Subscriptson g $2.50 a year g $1.25 Kalf year g ?«*ued erery Thursday Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo In zabavo slovenskih delavcev v Ameriki, Entered as second c!ass matter March 12, 1324 at the post office at Nev/ York, N. Y., uncier the Ac* of March 3. 1S70. j| Addreo; ■ 455 W. 42 »d St. | New Vork, N.Y. 1 Tel. : Pennsylvania 3319 Letnik — Volume IV. New York, N. Y .February 17th— 17. februarja, 1927. No. — Št. 7 Zogii je za Italijo. Pogodba z Italijo je jamstvo za mir. — Italijo bolj 'ljubi kot ka¬ terokoli drugo državo. — Pot Ita¬ lije je vodila že prej preko Balka¬ na, pa bo tudi v bodoče. Rim, Italija. — Urednik lista “Giornale d’Italia”, Benedeti je bil v avdijenci pri albanskem predsedniku Ahmedu Zogu, ki je rekel: “Od več strani ni bila priznana dobrota pogodbe, ki je bila skle¬ njena med Albanijo in Italijo. Ho¬ čejo me učiti patrijotizma, kakor ne bi vedel, kaj je patrijotizem. Jaz sem večji narodnjak kot pa oni, ki vodijo agitacijo proti po¬ godbi. Niti en tujec nima pravice dvomiti nad mojim patrijotiz- mom iuljubeznijo do moje domo¬ vine.” “Ali je vaša prevzvišenost iz te¬ ga razloga podpisala pogodbo?” “Da, iz tega, ker sem bil prepri čan, da je pogodba pametna in u- mestna. Nekaterim, ki so me vpra¬ šali, zakaj sem sklenil to pogod¬ bo, sem enostavno odgovoril; — “Ker sem to hotel”. Vam pa re¬ čem, da sem to storil, ker sem pre¬ pričan o njeni, dobroti in uvide¬ vam, njen zgodovinski značaj.” “Iz kakega razloga ?” “Iver vidim vse podrobnosti, ki jih je pogodba že prinesla moji deželi in katere bo še prinesla v bodočnosti.” “Ali vladajo tesne vezi med ita¬ lijanskim in albanskim narodom?” “Italija in Albanija ste dve so¬ sedni deželi, ki morajo biti v pri- jateljskh odnošajib. Mi Albanci smo Latinci. Italija ima odprta vrata in svoboden vhod v Alba¬ nijo za svojo gospodarsko eks¬ panzijo, dokler more Albanija pričakovati svoje prenojenje s po¬ močjo Italije. Mirovni cilj pogod¬ be je jasen in končno bodo uvideli to tudi oni, ki drugače tolmačijo to pogodbo. Ta pogodba, ki sva jo podpisala 27. novembra jaz in baron Aloisi ,bo utrdila mir na Balkanu. Mussolinijeva politika, kateri se divini, je politika oživ- 1 jen j a in miru. Hotel sem posta¬ viti močne in prijateljske zveze! med mojo deželo in Italijo in sem prepričan, da. bo tiranska pogodba jamščina za mir na Balkanu in bo imela veliko zgodovinsko nalo¬ go.” “Govori se. da boste v kratkem I obiskali Italijo?” “Upam, da bom, kadar mi bo mogoče, odpotoval v Rim, kjer sem bil štiri mesece in ga zelo lju¬ bim. V ostalem tudi poznam vsa glavna mesta Italije. Divini se i- t.alijanski arhitekturi in sem po¬ klical v Tirano italijanskega arhi¬ tekta Armanda Brassipija, da jo tudi pri nas vpelje. Z njegovim: delom bo Tirana postala najlepše' Zi obhajanje “praznika svetilk” so Kitajci v San Francisco pri¬ redili velik kamival. Za glavne vloge pri tem praznovanju so bile izvoljene Rose Cev, Rubi Ca n in Marv < 'u. ki jih je videti na sliki. mesto na Balkanu. Kakor iz tega razvidite, ta pogodba ni bila sa¬ mo navdahnjena,vsled sosedstva med Albanijo in Italijo, temveč vsled zgodovinskih vezi med Ri¬ mom in Albanijo. Velika rimska cesta, Via Apia je vodila iz Rima na vzhod in se je imenovala Via Egnacia. Ta cesta, je rekel alban¬ ski predsednik, ko je vstajal, “je ona. cesta, katero mi Albanci i- menujemo “e čane’, je dolga cesta, ki daleč vodi.” MOKRI NEW YORK V New Torku v resnici ni pro¬ hibicije. nišnica naznanila 5933 zastrup- ljenj vsled alkohola, leta 1926 pa 5924. Umrljivost vsled zastrupljenja z alkoholom v New Torku je več¬ ja. kot pa vsled avtomobilov in s plinom skupaj. Zakotne pivnice so rak-rana za mesto Ne\v York. Ako ena prene¬ ha, jih zraste tem več, kakor gobe po gorkem dežju. LjudjeJkUso pi¬ li pred prohibicijo ,pijejo tudi da¬ nes, ako še žive. Mnogo smrtnih slučajev vsled alkohola pa ni naznanjenih, ker družina tega ne želi in ker tudi domači zdravnik, tega ne naznani. Žganje, ki-se v Nevv Yorku pro- c daja na zdravniške predpise, je otevilo zakotnih pivnic je večje abso l u tno skbo in škodljivo jav- k°U pa število dovoljenih gosti- nenm zdravju . To je velik pro . en pice pio i nujo. Čistega žga- blem, ker so mnoge preiskave do- n.,a m mogoče dobiti niti na zdrav- da vseb uje žganje bolnikov luk o v predpis. Skoro vse alkohol- „■ • n i i ■ n .. v v -. . . sirovi alkohol m škodljive prmie- ne pijače so vec ah manj strupe- g - ne. Največ ljudi zboli ali pa umr- . to ->-c-in4 c-ioUo i ■ 1 I® mojem mnenju, ki slom na je i sled slabe pijače med revnei- , , ., . _ v .,., -j ini s ] 0 jj lastnih preiskavah m na poročilih .. , mojega urada, v New Torku ni lako izjavba glavni sodnijski 1>r ohibiciie zdravnik dr. Charles Norris v svo- J _ jeni dolgem poročilu na župana Wa Iker ja. Med dragim pravi dr. Normi “Leta 1914 so vse bolnišnice v m , ■ T i -r. , . • . , , . v Tokio. Japonska. — Dva dni je mestu naznanile samo 14 slučajev m . ... ’ . ,, , , J v Tokio m okolici tako snežilo, da zastrupljenja z alkoholom m med • , , , - - . , , je bil vstavljen ves promet lii če¬ tami sta bila. sanic dva smrtna slu- -, T T . , , , v .-‘ - ■ j i umi - m ljudje ne morejo iz Jus. Sneg je čaja. Leta 1924 je bilo 716 zastrup ... hJ ljenj z. 61 smrtnimi slučaji, lota zapadel čevljev visoko in j .1925 je bilo že 585 smrtnih slu- 3 e napravil velikansko'škodo. — čajev in leta 1926 celo 616. Nad sto ljudi je umrlo, nad tisoč Leta 1925 je samo Bellevue bol- pa jih je bilo ranjenih. SNEG NA JAPONSKEM Belgrad, Jugoslavija. — Iz Bos¬ ne, Hercegovine in Dalmacije se poroča, da je bil v tamošnjih kra¬ jih močan potres.-Tresti se je pri¬ čelo ob 4.45 zjutraj. Dunaj, Avstrija. — Po zadnjih' poročilih iz Jugoslavije je bilo pri potresu ubitih dvajset oseb. Bati pa se je, da bo število'žrtev še na- raštlo, ko bo brzojavna zveza zo¬ pet vpostavljena. Brzojavne žice so potrgane in večina dežele tiči v globokem sne^u. V Mostarju ni ostala niti ena hiša nepoškodovana. V Hercego¬ vini in Dalmaciji je več tisoč lju¬ di brez strehe. Kmetje iz raznih vasi nimajo nobene druge obleke, kot nočno obleko, v kateri so be¬ žali iz svojih hiš ,ko se je pričel potres. Blizu Stolaca. v Hercegovini se' je odprla zemlja, ki je pogoltnila- vec hiš in stanovacle, ki so spali v njih. V bližini Stolaca je bilo največ človeških žrtev. V gorovju nad Sarajevom se je vtrgal velik plaz, ki je porušil v svojem pohodu deset hiš ter po¬ vzročil med prebivalstvom velika zmešnjavo. Nova železniška postaja v Spli¬ tu je bila zelo poškodovana, ka¬ kor tudi železniška postaja in pošt no poslopje v Metkoviču. Sejzmo- grafi na zagrebškem vseučilišču sc« zaznamovali mnogo potresnih sunkov ,predno so se polomili. M 20 minutah je bilo zaznamovanih' 19 sunkov. Vlada je poslala v prizadete? kraje vojaštvo, ki nudi prvo po-* moč. Tudi iz Belgrada se poroča? ~o' potresu, toda večje škode ni bilo, kot da je bilo porušenih nekaj dimnikov. POSOJILO JUGOSLAVIJI Belgrad, Jugoslavija. — Kakor* se je izvedelo, se ameriški finanč¬ ni krogi zelo zanimajo za finančno in gospodarsko stanje Jugoslavi¬ je. — Sedem velikih newyorškilx' finančnih zavodov se bavi z načr¬ tom, da. da jugoslovanski državi večje posojilo na daljše in krajše obroke. Amerikanci se posebno zanimajo za hipotekarna posojila’* kakoršna so dali Madžarski. To posojilo je namenjeno zgrad¬ bi železnic, cest, mostov itd. DENAR V JAJCU Otisfield, Me. — Kokoši se men¬ da tako zelo sramujejo vsled viso¬ ke cene jajc, da so sklenile daja¬ ti odškodnino. Ko je Mrs. Lavr« renče Sniller ubila jajce, katero’ : ie znesla njena kokoš, je našla 3 ? njem dva pennvja. KITAJSKO PRAZNOVANJE Potres v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je bil hud potres. —- Posebno prizadeta je Bosna in Hercegovina. — Mostar v razvali¬ nah. — 20 oseb ubitih, St ra, j 2 ‘’XAŠ DOM”. 17. februarja. 192/ ^lllll!l!l!t!l!l!lll!llllllllinillllil||)Ilitli!]!|II!l!l||ll!j!jIli||||lil!i:i!|)in!lilf!!tllll!lllll!l!l!lll!!{I!lipilll(lllip|!IIIIK!n!IIIti!U!llt)II!t!lll!iipilill!ip^ j IZ NAŠIH NASELBIN' | ravno tako tudi tla dobro nama- Brooklyn, N. Y. — Še nekaj dni imamo časa za naše zabave in ve¬ selice. Še deber teden in predpust¬ nimi. da ne bodo podplati preveč Slov. doma. trpeli. Izžrebana bo tudi fina ura j Da ~ bom , )isal sedaj. Obljubili so tudi, da bodo Šarc John .. 25.00 delovali v prid doma. kolikor se; Zajber Leopold . 25.00 .. 50.00 . 50.00 posvetil, kolikor le mogoče svojih'Mari- Louis. 50.00 moči in zmožnosti, za napredek Skupaj dozdaj podpi¬ sanih obveznic za . 6250.00 bo-dalo. Izvolili so si odbor iz svo-j Kambič Joe je srede, ki je. tudi obljubil, da. bo Uršič Frank ni čas bo končan. Zdaj je še čas, I pokrita s steklom, katera se navi¬ je U o samih da se razveselimo, kajti pozneje bo dolg postni čas brez veselic. Mnogo veselic je že napoveda¬ nih in gotovo se bo vsako društvo potrudilo, da nudi svojim obislco- valcem kar največ zabave. Po mo-j par narodnih pesmi in se več dru- se sklepih in obljubah, naj tudi po- so bili izvoljei e enkrat za štiristo dni. Preskrb- J vem> da radi i nko rporaeije se že Frank Uršič, jeno bo tudi za lačne m žejrup — menjavajo pisma, potom odvetni- Frank Lustik, Na glavni seji dne - 21. januarja so bili izvoljeni sledeči v odbor: predsednik, podpredsednik. Ciril Mnškateve. blagajnik. Dobro pivo “sakramenskega” in j ka v Madison. cvička bo dovolj. Dobro je oboje, j n . ... . . t op Alatoli tainik „ , . „ . ,| ( e ne bo posebnih ovir, bomo u e laul1 ’ U G U1K - Za kratek cas bo Slovan zapel • ... , . . i imeli do prihodnje seje že čarter i Frank \ eranič, zapisnikar. i .. . . . i in inkorporaeijo Slov. doma. Po-i čTadzorni odbor: 3P mmneigu pa bo Danica s svo- gdi ima pripravljenih, da bomo ja fem ^ y n .v. ynemo na Lovrenc Perko, Marv Lustik. Joe jo igro “Dva potepuha” v nedeljo I dobro pognali pustni čas. tako da | d ^ , ‘ ' ‘ . Kračnik 20. februarja na 62. St. Marka Pl J ne bo nikake zamude. Post bo itak ‘ ' Gospodarski odbor: Franic Lustik napravila največ zabave. Igra je j dolg dovolj; sedaj je zadnji čas. 11 * 1 a am ( okl P° r0 * tako šaljiva, da take še nisem..vi-1 da -.še kaj užijemo, da bomo imeli del. Imel sem priliko prisostvova-; o .Čem premišljevati v postnem ti eni vaji in povem vam, da se že j času. x;m ^ii i i i Louis Man-. Viktor Puncer, čilo od nekega podpornega društ¬ va. ki je lansko leto odpoklicalo svoje zastopnike, da je za tekoče Za Slovenski dom J. Matoh, tajnik. no! dolgo nisem tako smejal kot tedaj.! Povabljeni ste vsi! Prostor je ! * eto z0|>et , ’ z ' 0 ’” 0 Zastopnike. Ena šala prihaja za. drugo, tako. lep in prostran. Pridite, ljubite- Razveseljivo in posnemanja vred da igri skoro ne moreš več sleditijlji petja in plesa! Vse maske ste v,sled prevelikega smeha. Moral, dobrodošle in z veseljem Sprejete. .sem celo za nekaj časa zapustiti Nikomur ne bo žal, kdor nas po- < lvorii.no. da sem zopet, prišel k sa-jseti! V pi. Pa to je bilo samo pri vaji, kaj! Skrbeli bomo za točnost in red. bo še-le tedaj .ko bo igra naučena Priporočamo se za obilen obisk! j 11 ' določen, ker v to izvoljeni od in bo predstavljana. j “Slovan”, j i* 01 ’ še ni prišel do pravega za Prav nič ne pretiravam, ako šel (Vašemu povabilu se. žal, ne ključka, kako in kdaj bo najbolj- že oprostili za enkrat. Mesto ob- enkrat rečem, da tako šaljivo igre! morem odzvati, ker sem zaposlen’ še. Ves čisti dobiček omenjene pri- ( stoji iz dveh nebotičnikov .iz ene- v Greater New Torku še nismo| drugje. Oprostite! Pa obilo žaba- reditve se bo dalo v sklad Slov. ga pečlarskoga brloga in enega Drugo ugodno poročilo je, da je pevski klub “Danica” sklenil prirediti v tem letu veselico ali piknik v prid Slov. doma. Dan še New Fork, Minn. — Redkokdaj čitam kak dopis iz naše zeleno Minnesote, in iz našega mesta ga sploh še ni bilo. Naše mesto dati¬ ra še od časa, odkar je odkril A- meriko Krištof Kolumb. Ne bom obširno opisoval naše¬ ga mesta, ker morda bo romal ta dopis v urednikov koš. Mi boste Urednik.) New York N. Y. — Mnogpbroj- vec. Zadnji izkaz podpisanih obvez¬ nic je bil ... Po zacinjeni izkazu pod¬ pisali, oziroma sem pre¬ jel podpise: ... 150.00 . .. 50.00 imeli prilike videti. Skozi celo ig-jve in uspeha! ro sam smeh! Ne zaupam niti igralcem, da se bodo pri takih ša¬ lah -sam imogli vzdržati smeha. | n;l vd ‘ >K ' žba visoka številka či- lali sami mogli vzdržati smeha.: sfo “ a dobička čez 1200 dolarjev ha in kar bojim se, da poslušalci | ~ P« letošnjem bazarju me sili vsled tega ne bodovniti mogli sli- ( J'*' s< ‘ še enkrat prač srčno zaliva-. Sati vsega, kar bo res velika ško-j bm 'deleženeem, darovalcem in o-|gl 0 g a gf jg SNPJ da. Kaj je vendar lepšega pri kaki, ’ v ' _ s< ’ P 0, uagali pri razpro- j g e j an p rank zabavi, kot da se človek : pošteno da M dobitkov, /ene .možje, dekle- j . — nasmeje i« prav od srca! ! 1,8 ’ 15 I an t.l e s0 'st vaja i do zaključ- Dovolj bo še zabav pred Pus-j ka ^občutki požrtvovalnosti. Vsi toni v naši naselbini in seveda ima' P 1 ""'-! 