodila stoje, da je pri tem izgubila mnogo krvi in da je takoj nato padla v nezavest. Ni slišala, da bi otrok zajokal, ni se ga niti dotaknila. Ko se je po nekaj urah spet zavedla, je odšla v stanovanje, se uredila in nato legla k počitku. Šele naslednje jutro se je vrnila na podstrešje pogledat, kaj je z novorojenč- kom. Ker ni kazal znakov živ- ljenja, ga je položila v karton- sko škatlo, jo večkrat zavila, prekrila z blazino in potisnila v kot na podstrešju. Sama pa se je napotila v konjiški zdravstveni dom na pregled k ginekologu, češ, da krvavi. Od tam so jo napotili v celjsko bolnišnico, kjer pa so po prei- skavah kmalu ugotovili, da ni šlo le za spontani splav (trdila je, da je plod padel v stranišč- no školjko), ampak da je mla- denka rodila. Tudi v bolnišnici je še vedno zanikala porod, zato so zadevo prijavili polici- ji- Državni tožilec Marjan Tr- bovšek je Nataši Kvac v obtož- nici očital, da je vzela življenje svojemu otroku, ko je sedme- ga oktobra 1997 na podstrešju rodila živega otroka in ga pu- stila brez nujne pomoči, da se je zadušil, in s tem storila kaznivo dejanje. Tožilec je za- trjeval, da je dekle ves čas prikrivalo nosečnost in se ni pripravilo na rojstvo. Na vpra- šanje, ali je imela doma kaj pripravljeno za porod, je deja- la: »Kupila sem enega pajaca.« Kaj se je v resnici zgodilo, bo ostalo znano le dekletu sa- memu. Na sodišču so ji na- mreč predočili izvedensko mnenje, v katerem je bilo ugo- tovljeno, da je bil otrok rojen zdrav, sposoben za življenje, a da je živel le kratek čas po rojstvu. Pri obdukciji telesca niso našli nobenih udarnin, ki bi zagotovo nastale, če bi ob rojstvu otrok padel na tla. Za- to pa so izvedenci odkrili drobcene poškodbe na ustni- ci, zaradi katerih dopuščajo možnost, da bi bil zadušen. Lahko pa bi nastale tudi pri porodu. Na sodišču je pričal tudi gi- nekolog, ki je med drugim za- trdil, da je ženska po porodu pri zavesti. Skrajno redko se zgodi, da pri tem izgubi za- vest, in sicer le, kadar gre za bolezen. Vendar se bolezen zdravi, ob rednih pregledih ob nosečnosti in ob običajnem porodu v bolnišnicah možno- sti nezavesti skorajda ni. Na vprašanje, koliko časa lahko novorojenček preživi brez os- krbe, pa ginekolog ni vedel povedati natančno. Na to na- mreč vpliva več okoliščin: lah- ko pride do podhladitve, za- dušitve... Po vseh znanih ugotovitvah in okoliščinah sodišče ni ver- jelo dekletovi zgodbi. Spozna- lo jo je za krivo storitve deto- mora, tokrat že drugič. Za kaznivo dejanje ji je prisodilo dve leti zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. Zagotovo pa bo dekletu iz Gorenja nad Zrečami ostala dosti večja ka- zen, je ob koncu menila sod- nica, saj jo bo dogodek sprem- ljal vse življenje. _ _ B.P. gorelo je... Prevroča žarnica V torek, 14. septembra dopoldne, je zagorelo na balkonu stanovanjske hiše Ivana Š. v Zadobrovi pri Ce- lju. Požar je nastal zaradi tlenja balkonskega lesenega opaža oziroma nanj pritrjene žarni- ce. Ogenj so pogasili celjski poklicni gasilci in gasilci iz Škofje vasi. Gmotna škoda znaša približno 300 tisoč to- larjev. Vnela se je meglenka V nedeljo, 19. septembra kmalu po 3. uri, je nastal požar na osebnem avtomobi- lu Renault 19. Lastnica Irena T. iz Sloven- skih Konjic se je zgodaj zju- traj pripeljala domov, takrat pa se je na vozilu vnela me- glenka. Ogenj se je razširil pod pokrov motorja in na mo- tor. Požar so pogasih gasilci iz Slovenskih Konjic, gmotna škoda pa znaša okoli 200 ti- soč tolarjev. Kratek Stik V nedeljo, 19. septembra pol ure po polnoči, je zagore- lo na gospodarskem poslop- ju Emilije K. v Šmartnem v Rožni dolini. Goreti je pričelo na pod- strešju gospodarskega poslop- ja, kjer je bilo za okoh 30 vozov sena ter kmetijska me- nočne cvetke • v četrtek, 16. septembra zvečer je bilo treba umirjati strasti v stanovanju na Milčin- skega ulici, kjer je Gorazd raz- grajal, razbijal ter uničeval steklo in pohištvo. • V petek, 17. septembra sta bila javni red in mir kršena v Mustang baru, kjer so se nes- podobno obnašali Igor, Bošt- jan in Gorazd. Mladeniči so tudi žalili natakarico, niso ho- teli plačati, kar so zapili, za krono vsega pa so se še stepli z redarjem. • V Čreškovi je Rudi tepel Mileno. To se je dogajalo v petek popoldne. • Prestrašena ženska je v petek zvečer prijavila, da do- ma v Lembergu razgraja Franc in grozi očetu, materi in njej. • V soboto kmalu po polno- či so se pred gostinskim lo- kalom na Kocenovi živalsko drli Nenad, Sebastjan in Mar- ko. • V soboto ob dveh je bila potrebna policijska interven- cija v diskaču Jungle. Tam sta se sprla in stepla Smiljan in Gregor, potem pa sta v spor posegla Ivan in Robert. Med prerivanjem in drenjem je Ivan tako močno udaril Gregorja, da so ga morali pe- ljali v bolnišnico. Roberta in Ivana so peljali na policijo, od tam pa je znano le to, da je Robert grdo žalil može po- stave. M.A. hanizacija. Govedo so iz čega poslopja rešili dornaf| požar pa so pogasili gajj poklicne brigade iz Celja gasilci iz okoliških društ Gmotna škoda znaša okoii milijonov tolarjev, kriminj sti pa so ugotovili, da je poj povzročil kratek stik na eli trični napeljavi. Je bil požig? V nedeljo, 19. septenil okoli 19. ure, je zagorelo brunarici na Dobrovljah. Brunarica, vehkosti 3x4 n tre, je last osmih lovcev lovs družine iz Braslovč. Ogenj objekt v celoti uničil, tako gmotna škoda znaša okoli 2 tisoč tolarjev. Ker obsti sum, da je požar nekdo p( taknil, kriminalisti nadaljuji preiskavo. M, Obglavljena svetnika v četrtek, 16. septembra, je vsem znan konjiški poseb- než z dolgo palico odbil glavi svetnikoma na kužnem ozi- roma Florijanovem zname- nju v središču Slovenskih Konjic, nad potokom Ribni- ca. Storilca so kmalu spusti- li, čaka pa ga še srečanje s sodnikom za prekrške. Florijanovo znamenje, poseb- nost konjiškega Starega trga, je baročni spomenik iz leta 1738 in ga je izdelal kipar Franc Zamlik. V središču stoji sveti Florijan, okoli njega pa so sveti Jurij, sveti Frančišek Ksaver, sveti Rok in sveti Janez Nepomuk. Poškodovano baročno zna- menje so si že ogledali stro- kovnjaki iz celjskega zavoda za varovanje naravne in kul- turne dediščine in ugotovili, da so poškodbe hude. Če po- novna pritrditev glav ne bo mogoča, bodo cel spomenik na novo odlili in kopijo posta- vili na isto mesto, original pa v muzej ali kam drugam. PP, Foto: SHERPA 13 metrov globoko v smrt v petek, 17. septembra okoli 14.20 ure, se je v Šmartnem ob Paki pripetila smrtna delovna nesreča. Takrat je na strehi večstanovanjske zgradbe delal 31-letni Franc K. iz Gavc. Naenkrat se mu je pod nogami zlomila prečna letev, zato je omahnil trinajst metrov globoko in padel na betonska tla. Poškodbe so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegel. M.A. I KRONIKA "1Q pogin rib v Palci in Savinji občani Šoštanja so 15. sep- i^bra dopoldne zaznali po- Življa v reki Paki. Pri ogle- ju kraja pogina so preiskoval- ' j ugotovili, da je poginilo Lii 100 rib, gmotno škodo L so ocenili na približno 50 tolarjev. Povzročitelja i„esnaženja reke oziroma po- zida ni bilo mogoče ugotoviti, pan kasneje, torej v četrtek ^er, pa so na poginule ribe v ^Savinji opozorili tudi občani ^območju Griž. Poginule ribe pbile v reki vse od izliva Pake v ^\injo (v Letušu) pa do Griž. pii ogledu je bilo ugotovljeno, a je poginilo precej rib, vendar jradi teme ni bilo mogoče ugo- 0 števila. Povzročitelja one- naženja tudi še niso ugotovili, bstaja pa možnost, da je vzrok povezan z onesnaženjem Pake v Šoštanju prejšnji dan,« so sporo- čili s Policijske uprave Celje. O količini rib, ki naj bi pogini- la v Paki in kasneje v Savinji, krožijo različne številke - ribiči govorijo o 6 tonah pomorjenih rib, drugi pa pravijo, da številka nikakor ne more biti tako viso- ka. Včeraj naj bi v velenjskem Ericu - inštitutu za ekološke raziskave dokončno analizirali vzorce vode, o raziskavah pa bodo, kakor je napovedal direk- tor Erica mag. Franc Avberšek, obvestili tudi javnost. »Lahko rečem, da bomo prišli blizu problema, vendar bomo samo posredovali podatke, krivca pa naj iščejo za to pristojni,« je pojasnil Avberšek. M.A., US, Foto: T.T; L.O. Izteklo kurilno olje v dneh od 16. do 18. septembra je prišlo do iz- tekanja kurilnega olja iz stanovanjske hiše Janka K. v Košnici. Na kraju so preiskovalci ugotovili, da je popustil zvar na cisterni, zato je sko- zi podložni beton v zemljo poniknilo okoli 5 tisoč li- trov kurilnega olja. Olje je iztekalo tudi v hudourniški potok, ki teče proti Liscam in se izliva v Savinjo,%ato so celjski poklicni gasilci ob izlivu potoka v Savinjo namestili pivnike. Morebit- ne hujše posledice za živelj in okolje pristojne službe še ugotavljajo. M.A. Poginule ribe v Paki. Predsednik RD Šempeter Zdenko Mak s poginulimi ribami. Radarji bodo • v petek, 24. septembra dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju; • v sbboto, 25. septembra popoldne na območju Slovenskih Konjic in Žalca; • v nedeljo, 26. septembra popoldne na območju Laškega in 'logaške Slatine; • v ponedeljek, 27. septembra dopoldne na območju Mozir- ja in Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Velenja in Slovenskih Konjic; • v torek, 28. septembra dopoldne na območju Žalca in ^škega, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; • v sredo, 29. septembra dopoldne na območju Slovenskih 'Konjic in Velenja, popoldne pa na območju Šentjurja pri ^u in Mozirja ter ^ četrtek, 30. septembra dopoldne na območju Žalca in 'logaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega. Laserski merilnik hitrosti bo v času od 23. septembra do 4. oktobra pogosteje nameščen na območju Celja in Šmarja pri Jelšah. prometne nezgode Trčenje V križišču Na regionalni cesti zunaj naselja Latkova vas se je, v četrtek 16, septembra do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, na vozilih pa je škode za okoli 600 tisoč tolarjev. David M. (19) iz Svetega Lovrenca je vozil tovorno vo- zilo po regionalni cesti iz sme- ri Dolenje vasi proti regionalni cesti Vransko- Žalec. V križiš- ču z omenjeno cesto je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del osebnega avtomo- bila, ki ga je pred njim vozila 45-letna Ana L. iz Žalca in ki je v nesreči utrpela hude telesne poškodbe. Smrtna v Letušu Na regionalni cesti zunaj naselja Letuš se je, v petek 17. septembra popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Boštjan S. (24) iz Bočne je vozil tovorno vozilo po regio- nalni cesti iz smeri naselja Le- tuš proti Mozirju. Zunaj nase- lja Letuš je v blagem desnem preglednem ovinku dohitel kmetijski traktor s samonakla- dalko, ki ga je -vozil 42-letni Martin H. iz Slatine (Velenje). Pri prehitevanju je tovorno vo- zilo, z dvigalom za nakladanje lesa, zadelo v levi del samona- kladalke, zaradi česar sta obe vozili zapeljali z vozišča de- sno. Traktor se je prevrnil na streho, tovorno vozilo, nalo- ženo s hlodovino, pa je s sprednjimi kolesi prevozilo traktor, ki je bil zagozden pod tovornjakom. Pod tovornja- kom sta ostala tudi voznik traktorja, ki je poškodbam na kraju nesreče podlegel, in so- potnica na traktorju, 35-letna Brigita H. iz Slatine, ki je utr- pela hude telesne poškodbe. Smrtno trčenje na avtocesti Na avtocesti A-1 zunaj na- selja Arja vas se je, v petek 17. septembra zvečer, pripe- tila smrtna nesreča. Primož O. (31) iz Kranja je vozil osebni avtomobil po av- tocesti iz smeri Arje vasi proti Šempetru. Zunaj naselja Arja vas je na ravnem delu vozišča dohitel voznika tovornega av- tomobila, 