0 - da je bil to najlepši bazar, vsakdo že naprej določeno, kate-j kar -H 1 -i e tukajšnja fara priredi- rega društva veselico bo obiskal, i k 1, s ° hneli kramarji in kra¬ stavim pa, da se nikdo nikjer ne, n l arce - vsa i nekoliko oddiha, je bo tako smejal, kot 20. februarja skrbela Slov. godba, kateri bodi pri “Danici”. Kdor ne vrjame, pa; VKa ‘*-ast in zahvala, naj pride. Kdor pa ne bo prišel,! Kerubin, župnik, opa bo od drugih slišal, kako je bi-; lo ,se bo samo kesal. Bo res neka prav originalnega. doma Bravo! Takih jo treba še hleva. Kar se tiče prebivalstva, se DENARNE POSlLJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina rjev in lir so bile včeraj. skupn< poštnino, sledeče: Torej upam, na. svidenje! Prijatelj smeha. Brooklyn, N. Y. je približal h kraju; le še par dni imamo časa za zabave in maškera- de. Da se pa ta stara navada ne o- pusti, je preskrbelo pevsko društ¬ vo “Slovan”, da priredi veliko ma- škerado na pustno soboto, 26. fe¬ bruarja v Kočevskem klubu na 657 Fairvietv Ave., med Linden St. in Gates Ave., blizu Forest A- ve.. postaje. Začetek ob osmih zve¬ čer. Mihvaukee, Wis. — Mogoče je i že kateremu čitateljev tega lista dolg čas, ker že precej časa ni bi¬ lo nobenega poročila o delovanju za Slovenski dom? Ali mogoče si Predpust seI nekateri mislijo, da smo na glavni ' seji" pokopali in zapečatili idejo za "Slovenski dom ? Well, naj si kdo misli, karkoli, tukaj podajem danes resnično po¬ ročilo, kako stvari stoje. Nekaj sej, proti koncu lanske¬ ga leta, je bilo tako slabo obiska¬ nih, da je v resnici izgledalo, da bo vse skupaj zaspalo. Vrhutega je prišel še urednik mihvauškega “Vestnika” z ne preveč spodbud- Na programu imamo več zani- nim dopisom glede Slov. doma na deli na sledeče: dve ženi, dva mo¬ ža in en oečlar. pa devet otrok. — $5850 00 Zaposleni smo v tovarnah in rud¬ nikih. Brezposelnosti ne poznamo, tudi v zimskem času ne. Poleti pa imamo še mnogo več dela kakor pozimi. Imamo vsakovrstno sad¬ je: maline, borovnice, divje ereš- nje .lešnike in oparnice. tako da nam ni treba držati križem rok. Dela. je še preveč. Naše blago razpečavamo na raz¬ ne kraje sveta. Tudi za našo milo Dolenjsko- Slovenijo imamo dosti naročil za to leto, ali ne vem, če Snega bi jim kaj radi poslali, pa žalibog 'nimamo nič naročnin za sneg. Zimo imamo prav sibirs- (Nadaljevanje na 2. strani.) mirih točk: Razdelile se bodo šti¬ ri nagrade maskam, in sicer onim. ki bodo najlepše in najpomemb¬ nejše. Nagrade bodo izplačane v zlatu, in katera, bo tako srečna, da bo najlepša, ne bo nikoli poza¬ bila, kdaj je bila najlepša. Na programu je tudi pomaranč¬ ni; ples in ples za krofe. To je zo¬ pet nekaj za one, ki se radi ali ra¬ de sladkajo ž njimi. Tista, ki bo najhitrejša, jih bo največ imela. Pa to še ni vse; vrhu vseh poma¬ ranč in krofov dobi še nagrado v zlatu. dan. Še tako navdušen človek po¬ stane v takih okolščinali malodu- šen in omahljiv. Ni torej čudno, da sem nesel knjige na glavno se¬ jo v nekakem bojazljivem razpo¬ loženju, da jih bomo za vedno zaprli. Moja bojazen se je pa hitro razpršila, kajti seja je bila tako polnoštevilno obiskana, kakor že dolgo ne. Zastopanih je bilo sedem različnih društev, in manjkalo je le par zastopnikov. Še bolj razveseljivo- in upapol- no dejstvo pa je, da so se vsi na¬ vzoči brez izjeme izjavili, da se Da boste lažji v nogah, oziroma'mora akcija za Slov. dom nadalje- balj poskočni, imamo fino godbo, vati i,n sicer bolj energično kot do Pri pcšiljatvah nad 10.000 Din ali nad 2000 lir, poseben popust Ker se cena denarju čestokra 1 menja, dostikrat docela nepriča kovano, je absolutno nemogoč* aoiočiti cene vnaprej. Zato se po šiljatve nakažejo po cenah omeg* dne, ko mi sprejmemo denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju goslavijo, Avstrijo, Italijo ia druge Evropske dJžave in ste«? po pošti kakor tudi brzojavne Vse pošiijatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42nd St. — New York (med 9, in 10. Ave.) NAJCENEJŠA vožnja v JUGOSLAVIJO COSUUCH proga DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. ODPLUJE PROTI .TRSTU IN DUBROVNKl MARTIIA VVASHINGTON 1. marca — 12. aprila. Poseben velikonočni izlet PRESIDENTE WILSON 22. marca. Vprašajte za cene in prosto¬ re v bližnji agenturi. PHELPS BROS 2 WEST ST., N. Y. Dr. M. J. Pleše zobozdravnik g === ordinira ~" 11 ■ '■ 455 West 42nd Street) New York City ob pondeljkih in petkih Tel. Longacre 2664 $ 2399 Silver Street Ridgewood Brooklyn, N. Y. lel. Evergreen 1446 (Ob nedeljah ordinira po dogovoru) Strsn 3 “NAŠ DOM”, 17. februarja, 1927 BREZPOSELNOST V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija. — Uradno je bilo sredi januarja 1927 naštetih 223.483 brezposelnih delavcev, ki dobivajo državno podporo. To šte¬ vilo je razdeljeno naslednje: Du¬ naj 95.048, okolica Dunaja-— 13.151, Dunajsko Novo mesto — DOPISI (Nadaljevanje z 2. strani.) ko, naraste na 48 stopinj pod nič¬ lo. Naj zadostuje za enkrat; drugi j pot se zopet kaj oglasim. Zdaj pa kovega. poziva,, ki sta bila oba' priobčena v isti številki. Hvala tudi Mrs. Mary Damish v Girard, Kans., za njeno zahvalo. 'Oblju¬ bim ji, da boni še pročal, kadar bo kaj novic. Moj pozdrav vsem čitateljeni! Tony Dremelj, zastopnik. Canon City, Colo. - Veselih a) a t A j N 07EjSE: akl x _ - 25057— -Slovenec sem, kvartet SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE ! pozdrav .vsem čitateljeni ‘Našega 22.644, St. Poelten 12.807, Gniuend i Doma’, posebno pa Mirnopeča- 3351, SauerbruiJn 5770, Line 26. 756, Salzburg 4200, Gardec 22.830. Celovec 7845. Inomost 6546, Bre- gene 2529. >- H gorenjemu številu pa moramo še prišteti one brezposelne delav noni! Golobinjski pečlar. (Pozdrav' od Mirnopečana ! — Opomba urednika.) Canon City, Colo. Danes mo¬ če, ki so se zglasili pri delavskih ram lloroSati l )rav žalostne posredovalnicah, ki pa ne dobi- ee našlm « ta ^ljem iz naše bliž- vajo nobene podpore in katerih j n J e Baselnbie Victor. Dne 15. fe- število znaša okoli 36.0.00. PREMOGARSKA INDUSTRIJA V RUSIJI Moskva, Rusija. .— Sovjetska vlada je izdelala načrt za povzdi- go premogarske industrije. Pro¬ dukcijo obstoječih rovov bo pove¬ čala in odprla nove rove. Po tem načrtu bo sovjetska Ru¬ sija izkopala v tekočem letu — 1999' miljonov pudov premoga ali 320 miljonov centov proti 1548 miljoncm pudoin v lanskem letu. Za zidanje delavskih stanovanj je določenih 35,622.220 rubljev, za nove rove pa 29,976.700 rub¬ ljev. DRUŽBA NOČE PLAČATI ZA¬ SUTIM PREMOGARJEM Hazelton, Pa. — Med United Mine Workers in Leli igli Valley Coal družbo, je prišlo do spora za¬ radi plače petim premogarjem, ki so bili osem dni zakopani več sto čevljev globoko pod zemljo, ko je v novembru lanskega leta vdrla voda v rov. Družba je tem delavcem plačala po dva šilita na dan. Premogarska unija pa izjav¬ lja, da so premogarji opravičeni do plače za ves čas, ki so ga pre¬ živeli v rovu, torej 24 ur na dan. Ako premogarska družba ne bo vstregla tej zahtevi, bo premogar¬ ska unija izročila celo zadevo an- tracitnemu sodišču. ITALIJANSKA DELAVSKA ORGANIZACIJA Rim, Italija. — Italijanska sploš¬ na delavska federacija (Confede- razione Generale del Lavoro) je objavila izjavo, da navzlic temu da so fašistovski listi poročali, da je bila federacija razpuščena, še vedno obstoji in da ni misliti na tc-, da bi bila razpuščena. Vsled nove fašistovske. postave glede delavstva federacija ni mo¬ gla poslovati in glavni odbor fe¬ deracije je odšel v tujino, da izvr¬ šuje svoje delo, katero so mu po¬ verili italijanski delavci. Tako bo italijanska delavska federacija obstojala še nadalje, dasi ne bo po¬ slovala, dokler se razmere v Ita¬ liji ne izpreniene. -o- “Naš Bom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Agitirajte zanj! novic nimam poročati, ainpa skrajno žalostno novico. Dne 15. februarja, med 8. in 12. liro dopol¬ dne sta se smrtno ponesrečila v Portland zlatem rudniku Jožef Steblaj. oče sed,mili nedorastlih otrok, in njegov sin Tony Steblaj, star 16 let. Nihče ne ve, kako se je pripe¬ tila nesreča, ker sta bila sama na 6. levelnu. Domneva se pa in vse izgleda tako, da so se tla pod nji¬ ma vdrla in sta. se pogreznila ka¬ kih 25 čevljev globoko. Na nje se je vsulo skalovje. Ponesrečena sta bila tako razbita, da je bii pogled na, nju grozen. Tonv Steblaj je bil takoj mrtev, ker mu je zlomilo vrat. Oče. Jožef Steblaj pa je bil bruarja 1927 sta odšla na d_elo J, Steblaj in njegov sin Tony Ste¬ blaj -v svoj prospect. Tega jutra sta biki oba nenavadno dobre vo¬ lje in sta se veselo poslovila od. , . V v .-i i še uri življenju, ko so ju sh odko- svoje družine, ah zalibog ,za ved- J •’ ■' T r i i i • ■ i 1 parat in je še prosil pomoči. Ivo no. Kakor sklepajo, jo oba zasu- 1 _ J ; 1 v , i -i i i i i ti i i so tu odkopali, ie bil pa ze mite v. lo nekako ob 11 dopoldne. Delala: J 1 ’ J J sta sama v svojem prospectu. - Zvečer, ko se nista vrnila ob na¬ vadni uri, je žena obvestila bližnje sosede in so šli pregledat, kaj je vzrok. In našli so oba zasuta. Po¬ gumni možje so se takoj lotili tr.udapolnega. dela, ali- bilo je pre¬ pozno. Nekako po štiriurnem delu so prišli do ponesrečencev, ki sta bila oba mrtva. Cenjeni citat el ji, morete si mi- Nesreča se je pripetila v Victor. Colo., 35 milj od Canon City. Pokojni Jožef Steblaj je bil do¬ ma iz vasi Želimlje pri Igu, po domače Zajčev. Tukaj zapušča ža¬ lujočo ženo in šest nedorastlih o- trok; najstarejši je star 19 let in najmlajši 4 lota; v starem kraju pa zapušča mater in sestro. — V | Ameriki zapušča dve sestri; eno jv Victor. Colo., omoženo Tekavee, • i č i t i • „ „ dru"o pa v Denver. Colo., omože Ishti, kako hud udarec je to za o- U1U ' U 1 . v . no Marolt. Pokojni Jože .Steblaj kakor tudi njegov sin Tonv sta spadala k društvu sv. Jožefa št. 7. KSKJ v Pueblo, Colo., in društ¬ vu Moc-se. št. 403 v Victor, Colo. Pogreb se je vršil 9. februarja v Pueblo, Colo. Pogrebne obrede je izvršil Rev. Ciril Zupan, župnik društvu sv. Jožefa, št. tukajšnje slovenske župnije v Pu¬ eblo, Colo. Pokojni Jožef Steblaj je bil ze- menjeno družino. Pokojni Ste¬ blaj je bil doma iz fare Želimlje na Dolenjskem. Star je bii okrog 45^ let. V Ameriki je živel približ¬ no dvajset let. Bil je dobro po¬ znan v j ni ebel.sk i naselbini in tam bo tudi počivalo njegovo truplo, kakor tudi sinovo. Spadal je h KSKJ, 7, Pueblo, Colo. Zapušča žalujočo' soprogo in šest, še nepreskrbljenih. . . otrok, dve sestri, Mrs. Marolt v lo priljubljen med ljudmi m dober Denver. Colo., in Mrs. Telcavc v Victor. Colo.,, v starem kraju pa žaujoeo mater. Tudi v Canon Ci¬ lj- zapušča bližnje sorodnike in prijatelje, kateri vsi žalujejo za njim. Sin Tonv pa je bil rojen v Ameriki in je. bil star 17 lea. Bil je jako marljiv delavec in ponos starišem. Spadal je tudi h KSKJ. Oba sta morala storiti želostno smrt globoko pod zemljo. Kruta smrt ne prizanese nikomur. Tru¬ dila sta se vedno vsak dan; kaza¬ la se jima je lepa bodočnost in upanje na boljše čase, ali kruta smrt je prekrižala njih račune. Vsak prospector, katerih je do¬ sti v državi Colorado. dobro ve, ka¬ ko vesel gre zjutraj na delo. upa¬ joč, da se bo vrnil zvečer že v bolj¬ šo bodočnost. Ali sreča ni vsake¬ mu mila, tako tudi omenjenima rojakoma ni bila naklonjena. Torej lahka naj Vama bo ame¬ riška gruda! Počivajta, v miru, nam pa ostaneta v blagem spomi¬ nu. Omenjeni družini pa izrekam iskreno sožalje. Predno pa končam Ja žalostni spis, pa še omenim, da me veseli, ker vidim v “Našem Domu” pre¬ cej dopisov. Tako vidim, da bo le nekaj sadu od mojega in uredni- oče svojim otrokom. Prizadeti družini izrekam svo¬ je sožalje! Job n Zupancich, (Nadaljevanje na -—o-— 7. strani.) “Naš Dom” mora v slovenski dom v Ameriki! vsak NAZNANILO Cenjenim čitateljeni naznanja¬ mo, da naš zastopnik MR, FRANK LUKANČIČU potuje po državi Pennsvlvania in da je pooblaščen pobirati naročni¬ no za “Naš Dom’. Cenjenim roja¬ kom ga toplo priporočamo.- Uprava “NAŠEGA DOMA”. ‘Jadran’ Perice, kvartet “JadranU. 25056 — O mraku, poje kvartet ‘Jadran’ Dolenjska, poje kvartet ” . 25055— Vigred se povrne, moški kvartet Oj Doberdob, moški kvartet. 25054—Bodimo veseli, polka, dom. godba, Na Jadranski obali, dom. godba. 25053 — Jaz bi rad rodečih rož, kvartet Hribčki ponižajte se, kvartet. 25052 — Na. veselje svatje, harmonika. Na adriatskem bregu, harmonika. b) POSEBNO ZA PEEDPUST: 25044- Triglavski valček, 3 harmonike Coklarska koračnica, ” ” 25043 — Polka štaparjev, ” ” Ti si moja, valček, ” ” 25041—Veseli rudarji, Sladki spomini, 25040—Hojer valček, . Pečlarska polka, ” ” 25027 Sobotni večer, — harmonika in ksilofon, Nedeljska polka, harmonika in ksilofon, 25020—Štajerska, Fr. Lovšin, — harmonika. Stari kranjski valček, — harmonika, 25019- -Gorica, igra slovenski tercet. , Štiglic, igra slovenski tercet. 25014—Planinsko veselje, — domača godita, Čevljarska polka, — domača godba. 25013—Ob planinskem jezeru, — domača godba, Mlatiška polka, domača godba, 25002—Juhu valček, Fr. Lovšin, — harmonika. Domžalska polita, F. Lovšin, —i harmonika, 25050—Orlovska koračnica, — Orjuna koračnica, godba s petjem, 25048—Na kranjskih gorah, — igra orkester, Gospodarstvo, igra orkester. 6137—Sijaj, sijaj solnce, — Ponočni pozdrav, moški kvartet 7993—Milka, oj srček moj, — moški kvartet. Deklica mila, mešani kvartet, - p 3 plošče skupno s poštnino stanejo $2.50. 5 plošč skupno s poštnino stane ja $4.00. 10 plošč skupno s poštnino stanejd, $7.50. Za Canado stane vsaka plošča 850 skupno s 'poštnino. , Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo se mnogo plošč. drugibi PIŠITE PO CENIK NAJ — i JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 W. 42nd Street, , New York, N. Y. JOSEPH ČEŠARK A- REAL ESTATF. Kdor ai želi postaviti hišo, kataršno hoče imeti, naj se obrt*r na mene in mu preskrbim ndavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hišo 42 Hallecfc Ave. Ridgeurood, U. |, Telephon: Evergreen 656<5 ■. i * A Stran ,4 “NAŠ DOJI’ 7 , 17. februarja. 1927 NAS DOM 'X (piJR HOME) Slovenian \\'eekly issued every Tfiursday Owned and published by:NAš DOM PUBLISHI-NG CO. Dr. J. M. Plese, Preš., Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42nd St., New Yprk„ N. Y Slovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo in za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za celo leto $2.50, za poi leta $1.25. Za Evropo za celo ieto $A00 Dopise, članke, naročnino in sploh v> e, kar ima stik z uredništvom ali upravniltvom, naj se pošlje na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42nd St., New York, N. Y. THOMAS ALVA EDISON 11. februarja je največji iznajditelj vseli časov, Thomas 'Alva Edison,, obhajal osemdesetletnico svojega rojstva. Kadar milismo o njem in nišmb' v njegovi družbi, se nam zdj ta¬ ko oddaljen in skrivnosten. Kadar pa sedimo ž njim v njegovem la¬ boratoriju v Orange, N. Y., tedaj se pokaže kot dober in prijazen mož brez vsakega samoljubja in sebičnost^, človek, ki o sebi najmanj misli. Ako pogledamo v Edisonovo življenje, se takoj prepričamo, da mu trgovski duh ni prirojen. Ako bi imel kaj sebičnega trgovskega duha v sebi, bi mogel obogatjti kot noben človek na svetu. Njegove ideje in izumi so prinesli velikanska bogastva drugim,, ne pa njemu. Samo naprave, ki izdelujejo njegovo električno svetilko, ki pa niso njegova last, predstavljajo vrednost 20 tisoč miljonov dolarjev tedaj desetkrat več kot je vredno Fordovo imetje. plačila, medtem ko so drugi zaslužili mil jarde'. Preteklo leto je požar uničil večji del njegovega laboratorija,-ko je izdeloval nek nov film. Edison je tudi izdelal prvo električno železnico ih po vseh več¬ jih mestih sveta je mogoče videti poulično železnico. »Svoje življenje in delo je posvetil Edison velikemu fttealu: po¬ daljšanju človeškega koristnega življenja, sledeč s časom, ki se na¬ vadno gubi z nepotrebnim delom. Edison misli, da bo človeštvo bolj napredovalo, ako se bo rešilo preobiiega in nepotrebnega dela. Edison se je vedno zanimal za druge, medtem ko ni na sebe prav nič ali le malo mislil ali pa .se havil z reševanjem svojih osebnih vpra¬ šanj. On je človek, kateremu morajo drugi povedati, kdaj je čas je¬ sti, kdaj se je treba odpočiti, kdaj iti spat. Nikdar pa mu ni treba .reči, kdaj naj vstane, kajti v njegovi hiši ni nikogar, Id bi vstal pred njim. - Edisonovo znanje, je všeobče in obširno. Občudovanja vreden je * njegov spomin. Njegov duh pa je tako zaposlen z velikimi problemi, da .nima časa razpravljati o malenkostnih stvareh, Ako mu kdo sta¬ vi kako zelo važno vprašanje, tedaj se mu zasvetijo oči kot pred tri¬ desetimi ali več leti. Ako hitro najde odgovor na vprašanje, tedaj se mn njegov izraziti obraz zasmeje in obsije ga svetloba velikega raz¬ uma. Ako mu je težko najti odgovor, zatisne oči in dolgo razmišlja, dokler ne najde odgovora. V pogovoru nikdar ne maha z rokami, ker so njegovi živci zelo trdni in se nikdar ne razburja. Njegova gluhost, k'i se ga je polotila pred nekaj leti, ga prav nič¬ ne ovira pri njegovem delu, temveč ga je oprostila ..mnogih nepotreb¬ nih stvari in mu daje celo večjo mirnost. Njegova visoka starost ni uklonila njegovega duha in vedno de¬ la dalje in daje človeštvu nove izume. Do sedaj ima v patentnem uradu v AVashingtonu že registriranih nad 1100 patentov in to šte- vilo bo prav gotovo pri vseh svojih letih še znatno povečal, kajti na vprašanje nekega poročevalca, kdaj misli prenehati z vsakdanjim delom, je odgovoril Edison: ‘‘Nfkaj cliii pred pogrebom. ’ Edison je človek, čegar osemdesetletnico ni samo slavila Ameri¬ ka, temveč ves civilizirani svet. RAZNOTEROSTI burski sir. Ta sir velja za delika¬ teso pri Nemcih, Angležih in Ame- Kitajci so 400 let pred Kr. upo- rikaneih. Zakaj bi se tedaj čudili rahljali odtisk prstov za ide.ntifi- Kitajcem, ki jedo gnila jajca in ptičja gnezda. MLADENIČ od 16 let naprej se sprejme za kacijo oseb. TrgvTu v starem Babilonu so pred 4000 leti prodapali svoje bla-j S p] 0 g na c ] e ] a v uradu. Vešč mora • ' 113 upanje. Gotovo jim nekateri ppj slovenskega jezika, Plača po dolžniki, .posebno divjaki, še do dogovoru in pozneje po . sposob¬ nosti. — Ponudbe naj sg pošljejo na : “Naš Dom”, 455 \Y. 42nd St., London, ki ima sedem milijonov : Nev Tor k fcitv. iries nivo plačali dolga. COf»>aUiHT KEV6TONS Vl£*V CO. NEV* VOKK Henry Ford Thomas A. Edison Kdo bi mogel našteti vse njegove izume! Z njegovim izumom, četverno telegrafijo, je mogoče po eni žici poslati ob istem času štiri brzojavke, mesto ene kot poprej. Telefon se ne bi tako razširil po . svetu, ako ne bi bil Edison iznašel takoimenovani carbon transmiter. Po celem svetu ni kraja, kjer ne bi bil poznan njegov gramofon. Največji njegov izum je električna svetilka. “Ljudje niso mnogo vredni, ako niso budni večji del časa”, je rekel Edison. “Ako pa nimajo svetlobe, ne morejo bdeti. Predolgo > spanje, tako duševno kot telesno, je slabo za človeka. Mnogo spati je nespametno. Kaj je treba človeku dolgo spati v življenju, ko bomo morali nekoč dolgo spati v smrti? Ravno tako nevarno je tudi dušev¬ no spanje. Iz njega se je težko zbuditi. Tako je n. pr. duševno spal 'cesar Viljem do leta 1916, zaspal je velike stvari, ki bi jih mogel iz¬ vršiti. Zdaj je prebujen in si zdaj v Doornu prav gobovo želi, da bi ne bil tako dolgo duševno spal. Električna razsvetljava je po mo¬ ljem mnenju dosegla, da bodo ljudje budni telesno in duševno.” Zadnje čase se je po časopisih mnogo pisalo,, koliko Edison spi. Redno dela vsak dan od 8 zjutraj do 6 ali 7 zvečer in pogosto še bolj kasno v noč. Opoldne si vzame samo pol jure časa. za. majhen prigri¬ zek. Leta 1888 ni zaporedoma spal pet dni in pet noči, ko je dovrše- val svoj fonograf. Do svoje visoke starosti Edison ni spal več kot štiri ali pet ur na dan. Edison mrzi spanje. Tega se je naučil že kot deček, ker ga je spanje oviralo v njegovem delu. Največja Edisonova zasluga za človeštvo je kinematograf, ki 'omogočuje vsak dan miljonom Uidi, da na platnu vidijo vse, kar se 'dogaja na svetu. Edison od tega svojega izuma ni prejel .nikakega prebivalcev, ima 20.000 policistov| j,,,,- lfT in 900 detektivov, med katerimi jel HAiiO 5 «.j_ JU ena ženska. e’ Število čebel enega panja znaša noleti 40 do 50 tisoč. iBa mornarja na nekem angle¬ škem tovornem parniku sta obole¬ la v sled plinov, ki so prihajali iz . REŠILA REVMATIZMA Ker iz svoje strašne izkušnje pozna bolečine, katere povzroča revmatizem, je Mrs. J. B Hurst, ki stanuje na 204 Davis A ve., E 110, Bloom Ington, 111, je tako hvaležna, da je ozdravila, da iz sa¬ me hvaležnosti hoče povedati tudi dru¬ gim, ki'trpe vsled revmatizma, kako se ga morejo, doma prav lahko rešiti. Mrs. Hurst ne prodaja ničesar. To naznanilo samo izrežite, pošljite ga ji s svojim imenom in naslovom in oha vam bo drage volje poslala vsa pojasni- sodov, v katerih'še je nahajal lim-! pozAit? 1 ”" 0 ' PiSlte ji tako -*> -presno -Adv’t. * t Vabi O' A\ I I 1 < , I j| Slov. Podp. Društvo “Orel”, št. 9Q, J. S. K. J. | v soboto, dne 19 . februarja, 1927 . I 1 r—■—-- I I v DRUŠTVENI DVORANI 3 8 62 - ST ' ^RKS plače, new york city S DRUŽINSKI ZVEČER katerega priredi I' PRID DRUŠTVENE BLAGAJNE uma Vlil g fe Prosta zabava, žrebanje, srečolov Ud I | Vsi •newycirški m brcoklvnski Slovenci iste uljndno vabljeni I S na to prireditev. ' E S „ 1 ^ Začetek ob 7. uri zvečer. Za rimogdbrojno vdeležbo se najtiljudnejše priporoča — ODBOR .| S , ‘NAŠ DOM”, 17. februarja, 1927 Stran 5 Is/!!) 3 illicrflclnvflunu (°bla.sti so so nahajale dotlej te po-{oblasti. Ko je leta 877 umrl žad- padno stran ter se pridružili z t^UUJfina UUHptOlUVaiiUif. krajine, so se brezuspešno upirali I nji Karolin« v Italiji, si le lastil vselej katoliški cerkvi. napredujočim mohamedancem. —j njegove dežele Karlinan, sin Lu- . , a a ^ eton ^ e -) Kljub izdatni beneeanski pomočiIdovika Nemškega, ud nemške vr- aunatnuka Hrvatska v IX. sto-; so ^ili potolčeni na kopnem in na , ste Karolingov. Tudi primorska ^ e ^ u ' j morju. Sedaj so začeli Arabci pri- (Dalje prihodnjič.) Dočim je bil vpliv Frankov v j bajati celo v Jadransko morje ter slovenskih pokrajinah, bodisi v j so . °h leili,i obrežua raesta ’ med Karantaniji kakor v Panoniji, ze . Pbhni tudi dalmatinska. Za skalovi- lo velik, v panonski ali posavski j ,ira oto 9 em ležeče slovanske oba- Hrvatski pa ne mnogo manjši, se je gibala primorska Ilrvatstva bi¬ stveno bolj svobodno. Pač smo cu¬ li, da je ob uporu Ljudevita Po¬ savskega Borna, kneza primorske le. pa seveda niso napadali; izpo¬ stavljena, so jim bila le odprta ob Hrvatske, zvesto izpolnil dolžnost bda Benetke same. frankovskega vazala ter se boje¬ val zoper soplemenjake, združene pod Ljudevitom. Toda tega dejan Ilrvatska, ki je že od leta 803 pri- BOJ Z LISICAMI NA POLJ- padala Italiji, bi morala sedaj pod. SKEM IN V RUSIJI vrhovno oblast Nemčije. Toda Ilr-j Bežeč .pred strašnim mrazom, vat je s tem niso bili zadovoljni, p; vlada v višinah, so se lisice raz- IJprli so se ter se slednjič po tež- kropile v nevarnjh množinah pa kem boju osvobodili frankovsko nižavah po Poljskem in v Rusiji, nadoblasti. Frankovsko vojsko na Vsi okraji okoli Vilne so kar pre- morska mesta, pri čemer je zlasti j. kopnem je vodil panonsko - slo- plavljeni samih lisic. V Ostrov- trpela benečanska oblast. To so j venski “knez Kocelj, bil pa je pre- *ku je nastal pravcati boj med 'zrabili Nerctljani ter so napadli magan te rje sam padel v boju. prebialci in lisicami, ki so se za- Med tem je umrl Domagoj, kate- tekle v mesto. Poljska vlada je remu je sledil Zdeslav. sin Trpi- mobilizirala proti tej nevarnosti mirov, ki je priznal vrhovno ob- štirinožnih sovražnikov par pol- last Bizantinije. Hrvatska je to- kov vojaštva. Na Ilrvatskem jo med tem za¬ vladal knez Trpimir, praded one dinastije, ki je vladala z malimi ja ne moremo meriti z današnji-j izjemami do konca NI. stoletja.S ro J namenjala frankoisko vi hov mi merili. Zakaj pri takratnih ve- likaših in knezih — pri slovan¬ skih prav tako kakor pri german¬ skih — je odločeval le osebni in On je sicer še vedno priznaval nad oblast frankovskega cesarja Ko¬ tarja, ki je bil obenem kralj Tta- 1 Poročila iz Moskve povedo šd huiše. V uralskih predelih sploh no gospodstvo z bizantinskim, znamenje, da se je boj prot i Fran- n j ( v , le us tavi lisic. One so se brez kom mogel za vršiti tako uspešno vsega naselile v vaseh in manjših najožji partikularistieni instinkt.j samostojen vladar. Nazivni se je pri čemer splošno-plemenski ali, “po božji milosti knez brvatski”. — kakor bi rekli danes — nacijo-j Imel se je boriti z bolgarskim ka¬ nalni interesi sploh nišo še igrali n om Borisom - Mihaelom, ki je pridrl nadenj iz neznanega vzro¬ ka. Toda Trpimir se je krepko postavil v bran ter je Bolgare premagal in sklenil ž njimi mir. Njegov naslednik je bil Doma- goj (864 — 876), ki je bil iz dru- 1 i je, ali zraven pa j/nastopnl bot! ,e 55 bizantinsko pomočjo,ULzan- trgih in pridejo celo v pred mest nikake vloge. Do višine Ljudevito- ve in Ratislavove koncepcije pa so se seveda mogli povzpeti le red¬ ki posamezniki. Daši je torej primorska Hrvat¬ ska formalno stala pod vrhovno tinski vpliv je v deželi močno na- j a velikih- mest. V Varsofurju so rast el: tudi'v cerkvenem oziru jo sp prebivalci tri noči borili z lisi- bila Hrvatska. sedaj podrejena cam ; Pet ljudi je v boju izgubilo Carigradu. Z novo politično smer- življenje, lisic je seveda padlo jo pa večina Hrvatov ni bila za¬ dovoljna ; prišlo je do zarote. Zde- brez števila. V predmestju I T fa iil Perma so se pojavile lisice sredi slav je bil odstavljen in zavladal belega dne. V Orenburgu so trije tropi lisic drug za drugim pasira> li mesto in so spravili v grozo iii strali vse prebivalstvo. V Celja- •upravo Frankov, seje vendar vse i ge; rodbine; očividno je prišel do njeno notranje in domala tudi zn- vlade