26-letnega Boltjana P. iz Šmartnega ob Paki, in potem s sprednjim delom silo- vito trčil v zadnji del tovornja- ka. Po trčenju je osebni avto- mobil odbilo naprej v zaščitno ograjo, nato pa se je prevrnilo na streho in obstalo na voziš- ču. Zadnji del tovornjaka je v nadaljevanju nesreče zaneslo na prehitevalni pas, po kate- rem je tedaj pripeljal 34-letni Jože R. in trčil vanj. Voznik Primož O. je utrpel tako hude poškodbe, da je v bolnišnici v nočnih urah umrl. Vozila ni obvladal Na glavni cesti zunaj nase- lja Senovica se je, v petek 18. septembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ra- njeni dve osebi, ena huje. Gmotna škoda na vozilu zna- ša približno 100 tisoč tolar- jev. Ivko K. (38) iz Celja, ki začasno živi v Italiji, je vozil osebni avtomobil iz smeri Šentvida proti Šmarju pri Jel- šah. Ko je zunaj naselja Se- novica pripeljal po klancu navzgor in zavil v desni ne- pregledni ovinek, vozila ni mogel več obvladovati, zato je zapeljal na nasprotni voz- ni pas ter tam zdrsnil na tra- vo. Ko je bil spet na vozišču, ga je obrnilo za 90 'Stopinj, potem pa je s sprednjim de- lom vozila končal v jarku in tam trčil v nabrežino. V ne- sreči je hude telesne poškod- be utrpel 34-letni sopotnik Anton V. iz Studenc pri Žal- cu, voznik Ivko K. pa je bil lažje ranjen. M.A. ES i ZAMIMIVOSII ^ ll.'t'1'ilH'ini Celjan, ki uči Ljubljano dobro piti Pa se je, po dolgem času, spet en Celjan okitil s slavo vrhunskega poznavalca naj- bolj žlahtne kapljice. To je Drago Medved, ki so ga v začetku tedna opazili na Ple- terskem vrhu, obdanega s slastnimi vinskimi jagodami sorte chardoney, kako je raz- mišljal o slastnih jedeh, ki so jih pripravljali v kuhinji sa- mostana Pleterje. Kuhali so jih zanj, saj se je Drago pripravljal na pisanje reportaže o samostanskih je- deh in o njihovih, daleč nao- koli znanih pijačah, od pleter- skega brinjevca, sadjevca, pa do žlahtne vinske kapljice. Drago Medved je v nekaj letih postal vrhunski poznavalec dobre^ kapljice, monografija Šampanjec je že njegova četr- ta knjiga o vinu. Tokrat jo je izdal v založbi Rokus, to je v tisti založbi, ki skupaj z direk- torjem Rokom Kvaternikom, mlajšim podjetnikom, skrbi tudi za poslovna darila. Tisti dan, ko je Drago Med- ved predstavljal svojo knjigo, je prišlo na predstavitev kar dvesto gostov, ki so pokušali in to po večkrat, sedem vrst slovenskih penečih vin. Očit- no pa je Drago čisto po celjsko trmast in kljub temu, da se, vsaj kar "se vina tiče, Ljubljan- čanov vehko ne prime, ne vrže puške v koruzo. Tako je sesta- vil za restavracijo Rotovž naj- bolj obsežno slovensko vinsko karto, v restavraciji so ta vina celo nabavili, potem pa... Zadnjič, ko je hotel Slon od- piral svojo restavracijo Ljublja- na, je bil tam tudi znani ljub- ljanski gostinec Edo Smuk, ki je dejal, da se je promet v Rotov- žu močno zmanjšal, odkar je on odšel od tam. Pomeni, da se je Drago zaman trudil in zaman sestavljal fantastično vinsko karto, kajti Ljubljančani raje pi- jejo pivo. Dejstvo je, da pivo ne more biti nikoli tako drago, kot je drago vino v ljubljanskih go- stilnah. Kot da bi bilo resnično iz zlata. Tudi v dokaj bogatem prestolnem mestu ni veliko ta- kih, ki so pripravljeni za koza- rec ali dva žlahtne kapljice od- šteti nekaj tisočakov. Res pa je, da je veliko takih, ki so pripravljeni odšteti dva tisoč mark za članarino v no- vem elitnem rekreacijskem klubu Millenium v Blagovno trgovskem centru, potem pa še drago plačati ure tenisa ali savne ali fitnesa. Klub je bil že dva meseca pred otvoritvijo za celo leto razprodan, toda to je klub, ne pa vino. Nikoli ni namreč slišati, da bi se kakšen novopečeni podjetnik bahal, da je kupil vino za tri tisoč tolarjev, ker bi ga vsi gledali kot čudaka, ne pa kot velikega frajerja, medtem ko pomeni to, da bo on igral v novem klubu, priznanje, da sodi med ljubljansko elito. Zlate pa so, tako je videti, v Ljubljani tudi ribe. Pa smo se nedolgo tega čudih, da so se na vsakoletnem gala sprejemu pri Darku Simončiču zbrali pred- vsem tisti gostinci, ki pečejo »zlate« ribe, povedano druga- če, ki imajo ribje večerje z na- vadnimi ciplji tudi po dvajset tisočakov. Potem smo zvedeli, da so sila v skrbeh. Neko sve- tovno znano podjetje bo na- mreč bistveno znižalo cene predragim ribjim dobrotam - po Sparovem in Leclercovem vzoru (dokler ni bilo Spara, so Mercator, Emona in kdorkoli je že bil, prodajali z močno zaso- ljenimi cenami, potem pa so cene naenkrat padle). Miss Slovenije, naj slovenska lepotna zadeva, še vedno od- meva v ljubljanskih jet-set kro- gih. Slišali smo, da se je pritoži- lo dekle iz Lucije in jih žiriji, ki je bila resnično sestavljena iz dokaj čudnih poznavalcev žen- ske lepote, take napela, da je bilo joj. Javila pa so se tudi nekatera druga dekleta, ki si- cer niso prišla v finale, vendar pa njihovo pričevanje meče na ves izbor dokaj čudno luč. Kljub temu, da si mishš svoje, češ, dekleta so užaljena, ker niso prišla med najlepša v dr- ž avi, pa se nad nekaterimi po- tezami moraš zamisliti. No, Neda Gačnik je medtem že dobila avto, pa tudi krono ji je prejšnja lepotica Miša Novak dala na lepo glavico, tako da življenje teče naprej. NINA ADLEŠIČ-KAVRAN Foto: GK Drago Medved tračnice Hmeljlco s sponzorjem Očitno časi Perutnine Ptuj na spodnjesavinjskih hmeljiš- čih še niso končani. To najbo- lje ponazarja Hmeljko, ki iz varnostnih razlogov s sabo vedno nosi sponzorja, ki se mu tudi drugi (prav tako iz var- nostnih razlogov) radi priliz- nejo. Bandiera rossa Zagrizen komunist: »Sem vam rekel, d.a je le vprašanje časa, kdaj bomo zmagali. In naš čas se nezadržno bliža. Zlasti sedaj, ko crkujejo že multinacinalke. Coca-cola v Žalcu, naprimer.« Izjava tedna župan občine Žalec Lojze Posedel: »Žalski župan sem, za vas iz Celja pa bomo še videli.« nasmeh, prosim! Ivan Gostečnik iz Rakovelj pri Braslovčah je poslal ne- kaj šal. Slika Polde na smetišču zagleda ogledalo, ga pobere, pogleda in pravi: »Tako grdo sliko bi tudi jaz vrgel proč.« Bedaki »Danes se hoče že vsak be- dak vtakniti v politiko!« »Mar včasih ni bilo tako?« »Kje pa! Takrat sem bil jaz edini iz našega razreda.« ribiške trofeje Zvone Živčec s svojim plenom. Som velikan Zvone Živčec iz Migojnic je ribič z dušo in telesom. S pravi, da že od otroških let, saj je veliko časa preživel] starih starših ob Muri in si tam nabral veliko izkušenj. Letošnji 13. september je bil Zvonetu še posebno naklonjen, sa na Slivniškem jezeru v zgodnjih jutranjih urah ujel 63 kilograil težkega soma. Kapitalec je v dolžino meril 2,2 metra. Zvone pa S z njim boril dobro uro. Kakšno vabo je uporabil, ni hotel izdati; pJ pa, da je v Slivniškem jezeru in tudi drugod po Sloveniji še vd somov. Zvone ima doma več »primerkov« teh roparic, saj je laH enem dnevu ulovil dva soma. Sicer je lov na soma odprt celo K najbolj ugoden čas pa je od aprila do septembra. B. vitezi belega mesta pmnmni [,;; ;;;; reportaža i gj Na obisku pri Sanih Ljudje v Burmi so prijazni in nasmejani - Sani so za Burmanci druga največja etnična skupina Ko sem navsezgodaj zju- še v trdi temi, zagledal fpd seboj razmajano kripo peznanega izvora in nedoloč- ljive starosti, me je vse minilo, od obljub o velikem avtobusu 2 mračnim hlajenjem ni ostalo Za naslednjih deset ur jja s Tino lahko opustila mi- jli o kakršnemkoli udobju in i^ivanju ob pogledu na čudo- vito pokrajino, kot nama ga je obljubljal knjižni vodnik. No, v Burmo res nisva prišla jjkat udobnih avtobusov in favnib cest, toda vseeno... Skrpucalo je bilo očitno ;rez vsakršnih amortizerjev, ako da nas je vse potnike na (saki luknji, in teh je bilo sko- aj več kot ceste, pošteno pre- reslo. Naslonjala sedežev so lam segala ravno do polovice irbta, hlajenje pa je prihajalo [večjemu skozi odprta okna. jia od posebnosti burman- ikih vozil je tudi ta, da imajo ,'olan na desni strani, čeprav razijo enako kot mi. Kljub emu, da se zadnje dni nisem lajboljše počutil, pa je vseeno irej popustil avtobus. Na iribližno polovici poti smo lamreč morali zamenjati po- 'eno kolo. Toda prava avan- sa - vzpon na okoli 1300 metrov visoko šansko plano- to, je bila še pred nami. Tu živijo Šani, druga naj- večja etnična skupina v deželi za Burmanci, po katerih je Iržava tudi dobila ime. Šani majo skupne korenine in tu- lii zelo podoben jezik kot so- ednji Tajci. Šan oziroma Siam (današnja Tajska) po- meni svobodna dežela in nič udnega ni, če je imela bur- iianska vlada dolgo proble- me z upornimi prebivalci, ki so si želeli neodvisnost. Pretihotapljene dragocenosti Ozka, večinoma neasfaltira- 13 cesta se je v neštetih ovinkih dvigala v neskončnost. Okrog divji gozdovi in globoke ^teske, v katere ne bi bilo ^ravo zdrsniti. Ta odmaknje- še neukročena divjina ob- ^a skoraj četrtino cele dvža- Jl®' Le redkokdaj smo prišli v ^kšno vas, ki je večinoma ob- dala le nekaj preprostih kolib cesti. Čeprav je bila cesta Ponekod ozka le za eno vozilo, ^ Šofer ni nič obotavljal prehi- '^ati velikih skrivnostnih to- vornjakov, ki so le s težavo Premagovali strmi vzpon. Kdo ^^ kaj so prevažali pod črnimi Ponjavami. Morda tikov les, "^^ge kamne ali še kaj drago- cenejšega. Burma skriva pod Površjem in v svojih tropskih ^zdovih velika naravna bo- ki jih večinoma pretiho- JPijo na sosednjo Tajsko ali J^sko. To nikogar ne moti, 1 "Najmanj pa državne uradni- ki dobijo podkupnine, ki so j^kajkrat večje kot njihove pla- ■ Najbolj donosna pa je trgo- jJ^ z opijem in tudi ta poteka ^^him pristankom vlade. Na- jobsežnejša opijeva polja imajo mogočni opijski baroni pod nadzorom prav na šanskem ozemlju, na tromeji Tajske, Laosa in Burme, ki jo večina pozna kot Zlati trikotnik. Bur- ma je ena od največjih svetov- nih proizvajalk opija, seveda pa so za popotnika ta območja še vedno zaprta in tudi prene- varna za potovanje. Tja si upa- jo res le največji avanturisti. Ob jezeru inie Zadnja postaja za vse druge, ki pa jih tudi ni prav veliko, je jezero Inle oziroma manjše na- selje Njaungšve ob največjem kanalu, ki vodi do jezera. Avto- bus, ki je peljal naprej proti mestu Taunggy, naju je pustil na križišču, od koder sva imela do cilja še kakih deset kilome- trov. Na nebu so se začeli zbi- rati sivi oblaki, narahlo je že pršelo in čeprav smo bili v trop- skih krajih, zaradi višine ni bilo čutiti kakšne posebne toplote. Jezero je z vseh strani obdano s hribovjem, tako da sem se počutil kot v kakšnem loncu s sivim pokrovom nad glavo. Že- lel sem si le to, da bi se lahko čimprej ulegel na mehko po- steljo in kaj pojedel. Sedel sem v majhen kombi, ki je bil name- njen proti Njaungšveju. Ne pre- tiravam veliko, če rečem, da je vozilo razpadalo kar pred mo- jimi očmi. Kakšne posebne ne- varnosti sicer ni bilo, saj se nismo premikali hitreje kot de- set kilometrov na uro, voznik pa je poskušal ostati buden z žvečenjem betla, ki ga je vsakih nekaj minut živčno izpljunil skozi odprtino, kjer je mogoče kdaj celo bila okna Ko smo odložili vse domačine, smo čeli z iskanjem prenočišča. Šo- fer naju je prijazno in potrpež- ljivo vozil naokrog, toda ko sva jih^ nekaj že zavrnila, sem se počasi začel bati, da mu je vse- ga dovolj. Raje sva se na hitro vselila v Mingalarr Inn, kjer pa sobe niso bile nič drugačne kot povsod drugje. Kratek sprehod po ulicah na- ma je hitro razkril, da je Njaungšve malo večja zaspana vas, kjer se domačini ne obre- menjujejo veliko z redkimi tu- risti, ki zaidejo v te kraje. Vse skupaj je nekoliko poživljal le velik vklenjen slon, za katerim je hodila množica radovedne- ž