šele potom prevrata. Nje- nanje državno življenje razvijalo samostojno, oziroma pod sovpliva- njem raznih drugih činiteljev, ki so bili važnejši od Frankov. Med gova prestolica. je bila Knin. Zmo- je Branimir, voditelj nezadovolj nežev. ^ Branimir je koj ob nastopu po- slal odposlanstvo k papežu ter mu izjavil svojo udanost. in po¬ vratek Hr/catov pod rimsko a po¬ de ob njegovem nastopu pa so iz- st.olsko oblast. S tem činom so sc koristili Benečani ter udarili z močnim brodovjem na Hrvate. -- biiisku sta dve čredi gladilih li¬ sic vdrli v cerkev med službo bož¬ jo. Nastala je strašna, panika: —» V kavkaškem ozemlju se jo poja¬ vilo na tisoče lisic. Preplavile so te spadajo Benečani in Bizantinci.I Domagoj se je čutil preslabega, v manjši meri tudi Arabci. zato je ponudil Benečanom brez bo Benečani so v tej dobi začeli ig-j -i fl m ’ r bl Bilce. Malo naro na so se rati samostojno vlogo. Za rimske; ^.opet pojavili Arabci v Adi rji. — dobe se je imenovala vsa pokra- j Dobrovnik. takrat še eno glavnin jina med dolenjim Padom in So- j bizantinskih oporišč, so oblegali čo. Alpami in morjem. Venecija.j cel’h petnajst mesecev. Bizantinci. Ta pokrajina je lzeo veliko trpe- ’■ hi so dobili v A a sili ju zopet- zelo la za. časa preseljevanja narodov; •, zmožnega vladarja, ki so mu po- iz marsikaterega razrušenimi me-| sb ili močno mornarico na pomor sta v Veneciji so pribežali prebi-| hi Arabci so se morali umakniti v/. valci na številne otoke, ki leže ob TV dri je. S svojim brodovjem so l>i- nstju njenih rek od Soče do Pa-; zantiuei hkrati dosegli, da so od¬ da. Ti otoki, ležeči med plitvimi matinska mesta in obrežna slovan- pretoki ali lagunami, so se me-'ska plemena, razen Neretljanov, novali v tej dobi otočanska Vene-j zopet priznala nadoblast Cai igra¬ či ja ter so tvorili posebno oblast, j da. baveč se z brodarstvom in trgovi-J Frankovski cesar Ludovik IT. no; po invaziji Langobardov jej ie hotel iztrgati Arabcem močno bizantinska oblast ostala omeje-j obmorsko mesto Bari v južni Ita-! na. le nanje. Na najvažnejših li-1liji. Ker pa se zveza, ki jo je v trii dali ali otokih je nastala glavna j namen- sklenil z Bizantinci, ni ob-j naselbina, mesto Venezia, Benetke. nesla, je pozval frankovskega va- j kateremu je ostalo ime cele po-; zala, kneza Domagoja, jiaj mu krajine. Beneška trgovina, je stal-> pride- iiš pomoč s hrvatskim liro-, no naraščala; izkoriščajoč vrhov-Jdovjero. In res, na svečnico letaj no oblast bizantinsko so trgovali j 871 Im Franki in Hrvatje z našito-j Benečani sčasoma le še nominalno., kom zavzeli Bari. Obenem pa so postajali obmor- ( Tačas je zboroval v Carigradu! ski Sloveni, Hrvati,: zlasti pa Ne-, cer -j,. vor| ; ] J0ne Ji 0 važnem sporu 1 retljani, na morju vedno bolj drz- ! m0f j p 0 tijom in Ignacijem; ko soj ni. S svojimi malimi ladjicami soj sp vračali papeževi odposlanci v- vznemirjali ne le Jadransko, mor- j i;j m - s0 j p, med vožnjo iz Drača je, temveč so prihajali plenit celo j y j .\ 11 p ono napadli neretljanski go¬ na obale južne Italije. Grčije hi i g ar ji,- jih oropali in jih celo odved- eelo Male Azije, zlasti pa so napa-; jj ujetnike. Ta dogodek je dali benečanske trgovske ladje. • V zbudil naravno veliko pozornost. \sled tega so se med Benečani in p,i zan tinci pa so-.porabili to prili- Neretljani ponovno vnele l.jnt p ; ]- 0> c ] a s 'o 'poslali svoje brodovje ne vojske, v katere so se vmešali 1-n- ( proti Neretljanom, temveč tu-1 di Hrvatje. A teh bojih Beneca-j^- pj-o+i brvatski obali, da jo je, ni nikakor niso mogli ugnati .diz -1 0 p^ en ;j o porušilo mnoga važna! nih tekmecev z onstran moija. j mošta. Nerctljani so sedaj prizna-j Proti sredini IX. stoletja so sij 1F bizantinsko nadoblast, izpustili Arabci osvojili vedno več važnih i so slednjič tncli 'papeževe ujetrn"- ! oporišč v Sredozemskem morju, j ke. Hrvatje pa so začeli iz mašče-j Zavzeli so Sicilijo in se utrdili na-|.ya n j «napa dati bizantinske zavez-j mnogih, točkah ’ južne Italije, zla- nike Benečane. ; sti v Tarentu. Bizantinci, v kojili Hrvatje se osvohode frankovske Hrvatje v razdoru med carigrajs-l . . • dolino Perli m prišle prav d o .Mo- k : m patrijarliom ter rimskim I>a- )S(W Vojaški aeroplani sr. meTali pežem definitivno nagnili na za- n WI-nie bombe s strupenimi plini. PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku “PARIŠ”, ko odpluje iz New Yorka na 23» aprila 1927. “PARTS ’ je zlasti za tretji razred priznano najboljši par¬ nik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile naš.m potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop¬ nik bo potnike .spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj so čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani. da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom povratvene dovo¬ ljenje (Permit), na 'podlagi katerega se■-kodo 'lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. / DRUGO SKUPNO POTOVANJE SE VRŠI I&TO- TAKO na PARNIKU “PARIŠ” in sicer 4. JUNIJA. Razume se, da Vas lahko hi radi odpravimo drugim parnikom. vsakin Ravno tako se vselej obrnite na nas: .1) kadar ste namenjeni poslati denar-v stari kraj; 2) ee želite dobiti, denar iz starega kraja; -3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v-to deželo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo-, ali notarsko listino, ali če imate kak drug opra¬ vek v starem kraju. SLOVENSKA BANKA 8. .4 %.«S Vj. 455 V/. 42nd Street New York, N. Y. Stran 6 “NAŠ DOM”, 17. februarja, 1927 ^t'll!!ni!!!!9!šl'SI!9lliini . ,, , ; J , v . možganom ali pa kar zavira odtok iz lekarne. To obvezuj na bolečino. , , , J krvi od možganov. jo izceli hitro in brez škode. Mast od omake odstrani ; ..omako krebuTjice, stolči in zmešaj s stn- I>;i precedi na meso. jro,mastjo, naveži na rano, boš lii- ] tro zdrav. 4. Sveže hrastovo lubje na rano obvezano, zaceli veliko rano v 48 Lovsko meso. Odreži zrezke od mehkega govejega mesa ali pa vzemi bržole in jih prav na tanko potolci, in posoli, potresi .malo . s poprom, povaljaj v moki in vroči .masti in speci prav hitro. — V mast deni na drobne rezine nare¬ zane čebule. Ko je ta lepo rumena prilij dve žlici kisa in ravnotoli- ko juhe. Nato pusti, da malo pre¬ vre in se pokuha ter zlij na meio. Zraven daj krompir. Lovsko meso od ostalega mesa. Zarumeni v masti precej na rezi¬ ne narezane čebule .prilij nekoli- ko kisa in juhe; potem deni noter na koščke zrezano meso ter pusti, •la. se opraži in se mokrota posuši; prismoditi se meso ne sme, Pri¬ lij zopet nekoliko juhe in kisa, da zavre in postane omaka rumena. Prideneš lahko tudi nekoliko kisle smetane ,da bo omaka boljša. Ob¬ loži. meso š pirejem od krompirja, gralia ali kaj takega. Sočna pečenka z zelenjavami in Vinom. Do tri funte govejega me¬ sa, od križa ali notranjega stegna potolci, posoli ter prevleci s. svežo slanino ih kvašenimi kumarami in UVlno povij z vrvico. Deni v ko¬ zico dve žlici masti; ko je vroča, povaljaj pečenko v njej, da okrog urah. 5. Kuhaj na dobrem in pravem vinskem žganju rmene lilije. S tem maži rane. pomagalo bo, ker je ta sok boljši od arnike. Za hude, gnile rane. 1. Stolči lepotica in potresi s ti¬ sto štupo rano. 2. Živo apno in laneno olje sku¬ paj stolči in zmešaj, to da prav do¬ bro mazilo za gnijoče rane. 3. Tudi milo sčistignijoče rane. 4. Prav veliko moč pri celitvi gnilih ran daje sledeča pijača: — Vzem trpotca, gorčičnega listja in bezgovega cvetja. To kuhaj in pij, prav dobro pomaga celiti ra¬ ne. . , i ‘ Divje meso. Divje meso preženeš, če 1. .Sežgeš gabesa in potreseš s pepelom divje meso, ga bo pre¬ gnal. 2. Potresaj ga z vinskim kam¬ nom. to ga tudi spravi. ss MsF Za rane ,iz katerih teče. Nastrgaj bezgovega listja in ga skuhaj na ješihu ter ga bevži na rano. To je posebno dobro za vsa- Hitra in dolga j vožnja v veliki vročini, soliični Ako te piči kaj strupenega. .1. Vzemi met lik e in česna ter ju skuhaj na vinu. Med to deni nekaj terjakn in nekoliko žefrana i in to gorko pij. žarki, nizki in soparni hlev, pre- obila klaja, gliste v črevesu, pre¬ ozki komati in sploh pretesna o~ prava, večkratno menjanje solnca in sence, na primer tekanje kraj drevoredov itd. — Omotica pride 2. Ali pa vzemi kisličnega cvet- , .. , .. - , • , 1 i e hitro. Med potjo začne konj giavo .povešati,, počasi hoditi ali pa. na- ja, velikega korena, in bezgovega cvetja, skuhaj ga na vinu in iz- , , v . ’ •’ ■ j enkrat obstoji. Začne se tresti, po- ^ 1 ’ 1 ' ' stane nekako boječ, zavest ginev-a, 3. Stolči skupaj bezgovega cvet-j , . , . . 1 1 1 i omahuje, naslanja se na ojmee au ja in rožmarina in obvezi na bole- 1 , , • , , • , , " na drugega konja, da ne bi padel, čo lano. j Včasih se tudi opoteka, sili na I stran ali nazaj in se tudi vrti. Ako ‘ ga, malo podpiramo ali držimo za Ako te popade stekel pes. 1. Vzemi česna, figovega listja; in lcamelic v enakih delili, to sku¬ haj na vodi in obvež ina rano. 2. Najboljše je pa menda kopri- v’ j glavo, ne pade na tla in v neko¬ liko minutah je zopet vse dobro. Kadar je pa napad hujši, pade m. tla, leži nekaj časa kakor v neza- ino perje, katero stolmi in obve- Testi _ bkt0 in scalnica se . semter _ ži na rano. To menda potegne kar fja nehote izpravljata . g ez nekaj zarumeni, in zakrkne; nato jo vze mi ven. V masti pa zarumeni pol, ko tako rano, iz katere teče na koleščke zrezane čebule., par koleščkov, zrezane-žem 1 j e, korenja zelene, peteršilja in nekaj pehit,- nimkih ali telečjih jeter. Zdaj de¬ ni pečenko nazaj, prideni par klin¬ čkov. pimenta, celega popra, o- rešeka ih toliko belega vina, da je meso skoraj pokrito; to dobro po- Za hude, srbeče rane. 1. Zmivaj rane. z galunovo vo¬ do, to prežene srbečico. 2. Skuhaj na vodi pelaja in to vodo brizgaj v rano. krij in počasi, pan dve in pol do srbečico. 3. Zmešaj nekaj laškega olja s soljo in ga popij; to tudi prežene hkrati ves strup venkaj. Ako te piči kača ali gad. • Uživaj sok iz terjaka in bezgo¬ vega cvetja stolčen ter pomaži rar no večkrat z oljem iz sladkega ja- neža, ki ga dobiš v lekarni. Ako te je ugriznil pajek. 1. Stolči po laja. v inu ter po¬ vezi na rano, oziroma na oteklino. 2. Dober je tudi sok špica st ega trpotca. Z njim maži oteklino. Ako te piči čebela, osa ali sršen. 1. Stolči ajbiševih korenin, zme¬ šaj jih z jesihom ter deni na bole¬ čino. 2. Polaja skuhaj na vinu in po- lož ina oteklino. Ako je komu zavdano. 1. Zlate korenine cvetja in seme namoči na vinu in pij, to- prežene strup. 2. Stolči želoda in zaužij štupo ua vinu. 1 minut se začne potiti in počasi vstane. Po napadu je še nekaj ča¬ sa kakor boječ in se nekako čudno vede, ali vse to kmalu mine. Omo¬ tica se ponavlja v nedoločenih do¬ bah, včasih pogostoma, včasih pa napad izostane po cele mesece. — Pri omotici ne dobi žival nikdar krča, tudi zavesti in občutljivosti ne izgubi popolnoma. Kadar na¬ pade omotica konja na potu, ga takoj ustavimo; držimo ga za gla¬ vo, pokrijmo mu oči in ga podpi¬ rajmo. da se ne zvrne. Ako pa ven¬ dar pade, mu odpilimo komat in ga polij mo po glavi z vodo; če pa nimamo vode, mu vsaj pokrijmo glavo, da solnee nanjo ne sije. Na vsak način pa izkušajmo odpraviti, vzroke, da se vrtoglavica ne po¬ navlja. Bolezni podvržene živali ne smemo torej predaleč goniti, preohlapno ali pretesno opravo, moramo popraviti, hleve izbolj¬ šati. debele živali hranimo nekol-i ko slabeje in jim dajajmo semter- tja malo. grenke soli. “NAŠ DOM”. 17. februarja, 1927 Stran 7 DOPISI Nadaljevanje z 3. strani. so bile njih maske napačne. Mesto gorenjskega kmeta v narodni noši so nastopile ženske v ameriški mo- Elcor, Mi/m. — Na list “Naš '. ški obleki s čifutskimi bradicami Dem sem že naročen kmalu, k in z bogatimi dijamantnimi prsta- je-začel izhajati, ali iz našega El-| ni na rokah - V rokah P a s0 imele cerja 'nisem še videl nobenega do- zakriv, d« ie kot . v starem ■ kraju mestni škrie. Kar se pa go¬ vorjenja tiče, jim gre vsa čast, ra¬ zam Martina in Anice, ki sta bila piša. Ne vem, zakaj nobeden noče! pisati. Brali bi vsi radi, samo pisa¬ ti pa ne. Jaz sem se Da vendar po¬ korami, čeprav še nisem nikolL ,?rCVeg plaha in tiha in ' nista R* pisal nobenega dopisa. | kaza,a m< ‘ 1;|ubezni ' kot bl -]° mo ' _ , ; rala. Čarovnica Jera je svojo vlo- . Prav posebnih novic ni; kar jih ’ . ,, ... ... ! •' ,go prvovrstno izpeljala, samo uje- je, Vam jih tukaj napišem. Za cle-” , • . , , , , , - , . , ' | na maska je m delala kot carovm- . lom naj k nam na Elcor nihče no ; - , .. , . , a- , . ... . v ,eo, pa e pa beračico, ki hodi po In- pride. ker ga ni se za nas nič. — , , >. v . . “ . isah muodarov nabirat. Polivale Obe jami Elcor m Gorsiea spite' , ■ , } ,, 1 , vredno je bilo njih petje. Par pe- spanje pravičnega. Poleti smo ma- 1 . , • , ,, « , . • . .. Tsnii so zapele prav izborno. Pac pa le rili po vrhu zemlje ,pozimi pa še ■■ ... - • . • ^ j jim ne smemo zameriti, ce niso vse ° j prav izvršile, ker to je bila njih * . ^ aaa vas K’ eor i°. v sredini med. p rva igra. Kadar bodo v teni bolj Gilbcrtom in McKinlevcm. 