ev. Šele zvečer sva ugotovila, da je to bila reklama za cirkus. Burmanci so navdušeni nad najrazličnejšimi vrstami zabav- nih prireditev. Mokro popold- ne sva preživela v eni od števil- nih čajnic, ki so najbolj priljub- ljeno zbirališče burmanskih moških. Pitje čaja, ki mu je vedno dodano mleko, je prava nacionalna posebnost. Vsak si privošči vsaj nekaj čajev na dan, yedno pa je zraven servi- rano še različno sladko ali sla- no pecivo. Najbolj se mi je priljubil ičakue, ki je narejen iz nekva^enega testa, ocvrtega na olju. V sproščenem vzdušju čajnice lahko nekaj ur mine kot bi mignil. Pri štirih sestrah Večerjat sva šla tja, kamor gredo vsi popotniki v Njaungšveju - v prijazno re- stavracijo Štiri sestre. Že ime pove, da jo vodijo štiri prijaz- ne sestre, ki vsak večer pri- pravijo za vse lačne okusno pojedino. Osnova večerje je curry, ki ima vsak večer dru- gačen okus: piščančji, ribji, sojin ali jajčni, poleg tega pa smo dobili še različne solate z zelenjavo ali arašidi, pečen krompir in sadje. Da je vzduš- je še prijetnejše, poskrbijo se- stre s prepevanjem ljudskih pesmi. Sestre so zelo zgovor- ne in svoje goste khčejo kar brothers and sisters. Še po- sebno živahna je najmlajša, ki nama je zaljubljeno pripove- dovala o.svojem fantu, ki živi na Nizozemskem. Na koncu pa za vse to niti računa ne dobiš, vsak prispeva po svo- jih zmožnostih. Kljub temu, ali ravno zaradi tega, gre re- stavraciji posel zelo dobro. Rodovitni plavajoči vrtovi čeprav leži jezero Inle na šanskem ozemlju, ljudje v okoliških vaseh pripadajo ljudstvu Intha, ki izvira iz juž- ne Burme. Po legendi naj bi od tam v 14. stoletju prišla dva brata, da bi služila šanskemu vladarju. Ta je bil tako zadovo- ljen z delovnima bratoma, da ju je prosil, naj iz rodnih krajev pripeljeta še več družin. Tako naj bi bili danes skoraj vsi prebivalci potomci teh družin. Najbolj zanimivo je opazovati domačine na sejmu, ki je vsak dan v drugi vasi. Predvsem ženske prinesejo s seboj sadje in zelenjavo, ki so jo pridelali na izredno rodovitni zemlji v okohci jezera. Največkrat pri- delek zraste na plavajočih vr- tovih na samem jezeru. Take vrtove domačini obdelujejo kar iz kanujev, ki so glavno prevozno sredstvo po ozkih kanalih med vrtovi. Zelenjava je zaradi hladnejšega podneb- ja precej podobna naši: tu pri- delujejo paradižnike, fižol, cvetačo, zelje, čebulo in česen. Ženske imajo na glavi značilen koničast klobuk, oblečene so v pisana ali povsem črna obla- čila, odvisno, iz katere vasi prihajajo, v ustih pa imajo po- navadi znamenito burmansko cigaro - čerutko, ki je zelo blaga. Tradicionalno oblečen moš- ki nosi na glavi zvito brisačo, oblečen je v dolgo krilo - lungi, tako kot moški po celi Burmi, čez rame pa mu visi lepo ple- tena živopisana torbica. Največje doživetje jezera In- le je seveda vožnja z motor- nim čolnom ah kanujem. Jeze- ro je precej veliko, vendar zelo plitvo. Na najglobljem mestu je globoko okrog tri metre, večinoma pa se vseskozi vidi dno. Domačini so zato razvili posebno tehniko veslanja. Z eno nogo stojijo na zadnjem koncu kanuja, odrinejo pa se z drugo, ki jo ovijejo okrog ve- sla, to pa prej zapičijo v plitvo dno. V tem stoječem položaju imajo boljši pregled nad različ- nimi podvodnimi rastlinami, ki bi jih lahko ovirale pri vesla- nju v sedečem položaju. Naj- bolj prav pride ta položaj zna- menitim ribičem, ki tako z lah- koto vidijo, kje se zadržujejo ribe. Ribiči držijo v eni roki veslo, v drugi pa posebno stožčasto oblikovano mrežo, ki je napeta na bambusovo ogrodje. Ko zagledajo ribe, po- topijo svojo mrežo do dna in ribe se same zapletejo v mre- žo. Zanimiva je tudi vožnja po ozkih kanalih, med vrtovi pa- radižnika, ki ga tu pridelajo za celo državo. Najin čolnar se je smejal ves čas, razen ko sem ga poskušal slikati. Na dlan si je napisal najini imeni, da naju je lahko poklical, ko je videl kaj zanimivega. Res je bil stra- šno simpatičen. Kot pravza- prav večina ljudi, ki sva jih srečala v Durmi, Cepidv ZlVtjO V drŽavi, kjer vladajoči genera- li še vedno grobo teptajo os- novne človekove pravice. V dr- žavi, kjer te lahko zaradi ene napačne besedice vtaknejo v zapor in kjer še vedno pozna- jo prisilno delo. Burmancem res ni z rožicami postlano, to- da prav zaradi tega jih imaš še rajši. ALEN BRAJNIK Domačinke z značilnimi pokrivali prodajajo svoje pridelke na tržnici. Ribič potaplja mrežo na jezeru Inle. novi tIdnii kaj bi danes kuhali? Juha z ječmenovo kašo, piščanec s smetano, krompirjevi žličniki. Juha z ječmenovo kašo Potrebujemo: 75 dag teleti- ne, 15 dag ječmenove kaše, 5 korenčkov, 3 pore, 1 čebulo, 2 vejici zelene, 1 strok česna, 1 lovorov list, 1 vejico materine dušice, 2 klinčka, 2 žlici olja, sol, poper. Priprava: poru odrežemo zelene liste, ga dobro opere- mo in ga zvežemo. Koren- ček ostrgamo, pripravimo čebulo in česen, vendar ju ne razrežemo. Na vroči maščobi z obeh strani spra- žimo meso, da dobi lepo barvo. Takrat mu dodamo zeleno, čebulo, česen in za- čimbe. Prelijemo z 2,5 1 hlad- ne vode. Popoprajmo. Ko ju- ha zavre, temperaturo zni- žamo in sproti pobiramo pe- ne, da postane juha čista. Približno čez pol ure posoli- mo in kuhamo še enkrat to- liko. Dodamo korenček, por in ječmenovo kašo in kuha- mo še enkrat toliko časa, da se vse sestavine zmehčajo. Med kuhanjem po potrebi dolivamo še vrelo vodo. Ko je juha gotova, odstranimo liste zelene, materine dušice in povezan por. Juho postre- žemo zelo toplo. Najlepše je v lončeni posodi. Sestavine so za 4 osebe, za pripravo porabimo 20 minut, za kuhanje pa uro in pol. Piščanec s smetano Potrebujemo: piščanca, težkega približno 1,8 kg, 2 žlici moke, 8 dag masla, 1 glavico čebule, 1 strok česna, 5 vejic peteršilja, 1 vejico ma- terine dušice, 1/2 lovorjevega lista, 1 klinček, 2 rumenjaka, 2 dl sladke smetane, 2 limoni, sol, poper. Priprava: piščanca očisti- mo, odrežemo vrat in krila in preostali trup razdelimo na 8 kosov. Pomokamo. V olupljeno čebulo napikamo klinčke. Prav tako pustimo cel strok česna. Na 5 dag masla z vseh strani opeče- mo pomokane dele piščan- ca. Meso prestavimo v dru- go posodo in odlijemo maš- čobo. V isti posodi stopimo 3 dag masla in spražimo vrat in krila. Dodajmo čebulo, če- sen, lovorjev hst, peteršilj in materino dušico. Posolimo in popramo in dolijemo 2,5 dl vode. Ko voda povre, temperaturo znižamo, po- krijemo in pustimo kuhati pol ure. Tekočino precedi- mo in jo vlijemo nazaj v lo- nec. Dodajmo spraženo me- so in naj vre 10 minut. V skodelici zmešamo 2 rume- njaka s smetano in v lonec, ki smo ga odstavili s štedil- nika, vmešamo le-to. Lonec zopet postavimo na tempe- raturo in dodamo preostalo maslo. Segrevamo na mali temperaturi, da se omaka zgosti, vendar pri tem ne sme vreti. Mešamo ves čas. Na koncu omako okisamo z limoninim sokom in po po- trebi še dosohmo. Sestavine so za 6 oseb, čas priprave pol ure, kuhamo 1 uro. Krompirjevi žlicniici Potrebujemo: 50 dag krompirja, 1/4 kg moke, 3 dag masti, 1 jajce, sol, slan krop in drobtine za zabelo. Priprava: dobro opran krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Še toplemu pri- mešamo moko, mast, jajce in sol. Vmešamo gladko testo, ki ga zajemamo z žhco in zakuhamo v slan krop. Odce- jene zabelimo s prepraženimi drobtinami. Sestavine so za 4 osebe. Piše: MAJDA KLANŠEK gojitvena dela v gozdovih Državna pomoč lastnikom gozdov Gojitvena dela zajemajo vsa opravila, s katerimi poskuša- mo kakovostno izboljšati tre- nutno stanje gozda. Gozd ne- gujemo vso življenjsko ob- dobje - od vznika do pozne starosti. Že v mladosti obliku- jemo zasnovo starega gozda, krepimo vse njegove funkcije v prostoru in zvišujemo nje- govo kvaliteto in stabilnost. Gojitvena dela v mladem gozdu pomenijo dolgoročno naložbo, saj lahko lastnik prve ekonomske rezultate svojega dela in vlaganj pričakuje šele čez nekaj desetletij pozneje. Gozd poleg lesnoproizvodnih funkcij opravlja še številne ekološke in socialne funkcije. Ker so ekološke in socialne funkcije zelo pomembne - po- men prvih v čedalje bolj obre- menjenem in onesnaženem okolju vse bolj narašča - drža- va lastnikom gozdov za vzdr- ževanje teh funkcij tudi gmot- no pomaga preko proračun- skega sofinanciranja. Sofinancirajo se vsa gojitve- na dela, dela v povezavi z varstvom gozdov in dela za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v gozdu. V sklop gojitvenih del spadajo vsa opravila v pove- zavi z obnovo gozda (pripra- va tal, priprava sestoja, sad- nja), nego v mladju in gošči (obžetev, čiščenje, rahljanje, uravnavanje zmesi), ter prva redčenja v letvenjaku. V sku- pino varstvenih del spadajo vsa opravila v povezavi z ohranjanjem zdravstvenega stanja gozdov (odstranjeva- nje lubadark, poškodovanih dreves po vetru, snegu, žle- du...) ter zaščito mladja pred objedanjem in drgnjenjem. V svojem gozdu naj bi vsa zgoraj našteta dela opravljal lastnik gozda sam, pri tem mu lahko pomagajo njegovi zako- niti dediči ter njihovi zakonci, pa tudi druge fizične osebe kot medsosedska pomoč. Revirni gozdar lastniku gozda preko izdelanega gozdnogojitvenega načrta predstavi potrebna gojitvena opravila v gozdu. Pred izvrši- tvijo del prejme lastnik Odloč- bo za potrebno izvršeno delo. Revirni gozdar lastnika pri delu strokovno usmerja in mu svetuje. Po pravilno in pravočasno opravljenih delih revirni gozdar delo prevzame in obračuna. Način obračunavanja del je urejen z Odredbo o financira- nju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proraču- na RS. Sofinanciranje del se obračunava lastnikom, kate- rih posest je veUka do 100 ha lesnoproizvodnih gozdov. Dnina za opravljeno delo je po tej odredbi določena v viši- ni 9170 SIT. Posamezno delo je sofinancirano od 20 do 60- odstotna, lahko tudi več, ven- dar ne sme presegati vredno- sti dnine 100-odstotno. Pov- prečna višina sofinanciranih del je v območju OE Celje 40- odstotna. Tako pri povpreč- nem izračunu prejme lastnik za opravljeno delo pri | mladja 20.000 tolarjev na pri negi gošče 25.000 Sil in negi letvenjaka 20.000 s ha. Pri obnovi s sadnjo c lastnik potreben sadilni m rial in sredstva za zaščito dik (tulci, mreže, prema Delo pri sadnji se ne sofir cira, sofinancira pa se dele zaščiti sadik. Območna . enota mese oddaja zbir obračunanih na centralno enoto Zavod; gozdove v Ljubljano. L zbir del za vso Slovenijo pošlje na Ministrstvo za k tijstvo in gozdarstvo. lst( sno z dopisom obvesti las ke gozdov o prejemu in vi nakazila. Lastnik lahko f me nakazana sredstva na; račun, tekoči račun, hraa knjižico ali po izplačilu p ne nakaznice. Nakazilo sredstev lastr se vrši z zamikom enega dveh mesecev od dati obračuna. Lastnik gozda plačuje davkov od denai sredstev, ki so obračun preko subvencije. Zadnji oddaje obračunanih del v kočem letu se bo izvršil konca novembra. Vsi lastniki gozdov, ki opravili gojitveno delo, p tem niste obvestili revirn gozdarja ali pa želite dek opraviti, storite to čimp Vse informacije so vam voljo na krajevnih enotah voda za gozdove v Žalcu, > lju. Slovenskih Konjicah, 1 gaški Slatini, Šentjurju in I kem. Veseli bomo vaše i pravljenosti za opravlja gojitvenih del, v dobro vaši in »našega« gozda. IDA ODERLAP-KRAN univ. dipl. ing. go2 vodja odseka za goje in varstvo goz( lepota in zdravje ■ , 31 Test, ki napoveduje infari Učinkovita in neinvazivna testna metoda, ki jo j< laboratoriju priznane ameriške klinike razvila skup kardiologov, lahko zazna tudi atipične, tihe oblike srčni napada. S pomočjo ameriškega dosežka lahko kardiolog ob i manjšem sumu potrdi ali pa ovrže srčni infarkt, tud primerih, ko ta poteka popolnoma atipično - brez bolei tesnobe, dušenja oz. paničnega strahu in ostalih značil' simptomov. Opisani test, ki se je izkazal za zelo zanesljivega in natan^' ga, je laboratorijske narave in vsebuje specifično testno s^ stanco, s pomočjo katere je v krvi moč ugotoviti prisotn' beljakovine troponina 1, proteinske substance, ki se pri ^ kardnem infarktu pojavi v krvi. Sodobna laboratorijska tesC metoda je trenutno že na voljo klinični praksi v zaho'' Evropi, Ameriki in na Japonskem. 0\M\yi\ I NASVETI ^ psi, mačke in ostala druščina Muca maca: vedno sveže umita dolgo preden je človek zares od- kulturo in nego telesa, je bila IrtaČka popolna v pogledu higiene. Njej to že prirojeno. Takoj po rojstvu iLti temeljito, do čistega poliže drob- ! jP mucke in pozneje jih ob vsaki pri- ; ^^nosti drgne. Po malici že zato, da li^jpeši njihovo presnovo; brez njene [(Ljnoči sploh ne bi mogli prebavljati. 1 2e po treh, štirih tednih je mladič sposo- 2 ^n, da samostojno skrbi za svojo čistost, ^^jčji jezik je s svojo hrapavo površino ] >udovita miniaturna krtača. Ne samo, da kožuščka odstrani prah in izpadle dla- I ^^ ampak mu da tudi pravi sijaj. I obraz in težko dosegljiva mesta za i ijesi si mačke očistijo s pomočjo tačk - t jaradi velike gibčnosti dosežejo prav u ^k del svojega telesa. Opazovati jo pri J em je za vsakega prijatelja mačk pravo ijoživetje - in predstava traja dobre tri t ire in pol na dan. I Ne glede na lastno veselje pa muca tada sprejme tudi človeško pomoč pri ^legi kožuščka. Krtačenje in česanje je i udi neke vrste »masaža duše« in celo 0 lamežljive muce rade skočijo v naročje, Eejih redno krtačimo. ii Kratkodlake muce cenijo srednje trdo (iiačo, dolgodlakim pa najbolje poma- Ujamo z glavnikom, da se kožuh ne avozla in se fini spodnji sloj ne sprije- ■ na. 3 Krtačimo in češemo vedno samo v 1 meri rasti dlake. S tem masiramo tudi (ožo in spodbujamo krvni obtok, kar bo nuca potrdila z zadovoljnim prede- »jem. ; Naslednja točka na seznamu: čiščenje 3 te. Kdaj je potrebno? Kadar muc nosi s io spuščeno, če se pogosto drgne ali siresa. Tedaj smemo očistiti samo zuna- nji del slušne cevi z mehkim robčkom ali ■ s sredstvom za čiščenje ušes iz trgovine j za ljubljenčke. Morebitno čiščenje notra- ' njosti bomo prepustili živinozdravniku. Za čistočo mucinih oči nam običajno ni treba skrbeti; če se vendarle v očeh nabira solzna usedlina, jo odstranimo s posebnim sredstvom za nego oči, ki ga bomo dobili v »živalski« trgovini. Tudi nego krempljev bomo rajši pre- pustili kar muci sami, in sicer tako, da ji bomo priskrbeli drevo za brušenje. Če se komu zdi to odvečen strošek, naj se spomni, da bo tudi najbolj luksuzno drevo še vedno cenejše od nove prevle- ke za usnjen naslonjač; muce ga pravilo- ma rade sprejmejo in tako pri brušenju opustijo rabo drugih, z njihovega vidika ustreznih predmetov. Cisti računi Kdor ima kaj izkušenj z mačkami, ta ve, da je njihova potreba po čistoči tako močna, da bi najraje vsakič imele novo stranišče; v vsakem primeru pa takšno, ki sije od čistoče. In če je v stanovanju več mačk: vsaka hoče in potrebuje svoje lastno. Osnova je vedno plastična posoda, ki mora biti postavljena tako, da je mački v vsakem trenutku dostopna in jo lahko uporablja nemoteno (mačkam je v tej zadevi diskretnost neznansko pomem- bna). Naslednja pomembna stvar: takoi- menovana »stelja«. Nekoč smo se morali zadovoljiti z žaganjem ali peskom, kar ni rojevalo posebej ugodnih rezultatov - ta- ko za mačje higienske potrebe kot za človeški nos. Danes je k sreči že na voljo posebej za ta namen pripravljen higienski pesek iz poroznega materiala. Kljub temu moram'o vlažna ali umazana zrnca vsak dan odstraniti in nadomestiti ter celotno količino zamenjati enkrat ali dvakrat na teden. Seveda vsakič spada zraven teme- ljito čiščenje plastične posode. Posebej praktična in okolju prijazna novost na tem področju je »grudasti pesek« iz glinenih zrnc, ki takoj ko posr- ka tekočino, oblikuje sprimke. Te z lah- koto odstranimo in tako potrebujemo manj dodatnega peska. Kis za sladolcusce Kis lahko oplemenitimo, če mu dodamo aromatičrie začimbe, baziliko, pehtran, meto, česen, čebulo - lahko pa pripravimo tudi sadni kis, ki je izvrsten za mariniranje mesnih jedi. Začinjen icis Pripravimo ga tako, da da- mo razne začimbe navaden kis (lahek bel ah vinski) in ga pustimo v dobro zaprti stekle- nici, da odleži. Ali pa skuhamo kis z začimbami 2 - 3 minute in ko se ohladi, ga precedimo in prelijemo v steklenico. Kis z lovor jevim listom v 5-litrsko stekfenico s širo- kim grlom damo: 20 listov lo- vorja, 10 strokov česna, 10 ma- lih glavic čebule, 30 zrn popra, 1 feferon, 2 žlici soli, rožmarin in po želji še matCTino dušico. V steklenico nalijemo do vrha vinski kis, premešamo in pu- stimo na sobni temperaturi mesec dni. Steklenica mora bi- d dobro zaprta. Nato kis pre- cedimo in ga prelijemo v manjše steklenice. Kis s poprom Na 1 1 belega vinskega kisa damo 1 žlico zelenega popra v zrnu ali mletega črnega po- pra, 1 žlico mlete gorčice, 1 žlico sladkorja. Prekuhamo in pustimo stati en dan. Kis nato precedimo v drugo steklenico in v njega damo tri vejice ko- pra in po želji malo hrena. Kis mora na hladnem počivati mesec dni. Kis s česnom v steklenico z vinskim ki- som damo 2-3 zrne očiščene- ga česna. Za kratek čas se kis navzame vonja in okusa po česnu. Takšen kis dodajamo v solatne jedi, dober okus pa daje ribji juhi, ribjemu papri- kašu, mesnim omakam in ze- leni ali zeljni solati. Sadni kis Iz vsakega sadja, ki vsebuje veliko sladkorja, lahko napra- vimo zdrav sadni kis. Lahko uporabimo tudi sadje, ki je slabše kvalitete, obtolčeno, odpadlo, vendar mora bid zdravo in čisto. Sadje je treba zmleti, trde plodove tudi sprešati, da se dobi čim več soka. Če ima sadje malo soka, mu dodamo vodo v razmerju kg sadja -liter vode. Posodo je potrebno na- polniti do 2/3, pokriti z gazo in pustiti na sobni temperaturi od 20 do 30 stopinj Celzija en teden. Takrat kisu dodamo vinski kis (če v receptu ne piše drugače, je razmerje 1 del kisa na 4 dele soka). Ko je vrenje zaključeno, se kis filtrira in spravi v steklenice z zamaš- kom iz plute. Jabolčni kis Pripravite 10 kg jabolk, 5 dl vode, 10 do 20 dag sladkorja. Očiščena in razrezana jabolka zmeljemo ali s pomočjo mešal- nika dobro iztisnemo. Zmes skupaj s sokom vlijemo v po- sodo, v kateri bomo pripravili kis, vendar količina naj ne pre- sega 3/4 posode. Če ni dovolj soka, dodamo vodo in sladkor v navedenem razmerju. Zme- šamo, pokrijemo in pustimo na toplem mesec dni. Dobljeni kis precedimo in vlijemo v pri- pravljene čiste steklenice. Malinin kis Potrebujemo 1 kg malin, 7,5 dl belega vinskega kisa, 1 kg sladkorja. Očiščene maline operemo in pustimo, da se posuše. Damo jih v skodelico, malo zmečkamo z vilicami in zalijemo s kisom. Pokrito pu- stimo 6 dni na hladnem. Vsak dan premešamo. Skozi čisto krpo precedimo, odmerimo 1,5 1 soka, dodamo sladkor in na nizki temperaturi kuhamo 10 minut. Peno poberemo in pustimo, da se ohladi. Kis raz- delimo v steklenice, takoj za- premo in shranimo na hladno mesto. MK Kutine September in oktober sta meseca, ko pričnemo z dreves pobirati kutine. Te zlatoru- mene sadeže, podobne hruš- kam, lahko opazimo v marsi- katerem sadnem vrtu. Že eno samo drevo nam v ugodni letini daje ogromen pridelek in iz sadežev lahko naredimo marsikakšno poslastico. Včasih so kutine uporabljali pri kisanju zeljnih glav. Tako so v sod poleg vseh ostalih sestavin dodali tudi dve do tri cele kutine, ki naj bi izboljšale aromo in dale zelju tudi lepšo barvo. Iz kutin lahko skuhamo okusen čaj. Zrele kutine nare- žemo na tanke rezine in jih posušimo. Posušene rezine damo v vročo prekuhano vo- do in jih pustimo nekaj časa stati. Nato precedimo. Okusen napitek je pripravljen. Po oku- su ga lahko sladkamo ali mu dodamo limono. Posušene kutine lepo počakajo v stekle- nem kozarcu, tako da jih lah- ko uporabljamo celo zimo. Zelo dober je tudi kutinov kompot, ki ga skuhamo rav- no tako kot jabolčnega. Iz kompota pa lahko naredimo tudi zelo okusno sladico. Ku- hane krhlje kutin z nekaj te- kočine kompota zmiksamo. Tako dobljeno kremo okrasi- mo s stepeno sladko smetano in čokoladnimi mrvicami. Iz kutin pa lahko naredimo tudi žele, marmelado, sokove in likerje. Kutinov Žele Potrebujemo: 2 kg kutin, 80 dag sladkorja na 11 soka, 1 limono na vsak hter. Priprava: izberemo zelo zrele kutine. Dobro jih opere- mo in obrišemo, tako da bo- do lupine popolnoma gladke. Olupimo jih in očistimo. Olup- ke in ogrizek zavežemo v či- sto gazo. Ostali del kutin na- režemo na lističe in skupaj z olupki v gazi kuhamo v vodi, dokler se ne zmehčajo. Nato vse skupaj pustimo, da se od- cedi. Pri tem na kutine priti- snemo, vendar pa jih ne sme- mo zmečkati. Izmerimo koli- čino soka, dodamo ustrezno količino sladkorja in limoni- nega soka. Tekočino ponov- no kuhamo in pri tem odstra- njujemo peno. Kapljico želeja kanemo na krožnik in če se ne razlije, je žele gotov. Vlije- mo ga v čiste kozarce in za- premo. Iz kuhanih krhljev ku- tin, ki so ostale na cedilu pa lahko naredimo dobre kuti- , nove rezine. Kutinove rezine Za 1 kg kutinove kaše po- trebujemo 1 kg želirnega sladkorja, sok dveh hmon, 2 žlici vanilijevega sladkorja in želin. Sestavine kuhamo štiri minute in jih pri tem meša- mo. Dobljeno kašo zlijemo na aluminijevo folijo približno dva centimetra visoko. Maso pustimo stati dva dni, da se posuši. Nato jo z modelčki različnih oblik narežemo. Dobljene koščke povaljamo v grobem sladkorju in počaka- mo še nekaj dni, da se dobro posušijo. Kutinov liker Potrebujemo: 11 žganja, 12 zrelih kutin, 1/2 vanilijevega stroka, 1/2 kg sladkorja. Priprava: kutine operemo in obrišemo, tako da-bo lupi- na popolnoma gladka. Nato jih naribamo. Dobljeno maso stisnemo, da dobimo čim več soka. Dodamo mu sladkor, žganje in vanilijo. Vlijemo v porcelanasto posodo in jo do- bro zapremo. Pustimo, da stoji en mesec. Občasno po- tresemo. Nato precedimo in vlijemo v steklenico. Pusdmo stati vsaj še en mesece, pre- den postrežemo. Kutinov sircek Potrebujemo: poljubno količino kutin, sladkor in ne- kaj orehov. Priprava: zrele kutine ope- remo, olupimo in odstranimo koščice. V vodi jih kuhamo, dokler se ne zmehčajo. Nato jih precedimo in zmečkamo. Dobljeno maso stehtamo in dodamo enako koHčino slad- korja. Ponovno kuhamo in ves čas mešamo, dokler se ne zgosti. Na koncu lahko po želji dodamo pest sesekljanih ore- hov. Maso vlijemo v pomokan model. Ko se ohladi, stresemo na pladenj in posujemo s slad- korjem. Pustimo še nekaj dni, da se masa pošteno posuši. Kutinova marmelada Potrebujemo: 2 kg kutin, 1 kg sladkorja. Priprava: popolnoma zrele kudne umijemo in obrišemo, da bodo lupine popolnoma gladke. Izrežemo muhe in kutine kuhamo pol ure. Ohla- jene olupimo, razrežemo na štiri dele in očistimo. Nato jih zmečkamo, primešamo slad- kor in maso ob mešanju ku- hamo eno minuto. Še vroče damo v kozarce in jih takoj zapremo. SUZANA SUHOLEŽNIK 338.. 