'takoj i zu čene, bo Judi vsaka znala, kaj da pravzaprftv.shnii ne vemo, 1 kam igi- a zahteva. Toda moji kritiki mimo, ker b,o ravno pustni večer, priča, da govorim resnico. — To¬ če ste za. to, se oglasite, saj za ne, pošlji nam kaj tistega iz Ka- dvorano ne bo treba skrbeti, ker lifornije! Tukaj ga ne smemo, ime- jo dobimo v šoli. i ti, ker nam ga sulifiči kmalu vsega Da ne bom pisal o samih igrali, izpustijo. Blažena suha dežela i moram povedati, da je v M in no-J Sedaj pa je že čas, da neham: šoti letos toliko snega, da ne ve- če ne, bom takoj prvič dobil brco mo več, kam ž njim. Stari nase- v uredništvu. Ce bom kaj novega ljenei pravijo, da ga toliko še ni izvedel in če vam bo prav, pa se bilo kot letos. Mislim, da bomo kmalu zopet oglasim. Zdaj pa vas | morali plavati sosed do soseda, vse skupaj pozdravim iz mrzle | kadar prične ves ta sneg kopni ti. Minnesote. I Naši otroci so ga prav veseli. Pra- jvijo, da bi ostal saj do junija, da j se bodo bolj dolgo drsali. Kaj lio- jčemb, mladina je neumna in ne ] ve, kaj govori. Pbrok pri nas ne bo nic.. Ivot iz- spadamb. Menda nikamor, smo sa- naj nikdo ne zameri, saj to bo le mi /.a.so. Nekaj naših rojakov hodi. jg Ka j cem v korist, da drugič bolj dehri v Eveletli, Minn. Tudi samj vcdo> kaj jc prav . sem že skusil evelethske jame. ali.' - . • , •, •, , J ■ i Sedaj pa bi bilo pravilno, ako pravzaprav tamosnie bose .ki z , . - ■ .. • , • . ’ |bi se se mi v naši vasi zbudili iz delavci slabse ravnajo kot sv o i ■ T - • , , ■ ■ , , v .. x. . . ' i .spanja.. Kaj ko bi si kako igro iz- cas s sužnji. Ce te vidi bos, da! ■ .... • v . , : mislili, recimo kot kako staro imaš cigaro ali tobak v zenu. ti ze , - , , ' v . . L ' : kranjsko svatbo, ki bi bila zelo za to da počitnice najmanj za en , , . . primerna za pustni torek, ker ta teden. Ako pa s vojega prosto- . , , .. ... J . dan tako radi zbijamo seme m ra., kjer delaš, same eno minuto ... ,. , . , ,. . .. . , v norce. Mislim, da nas je zadosti v prej stopis ven. kot, imaš določeno, .. .... , , . . - , , , , ■ .. naši vasi, da bi se lahko kaj izmis¬ li reče delodajalec: Sedaj bodi .... r . . . ... . , , . , lili. Kar bi od take prireditve o- dema par tednov, ker se ti tako , . . .. ,. , , , stalo denarja, bi ga darovali za mudi domov! v ulite, tako se nam , , .. , . podjioro poplavhencem v Jugo- godi v tej blaženi deželi, o kateri , ...... v . , , . ...... _ ,. slavni. Elcoreanje, tedaj na noge, pravno, da .je iree countrv. Tudi . . . ‘ ... ... , .'. ,. saj nas je vendar nekaj! Ni se z menoj se tako godi, kajti tudi , , .. . ,• , , , ... . . ... i treba, bati, ce ga tudi malo polo- jaz sem dobil mesec dni počitnic.!____ __ Pa naj bo, se bom saj malo oddali- •' nil in se nabral svežega zraka, ki ga vsak rudar prav krvavo po¬ trebuje, v Ne smem pa pozabiti omeniti, kako smo se na Štefanov večer za¬ bavali v Gilbertu. Omenjeni ve¬ čer so tamošnje ženske priredile igro “Dve materi”. Ko bi hotel vse. popisati, kar sem videl, bi bil — !,tkl ‘ pa c-no deklico vem ....$1.00 “Naš Dom” premajhen. Omenil bom bolj površno igro “Dve mate- Elcorški naročnik. —o-— VESELICE V GREATER NEW VORKU gleda borno zopet ploh vlekli. To- ip; febniarja šaloigra “Danica” nb uetu š hriba bi svetoval, da bi sem | (;2 ^ Marks Pl.. New York, N. Y. prišel jio eno punco, ker imamo, , ,. . T - » ' . ... . , 26. febr. veselica dr. sv. Jozers- jih mnogo m ne grdih m sla bot-1 nih. Tono, kar sem pridi, boš si> n2 Mor S att Aw “ RKl ^ wood ' L. I. IZBRANE NAJBOLJŠE SLOVENSKE PIANO ROLE z besedami. izbral takšno, kakoršno boš sam hotel. Pri nas so vsa dekleta zdra¬ va. in rdečih lic. Ne vem, če Je v Minnesoti katera jetičlta, lcer so vse tako lepe barve kot jabolko. Kdor izmed fantov po Ameriki nc mere dobiti lepe in zdrave druži¬ ce. naj le.sem pride, da se sam pre- 62 St. Marks Pl., \ Ncw Toiku. 26. februarja zabava “Slovana’ v Kočevskem domu na. 657 Fair* vieiv Avc., Ridgcwood, L. I. 27. febniarja zabava z igro pev in dram. društva “Domovina” ne FRANK REIC H M A N N Vsake vrste meso vedno sveže. Domače kranjske klobase. 606 FUKSU PONI) RO A D, PJDGENVOOI), L. I. Naročila se dostavljajo v stanovanje. Govori se slovensko. ri”. Igro sem že videl pred svetov¬ no vojno v Škofji Loki, ali gil- ' Pcmladni dihi . $1.00 Venec slovenskih narodnih pc.smi (I. del) .. $1.00 (II. del) . $1.00 bertske igralke so jo vse drugače (III. -del) . $1.09 izpeljale. Vse riloge so bile na me- Gle-si valovil . $1.00 stu in pravilno izvršene. Posebno G-epa naša- domovina .. $1.00 lepo je igrala afrikanska ujetnica i vojaki . *l.0Q Olga in afrikanska kraljica, ki je' b *--ie so moje rožice .. 75 bila res ošabna in brez srca .kot Po Jeszeru ... 75 tudi njene sužnje. Še danes mi kr v planhi-ki raj vavi srce, če se domislim, kako i Studenček pod skalo . 75 grdo so ravnale z ubogo ujetnico. In Marija in angeli so vam bili kot kipi v oltarju. Niti za las se niso GODBENI KOMADI Sladke vijolice valček . premaknli v gozdni kapelici. Ko. ^ zvrni me seboj, polka . 75 j som.pa zaslišal njih petje in zvo-! Radetzki marš . 70 [ nem je,-so se'mi solze v potoku vdr- Halzhacker marš .. .70 le iz oči in kot šeni videl, so tu - ‘thganko polka .i. 70 di drugi gledalci imeli solzne oči.! Na visokih gorah, polka . .70 Res. rečem samo to, da. take igral- Mladi vdovec, polka..'./• .70 ke, ki so to igro.tako izpeljale, bi O jesenske noči . 1 .70 šle lahko igrat na, vsak oder, če-j Na dan, polka . ' .70 j prav treba tudi v Now York. -— Na tvoje zdravje .. .70 Jak bi si želel videti to igro še Moje sanje, polka . 70 \ enkrat, čeprav bi me stalo še to- Ljafeavno'blebetanje, mazurka .70] liko; denarja. Kaj, k.o bi jo ve ig-| Barbara polka . .70\ ralke iz Gilberta, še enkrat pono- V abilo VELIKO MAŠKARADO katero priredi • SLOV. PEVSKO DR. “SLOVAN” na PUSTNO SOBOTO, 26. FEB. 1927 v Kočevskem Domu 657 FAIRV1EW ATENI'K. RIDGIAVOOD. ZACKTKK or, S. rili ZN KČKIt ZA NAJBOLJŠE NAGRADE SO DOLOČENE ŠTIRI NAGRADE F ZLATU Pa bo določevanje nagrad nepristransko, bodo za sodnike do¬ ločeni poleg predsednika in tajnika “Slovana”, tudi'trije sodni¬ ki iz navzočega dbeinstva. Kot pKisebnosrt. te prirediitve bodeta- “pomarančni” ih “ krofov ” ples. pri katerih rdijo ženske. Katera bo najbolj pri¬ dna in dobila največ pomaranč, dobi še posebej nagrado v zlatil. O D B 0 R , (dna jMišttiine za 5 roj a T i manj 2ae. I Od 5 do 9 rol ,ie 5e od vsake. rale. vdef ADak bi vas šel rad še en¬ krat pogledat. Dne 30. I januarja 1 Ako naročite 10 rol ali več skupaj,) sem pa šel na McKinlcy, Minn., j pričamo vso poštnino mi. j gledat igro “Čarovnica”. Tudi ta! vsa Ntutorii.A NAST.ovrn: na j. igra je zelo lepa. toda ne tako kot I f . . ‘Dve materi’, to moram priznati j Jugcsiav American Corp. Snov “Čarovnice” je vzeta iz j 45E W. 42nd Street, kmečkega življenja, kar bi morali« Ncšv York. N. Y. igralci tudi: piikusati.. .žal pa, da__ rieberž iTr * * 7 __ COVfeft < S. O - *? , X SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnHčih: “FRANCE” 19. februarja — 12. marca “PARIŠ” 26. februarja — 23. aprila najkrajša pot po železnici, vsakdo je v pose3ni kasuni z vsemi modernimi udobnostmi. Pijača »rv davna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajf? mČlie pj prKvHot*- :, /r> hit« vnvtrio - vetikarin. “ILE cle FRANCE” 2. julija 1927 Vprašajte kate-re^ukoU po.cblaščenoga a^entfi ali: FRE.NCH LINE — — — — 19 State Street, Nrk •s A Stran 8 ke rje priznal, da je usmrtil svojo drugo ženo-'Hattie Shernian Hales. katero je poročil r septembru lan¬ skega leta, čeprav je bil že 'poro¬ čen. Potem ko jo je umoril, je njeno telo razkosal in sežgal. Svo¬ je dejanje je priznal. “NAŠ DOM”, 17. februarja. 1927 __ IZDELOVANJE TRGOVSKIH AEEOPLANOV . V Fokker napravah v Ilasbr ouck Heights, N. J., izdelujejo v eliko število aeroplanov za "poštni urad Združenih držav. Aeroplani bodo prevažali-pošto po vseh Zd ružeiiih državah in tudi v Mont¬ real v Kanadi. VSE HČERE SO VIDELE INAVGURACIJO OČETA Profesor Charles L. Poor s.Co-l Junibia vseučilišča v Nevv \orku; Ko je_bil John G...Richards.zaprisežen kot guverner države Caroline, je bilo pri slovesnosti na¬ je na zoorovanju ameriške družbe bočili poleg njegove žene devet njegovih hčera, katere je videti na sliki. za povzdigo znanstva v Phiiadel- phiji dokazal nekatere pogreške: Einsteinove teorije, o odbijanju svetlob.e. EINSTEINOVA TEORIJA ODLIKOVAN ZRAKOPLOVEC I ŠANGHAJ, POZOEIŠČE VELIKIH BOJEV Na sliki vidimo mednarodni del mesta Šanghaja. Kantonska vojska, je zahtevala, da inozemei zapustijo ta okraj, Angleži pa so sklenili, da branijo svojo posest. no točen. -• I mJBLM. “NAŠ DOM”, 17. ■februarja, 1927 KOMISIJA ZA PREPREČEN JE ZLOČINOV Na konferenci narodne zločinske komisije v Chicagu je bilo za stopanih nad trideset mest v na¬ menu, da najde način, kako preprečiti zločincem, da ne bi mogli dobiti revolverjev in zlasti ne strojnih pušk. Na sliki je videti zastopnike raznih mest, ki pregledujejo orožje, ki je bilo vzeto ro¬ parjem. V sredini je Newton D. Baker, ki je bil vojni tajnik v IVil sonovem kabinetu. L. V 'Rochester, N. Y., so se ognjegase.il dva dni trudili, da bi pogasili požar* v' poslopju Fpton čcid Storage Co. Stene so bile po krite z ledom in dim je omamil 30 cgnjegascev. William N. Coffey se je v Platt-cvilic, Wsi., poročil z Mrs.IIattie Hales, d.asi je že imel eno ženo. 1' prepiru .jo je umoril, jo razrezal na kose in jih razmetal po gozdu. Ko je bil aretiran, je priznal svoj zločin. Oblasti so ga vodile v gozd, kjer je pokazal kraje, kjer so bili raztreseni po¬ samezni udje. i,#3^VELIK POŽAR V ROCHESTRU, N. Y. NAJDENJE UMORJENE ŽRTVE Stran P NEVESTA DUHOVNA Prebivalci mesta Marceline, Mo. so bili pred kratkim razočarani, ker -je nenadoma izginil katoliški duhovnik iz župnije sv. Bonaven¬ ture D. V. Do\vney. Ob istem ča¬ su je tudi izginila hčerka premo¬ ga rja Miss Maude Mvers, ki jo je videti na sliki. Preiskava je do¬ gnala, da sta bila poročena v Chi¬ cagu. odkoder je župnik l)o\vney * poslal svoji župniji svojo odpoved. POVELJNIK KANTONSKE ARMADE Na sliki vidimo generala Cen Čiung - Minga, poveljnika južne kitajske armade k,i zmagovito pro¬ dira proti severu. Cen je najbolj poznan kitajski militarist. GOZDARSKI TEDEN j Ameriška družba za ohranjanje ! gozdov je izdala knjigo, ki ima I namen.spodbuditi ljudi, da vaVuje- ■ .jo gozde. Na sliki je učiteljica ■ Miss Dorothv Brali s knjigo o go¬ zdarstvu. Stran 10 “NAŠ DOM”, 17- februarja, 1927 KALJ MATJAŽ Anton Aškerc. “Kadar bo kralj Matjaž k ral oval, onda bo kmetič dobro kmetoval/’ Nar. pesem Končan je boj. Premagani, pobiti divji so pesjani. Ko snopi je za žeiijicami ležijo mrtvi na poljani. -Pred svojimi junaki prvi je stari kralj Matjaž se bil; najhrabrejši iz vseh je z mečem sovražnike ]>odil kosil. In kar jih ni popadalo pessjanoV drznili v bitvi strašni, bežt> domov čez dim in strn ko zajci skokonogi plašni. . . Mat- “Fra. um!” ko grom se ori krik. . . “Živel, živel kralj jaž! lira, rešitelj domovine, junaški vojskovodja, naš!” A kralj Matjaž — kje je, kje je? Borilec ke je zmagoviti? Kje. starček slavni je sedaj? Kje konj njegov je bliskoviti? Pa iščejo ga po bojišču in tekajo na vse strani po taborih in po šatorih — nikjer ga ni, nikjer ga ni! Ubit nemara? — Ali kje? Kdo videl pasti je Matjaža? In med mrliči išče ga tri dni in tri noči že straža. In brez Matjaža se. z bojišča po vračajo domov sami; , ne ultajo gredoč junaki, solze rosijo jim oči. In nihče ne verjame jim, da kralj Matjaž je pade! mrtev za domovino svojo tam na polju kot junaška žrtev. Povsod' še iščejo. Matjaža in prepotujejo ves svet častit el ji njegovi vneti; sto iščejo ga dolgih let. Pesjanov pa čimdalje več se vtihotaplja v domovino in kar čez noč podjarmijo vso krasno si Matjaževiuo. S planin triglavskih pride lovec, pripoveduje, govori: "Matjaž živi! Jaz sam sem videl junaka s svojimi očmi! Zadremal v gorah sem, zaspal na kresni večer bil na trati pod strmo skalo. . . Pred seboj zagledam v snu junaka stati. Potrka tujec mi po rami, pomigne mi z roko. . . pa grem za njim po gozdu v mesečini. . . Kam vodi me, ne vem, ne vem. . Po skali z mečem vdari mož, po dveri mahne mi neznani — • in sama nama se odpre . . . V veliki že stojim dvorani. Oslepel bil bi skoro revež. . . Svetloba jemlje mi oči. . . Ko sobice sije luč čarobna. . . Kako so vse blešči, iskri! Ko na zrcalu nem stojim. . . Stebrovje belo kamenito. podpira pozlačeni strop in sobo bajno, čudovito. . . Kje sem ? Omamljen od lepote stojim na mestu ko malik. Brez sape. sem in se ne ganem. . . j Kar me dotakne sc vodnik: SAMOTNI OTOK ABD EL KRIMA Povej rojakom svojim, lovec, da ni umrl še kralj Matjaž!” Kako sem vrnil se in kod iz čarovite bil votline, ne vem. . . Na trati svoji spet prebudil sem se sred planine. Pa šel sem pravit vam, kje biva junak nesmrtni hrabri naš; kje čaka, dokler pride zopet nam na pomoč naš kralj Matjaž! | no vzhod no od Madagaskarja M« I otok, ki v pravem pomenu besede Junaškemu in premetenemu voditelju rifskih Kabilov so do¬ ločili Francozi, kakor znano, otok Reuuion za kraj pregnanstva. Zelo vesel ga ne more biti, kajti kljub obilici palm in Cvetlic je ta' otok sredi indijskega dreaha vendar le strašno samoten. 