23. september 1999 m I oiASBA I irnitm^ Kalamari Skupina Kalamari obstaja že šest let in se počasi, a vztrajno prebija proti vrhu slovenske glasbene scene. Izdali so že dva albuma, nji- hov tretji izdelek, ki bo izšel 1. oktobra, pa bo nosil naslov »V vetru rdečih zastav«. S to skladbo so si fantje priborih drugo mesto na le- tošnji Slovenski popevki. Po- brali so tudi nagrado za naj- boljše besedilo, kar jih še posebej veseh, saj so jim be- sedila pesmi zelo pomem- bna. Pri tem jim pomaga Drago Mislej-Mef, v zadnjem času pa tudi nagrajenec le- tošnje Slovenske popevke Marjan Pintar. S pomočjo oddaje Orion so posneli prvi video spot, pri- pravljajo pa že drugega, ki ga bodo predstavili ob izidu pro- jekta. V preteklosti so imeli veliko težav pri uveljavljanju, saj imajo precej nenavadno ime. Zgodba, povezana z nji- hovim imenom, pa je precej preprosta. Skupina se je zbra- la slučajno ob nekem nastopu in ker takrat niso imeli nobe- nih načrtov, da bodo sploh še igrali skupaj, so si za tisti ve- čer nadeli ime Kalamari. Ker pa je nastop zelo dobro uspel, so se dogovorili še za nekaj drugih nastopov, kjer so igrali pod istim imenom. In zgodba se še vedno nadaljuje. Kalamari so Jože Jež-Pepi (vokal), Matjaž Švegelj (kitare, vokal), Sandi Koko- šar (klaviature, bas kitara, vokal) in Zlatko Makovec (bobni, tolkala). Pišete jim lahko v fun club Kalamari, Gašperšičeva 8, 1000 Ljublja- na. SIMONA BRGLEZ Zadovoljna Darja Svajger Darja Švajger je lahko upravičeno zadovoljna s prodajo albuma Še tisoč let, pa tudi z odzivi, ki prihajajo z različnih koncev sveta, pravijo v založbi Nika. Omenjeni album namreč kupujejo tudi izven naših meja. Po krajšem dopustu se je začela tudi Darjina koncertna sezona, 24. septembra bo v okviru prireditve Glasbeni september nastopila v Narodnem domu v Mariboru, 25. septembra pa na koncertnem večeru na Ptujskem gradu, obakrat pa jo bo spremljal priznani pianist Silvester Štingl. S.B. Tinkara končala s snemanjem Snemanje novega GD-ja Tinkare Kovač se je minuli teden končalo. Kot pravijo, so bih dnevi in še posebej noči v studiu Hendrix v Kopru zelo dolgi. Delo pa še ni končano. Pregledati morajo posneti material in nato sledi še miksanje v studiu Metro. Medtem bo končan tudi ovitek, določen vrstni red pesmi in druge »malenkosti« in sredi oktobra lahko pričakujemo CD v trgovinah. Avtorjev besedil in glasbe je več, avtorica nekaj besedil, aranžmajev in glasbe pa je tudi Tinkara. S.B. Gostje v Vrtiljaku polk in valčkov v ponedeljek, 27. septembra, bosta gosta v 314. Vrtilja- ku polk in valčkov na Radiu Celje ansambla Mlade frajle in Blegoš. Mlade frajle vas bodo povabile na promocijo kasete, ki bo v četrtek, 30. septembra ob 19.30 uri v Kulturnem centru Laško (gostje ansambli Klaužar, Gamsi in Mačkoni ter humorist Franc Pestotnik-Podokničar), ansambel Blegoš iz Gorenje vasi na Gorenjskem pa bo predstavil kaseto in CD Pot muzikanta. V ponedeljek, 4. oktobra, ob 19.30 uri bo ansambel PIK iz Radelj ob Dravi predstavil kaseto Veselje na vasi, po 20. uri pa Vagabundi nov CD »V spomin na dober vin«. V ponedeljek, 11. oktobra, bo gost ansambel Show band Klobuk iz Lenarta, ki bo predstavil drugo kaseto »Mama, hvala ti« in povabil na promocijo, ki bo 15. oktobra v Lenartu. Sodelovah bodo: družina Galič, Bratje Poljanšek, Mlade frajle, Tanja Marguč, ansambel Izvir s Svete Ane, brata Štrukelj in gostje iz Avstrije. TV med i notam| • Ansambel EKS bo prip^^ promocijo kasete »Hvala ti.t, ma« v nedeljo, 26. septemj ob 15. v kulturnem domu D^ je pri Planini. Gostje bodo \ monikar Damjan Jurkovj Strašna Jožeta, tercet DOMi s Prevorij, Mlade frajle in klorna skupina Kompole. , • Gostišče Draksler v Tren| ju pri Celju bo tudi letos pripj vilo Lukeževo nedeljo, kil 17. oktobra. Točno opod bodo začeli z revijo ansamM in posameznikov. Letos bo sodelovali Kvintet Dori, Mlj frajle, Štajerekspres in Ma ca. Mladi harmonikarji, p in drugi se lahko prijavijo telefonu 482-885. glasbena uganka Ali jih poznale? Na posnetku so (od levi Robi Pilih, Urška Doler, Dafl jan Burjan, Sonja Drev, Pett Šmid, Anita Vodišek, Mart Gunzek in Jože Belej. Kako i je imenovala zanimiva glasb na skupina (ime spominja i nekaj »vrtečega«!) in kje i doživela svoj prvi nastop? tej zasedbi je skupina obstajJ la kratek čas in glavnina gl^- benikov na sliki danes nasM pa pod drugim imenom. Ka^ šnim? Odgovore nam pošljite ^ ponedeljka, 27. septembra NT&RC, Prešernova 19, Celj^ za rubriko »Ali jih poznate?" V prejšnji številki Noveg tednika ste poznali vse mo^' na objavljeni fotografiji, raz^' desnega, ki je Rudi Špan, vinar Radia Trbovlje. Tokrat )' bil izžreban Mirko Ernej^'J Na zelenici 19, 3312 Prebo^ ki je pravilno ugotovil, da ■ na fotografiji Lojze Slak, ^j} go Plazi, Igor Podpečan in^j ne Videč. Za nagrado bo doP po pošti CD pokrovitelja, g'^^ bene založbe MIMIK Klinca iz Liboj. . Zupanovi glasbeni svetniki župan občine Dobje Franc Salobir (na desni) je tudi znan glasbenik, ki v prostem času, kolikor ga ima, rad poprime za harmoniko, zaigra in zapoje. Pred leti je imel tudi svoj ansambel, s katerim je veliko nastopal na raznih prireditvah in revijah. Tudi zdaj, ko je župan mlade občine Dobje, ne more brez glasbe. Tako je ustanovil harmonikarski orkester, ki se že pojavlja na nastopih, prvega odmevnejšega pa je imel na tradicionalni prireditvi Pokaži, kaj znaš, ki jo zakonca Salobir, Franc in njegova žena Jožica, pripravljata že sedemindvajset let. Županovi glasbeni svetniki so: Drago Voga, Alojz Vogrinc, Zvone Leskovšek, Franc Plahuta, Boštjan Plahuta, Vlado Robič in Mirko Jazbec. TV feM^ GUSBA I ffl glasbeni ex-press rICHARD ASHCROFT, pevec in idejni vodja letos razpadle liit-pop zasedbe THE VERVE, je v londonskem studiu 01ym- )ic skupaj z bobnarjem Petrom Salisburyem in ženo Kate [adley (ex-Spiritualized) posnel vse skladbe za svoj prvi samostojni album. Večino izmed posnetih skladb je Ashcroft lapisal že pred leti pri pripravljanju v več milijonski nakladi irodanega LP-ja »Urban Hymns« (1997). Vrh ameriške lestvice najbo- ieprodajanih albumov že tretji eden zaseda novopečena najst- oška zvezdnica CHRISTINA ^GUILERA. Njen istoimenski LP prvenec so predvsem po za- slugi mega hita »Genie iru a Bottle« z vrha, konec prejšnjega meseca, končno le izrinili Backstreet Boys in njihov »Mil- lenium«. Oba izdelka sta tako kot tudi best-sellerja skupine 'N Sync in mladoletne Britney Spears nastala v tovarni hitov založbe Jive. Nizozemska sex-sax bom- ba CANDY DULFERbo konec tega meseca s single ploščo »What Does It Take« najavila skorajšnji izid novega LP-ja »Girls Night Out«. Poleg vr- hunske ekipe studijskih glas- benikov je na snemanju sode- lovalo še cel kup znanih imen s funky jazz scene (Fred We- sley, Jerry Preston, PeeWee Ellis, Arthuro Sandoval, Jo- nathan Butler...), prvič po le- tu 1989 pa je Candy v skladbi »Cookie« spet zaigrala skupaj z Daveom Stevvartom (na sliki) iz skupine Eurythmics, ki je tudi avtor njene še vedno najuspešnejše skladbe »Lily Was Here«. Sicer pa se Dave Stevvart skupaj z odlično pev- ko Annie Lennox kot duo EURVHTMICS spet vrača v prvo ligo svetovne glasbene scene. Njun prvi single »1 Sa- ved The World Today« se od- lično prodaja na obeh straneh Atlantika in že tudi najavlja izid come-back albuma »Pea- ce« (19. oktober), ki ga Dave in Annie z ekipo odličnih spremljevalcev že promovi- rata na krajši evropski turne- ji. Tej bo pozno jeseni sledilo še nekaj nastopov v ZDA, iz- kupiček teh pa bosta finanč- no dobro preskrbljena do- brodelneža podarila organi- zacijama Greenpeace in Am- nesty International. Sredi prihodnjega meseca se bo na trgovinskih policah znašel soundtrack filma »The Beach«, v katerem bo glavno vlogo odigral Leonardo Di Caprio, glasbo zanj pa bodo prispevali The Prodigy, Massive Attack, Chemical Brot- hers, Ali Saints in še nekateri drugi pri nas manj znani, v tujini pa že uveljavljeni glasbeniki. Poznavalci napovedujejo, da bo plošča ena izmed največjih le- tošnjih prodajnih uspešnic. Znana britanska igralka Patsy Kensit (31) je prejšnji teden šest ted- nov pred rokom rodila šest funtov težkega fantiča, ki ga je oče Liam Gallagher (26), pevec skupine OASIS, poimenoval po priimku svo- jega vzomika Johna Lennona. Šef skupine Oasis, NOEL GAL- LAGHER, pa se je v času, ko je njegov mlajši brat »rojeval«, potepal po španskem otoku Ibiza in se nad tamkajšnjo klimo in sceno tako nav- dušil, da bo od Mikea Oldfielda, avtorja najbolje prodajane instru- mentalneploščevsehčasov»Tubu- lar Bells«, najbrž za dva milijona funtov odkupil vilo z ogromnim bazenom in studiom, kjer naj bi potem preživel tudi polovico leta. Policaj, ki je aprila lani na javnem stranišču na Beverlyu Hillsu pri samozadovoljevanju zalotil pop zvezdnika GEORGEA MICHAELA, je tega pred krat- kim še tožil. Varuh javnega reda Marcelo Rodrigez zahteva kar 10 milijonov dolarjev odškodnine, ker naj bi se v video spotu sklad- be »Outside«, s katerim je Geor- ge Michael na nabolj ufinkovit način zaprl usta lažnih morali- stov, v eni izmed številnih opolz- kih scen »prepoznal« kot istos- pohio usmerjen, zaradi česa je pri svojih kolegih modrih ange- lih moral »požreti« marsikatero pikro in pekočo pripombo. Po štirih letih relativno uspe- šne glasbene kariere je razpadel britanski boy-bend 911. Lee Brennan, Jimmy Constable in Špike Dawbum so nanizali kar devet Top 10 uspešnic, med nji- mi dva No.l hita - najprej s priredbo disco uspešnice »More Than A Woman« skupine Bee Gees, nato pa še s pocukrano verzijo balade Dr. Hooka »A Uttle Bit More«. Pred leti najpopulamejšo ameriško alter ročk zasedbo SMASHING PUMKINS je sredi priprav na snemanje novega al- buma zapustila basistka in usta- novna članica D'Arcy Wretzky. Pevcu, šefu benda in avtorju ve- čine skladb Billyu Corganu je od originalnih članov tako ostal le še kitarist James Iha, s katerim bosta do nadaljnjega delovala pod istim imenom kot duo. Nekdanja tesna prijatelja, frontman irskih megazvezdni- kov U2 BONO in predlani umrii MICHAEL HUTCHENCE, bo- sta s pomočjo studijskih trikov »posthumno« skupaj prepevala v skladbi »Slide Away«, ki jo bo najbrž mogoče slišati na prvem in pa seveda tudi edinem Hutc- henceovim samostojnem albu- mu »A Straight Line«, ki bo na voljo konec septembra. Večino skladb za ta album je Michael napisal in pod taktirko produ- centov Andya Gilla (ex-Gang Of Four) in Dannyja Sabera (ex- Black Grape) posnel le nekaj mesecev pred samomorom. V torek, 28. septembra, bo v Gala dvorani na Metelkovi v Ljubljani rogovilila legendarna ameriška punk zasedba FUGAZI. Predvozači bodo Štir- je pravi dedci. Na taistem prizo- rišču bo 9. oktobra deseto oblet- nico prisotnosti na slovenski glasbeni sceni obeležila »legen- dama« ročk skupina BOMBE. Založba Menart je pred krat- kim ljubitelje domače pop glas- be razveselila s četrto edicijo t.i. »Belega albuma«. Ekipa popular- ne radijske oddaje Dee Jay Time (na Radiu Celje jo lahko poslu- šate vsako sredo ob 21. uri) je nanj spravila kar 21 uspešnic nekaterih trenutno najbolj vro- čih slovenskih in hrvaških izva- jalcev (California, Miran Rudan, Jan Plesetnjak, Anika, Pele, Flirt, I Bee, Ivana Banfič...). RTV Slovenija - Razvedrilni program TVS, razpisuje natečaj za nove slovenske pesmi, popev- ke in melodije ORION 2000. Na natečaj se lahko prija- vijo le državljani Republike Slo- venije z besedili v slovenščini. Avtorji lahko sodelujejo z naj- več tremi, do sedaj v medijih neobjavljenimi skladbami, ki pa ne smejo biti daljše od štirih minut. Prispevke za izbor za Pesem meseca in Slovensko po- pevko leta 2000 (demo posne- tek, besedilo, fotografijo, podat- ke o avtorjih, izvajalcih in stu- diu) zbirajo na naslovu: Televi- zija Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (pripis »Natečaj za Orion«) do 15. maja 2000. Finalna oddaja, na kateri bo so- delovalo štirinajst izvajalcev (osem po izboru gledalcev in šest po izboru strokovne komisi- je) bo 8. junija. STANE ŠPEGEL PLAVI ORKESTAR prav te dni v studiu Metro v Ljubljani pod taktirko producentov in snemalcev Janeza Križaja in Nikše Bratoše zaključuje snemanje skladb, ki bodo 18. oktobra izšle na albumu »°«. Poleg članov benda je pri nastajanju dvanajstih skladb, kolikor jih bo uvrščeno na šestem studijskem albumu tega najpopularnejšega »slovenskega« jugo benda, sodelovalo še devetnajst gostujočih glasbenikov. Slab mesec po izidu LP se bo Plavi orkestar odpravil na veliko promocijsko turnejo - prvi koncert bo 17. novembra v ljubljanski Hali Tivoli - v okviru katere bo najbrž decembra nastopil tudi v Celju. 0 RADIO■ TELEVIZIJA | V nedeljo smo obujali spomine Rojstni dan Radia Celje smo celjski radijci v nede- ljo, 19. septembra, proslavili delovno-družabno. Pred ra- dijskim mikrofonom smo gostili kolege, ki so bili naši že pred mnogimi leti, ko še marsikoga od nas, ki dela- mo danes, tukaj ni bilo. Ob obujanju spominov in pri- povedovanju anekdot smo se izvrstno zabavali, prepri- čana sem, da tudi poslušal- ci. Radijski prostori so bili sko- rajda pretesni za vse, ki so nas obiskali. Napovedovalci in na- povedovalke, tonski tehniki, bivši uredniki, so bili z nami in ustvarili izjemno prijetno vzdušje. Kolegi z Novega ted- nika so nam poslali slastno torto »za 45 svinčenih let«, kot so dali zapisati slaščičarskim mojstrom, torto nam je že na- vsezgodaj v soboto prinesla tudi naša radijska najboljša prijateljica Anica Podgornik, zvesta poslušalka, ki nas po- gosto obišče in nas nasploh zelo razvaja, torto so nam po- slali iz hotela Lucija, kamor hodijo kmečke ženske že vr- sto let pod vodstvom Toneta Vrabla na izlet 100 kmečkih žensk na morje. Prisrčna tele- grama s priloženo steklenico šampanjca so poslali tudi ko- legi iz Štajerskega vala ter predsednik mestne četrti Dol- go polje Cveto Roje, prisrčen telegram smo prejeli od direk- torja Pivovarne Laško Toneta Turnška, pa od celjskega Rde- čega križa, pa iz vrtca Tončke Čečeve, pa iz Društva za cere- bralno paralizo Celje, nekaj poslušalcev pa nam je prišlo čestitat kar v nedeljo, k nam, na radio. V veselje nam je bilo! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nas imate radi in ki naš program spremljate z za- nimanjem. TrudiU se bomo, da bi ga čim kakovostnejše ustvarjali tudi v prihodnje! NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: GREGOR KATIČ Janez Klanšek je s seboj prinesel instrument, ki smo mu ga podarili ob njegovem odhodu v pokoj, in na katerega je že dobro naštudiral zimzelene melodije. V studiu sta v nedeljo popoldne, zaigrala in zapela v živo Janez Klanšek in Mihu Macur. Dobro razpoloženi celjski radijci v nedeljo v prostorih Radia Celje. Od leve sedijo: Mitja Umk (dolgoletni odgovorni urednik, novinar in napovedovalec), Ernestina Djordjevič (dolgoleti napovedovalka), Janez Klanšek (prvi tehnik na Radiu Celje in gotovo najdlje v službi v na hiši), Mateja Podjed (že skoraj tri desetletja novinarka, nekaj časa je bila tudi napovedovt ka) ter Miha Macur (dolgoletni napovedovalec). Stojijo od leve: Bojan Pišek (vodja tehniki Nataša Gerkeš Lednik (odgovorna urednica Radia Celje), Sašo Matelič, Matjaž Marinček i Mitja Tatarevič (vsi trije tonski tehniki Rctdia Celje). Janez nam je krajšal čas tudi v radijskih prostorih. Mitja Tatarevič mu je zavzeto pevsko pomagal, Miran Korošec (nekdanji urednik Radia Celje) pa je zbrano poslušal. SKRITA KAMERA • Papežev prihod v našo deželo je za kratek čas zasen- čil tudi vrnitev Esmeralde med Slovence. Zaradi tega so bih najbolj zaskrbljeni na POP T V. Direktor njihovega, infor- mativnega programa Tomaž Perovič je sicer skušal s krajši- mi poročili med nedeljskimi nadaljevankami konkurirati »nacionalki«, a mu to ni pre- več uspevalo, saj je TVS za odmevnost dogodka poskrbe- la s celodnevnim neposred- nim prenosom, ki je pred ekrane privabil pričakovano veliko število gledalcev. Ti so med drugim lahko videli, kdo vse od slovenskih političnih veljakov je svetemu očetu po- ljul3il roko in kdo ne. • Manj sreče so imeli televi- zijci s poročanjem o papeže- vem obisku v osrednji infor- mativni oddaji. Voditelj TV Dnevnika Janko Šopar je na začetku oddaje napovedal ne- posredni vklop na mariborsko letaUšče, a se ni zgodilo nič. Marjan Šrimpf, ki bi moral povedad, kako poteka slovo od svetega očeta, se enostavno ni pojavil. Na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, je urednik Dnevnika Vlado Krejač iz re- portažnega avtomobila dobil odgovor, da oni pač delajo prenos in se jim j... za T V Dnevnik. Reporterju oddaje 24 ur Ediju Pucerju je vklop v oddajo uspel, kar pomeni, da se konkurenci na komercialki ne j... za njihovo osrednjo in- formativno oddajo. ® Sicer pa bodo stvari okoli Dnevnika kmalu čisto drugač- ne, napoveduje Sašo Veronik, novinar in urednik, ki zadnje mesece nima v nacionalni hiši nobenih zadolžitev, v kratkem pa naj bi postal novi urednik TV Dnevnika. Na to mesto ga bo predlagal Lado Ambrožič, ki na vse načine išče podporo za vnovično kandidaturo za odgovornega urednika. Z Ve- ronikom na uredniškem me- stu bi se sin najbolj znanega slovenskega generala prikupil desni politični opciji. Sicer pa je bodoči urednik Dnevnika menda sila ambiciozen, le njegove izkušnje z urejanjem tako zahtevne oddaje kot je Dnevnik, so bolj borne, vedo povedati njegovi sodelavci, ki poznajo Sašove dosežke na področju televizijskega us- tvarjanja. • Generalni direktor RTV-ja Janez Čadež, ki, to je zdaj že dokazano, ne zna delati čude- ž ev, je spet postal tarča svojih podrejenih. Tokrat mu pro- testno pismo pošiljajo vodite- lji in drugi nastopajoči v Infor- mativnem programu: prvo- podpisanega Draga Balažiča je razkuril ukrep, s katerim je Čadež nastopajočim odvzel naročilnice, ki so jih v znesku 25.000 tolarjev dobivali vsak mesec za nabavo garderobe. Namesto tega bodo po novem dobivali denar pri plači, ven- dar bo znesek obdavčen in precej manjši, tako da bo za- dostoval le za nakup kakšne srajce. Če ne bo vodstvo RTV- ja drugače poskrbelo za garde- robo svojih voditeljev (deni- mo s stilistom in oblačili na izposojo, tako kot imajo to urejeno na POP TV), je brkati voditelj TV Tednika zagrozil, da bodo nastopih v tistem, kar si pač za ta denar lahko kupi- jo. Mnogi se že veselijo, da bodo lahko voditeljico Dnev- nika, mlado in s čari obdarje- no Petro Kerčmar, videli sa- mo v modrcu. Drago Balažič Seks na eks Znana je prilika o grešnici, prešaštnici v jeziku evangelija, ki so jo farizeji pripeljali pred Jezusa in ga skušali. Modro je moral ravnati, saj bi ga vsaka premanjena beseda pripeljala pred sodišče. Jezus pa je ned- vomno modro ravnal in dejal, da naj prvi, ki ni grešil, vrže kamen vanjo. Čez čas so se vsi razšli, ostal je sam z dekletom. Dejal je, da ji odpušča in naj ne greši več. Katoliški razlagal- ci zadevo razlagajo kot »ne- doumljivo milost božjo, ki jo neverni ne doumejo, da pa so med nevernimi tudi tisti, ki v ' tem dejanju vidijo izredno mo-. ralno avtoriteto Jezusa in veli-, ko humanistično ' širokosrč- nost nekega zgolj človeškega dejanja...«% če zadevo parafra- ziram. Za Jezusa je značilno, če bereš Sveto pismo, da seje zelo rad ukvarjal z marginal- nostmi in marginalci, kot da bi se ravno pri teh stvareh morala izoblikovati človekova vest in etični standard. Dandanes se z marginalnost- mi pogosto ukvarjajo predvsem bolno asocialni tipi, ki so tudi sami deloma zmarginaUzirani (ostali imajo »bolj pametno de- lo«), verske institucije in social- ne ustanove vseh vrst, ki dosti- krat delujejo prej iz neke cinične obveze kot pa iz globokega oseb- nega prepričanja. Kurbarijaje dandanes biznis par excellence. Denarji, ki se tu obračajo, so enormni in mimo- grede rečeno, država je zabita do skrajnosti, da tukaj ne pri- stavi lončka, ker zadeva je zmeraj bila in zmeraj bo, pa če bo Savinja morala teči proti toku. Kompliciranja okoli lega- lizacije so dvolična natolceva- nja prikrito jebozovnih sfrustri- rancev, ki slabe državno bla- gajno, obenem pa omogočajo podtalnost javnih hiš in na tak- šen način marsikatero še ve{ zlorabo žensk. Do kurbarij^ potemtakem potrebno zaviz drugačen odnos. Dejstvo je, d je in bo, dejstvo je, daje sti;fl| moralnem smisla sporna, d4 tvo je, da prinaša ogromno d narja, dejstvo je, da nekdo I usluge plačuje; če jih neU plačuje, pomeni, da ima t tovrstne zadeve denar in p nepreverjenih informacijah i celjske javne hiše v času sejm poslovale še boljše kot običajni Potrebno jo je legalizirati, spn fesionalizirati, nadzirati, p staviti v urban okvir, znotn nje same pa po§k]:beti i zdravstveno in medicinsh brezhibnost. Problefn prostiti cije je boljiiot n^ problem kvoJ^ titete, namre&^šteuilo umazt nih in običajno pijanih junca ki se zaletijo v delodajalke, j večji problem, kot pa sama p^ slovična »umazanost« omenji nih. Svinjarija prihaja v javr^ hiše dostikrat s sveta, ki rni pripadamo mi, ki tako rd^ sodimo o stvareh stereotipni po principu lastnega občutH superiomosti. Ste se za m zmožni vživeti v delodajalk Saj ste že kdaj spali s kom, « vam ni bil preveč všeč, pa st^ mu morali dajati vtis, da va^ je nekaj do njega? V bistvu jsi njihov vsakodnevni posel ^ niste, vas čaka beatifikacija! ; MOHOR HUD^ BORUT krame« TVVODIČ 113 Ea I tv VODIČ iBOVi TEDNIKI TVVODIČ I ni [SI TV VODIC mmmfi Vo|na zvezd se vrača Vojna zvezd. Imperij vrača jarec, Jedijeva vrnitev in Iidi obnovljena in z nekate- fiini prizori obogatena trilo- gija izpred dveh let (Special gditions), so postali ključni piejniki filmskih dogodkov dveh generacij. To dinamič- ijo akcijsko avanturo, po- jtavljeno v nikoli prej videno zanimivo vesolje, zazna- jiujejo veličastne scenske zamisli in sproščena zabava, filmi so navdušili gledalce s (emami, ki so univerzalne in brezčasne: večni boj med do- lifiin in zlom, spopad med lehnologijo in človeštvom, 20iagoslavje junaštva in l)rezmejne možnosti človeka {(Ot posameznika. Vojne zvezd so pravljica Imodernih dni, ki odraža do- mišljijsko vizijo Georga Lu- casa. Ta je prepredel moder- ni mit z vplivi ameriške pop kulture, predvsem vester- nov, viteških in vojnih spek- laklov in japonskih epov o samurajih. Z Vojno zvezd. Epizodo I: Grozeča prikazen nas Lucas odpelje na začetek vsega, v kraj in čas, ko je Darth Vader še upanje zbujajoč devetletni deček z imenom Anakin Skywalker in Obi-Wan Keno- bi odločen mlad vitez Jedi- jev. Uresničitev Epizode I na platnih je pet let trajajoča pot načrtovanja in ustvarjanja, snemanja v treh državah, us- tvarjanja novih idejnih zasnov in specialnih efektov. Prava paša za oči so kostumi, frizu- re, vozila in vesoljska plovila. Eden najpopolnejših prizorov, kreiranih z digitalno tehniko, naj bi bili prizori podvodnega pregona. Nič manj impresivni niso podvodno mesto^ prizori množičnih bitk in dvobojev s svetlobnimi meči. George Lucas, avtor izjem- no uspešne sage Vojna zvezd in televizijske serije Indiana Jones, je eden najbolj uspe- šnih filmskih producentov na svetu. Leta 1973 je kot sopisec scenarija in režiser zaslovel z Ameriškimi grafiti. Štiri leta pozneje je z Vojnami zvezd, ki sta mu sledili še Imperij vrača udarec in Jedijeva vrnitev, po- stavil temelje sodobni epski avaturistični sagi, ki se dogaja v oddaljeni galaksiji, sledi pa vsem zakonitostim starodav- nih epskih pripovedi. Njegovi sodelavci so osvojili 40 Oskar- jev za tehnične dosežke na področju filmske slike in zvo- ka. Liam Neeson, ki ga ljubite- lji filma poznajo kot markant- nega Oscarja Schindlerja v Schindlerjevem