400 milj jvž- KRJAVLJEVA KOČA sanja in spi. V “metropoli” to je mesto San Denis ,Id šteje 25.000 " v Kdo naj jo brani? Ni ga kralja pogumnega, pa ni ga več! A na Ostrogu staroslavnem pesjanov gospoduje meč. Le za pesjake zdaj velja v deželi stara še pravica ; Matjaževe rojake pa čedalje bolj tepta krivica. Svobodne nekdaj domačine na tlako goni zdaj tiran Irt sužnji jim naklada jarem na tilnik tujec dau na dan. “Matjaž živi! Matjaž živi!” Ko blisk raznese se novica po vsej deželi tisti daii izve jmslednja jo vasi ca¬ jn izpod zlate svetle krone rasto mu kodri sivih las in brada snežno bela pada Častita mu na tla čez pas. . . In kralj Matjaža zvesti konj stoji s prekrasno dolgo grivo; za boj pripravljen osedlan tani spi, stoji nepremakljivo. . Pa gledam kralja in ozirata očaran se. . . . Pa glej in glej - dvorana svetla se razširi m hip mi pred očmi brez mej! Vojaški tabor zablešči rr-, železnica veže ta mesteca z glav¬ nim mestom St. Denis. I;pravno :*e i želel Krjavelj, da bi hitro izdelal. s> - ctnik ; h Tn FO p an l. St. Pief- pa hotel je tudi. da bi bilo dobro. ^ 5n gR And-rc. Mala j Za lepoto mu že ni bilo toliko, i več za gorkoto. Začel je med tra- ftaovi pokončnjaki zidati ali bolje prostor zadela vati. Pa da si se je otok francoski department tei pn- ilovnati zid precej hitro vzdigo- šil ja dva poslanca in enega ser*a> val od ■ tal, se mu je zdelo ven- terja; y pariški parlament. dar vse to dolgočasno, zato je na- — 1 — • >—* ložil v zid panjev, goli, okornih skal in vsega. Zato še zdaj, ko Kr¬ javlja več ni, niso stene gladke. Streha je bila sicer le ena, pa mno¬ govrstna, zakaj Krjavelj je po- ZAHRBTNA BOLEZEN Influenca, jc zahrbtna. Zdravi' zapustite svojo hišo, veseli in brez •skrbi, toda nekje v zasedi čoka tih¬ imi nekoliko s slamo, nekoliko z , , , . . , .... ,. , • >as zahrbtna bolezen m domov se mahom, nekoliko z deskami ali s . vrnete s kalmi bolezni v svojem te- Pezdirjem, po vrliu pa je imel na- , ‘ , . . , , lesu. A ko čutite kake znake, lozeno kamenje m stara, kolesna! platišča, da mu ne bi sapa. trga.-! la strehe. Ker ni bil postavil , • x- i • • , zcmlio nobene kamenito vloge, se se pred menoj. . . Nebroj junakov J ko kipov mrtvih tam stoji na polju mladih korenjakov! Vodnik mi reče : “Kadar brada devetkrat zraste kralju tam okoli mize. kamenite — tedaj Matjaž zbudi se sam! Ker prikipelo je gorje do vrha pod pesjanom kritim; dovolj ste let ječali že ped jarmom, bratje, - tujim, lju- tim! j In kralj Matjaž po pne se v sedlo, j potegne meč ko svoje dni. . Zatrobi rog — : in vstane vojska, na boj pripravljena stoji. In ko bi trenil, — kralj Matjaž z junaki iz Triglava, plane •pa. na osveto ko vihar ua divje pridrevi posejane. . . I Pokonci glave! Glej, tu čaka. pod zemljo še rešitelj vaš! je bila njegova ihšica obesila na zapadno stran sveta, da je Lovre- ta, stopivšega skozi duri, jelo skr¬ beti, ali si je človek tu življenja v, svesti ali ne. JSe bolj čudne je bilo to stanb-j vanje od‘znotraj, zakaj bilo je tu-j kaj vse v enem: hlev, izba, kuhinj-j ska. shramba in klet. V enem kotu sta bili privezani dve kozi, v dra¬ gem je bilo natovorjeno dokaj čr¬ nili piskrev, krompirja, koškov za smolo in drage ropotije. Tam v zadnjem kotu pa je na. slami ležal deseti brat, Martinek Spak. pustite delo, ostanite v gorki po¬ stelji in imejte odprta čreva! Tei- nerjeVo grenko, vino je izborno zdravilo v ta namen, zato ga- ved¬ no imejte v svoji hiši, V tej deže¬ li je brez števila družin, ki .tako delajo celo leto. Mrs. G. H. Kih- caid nam je pisala iz San Felipo, Priporočam se svojim'- rojakom, ki Tcx., 14 .januarja: Lrez 1 rineč- obrnejo na jjevega grenkega vina nismo mogli POZOR, KDOR SE VOZI! se jim kam mudi, da mene, ker imam velik privatni avtomobil hi vsakogar popeljeta, kamor želi. Joseph Paulin lih E. lst Street. New Vork Citj biti”. Dobite ga. v lekarni, vpra¬ šajte pa tudi za Triner s Cold Tab¬ let* (30 c.j in Trineris Oough *-Se-, dati ve (mala steklenica 23, veli*. 50 c.) kajti vse to je velika pomoč v t eh dnMi. “NAŠ DOM”,. 17. februarja. 1927 Stran 11 NMNMHMNNHHMNMHMHMMMRMMNHHHHMflNMIMNHBMHNMMNNMMMnMMNNNHHHMBNHNMR Our American Generation iiiiiiiiiiiiiiiaiMffliiiitiiiiiiiiiiiifi PARIŠ SHOWS ENTHUSIASM FOR THE SHORT JACKET ENSEMBLE **■* **•* *s* »*&•<**** i *<*•* >wo» ««« »2J ! **•* 5l5SWi ft x-x s:*:IJ SW *•»>* * 5-55 »****: N EAIiLT every couturler ln Pariš is exploiting tlie short jacket tlieme for midseason and early spring. For Immediato \vear the veiret jacket vith \vcol cliei i:s or plaid for tlie skirt is tlie otitsi.nding idea. So interestiug liave P’ uipose costiimes of skirt and jacket i ecorne, Parts predicts a tre- incndou ■ vogus for them with the ar- rival of spring. Appropriate for the present is tlie veiret jacket vith contrasting skirt, and for iater on satin is appointed to take its plače. Types such as are sliown in the pTcture are being high- lighted by Parisian stilista. Seen at Longcbamp vas tbis sports tailleur of biaek satin shovn to tlie left. Tlie jacket is cut along very soft and temin iziti g lines. The fact tirat the skirt is enriched with bands of velvet, shorvs hov loathe is tlie deslgner to absent tbis beloved fabric from the fifyle program. Wldch leads to an in- teresting bit of .Information, namely tliat midseason frocks of both cloth and silk retain velvet as a trimming. Navy blue suede cloth is the eliosen niedimn for tlie jacket pictured to the riglit. Here, too, is the trend of the vogue forespoken, for navy blue is down on the calendar of coming color events. The skirt is plaited in navy and beige. Molyneux carries out the Jacket cos- turne in velveteen posed over voolen in matcliing color for the skirt, adding to tiiis a jumper of ricli brocade, thus creating an afternoon costume rich of fabric, and adaptabie to varied occa- sion. Thus again does the short jacket mode Invoive a nerv style move- nient, namely, that of tlie blouse. Ali signs point to a coming season vhere- in tlie blouse will be of outstanding iniportauee. As for tlie short jacket, not only is it the personification of youtb, but Us possibilities are endless. 1 JULIA BOTTOMLET. (©, 1927. Western Newspaper Union.) 'Electric Power to Be Biggest Factor in Bring- ( ing About Five-Day Week j ^ By ViTLLIAM GREEN, Presldent A. F. O. L. T HE fivc-(1ay \veek is not only practicable, b'ut neeessary if tbe wlieels of production are not to be stilled by a glut of goods that no one bas time to consume. As steam revolutionized our indnstrial processes so \ve find elec-trie pover is vorking a greater transformation. As the amount of eleetric p over supplied in industrj is inereased in like proportion, effi- ciency and productivitj is inereased. Though silent and unseen, electrie pover is tlie greatest ageney making for the establishment of the shorter vvork veek in ali lines of industry. Porvard-looking emplojers ha ve senšed the coming of tbis reform and' are prepared to aceept it as a logical development and tlie elass vhieh ebngs stubbornlv to the old must vield as they vere forced to by the eight- hour movement. Štern necessitv of balancing production vitli tlie abilitv to consume vlil force the cliange. Furthermore, it must be made methodically in , tliotfe iijdustries that are ready for it. -The Imilding industry has been a leader in tlie shorter vork day tnnvement, and by use of rnodern tools ie likelj’ to make stili more efficienoj possible. “ The hest evidence that the reform is. possible is that it has alreadv dbeeii'apiCepted by progressive emplojers to a much large extent than ia generallj knovvn. DADDY ’5 EfEMIMO niRYTALE ^Mar/Graham Bonner • COPVJVGffr OY W£J7£RNHEV/JPAPER um/r THE CITY ROOFS “We’re going to give a grirat many parties tbis year,” said the city. roofs. “We’re going to begin tbese parties at the very beginning of tlie season just as otber people do. “We’re going to liave snov parties and rain parties and ve’re going to liave late autunin parties, and \ve’re going to liave ear]y spring parties. “In fact we’re going to keep riglit in season vitli our parties.” There vere a few roofs tliat vere very close togetlier as city roofs are apt to be. • Tliey vere discussing tlieir plans. to- gether, too. * “Of course,” said tlie first roof,” tlie snov parties vili be the best. “Tliey vili be such fun. We’U in- vite them ali to come. “To be sure, snov lias fallen on tlie roofs iu tlie vinter but we’ve never j tliought so much about it before and so it hasn't seemed like a party. “You’ve got to tbink in tlie špirit of a party to make a party.” “Yes,” said tlie second roof, “and tlien it vili be fun, too, vvhen tbey sliovei the snov off the roofs, for It . vili seeni like a very jolly game.” “Wlien it ralns,” said tlie Jiiird roof, ' “ve'll liave jolly parties, too. I “The rain vili jump and skip and,- piay and race and spatter and make such niče attraetive sounds. “Oh, the rainy roof parties vili be great fun.” “I tbink,” said the first roof, "that I vili like tlie autunin parties, too. “Of course, ve’re too high up to hardly ever have a leaf get up here. “But nov and again it has liap- pened. And that is such an excite- ment for us. We’ll be aivays hoping -en, jes, uiere vin De sometiung niče about our spring parties, too. "I knov I vil! like them,” the tldrd roof said again. “Oh, they’li ali be fun,” said the second roof. “They’ll ali ‘be fun,” s alf tlie first roof. “Except—” and ali tlie roofs spoke together for tliey iiad thougbt togetlier tbe very same thougbt at tlie same time—“escept—,” tliey repeated, “it , von’t be so much fun vhen there is soot—but tlien, vlrat vould playing and parties be like if they vere ali so clean? Tlie city roofs vould otlier- vise not feel natural and at home at ali—and certainiy tiie city roofs must feel at home vhen they are at home!’’ Baby Entertains Itself Agnes vas proud of h er three-day- old brother. Aunty came over to see him and pleasnntl.v remarked, “You’re fond of brother, aren’t you, aear?” “Yes, indeed!” entliusiastically an- svered Agnes. “He’s sucli a good baby; be just stays in liis crib and en¬ tertains hisseif vif crying or sleep- Fellou) Static “Did you hear me play over the radio last night?” “Yes, but vlio is the .fellov static vho sang vitli you?”—Tlie American Boy. Honest Harry Etttle Harry vas sent to the store for a measuring tape. Clerk—Do you vant a Steel one? Harry—No, of course not. I vvaai to buy one. 00000000 - 000000 - 00000-0000000 Grid Team Boasted of ^ “Three Blind Mice” Notre Dame had itš “Four Horsemen” and Penn its “Four Magicians,” but John Carrolt university, in Ohio, boasted dur- ing the last football sehson of its “Three Blind Mice.” Bat McDonnell, plaving in tlie backfield, and Bill Herzog and Dick Quinn, vho held dovn the -tvo tackle positions, ali vere blind in the left e.ve. ! oooo oooooooo oooooooooooooS Tex to Lose Title It lsn’t So Thrilling. j tliat vlil happen and ve vili be look- ing forvard to it. “It vili almost be like exp!oring vhen one does not knov vliat one vili find and yet vhen one can tbink and hope and dream so much. “It wiil be very thrilling if a leaf ever does blov up.” “And vliat a good time ve vili give that leaf. We’ll chase it about and blow it about and It vili have a fine time,” said the second roof. “I think,” said the tldrd roof, “that I will like our spring parties, too. “The families vili come up and get everyth!ng niče and fresh and ready for the spring. “Of course, maybe it isn’t so thril¬ ling to have rugs sliaken out over one, and yet I rather like It. “It’s rather fun to see tlie dust fly out and I like ali the getting ready and getting sprueed up and getting fised up for the spring. “We vili liave rather plain parties for a vhtle in the spring when we're getting cleaned up and ali—but it vlil be niče to have tlie soft spring breezes bioving over us and to see the people who come tip and. by the very tone of their voices, show us hov different- iy the v feel Predietion by Tex Rickard (shovti ln the plioto) tliat Sammy Mandeli »dll be one of ilie four title-liolders to he delhroned in i927 has dravn a repl.v from tlie ligiitveiglit Champion that “Rickard vili lose liis title of world's clmmpion boxing prouioter, too.” Rickard forecast that Mickey tVatker, middlevefght. Pete Datzo, velterveight, and Charlej- (Pidi) Roseiiberg, bant«inweight, slso wiH yield their mantles. “NAŠ DOM”. 