seznamu, je bil izbran za vlogo Qui-Gon Jina, učitelja in mentorja Ana- kina Skywalkerja. Obija-Wan Kenobija v mla- dih letih igra Ewan McGre- gor. Zaslovel je z vlogami v filmih Plitvi grobu, Traispot- ting. To odštekano življenje s Cameron Diaz, Žametne no- či...Pojavil se je tudi v nekaj epizodah Urgence in Zgodb iz grobnice. Natalie Portman je prvič stopila pred kamere v trilerju Leon Luca Nessona, v spomi- nu pa je ostala po vlogi v filmu Vročina Michaela Manna. To- 'krat igra vlogo kraljice Amida- le. Mladi Jake Lloyd pa je Ana- kin Skywalker, osrednja oseb- nost Grozeče prikazni, ki ima kljub temu za sabo že celo vrsto vlog. Mogočni par Filmska industrija ima te- me. ki se vedno znova, ciklič- no ali v sezonah, ponavljajo. Ponavadi filmi z isto tematiko prihajajo v parih, če že ne kot trojčki, četverčki. itd. Eden od vzrokov za to je menda prisluš- kovanje študijev med sabo. Kakor hitro en studio sliši, da konkurenca pripravlja to in to zgodbo, takoj tudi sami posku- šajo ustvariti svojo variacijo, v upanju, da bodo zadeli želje - in denarnice - gledalcev. Tako potem dobimo dva meteorit- ska filma naenkrat, dve risan- ki o žuželkah naenkrat... V glavnem, ena od takšnih po- navljajočih se tematik je tudi invalidnost, bolezen, hiba. Od Moje leve noge pa do Deževne- ga moža. Ponavadi mora v teh filmih invalid kompenzirati svojo bolezen s kakšno poseb- no lastnostjo. Letos smo, še pred kratkim, že imeli nekaj podobnega - Simona Bircha. Tudi Mogočni par ima podob- no zgodbo, podobno atmosfe- ro, celo isto ciljno občinstvo. Ampak... Najprej zgodba. Kevin je spaček in najbolj delujoči or- gan v njegovem telesu so mož- gani (in goflja, bi rekel nek- do). Max je hrust, prava God- zilla v človeški obliki, sin kri- minalca. ki je - predvsem za- radi umikanja v svoj svet - počasne pameti in zato dobra tarča za posmehovanja vrst- nikov. In kaj je v takšnih oko- liščinah bolj smiselno, kakor združiti delujoče možgane in slabotno telo z malimi možga- ni in mišicami? Tako se rodi pravo viteško prijateljstvo. Di- rektno rečeno: Kevin Maxa zajezdi. Vendar pa se tudi konj počasi, z jezdečevo po- močjo. nauči seštevati stva- ri... uporabljati domišljijo... dobivati ideje. Zaradi česar sčasoma, preko mnogih dogo- divščin. tudi iz kokona konja nastane - metulj. Dobro. Tudi Simon je bil iznajdljiv, bister, piker. Tudi on je imel prijatelja, ki ga je učil o življenja - sicer je bil pri tem mnogo bolj nadležen, ampak naj bo. Podobnosti je še mnogo, toda ne bom več o njih, ker se razlika da poveda- ti v enem stavku. Ustvarjalci MP - od režiserja do igralcev - so enostavno mnogo bolj ve- deli. kaj počnejo, mnogo bolj so svoje početje oziroma zgod- bo imeli pod kontrolo. Tukaj ni negotovih beganj iz drama- tike v humor. Humor ima svo- je mesto in čas in prav tako tragika. Še ena zanimivost, ki je v povezavi s tem - oba filma sta posneta po knjigah, toda Simon kot da se tega sramuje in poskuša (kljub pripovedo- valcu) na vsak način biti filmski, oziroma prireja knjiž- no zgodbo v korist lažjega filmskega poteka dogodkov, pri tem pa mnogokrat izpade kot ne tič ne miš. Ali nesram- no rečeno: izpade kot spaček. MP je filmski, ko je to potreb- no, toda mnogokrat nadome- sti sliko z naracijo, zelo opaz- no vzeto naravnost iz knjige in takrat postane izjemno pri- poveden. pisateljski. Kar od- lično deluje in zaradi česar se mi je nadvse zahotelo prebrati knjigo. (Založniki, kje ste - ste že izdali Freak the Mighty Rodmana Philbricka?) Potem so tukaj tudi igralci. Menda sem za Simona dejal, da je kar dobro odigran. C. c. c. kako sem usmiljen. No. v pravkar »obdelovanem« fil- mu je igra še mnogo boljša. Od Sharon Stane v ozadju (ne. nič več ne daje nog nara- zen. sedaj je igralka, pro- sim!). preko Harryja Deana Stantona, Gene Rovvlands, malih in odličnih Kierana CuUdna ter Eldena Henso- na. ..pa do Gillian Anderson, ki se na vse pretege trudi biti drugačna od vloge v X files, in ji to celo uspeva... in tudi Meat Loafa, v sicer zelo mi- kroskopski stranski vlogi, v kateri pa ga zaradi njegove velikosti vseeno ni težko opa- ziti. Rež i ral je Peter Chelsom - in pazite, tole je še vedno dra- ma (oziroma tiste vrste film, na kakršnega deklice, ki si želijo potočiti solzo ali dve, peljejo svoje ne preveč navdu- šene fante), in vsekakor ni velik film - je pa dobro na- pravljen in izredno topel. Vča- sih to zadostuje. PETER ZUPANG v družbi s kanalom a Hitrost V ponedeljek, 27. septem- bra, bo ob 20. uri na sporedu filmska uspešnica Hitrost (Speed). Ameriški akcijski triler je režiral Jan De Bont, igrajo: Keanu Reeves, Den- nis Hopper, Sandra Bullock. Ponoreli kriminalec Hovvard v avtobus nastavi bombo, ki se aktivira, ko vozilo doseže hitrost 80 kilometrov na uro. Bomba bo eksplodirala, če bo hitrost avtobusa padla pod to mejo, če bo kateri od potnikov izstopil ali čeoblasti kriminal- cu ne bodo izplačale visoke odkupnine. Policija v boj s Hovvardom pošlje strokovnja- ka za eksploziv, policista Jac- ka, ki mora potnike v avtobu- su rešiti pred gotovo smrtjo. V nemilosti v četrtek, 30. septembra, se bo ob 21.40 začel ameriška mini serija V nemilosti. Reži- ja: Waris Hussein, igrajo: Ric- hard Anconina, James Fox, Michael York, Patsy Kensit. Ta štiriurna mini serija sledi življenju in ljubezni skupine moških in žensk, ki so žrtvo- vali svoja življenja ob prihodu zavezniških sil v Normandijo. Piše se leto 1944 in rezultati druge svetovne vojne še niso popolnoma znani. Tako bri- tanski kot tudi nemški tajni agent je skušajo na vsak način odkriti, kaj načrtuje nasprotna stran, a za vso to hladno vojno politiko stojijo resnični ljudje s svojimi čustvi in potrebami. filmi na vtv Zaklad skrivnostnih vitezov, ameriška mladinska avantu- režija: Jarnes Dodson, igrajo: Gorbin Allred, David Kriegel. V očarljivi zgodbi o dobrem in zlu mlad suženj najde ključ Arhimedovega zaklada in se spusti v pustolovščino, da bi ga ^obilin obdržal. Na sporedu bo v petek, 24. septembra, ob 20. uri. Knjiga o džungli, ameriški film; režija: Stephen Sommers, 'Srajo: Jason Scott Lee, Lena Headey. Sto let po objavi danes že klasične mladinske zgodbe je ^^sphen Sommers posnel tretjo ekranizacijo zgodbe angleškega ''obelovca Rudyarda Kiplinga, ki prikazuje še en pustolovski sprehod po džungU, zanimiv za mlajše in starejše gledalce, '^a sporedu bo v nedeljo, 26. septembra, ob 17. uri ^^amine maze, ameriški film; režija: Yves Simoneau, igrajo: 3mie Lee Gurtis, Peter Gallagher, Venessa Redgrave. J^obert živi s Callie in tremi otroci iz svojega prvega zakona z 'Jde. Vendar se njegovo življenje nevarno zaplete, ko se '^'^gova bivša, privlačna, a nevarna žena odloči, da si bo J^^^mila njega in otroke - Callie pa naj bi ubila. Režiser "iioneau je posnel napet in intriganten film, hičkokovsko Sodbo o izrojeni ljubezni, ljubosumju in zapeljevanju. Pilm bo na sporedu v torek, 28. septembra ob 20.30 uri. . Svetniki in grešnik, ameriški triler; režija: Paul Mones, No: Damian Chapa, Scott Plank, Jennifer Rubin. Pooch Puccia in Big Boy Baynes sta zrasla na ulicah ne ravno gledne četrti. Po nizu raznih poskusov zaslužka se odločita, da J ^Vzameta trgovino z mamili v svoji četrti. Vmeša se ženska, a ni vse, kar bo ogrozilo njuno prijateljstvo. Pilm bo na sporedu v sredo, 29. septembra, ob 20.45 uri. kino Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Union: od 23. do 29. 9. ob 16., 18.45 in 21.30 znanstveno fantastični spektakel Vojna zvezd - Epizoda 1 - Grozeča prikazen. Mali Union: od 23. do 29. 9. ob 20.30 drama Mogočni par. Metropol: od 23. do 29. 9. ob 16. in 18. romantična komedija Naravne sile, ob 20.15 znanstveno fantastični spektakel Vojna zvezd - Epizoda 1 - Grozeča prikazen, 24. in 25.9. ob 23. znanstveno fantastični spektakel Vojna zvezd - Epizoda 1 - Grozeča prikazen, 25.9. ob 10. znanstveno fantastični spekta- kel Vojna zvezd - Epizoda 1 - Grozeča prikazen. Gremo v kino! Ben Affleck si deh oskarja za scenarij z Matom Damonom. Pravilno so odgovorili tudi trije nagrajenci: Mojca Golouh, Škofja vas lla, Ana Tilinger, Cesta XIV. divizije 23, 3220 Štore in Jasna Drešček, Zidanškova 20, 3230 Šentjur. Dobih bodo vstopnico za ogled filma. Sharon Stone je postala ena najbolj iskanih igralk po vlogi v erotičnem trilerju leta 1992. Za kateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 27. septembra Tri izžrebance bodo celjski kinematografi nagradili z vstopnico za ogled filma. m ZAAVTOMOBILISTE | Kup novosti v Franicfurtu Letošnji 58. avtomobilski salon je prinesel veliko novega, dragega in nedosegljivega v avtomobilskem svetu imajo avtomobilski saloni zelo pomembno mesto. Manj za avtomobilske novi- narje, bolj za tovarne in se- veda publiko, ki lahko na enem mestu vidi veliko no- vega, zanimivega, tudi dru- gačnega. Lahko denimo oti- pa avtomobil, ki nikoli ne bo v kakšni običajni garaži, od blizu vidi ves prestiž, o kate- rem lahko le sanja; lahko pa se tudi odloči, kaj bi utegni- lo biti zanimivo v prihodno- sti, v katero smer se razvija avtomobilska industrija, kaj je pomembnega ipd. Letoš- nji frankfurtski avtomobil- ski salon (lAA), ki ima za seboj že 57. ponovitev (se pravi, da je letošnji 58.), je izpolnil vse želje. Bilo je vi- deti veliko novega, veliko dragega in tako rekoč nedo- segljivega. Frankfurtski avtomobilski salon je ob tem najprej pred- stava nemške avtomobilske industrije, njene moči, zmog- ljivosti, obsežnosti, šele ka- sneje pridejo na vrsto drugi. Ampak tudi ti drugi so letos v nemško finančno središče pripeljali nekaj omembe vrednih novošti. Morda je bila največja zvez- da letošnjega salona audi A2. Najmanjši audi, po novem konkurent mercedesu A, predvsem pa avtomobil, ki je narejen iz aluminija, zato teh- ta le 895 kilogramov. Kombili- muzina s petimi vrati pripelje na trg prihodnje leto, tedaj tudi k nam, ko naj bi bila na voljo za domnevne tri milijo- ne tolarjev. Audi je ob tem ponujal na ogled tudi dirkaš- kega RS4 avant, torej naj- močnejšo različico audija A4, ki zmore nič manj kot 360 KM)! Za posladek so predsta- vili še S6 (340 KM) in nasploh je bila na Audijem razstav- nem prostoru velika gneča. Pri BMW je bilo tudi zani- mivo. Kot t.i. show car, se pravi avto, ki še ni čisto do konca narejen, so ponudili M3. Tega naj bi poganjal 3,2- litrski motor z domnevno močjo 350 KM, na cesto pa naj bi novi M3 pripeljal pri- hodnje leto. Z8, sloviti road- ster, bo kmalu naprodaj za 225 tisoč mark, omislili pa si ga bodo predvsem tisti, ki menijo, da je 400 KM iz V8 motorja zanje čisto primer- nih. X5, mešanica med teren- cem in karavanom, avto, ki bo nastajal v ZDA, je doživel drugo evropsko premiero, hkrad s tem pa napovedal, da se začenja njegova pot po evropskih trgih. Volksv^^agen je blestel tako zaradi obilice novosti kot za- radi tega, ker je pod njegovo streho združenih vehko avto- mobilskih imen. Predvsem je obnovil pola (avto pripelje k nam v začetku prihodnjega leta), na ogled pa postavil concept D. To je velik avto- mobil, ki napoveduje Volks- wagnov prodor v višji avto- mobilski razred. Concept D naj bi denimo konkuriral kak- šnemu BMW serije 5, pa mer- cedesu E razreda, tudi audiju A6 ali morda A8 in vsem dru- gim. Med drugim ga naj bi poganjal desetvaljni TDI mo- tor s prostornino 5,0 litra ter s 313 KM in 750 Nm navora.. Vse to so izjemne številke oziroma zmogljivosti, ampak kot pove že sedanja oznaka avtomobila, bo še nekaj časa predvsem prototip. Seat je pripeljal leona, avtomobil nižjega srednjega razreda. Kombilimuzina s petimi vrati je narejena po Volkswagno- vih zahtevah, najmočnejši motor bo dsti s 180 KM, na voljo bo tudi 4x4 pogon. Leon pride k nam sredi prihodnje- ga leta. Opazna zvezda je bila tudi škoda fabia. Avto se bo prihodnje leto (pri nas) po- meril v nižjem razredu. To je kombilimuzina s petimi vrati, s tremi različnimi motorji in kar nekaj dodatne opreme. Na Češkem, Slovaškem in v Avstriji jo bodo začeli proda- jati decembra, vsaj v Nemčiji pa naj bi bila osnovna izve- denka naprodaj za manj kot 19 tisoč mark. Če bo cena tega avtomobila pri nas podobna, potem pravega posla le ne bo. Mercedes Benz je nastopal znotraj svojega koncema (DaimlerChrysler) in je pod frankfurtske salonske luči pripeljal veliko zanimivega. Predvsem je pozornost zbujal kupe SLR, avtomobil, ki naj bi nastajal skupaj z McLare- nom (s tem Mercedes sodelu- je v formuli 1). Avtomobil naj bi poganjal V8 motor z gibno prostornino 5,5 litra in s 557 KM; za sedaj še ni točno zna- no, ali bo leta 2002 ali morda leto kasneje avto res pripeljal na trg. Če bo, ne bo poceni, to je jasno. Druga pomembna novost je bil kupe CL, poleg tega pa je bil na ogled tudi ML 55 AMG. Za malo manj kot 140 tisoč mark si je tako mo- goče omisliti trenutno naj- močnejši ML, ki zmore 347 KM in ima 510 Nm navora. MCC, družba, ki pri Daimler- Chryslerju skrbi za izdelavo malega smarta, je pripeljala dve novi izvedenki smarta, in sicer kabrioleta ter roadster- ja. Lično. Opel in Ford sta bila z novostmi nekaj skromnej- ša, a omembe vredna. Luč sveta je ugledala astra coupe, nadomestilo za nekdaj zelo uspešno calibro, medtem ko obnovljeno omego že pozna- mo. Pri Fordu so se postavljali z obnovljeno fiesto, ki je se- daj bolj podobna večjemu fo- cusu. Seveda ni bilo mogoče mi- mo Porscheja. To je tovarna, ki ji gre zadnja leta izjemno dobro od rok, na tiskovni konferenci je prvi človek hiše celo dejal, da bo Porsche ved- no ostal samostojen, torej ne bo združeval, pridružei ipd. Zanimivo, videli bom kaj se bo zgodilo. Sicer pa bil eden najbolj želenih avt mobilov njihov 911 turbo.' hip je to najmočnejši serijs avtomobil te tovarne, saj ^ tvaljni (!) bokserski moti razvije nič manj kot 420 Kl^ Seveda je v skladu s tem tu^ njegova cena - dobrih 2201 soč mark (v Nemčiji) in zapelje v domačo garažo. Francoske avtomobils^ tovarne so si vzele velik (J razstavnih prostorov, privabij le vehko obiskovalcev in ird le dovolj ponuditi. V ospredji je bil seveda novi in najvei^ peugeot 607. O avtomobil smo že pisali, k nam po napo vedih pripelje prihodnje leto bolj na začetku. To je eleganf na limuzina, ki hoče v razrfl mercedesa E, pa BMW seriji 5 in še koga. Renault je veliki svojih novosti »povil« že prel salonom, je pa objavil zača tek prodaje svojega avantM ma. To je znova mešanica, ii sicer med kupejem in esp? ceom. Oblika je tako rek(^ revolucionarna in ker pri Re^ naultu dobro vedo, da »revo- lucija« ne gre dobro v promet so si zastavili dokaj skromej' prodajni načrt. Citroen ni pri' peljal kaj izjemno revolucio- narnega. Že znani picasso. enoprostorski avtomobil niŽ' jega srednjega razreda, je se-i daj dobil tudi izdelano notra- njost, kar pomeni, da se b'' rodil prihodnje leto. Je P^ predstavil prenovljenega xa, avto, ki bo zelo zanimi^ tudi za slovenski trg. Fiat razstavil svojega novega puH' ta; avto je za italijansko avtO" mobilsko tovarno zelo P^ memben. Slovenskim kup' cem ga bodo v nekaj manjši'' količinah ponudili (vsaj tak" kaže) še pred koncem le^^j pravi stampedo naj bi se za^^' v začetku 2000. Lancia je avto, ki je bil vsaj novin^f' jem predstavljen že pred som, sedaj pa je avto doži^^ BMWM3 Škoda fabia Seatleon Audi A2 Ši. 38.. 23. september 19^ m'ilij»!!H!l| I ZAAVTOMOBILISTE ~[ ^ • jeinško premiero. K nam lan- I fje lybre še nekaj časa ne bo, povsem jasno pa je, da to ni ' jvtomobil, ki bi na sloven- ' skem trgu šel izjemno v pro- met. Japonske in južnokorejske avtomobilske tovarne so ime- le različen prostor in s tem tudi različen ogled. Japonske tiiše niso bile združene na enotnem razstavnem prosto- ru, kot denimo južnokorej- ske. To je po svoje razumlji- vo, kajti več kot tretjinski last- nik Mazde je denimo Ford in zato je bilo logično, da je Mazda delala družbo Fordu in vsem drugim tovarnam znotraj te ameriške korpora- cije (še Jaguar, Volvo, Aston Martin ipd.). Kakorkoli že, ja- ponske avtomobilske tovar- ne so imele v letošnjem Frankfurtu kaj pokazati - ra- zen dobrih poslovnih rezulta- »V, saj se namreč ve, da jim je še vedno precej za nohte. ^Je vsem, pa vendar. Tako je Honda ponujala petvratno iz- vedenko HR-V, torej avtomo- bila, ki so ga krstili za joy machine. Mazda je predstavi- la prenovljeno enoproštorsko vozilo z oznako MPV, družbo pa ji je delal denimo že znani premacy, pa obnovljeni MX 5 ipd. Pri Toyoti, največji japon- ski avtomobilski tovarni, so bih kar dobro založeni z no- vostmi. Tako se je na podiju vrtela nova oziroma prenov- ljena cdica. Nekako značilen je prednji del z zanimivimi lučmi, zadek je sedaj dokaj strmo odrezan. Glede na skromno zastopanost celic na slovenskem trgu, so vse dru- ge informacije o tem avtomo- bilu dokaj skope. Variš verso je bil na ogled že v letošnji Ženevi, gre pa za enoprostor- sko izvedenko tudi pri nas uspešnega yarisa. Všečen av- to, ni kaj. MR2 je roadster, ki je vsaj malo nov, nov pa je tudi sredinsko nameščen mo- tor s 140 KM. V Nemčiji bodo obnovljenega MR2 začeli pro- dajati novembra, pri nas pa kdo ve kdaj. Nissan je imel tudi za nas pomembno no- vost, to je novo almero; o tem avtomobilu bomo nekaj po- drobnejših informacij objavili prav kmalu. Pri Mitsubishiju kaj izjemno novega ni bilo, kaže pa omeniti študijo mini SUV (šport utility vehicle) z oznako compact, ki ga med drugimi poganja tudi 1,1-litr- ski bencinski motor z nepo- srednim vbrizgavanjem gori- va in z 78 KM. Južnokorejske avtomobil- ske tovarne so dokazovale, da so pri življenju, čeprav po- slovne številke sploh niso po- sebej optimistične. Hyundai je na nemška razstaviščna tla pripeljal novega accenta. Av- to se oblikovno ne zdi izjem- no posrečen - bomo videli, kako se bo obnesel na trgu. Pri nas ga lahko pričakujemo prav kmalu, mogoče čez me- sec ali dva. Daevvoo se je do- kazoval s tacumo, enopro- storskim avtomobilom nižje- ga srednjega razreda. Za se- daj je avto šele študija, vseka- kor pa je to vozilo, ki mu lahko napovedujemo ustrez- no tržno prihodnost - če bo cena ugodna. Verjetno bo, kajti južnokorejske avtomo- bilske tovarne v letošnjem le- tu dokaj hitro osvajajo evrop- ske trge. In še najprestižnejše avto- mobilske tovarne? Bugatti je kot študijo pokazal 18/3 chi- ron, športno izvedenko avto- mobila z izjemnimi zmoglji- vostmi, kajti namenili so mu kar 18-valjni bencinski motor s 555 KM in 650 Nm navora. Če vas morda skrbi, kako do tega avtomobila, je skrb za- man - še ni znano, ali bo avto tudi v resnici pripeljal na ce- sto! Pri Bentleyju so imeli že znanega arnagea, vendar je bila tokrat na ogled izveden- ka red label. Navzven nič po- sebnega, pod motornim po- krovom pa se vrti 6,5-litrski V8 turbo motor, ki ima ob vsem drugem nič manj kot 830 Nm navora! FerarFi sicer ni pokazal nič novega, a je bil njegov razstavni prostor ob modeni 360, pa maranellu 550, GT in GTA 456 povsem nabito poln. Maserati, ki je sedaj v lasti Ferarrija, tudi ni imel novosti. Je pa razumlji- vo, da bo na omenjenih raz- stavnih prostorih teh tovarn do konca tedna veliko ljudi - pač pa načelu: če že ne mo- rem kupiti ali imeti, lahko vsaj gledam... Mercedes Benz kupe SLR Tovota celica Opel astra coupe Hyundai accent Kumho za varno vožnjo Slovenska smučarska reprezentanca se bo v novi tekmoval- ni sezoni po zasneženih cestah in v težjih vremenskih razme- rah vozila s korejskimi avtoplašči Kunaho, katerih ekskluzivni zastopnik je podjetje PAAM AUTO s Ptuja. Na fotografiji (z leve na desno) pogodbo o ekskluzivnem opremljanju sloven- ske smučarske reprezentance z avtoplašči Kumho podpisujeta Tone Vogrinec, direktor reprezentance, in Robert Furjan, direktor PAAM AUTO s Ptuja. UM n IZ OTROŠKEGA SVETA [ starsem kratkohlacnikov Oblikovanje učnih navad pri otrocih Otrok, ki ima učne navade, ve, da mora nalogo obvezno narediti. Ne razmišlja, ali naj jo naredi ali ne, torej se o tem sploh ne odloča. Vsako odločanje pomeni napor. Včasih je napor odločanja hujši kot vse ostalo. Na domače naloge navajen otrok se loti pisanja običajno v določenem času, vsak dan ob isti uri, na istem mestu, potem ko naredi neko drugo stvar, ki se tudi ponavlja, na primer po kosilu, ko pride mama iz službe, ko pride z dvorišča ali pa takoj, ko pride iz šole. Torej mu je tudi glede časa in kraja pisanje naloge prihranjena energija, ki bi jo porabil za odločanje. Tudi vsebinski del opravi delno mehanično. Iz torbe vzame zvezke za nalogo in zvezke za učenje. Ne da bi razmišljal, načrta rob v zvezku, napiše datum, naredi naslov. Misel- no energijo začne uporabljati pri računanju, pisanju spisa, obnove... Otrok, ki nima teh navad, pa dobršen del energije pora- bi za odločanje, za načrtova- nje zaporedja dela in za pre- govarjanje s starši. K pogojem za oblikovanje učnih navad moramo dodati vsaj še dva, ki pa sta bolj odvisna od otroko- vih lastnosti kot od zavzetosti staršev ali šole. Prvi pogoj je otrokova učljivost, drugi pa je povezan z otrokovo sposob- nostjo za avtomatizirano opravljanje dela. Tako učlji- vost kot sposobnost hitrega navajanja sta lastnosti posa- meznika in sta neodvisni od splošne inteligentnosti. Člo- vek, ki je prav posebej nadar- jen na nekem področju, je na kakšnem drugem povsem neučljiv. Ponavadi je to pove- zano s pomanjkanjem intere- sa in motivacije. Nekomu se lahko zdi popolnoma nepo- membno in zato nepotrebno, da bi nekatere stvari opravljal vsak dan. Torej gre tu za si- stem vrednotenja. Pri otrocih, ki imajo kako težavo z učenjem, so slabe učne navade bolj pogoste. Težko se učijo spretnosti, ki zahtevajo nekaj avtomatiza- cije. Značilen primer avtoma- tizirane šolske spretnosti je pisanje. Otrok, ki pisanja še ni avtomatiziral, piše počasi, zaostaja za drugim učenci, mora razmisliti, kako kakšna črka izgleda in kako jo bo napisal. Taki otroci potrebu- jejo mnogo navodil in spod- bud, začetnih impulzov in glasnih povelj: »Zdaj naredi to in zdaj to«. Nekateri otroci naredijo hi- tro svoje domače naloge in jim ostane dosti prostega ča- sa za igro in druge aktivno- sti. Drugi pa delajo domače naloge mnogo počasneje. Sa- njarijo nad knjigami in belež- kami in nikakor ne morejo dokončati naloge. Otroci se razlikujejo glede na sposob- nost koncentracije. V starosti od pet do sedem let imajo sposobnost koncentracije petnajst minut, med sedem in deset let traja koncentraci- ja dvajset minut, med deset in štirinajst let pa petindvaj- set minut. Temu časovnemu obsegu bi bilo potrebno pri- lagoditi povprečno količino domače naloge. Pri normal- nem poteku dela bi moral biti čas, -rezerviran za doma- če naloge, v prvem razredu petnajst minut, v drugem približno trideset min^i^ tretjem in četrtem ne vef petinštirideset minut do, ure (to se nanaša na , nalogo iz enega predm^ Odstopanja so znak za oi kovo preobremenjenost nalogami ali pa pomanjkj koncentracije. Pomembno je tudi, v rem delu dneva dela oti domače naloge. Razisl^ so pokazale, da je spos nost koncentracije najm^ ša med dvanajsto in štirii sto uro. Pustite otroka, dg v tem časii malo igra, nal( pa naj dela po šestnajsti \ ko bo sposobnost njeg( koncentracije ponovno V| rastu. CZI~