17. februarja, 1927 Vzrok za ločitev. Slab izgovor. Ona : “Toda, Pavel, vedno mi praviš Lenčka mesto Mici.” On: “Ne zameri, je tako slaba razsvetljava.” Prijazen. Ona: “France, kaj ne, ljudem bova kar le mogoče malo pokaza¬ la, da sva na ženitovanjskem po¬ tovanju.” On: "Dobro; takoj lahko vza¬ meš in nosiš kovčeke.” V poulični železnici. Uljuden gospod: vstane s svoje¬ ga sedeža v vozu poulične železni¬ ce. da napravi prostor stoječi go- spej. Na prostor pa takoj sede nek moški. “Rada bi se ločila od svojega moža, gospod sodnik.” “Kak vzrok imate za “Ker sem poročena.” to 9 » V šoli. “Zdaj bomo napravi- Napačno razumel. “No, kam pa greste z oknom?” “V mesto ga nesem. Bral sem namreč v časopisu, da ljudje pri današnjem karnevalu plačajo 50 dinarjev za vsako okno.” “Oprostite, gospod, svoj prostor Učitelj sem odstopil gospej.” i H nekaj stavkov, v katerih bomo “To je vse v redu; gospa je mo- j rabili zaimke, jaz, ti, on itd. Ako n. pr. reče oče: “Jaz grem ven”, kaj bo rekla mati?” Učenec: “Ti ostaneš doma!” ja zena. Mlada sreča. Nesrečni mož. Mož (prišedši domov zelo natr kan) : “Stara, vendar že enkrat nehaj zmerjati. Dovolj sem že ka¬ znovan s tem, ker te dvakrat vi- diim” - Ima prav. Učitelj: “Kako je dvojina bese¬ de otrok?” Učenka: “Dvojčka.” Nepričakovano. Otročja usta. Dvanajstletni deklici je bilo po¬ vedano, da bo njena teta dobila dete. Kmalu nato pride k teli in pravi: “Kako se že veselim na ot¬ ročiča! Ali stric že tudi ve?” ' Samo pes. V voz stopi gospod in postavi na polico koveeg. Med vožnjo kamp kaplja na njegovega soseda — “Whiskv?” vpraša sosed smeje. “Ne, pes.” Lepa pleša. tako! Mlada žena peče potico. Po ce¬ lem tsanovanju že diši in ko pri¬ de mož pravi žena vsa obupana: “Kaj naj .napravim, potica, se žge in po kuhinjski knjigi se mo¬ ra še deset minut peči.” “Odkod imate tako lepo plešo, 'gospod Krajšek?” | “Od premučnega dela z glavo. | Deset let sem namreč potoal in , razglaševal in prodajal zdravilo proti izpadanju las.” Gospod profesor. | Profesor Koželj stopi v poulič¬ no železnico. Mala deklica v.vVuie in mu ponudi prostor, j “Uvala lepa, kako pa se piš;š?” I “Anica Koželj, papa.” Ničla. Pri Kordišu zvoni zvonec ob pol enajstih ponoči. Ko Kordiš Včeraj šem Vas videl v gledali- odpre vrata, stoji pred njim r..je- šču z neko gospo. Ali' je to vaša gov sosed Zabret in ga^pros:: —- žena?” “Moja žena že spi, zato te prosim, “Gotovo, toda ji ne smete po- da napišeš na listek, da sem U: ob vedati.” pol 11 doma.” Žen a bi jako rada izvedela od svojega moža o neki stvari, katero je varoval kot svojo največjo taj¬ nost. .Končno pravi mož • “Ali znaš molčati?” “Kot grob”. Mož: “Dobro, potem molči in ne vprašaj več.” THE FEATHERHEADS oh feux- Vou Kingu; oje ioere- • TALKINO- ASOUT iHAT MiLLV PINO&P- BAUM WEbDING-? časnikarska raca. \ angleških listih leta 1826 je bilo č-itati naslednjo novico: “Dr. Hotham je na ledeniku Sv. Gotharda pod debele- ledeno plast¬ jo našel popolnoma ohranjeno mo¬ ško truplo. Zdelo se mu je, kot bi bil mož pred malo časa zmrz¬ nil. V bližnji gorski koči se mu je psrečilo truplo otajatf in g-a oživi¬ ti. V splošno presenečenje je zmr- zli mož povedal, da je starinoslo- vec Roger Dodsworth, da je bil rojen leta 1619 in da se je leta 1650 na potu iz Italije ponesrečil. Dod.Mvorth je popolnoma okreval, samo tožil je. da ga bole noge, kar pa ni nič čudnega pri človeku, kij je star 207 let!” —Ali pa so vita-' telji leta 1826 to novico verjeli? The Time Element “NAŠ DOM”, 17. februarja. 1027 Stran 13 g | !IIiill!ailIIIimillltlllllIllin!IIH!!lilHlll!iliIlllltl!:illi!IHI!H!!i!llIll!i!flHHIIBtfllilimtl!!ni!!illlil!lllltll!i!i!!t!I!ilinttli;ii!iil!l!K!aitHllll!llll1KatlllIBIIIIia!l!niHII]IIIII!Blffl!liiBflli:i!nilll!l[!liKl.’IKnB!S!n^ S s | Vesti iz starega kraja | Težka avtomobilska nesreča v Gu- nic pa je opazil spodnji del telesa, štanju. j malo .nižje pa je ležala suknja. — Jjne 14. januarja je mesarski o-j ObVeSfil je takoj'policijsko straž- 'nik Kuhar iz Slovenjegradca j nico, ki je obvestila policijsko rav- o pel ja j nekaj svojih izdelkov s j nateljstvo. .Prispela je takoj poli- svojini tovornim avtomobilom v Prevalje. Z njim je bil rudi melui- ni carski pomočnik Srečko Štrau- ; ninger. Vračal se je prazen ter je naložil nekaj znancev, ki so- -bas hoteli v Slovenjegradec. Na ost¬ rem ovinku pod gradom v Šušta¬ rju je, hoteč - se ogniti vozu, ki , .n je privozil nasproti, zavozi! ne- koliko preveč na elvo ter-zadel z v-.o. silo v železni električni trans¬ formator, kjer se je avto odbil ter odletel v nasproti stojdpi brzojav-j ni drog. Kuhar je sicer spoznal ne- j varnost-, a na ledeni cesti mu je bi-1 eijska komisija pod vodstvom po¬ licijskega zdravnika dr. Avramo- viča, ki je ugotovila, da je gorenj¬ ski vlak prerezal truplo čez polo¬ vico. Ugotovilo se je, da je samo¬ morilec 151 etui deček Anzelm Rib¬ nikar, ključavničarski vajenec. Pod vlak se je vrgel najbrž bft- di tega, ker mu je njegov mojster odpovedal službo ter se je bal kaz¬ ni doma. To je že šesti poskušeni samo¬ mor v novem letu ter četrti, ki je uspel. ske poileije nadsvetnik Kerševan. < gc-r lastni oče ne. zna, kod se klati Natančneje poizvedbe za Ravš- njegov sin. lom'so .dognale, da ga zasleduje' Nadsvetnik je poslal slike go- šentlenarsko .sodišče .radi falsifici- ' ljufa orožnikom malonedelskim, ki ranja, belgrajski policijski glasnik^ so jih pokazali ljudem,, ki dobro radi goljufije in sploh je bil ta poznajo Ravšla, in župan Josip človek že večkrat predkaznovan Budja in posestnik’Janez Filipi® radi raznih deliktov. Poizvedbe nadsVetnika Kčrševa- sta potrdila, da tri policijske slikfe ne predstavljajo Roessler j a, ara- na so prodrle tudi na Dunaj in od P a Alojzija Ba^išla iz Ruem-an tamkaj je dospelo obvestilo,'da je ccv > ki J e oc ' e zp1 ° nerodno falzi ’ tamošnja .policija zaprla neke 0-3 Heiranih tisočdinarskih a Ludovfia Jaroslava Roessler« Po lastni izpovedi .je ta Roessler ro- bankov- cev. Mariborski policijski komisa- rijat je zaprosil dunajsko policijo tkanega lo nemogoče pravočasno ustaviti Pred novim preganujaniem. sloven¬ skih učiteljev. Ministra Gentile in Fedele . sta avto, ker je zaviranje bilo brez- mpesno. Udarec je bil tako silen, ds je cela karoserija s potniki vzela kruh 400 družinam sloven- vred padla na tla. Dočim so drugiL kih in ]irvatskih ^»ljev na j.retrpeh le nekaj manjših prask PriliK)rekem . Dllc 31 . decembra le- in dosti strahu, je Kuhar udaril z glavo z vso silo ob volan ter si je razbil nosno kost, poleg njega se-L dom iz Hodoša v Prekmurju in je za izročitev tega pretkanega go¬ ljufa, ki je sedaj razkrinkan in bo prejel zasluženo nagrado. ta 1926 je ob priliki Zasedbe Prekmurja po našem vojaštvu, iz zasede ustrelil enega jugoslovanskega kapetana J poročnika in, narednika. Drugi j Slabo poplačana gostoljubnost, dan po tej izpovedi je Roessler vSe' Pred kratkim je srečala v Mari- tajil in preklical ter rekel, da se boru stanujoča Ljubljančanka go- piše Ludovik Anton Johann ple- spa P. svojo sošolko iz Ljubljane meniti Roswadov/sk.v rodom iz Ho- Marijo Mueller. Vzela jo je na svo- doša v Prekmurju in je bil zadnjič je stanovanje ter jo prenočila. — v zaporih v Zuerichu. Dunajska Naslednje jutro je gospa P. odpo- policija je poslala v Maribor tudi, tovala na Dunaj. Muellerjeva jo slike Eoesslerja ali Rdstvadoivske-'j e spremila na kolodvor, po ocllio- ga in odtiske prstov, j vlaka pa se je vrnila nazaj na Ko je svetnik Kerševan pregle-rfstanovanje svoje sošolke ter ji od- doval te razne poizvedbe, je uga-'nesla kožuhovinasto površno jo- nil, da je ta na Dunaju zaprti go- pico in svilnato plesno toaleto. — inister Fedele podpi- ! , - luf obakrat izpovedal, da mu je ; Vse skupaj je bilo vredno več ti- ime Ludovik in se pri obeh izpo-jsoč dinarjev,/Nato je odpotovala skl; nadpetdeset, odpustnih d e krp- j tov. To vam je bilo‘delo! Minister: vedih zatVl, -i a »jejrovo ime s črko ( v Ljubljano in' Škofjo Loko. kjer deei pomočnik pa si je'zlomil nogo| pedele - zniagovito-pobil vse ki| R * Luc1ovik in Alojzij. se glasi v, je izvršila slično tatvino v stegnu. Na mestu nesreče se jej takc-j zbralo nekaj ljudi, ki so ra¬ njence za silo obvezali ter jih z ve¬ černim vlakom odpeljali v bolni¬ šnico v Slovenjigradec. Očividci so mu očitali, da ni pravi fašist. A gospod minister hoče novih la- vorik. Iz Rima prihaja vest, da pri- ipravlja neumorni Fedele odlok, s toda z francoščini enako in takoj je bil manjšo srečo. Bila je aretirana in i g. nadsvetnik pri pravilnem skl e-' oddana, sodišču. silnem Karambolu ni bilo večje ne- sreče. Nesreča. V mariborsko bolnico so pripe¬ ljali od Sv. Lovrenca na Pohorju drvarja Alojzija Pavliča. Poma¬ gal jet pri drči za spuščanje hlo¬ dov v dolino. Ker je bil neprevi¬ den, ga je deblo zatrlo v nogo ter mu jo zdrobilo. ' - .Ponočevanje s smrtnim izidom Za pijančevanjem je po -Slov. Štajerskem največje graje vredna razvada ponočevanja, ki toliko¬ krat končava s pretepi in poboji. |pu, da gre v tem slučaju za falzi- ! fikatorja Alojzija Ravšla, ki je na I svojih raznih liohšfnplerskih poho- | dih in v zaporih spoznal razne _ j kriminalne. tipe in sedaj v stiski mešča tudi med šolskim letom Iz M 1 ’™ 11 ? »A ira <™- i rdijo, oda je še čudo, da pri tem j katerim bo dana prosvetnemu mi-f nistru možnost, da poljubno pre Žahdarmerija je nadalje dogna- ; la, da je v Hadošu fes rojen neki hohštapler Alojzij Roessler, ki se izdaja za plemenitega Bosvadov enega mesta, v drugo in tudi iz ob¬ močja. enega šolskega oskrbnika one učitelje, ki bi utegnili ovirati j redno poslovanje šole. Proti ta ld m premestitvam ne bo dovolj*-1 ske ? a ,je si n čevl j arj a, a niti nje na pritožba. Odlok je namenjen Slovakom in samo Slovanom. V smislu doseda¬ nje šolske uredbe ni mogel pro¬ svetni minister premestiti učitelja j jz območja enega šolskega nadzor- > nika v drugo. Tako na primer ni! bilo mogoče premestiti slovenske- j ga, učitelja s Primorskega, ki 'ga i upravi ja šolski nadzornikov Tel..: Orehard 2432 Mesar JOHN MELCIINER 'priporoča svoje vedno sveže suho meso ter klobase 16 - Ist Ave. Nev. r Yor,k. N Uspešno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami i Trsru. V soboto 15. januarja se'je zbra- Minister Fedele si sedaj priprav-j lo 18 fantov iz vasi Savci/ župnija Sv. Tomaž pri Ormožu-, in so šli na Ija nov zakon, da bo lahko zagnal ubogo čredo slovenskih učiteljev, i ponočevanje v sosedno župnijo k ' L / e še ostala na Primorskem.' dol: S|a£a nedelja. Med Sovčani in Ma-1. lonedeljčani je prišlo do običaj¬ nega prerekanja in domači fantje iz vasi Moravci so se’postavili 'izzi- vačem iz Savne po robu. Morav¬ ski fantje, katerih je bilo le pet. a, so bili oboroženi, so nadvladali Savčane. ki se niso dolgo hoteli u- makniti. Padel je nesrečen strel, zadel Franca Rakuša iz Savec, ki je bil vodja savskih fantov. Ko so videli tovariši, da je strel smrten in da zadeti ne bo nikdar več vstal, so ga odnesli mrtvega na dom, v Italijo. Umevno je, da pojdejo j vsi, kakor so šli železničarji, sodni¬ ki in drugi državni uradniki. — Slovensko ljudstvo mora ostati brez “agitatorjev”. POKAŽEM HITRE UČINKE pri vseh oblikah krvnih, kožnih in nervoznih boleznih, pri vnet¬ ju kože, kroničnih izpuščajih, razširjenih žle¬ zah, pri živčnih in splošnih oslabelostih, pri ledicah, odvajanju vode, revmatizmu, pri želod¬ čnih in črevesnih boleznih. Ne glede na to, kakšna je vaša bolezen, ali kako . dolgo vas že -muči, JAZ VAM MOREM POMAGATI. , Oče 1000 dinarskih falzifikatov najden. Dne 26. in 27. novembra lanske¬ ga leta so razpečavali Alojzij To¬ manič, Josip Žnidarič, Vincenc Gaber in dve ženski ponarejene ti- sočdinarske bankovce po Prek¬ murju in po okolici župnij: Mala odkoder je bil odšel zdrav. Bridek j^delja in Sv. Tomaž. Ti falzifika ndatrec za starse, ko so videli svo-, jega sina mrtvega. Leto 1927 v znamenju samomorov. Dne 21. januarja ob 18. uri se je vračal železničar Ivan Prosen domov po železniški progi proti Dravljam. Blizu barak sredi polja je z grozo opazil, da leži na trač¬ nicah čolveško truplo brez spod¬ njega dela. Truplo je bilo zavito le v srajco. Na drugi strani trač- ti so izdealni zelo slabo, nerodno in z roko tako, da se jih spozna kot ponarejene takoj ha prvi po-, gled. Zgoraj omenjeno družbo je 'žandarmerija aretirala in ti so iz¬ povedali, da je oče teh falzifika¬ tov neki Aoljzij Ravšl iz Kue- maneev pri Sv. Tomažu pri Ormo¬ žu, ki je pa po aretaciji svojih po¬ močnikov izginil neznano kam; Za izselitev Alojzija Ravšla se je posebno zanimal šef maribor- MOJE CENE RO ZMERNE in pri vsakem obisku vključeno moje osebno zdravljenje. X-Žarki, .Preiskava krvi, Wasser- mannov sistem in Analiza urina. Natančno določevanje bolezni in zdravljenje. Vbrizganje serumov 606 in 914. Masveti in preiskava ZASTONJ Z specialist, vstanovlj. pred 28 leti. 110 EAST 16th STREET, (med 4th Ave, in Irving Plače) NEW VOKlv CTTY Vsak dan od 9 dop. do, 8 zvečer ; v nedeljo od 9 dop. do 4 pop. Stran 14 “NAŠ DOM”, 17. februarja, 1927 ( Nadaljevanje.) —• Hej, ti si, Lovrenček? — se je ustavil Vodnik. • — Raca na vo¬ di, kako si pa dospel v Ljublja¬ no? In položil mu je roko na ramo. — Na praznem sanitetnem vo¬ zu! — je pripovedoval Repič. •— Srečo je imel. Hueberj.eva pošta ga je,pripeljala iz Ubeljskegvudo Postojne, od ondi ga je vzela s se¬ boj sanitetna kolona do Ljublja¬ ne. Fant, vidiš, ta gospod je Va¬ lentin Vodnik. Kakor bi nate mi¬ slil : Sreča te išče, um ti je dam, našel jo boš, če nisi zaspan! — In dr. Repič se je okrenil k dr. Po¬ dobniku: — Da ga čujete, kako zna deklamirati “Zadovoljnega Kranjca” in “Dramilo”! Strela, gospod Prašnikar je znal izvrst- je ‘sinčka’ in še lepo ‘mamico’ po vrhu, Iielie! — Vi torej ne veste? E j, tudi profesor Pelzel je ves zaljubljen v zalo Kalanko, lri se je preselila k dr. Repiču kot gospodinja, — je pripovedoval Podobnik. — Ta¬ ko ima zdaj Lovrenček, sirota, kar naenkrat mamico in dva oče¬ ta. Za Boga, Kalankin mož se vendar vrne! m —■ A ona se baje ne vrne nikoli več k njemu, ■— je pravil Podob¬ nik. -— Pelzel trdi, da so skleni¬ li, da se več ne ločijo, čeprav bi jih trgal ves svet narazen. Tudi Pelzel se je preselil k njim in zdaj so vsi štirje idealna familja. — Nova pustolovščina, nič dru¬ gega! — se je jezil Vodnik. — Ne no meštrati svoje učence! Ta uži-j_b° P°1 leta., a dr. Repič ne bo Ka- tek si.morate privoščiti, da nam lanke niti poznal več Lovrenček pove, česa vsega se je naučil pri svojem dobrotniku,! — Dobro, pa nam zadeldamiraš torej! Pri meni v župnišču, — se je smehljal Vodnik. —■. Nič se ne boj: rad imam pridne šolareke. Pa kaj je dejal gospod Prašnikar, ko si ga c-stavil? Tedaj je zajokal Lovrenček in ihtel, da se niu je stresalo vse telo. — Gospod Prašnikar je umrl, ■— je odgovoril in pojasnil Repič. — Lovro zajokaj če se le spomni nanj. Pretekli teden se je prehla¬ dil stari revček v cerkvi med ma- i'oder ji, dobil pljučnico in v dveh dneh je umrl. —- Naj počiva v miru, blagi starček! —- je dejal Vodnik. —- Nisem ga poznal, a župnik Weni- gar mi je pisai, da je zlata duša slovenska. No^, ne jokaj, Lovro! Dobri Bog je poklical gospoda Prašnikarja k sebi v nebesa, da mu poplača ondi vse, kar je dob¬ rega storil na svetu. Ne jokaj! Sre een je zdaj gospod Prašnikar in se veseli, da si našel ljudi, ki se bodo brigali zate kakor novi očet¬ je- , — Da, da, Lovro, nič ne mara j, — je miril Repič dečka in ga lju¬ beznivo stisnil k sebi. — Ali nisi zadovoljen, da. si dobi tako lepo n prijazno mater? In kar dva no¬ va očeta! Strela, če imaš toliko pameti kakor sreče, boš lahko še najzadovoljnejši Kranjec na sve¬ tu. No, liajdiva, sinko! Zamenja¬ ti morava še tele kvedrovce, po¬ tem se preoblečeš in jutri prideva li gospodu Vodniku, kaj ne? Z Bogom! In dr. Repič je prijel ihtečega dečka za komolec in ga ljubeznivo vodil na drugo stran ceste k čev¬ ljarskemu mojstru. — Ves je izpremenjen, — je de¬ jal Vodnik dalje grede. Kdo bi mislil, da ima ta frivolni veseljak toliko srca za sirote? Zares, ka¬ kor pravi oče se vede. Če bi vsak zagrizen samec arvnal kakor dr. Repic! ■— Prav bi bilo, -— je pritrdil dr. Podobnik. — Ampak dr. Re- —- Profesor Pelzel pa zatrjuje, da bi se hotel dr. Repič s Kalanko še danes poročiti, samo če bi se mogel. Saj ste sami opazili, da je ves izpremenjen. O, ta ljubezen! Dr. Repič tiči ves dan le v pisar¬ ni in doma ter se ne gane nika¬ mor od svoje gospodinje; a tudi Pelzel že tri dni ni več pijan. Ka- lanka je kar čudežno izpremenila divja volka v krotka backa. — Za kako dolgo? — Toda kaj poreče k temu razmerju baron Zois? Dr. Podobnik se je nasmejal: — Baron pozna življenje z last¬ nih izkušenj in skušnjav! Iz svo¬ jih lastnih zmag in porazov! Zois razume vse in odpušča vse! Pa da bi obsojali vi, duhovnik, pesnik? —■ Pesnik odpušča vse, a du¬ hovnik obsoja vse, — je dejal Vodnik. — Mora obsojati! A ob¬ sojati morate tudi vi, ki ste prav¬ nik. Dr. Repič je Kalanu uropal ženo. Ali ne? In ona je prelomila zakonsko zvestobo. Prešestnika sta, torej kazniva po cerkvenih in državnih zakonih. — Mlada sta in ljubita se! Greš¬ nika., res, a srečna in zavidanja vredna! Mar ne? — Smilita se mi. Moliti hočem zanju in za bednega Kalana. Pri veduti jima je prišel na¬ proti dr. \Vagner. — Poslavljam se! — je zakli¬ cal. — Že jutri se vrnem v Novo mesto. Dva bataljona graničarjev smo dobili in saniteta je ostavila maroderje brez zdravnika. Coppi- ni me kliče domov. — Pozdravite mi Novo mesto! — je dejal Vodnik. — Rad se spo¬ minjam leta, ki sem ga preživel ondi pri svojem stricu frančiška¬ nu Mareelnu! — Torej Francozov ni bilo v Novo mesto? — je vprašal bivši župan. — Samo par ur štirinajst šaser- jev, ki so patrulirali, — je odgo¬ voril dr. AVagner. Popili so le par bokalov piva in vina ter pojedli par hlebcev kruha. Nato so se mirno vrnili. Glavar Coppini je jcoske zmernosti. Pomislite, en gl. I in 2 krajcarja, je stal Novo mesto | francoski poset. Če bi bili domači j vojaki tako skromni! V istem času pa je stopal dr. Repič z Lovrom po Glavnem trgu proti, domu, oba otovorjena z za¬ voji in skati jami, oba srečna in vesela. Kakor v sanjah je krevsal Lov¬ renček ob odvetniku in zdelo se mu je, da je v raju. Ali je resnica ali sen ? Ali ne spi zopet na klopi ob peči v Premrovovi hiši ter le sanja, da je v mestu hrepenenja? In zopet naj se zbudi na Ubeljs- kem, sirota, siromaček, hlapce, ki je obsojen ostati neveden in ubog vse življenje? Toda ne. Resnica je, da je ostal prijazni in. veseli feleer Žajbelj mož beseda: poslal je ponj preje, kakor je pričakoval, in mu je na¬ klonil srečo, ki se mu je zdela ne¬ dosežna. Kar naenkrat je prišel k Pre¬ lil rovu francoski podčastnik s pi¬ smom poštarja Ilueberja: general Mu ral: ukazuje, da mora Lovro Čeledin še danes odriniti v Ljub¬ ljano; postil jon ga vzame s seboj do Postojne, od ondot pa odpo¬ tuje dalje s sanitejci. Kako se je zakrohotal dobri go- spojd Prem rov, kako je zajoka¬ la gospa Premrovova, kako je skočil Matevžek k svoji mami ter se veselil: Jaz pa ostanem vedno pri vas, kaj ne, mama ? In Ozmerjal je gospod Premrov svojega sina: — Šleva si, Matev¬ žek! Kmet ostaneš, Lovro pa bo gospod! No, Bog vama daj sre- pič je preveč temeljit. Poiskal sr naravnost navdušen zaradi frau- čo : kmet in gospod, oba sta korist¬ na, samo če sta pametna in pošte¬ na ! Veliko culo Matevžkovih stvari mu je zavila Premrovova gospa, mu potisnila v vsak žep kos kru¬ ha, Premrovov gospod mu je izro¬ čil tri v robec zavezane srebrne goldinarje, stari postiljon je počil z bičem, zatrobil in pošta se je odmajala. — Z Bogom! Srečen! Ždrav! Tako je odmevalo za Lovrenčkom ki je jokal in se smejal obenem. Srečno zamišljen je korakal po¬ leg Lovrenška tudi dr. Repič. Da je dobrodelnost, že sama na sebi sreča, se je prepričal šele te dni. Kako je bil plitek, labkomiseljn in srčno ubog vse življenje doslej ko je sprejel to siroto. V hipu, ko mu je Lovrenček poljubil roko ter es mu zazrl z očmi, polnimi hvalež¬ nosti in brezmejnega zaupanja v obraz, je začutil dr. Repič : — Glej, dolžnost mi je ,da sem sirotku drugi oče. Slovenski talent je ta deček; dvignem ga. storim izobraženega moža, ustvarim ener¬ gičnega delavca za kulturo slo¬ venskega naroda! S kulturo osvo¬ bodimo Slovence teme in sužnosti, s kulturo jim zbudimo v dušah za¬ vedno ljubezen do narodne svo¬ bode. Da, da, Lovrenček, le priden- ostani! — mu je dejal ter ga pri¬ tisnil nase. — Jaz hočem skrbeti zate, kakor sta skrbela doslej go¬ spoda Prašnikar in Premrov. In gospod postaneš, ugleden, bogat, srečen! Vidiš, prav tak, kakor sem jaz. . . Tak je bil dr. Repičev sklep in še isti dan se je uveni, da se ne moti. Lovrenček je bil izredno nadarjen, odkritosrčno zaupljiv in pogumen deček. In bil ga je ve¬ sel. In bil je srečen, da se je čudil samemu sebi ter si očital, zakaj ni storil že davno tako. In razmišljal je: —• Mamica! Marijanica! je vz¬ klikal dr. Repič, ko je stopil v svoje arzkošno opremljeno .stano¬ vanje. —• Glej, kaj vse sva naku¬ pila z Lovrom! Iz kuhinje je pritekla bleda, a smejajočega se obraza in z očmi, polnimi plahe, vrele, a obupno vdane .ljubezni. — Nov klobuk! Nove čevlje! Novo obleko! — je Vriskal Lov¬ renček. —• O gospa .kako dober je gospod doktor! — In razgrinjal je zavoje. — Pa gospoda Vodnika sem videl! Za ramo me je držal in rekel, da me bo imel rad. Jutri pojdeva, k njemu, gospa. Dr. Repič pa je ovil Marijani- ei roko okoli vratu ter ji dejal: —- Tudi nate, nisva pozabila, mamica! —• in položil je prednjo zavoj. — O Bog, že zopet! — Kaj ven¬ dar misliš? — se je začudila Ma¬ rijanih, • a njene kakor oglje temne oči so se otožno zasmejale. —• Koliko si mi že nakupil, a še ne odnehaš! - —• Nikoli, Marijanica! — je za¬ trjeval. odvetnik. — Vso svilo, ves atlas, bat.ist, ves muselin bi po¬ kupil ter bi te obsul z demanti in biseri, a še vedno bi se zavedal, da je premalo. In potegnil jo je rahlo v svojo sobo ter ji govoril: — Žena moja, blazen sem od sreče! Ljubim te .ljubim, ljubim! — Dragec! — je šepnila ona, sklenila roke. povesila glavo in vzdihnila. — Zopet razmišljaš, O Bog. pu¬ sti vse misli in bodi tako moja, ka¬ kor sem jaz tvoj. — Tvoja sem — moram biti! — Moraš? Nerada torej? —• Ne, ne, srečna sem. . . Ali vendar: kaj bo ,ko se vrne mož? —• Ne dam te! Čeprav se zaro¬ tita nebo in peklo, ne dam te, du¬ ša moja! Zdaj se je začelo svita¬ nje mojega življenja.- Ti solnce moje! Vzidi, ogrej me, ozdravi in' prerodi me! V sosednji sobi so Se oglasili koraki. Bil je profesor Pelzel. Nič se ni pošalil, kakor je bila sicer njegova navada. Resno je gledal na ljubimca, pokimal s svojo že nekoliko osivelo, -bujno kuštrave glavo in dejal: —- Gospoda. Desselbrunnerja sem srečal, gospa. Novico imam za vas. Marijanica je prebledela in je vzdihnila: ; —• Moj mož se vrača? — Nikoli več, gospa! —• je od¬ govoril profesor slovesno. —• Svo¬ bodni ste zopet! —- Moj Bog, -umrl je? Utonil! Z vsem plavom vred, gospa! Že teden dni je, odkar se je zgodila nesreča. Tam za Krš¬ kim nekje. Grozno je. A prestal je. Vaš mož že leži v grobu. —- V grobu! On v grobu, a — - jaz. . . — Nerazumljiva so božja pota, gospa, — je odgovoril profesor. — In vidite, tudi jaz ne dvomim’ IDalje na 15. strani) / “NAS DOM - ’, 17. februarja. 1927 Stran 15 SVITANJE (Nadaljevanje s 11. tsrani) leta® naročnino na “Naš Dom,” ,r NaJ Dom, ,; 455 West 42-nd Street, New York, N. Y (Ta naročilni listek izrezute, ga izpolnite iir ga pnJlifL. nh+. m naročnino) • ■>-- * >^ Tnf |i| r| ..~.»— . ‘MŠ&& Stran 16 “XAŠ DOM'’, 17. februarja, 1927 KRALJICA MARIJA HOČE NO¬ VO PRESTOLICO i POGREB JAPONSKEGA OES* RJA Bukarešta, Rumunska. V po¬ govoru s časnikarskimi poročeval¬ ci je rekla kraljica Marija, da bo Henrv F/6rd sredi dežele sezidal novo romunsko prestolico. Kra¬ ljica je rekla: “Naša edina želja je, da bi Hen¬ rv Ford nas prišel obiskat. Za nas ne bo samo gradil ceste in mesta, temveč tudi novo prestolico. Go¬ voril sem ž njim o našem glav¬ nem mestu in takoj je bil priprav¬ ljen sezidati novo prestolico' po rftmunskem načrtu in slogu. Nam ga je treba samo povabiti. Od nas pa ne bo zahteval nikakih preti¬ ranih pogojev ali pa gospodarske ugodnosti. Bukarešta ima veliko zgodovinsko preteklost, toda ni mogoče iz nje napraviti'moderne- ga mesta. Zelo dobro bi bilo,,ako bi imeli glavno mesto v zemljepis¬ ni sredini dežele, n. pr. pri Brasi, ki ima krasno lego in dobiva svež zrak od Karpatov.” SOVJETI SO VRNILI CALJA- PINU IMETJE i\a siiivi vidimo pogrebni-voz japonskega cesarja Jošihito, ki je bil pokopan 7. feb .uarja. Voz so ilekli po stari japonski šegi štirje črno - belo lisasti voli. Ligi ni uradniki so bili presene- Dr čen nad obliko odgovora im so se so naslednje: spočetka posmehovali, potem pa | Belgija .* . $ so se čutili razžaljene. Sklenili^ia Čehoslovaška .... | so, da je dolžnost Liginega odbo-1 Estonija . $ ra., da določi v vsakem slučaju, Finska. $ kje se naj skliče konferenca, ka-! Anglija dar naj bi bila tudi Rusija pekli- Ogrska cana - • Italija Rusija se no mara vdeleževati Litvinska Liginih xeq v Švici, kek je bil so- Poljska vjetski odposlanec Vaclav Vorov- skv v maju leta 1923 umorjen. — Švicarsko sodišče pa je nato mo ; rilca oprostilo. i-zave, ki so sklenile pogodbo, pa lijegva sestra in bivša grška kraljica ni mogla več prenašati 417,780.000 očetovega trpljenja in je Karolu lin,000.000 '.pisala in mu sporočila o očetovem 13,830.000 stanju. 9,000.000 Ferdinand ve. da $4.600,000.000 $ 1,939.000 VOJNA V NIKARAGUI . Moskva, Rusija. -— Popuščajoč v svojem načelu naeijonalizirati vse imetje v Rusiji, je sovjetska vlada Vrnila svetovno znanemu pevcu Feodoru Caljapinu del nje¬ govega. imetja v provinciji Jaro¬ slav. ki je bilo pred leti zaplenje¬ no. Vladapričakuje, da se bo Ča- Managim, Nikaragna. — rn ljapin kmalu vrnil v Rusijo. zavzetju mesta Chinadega je po Čaljapinova družina, ki 'sedaj lna oUl konservativnim (vladnim) živi v Moskvi, se bo kmalu vrni-| četam ženski bataljon, kateremu la na svoje posestvo. Vlada tudi 4 p poveljevala 20-letna NataKa pričakuje, da bo Čaljapiii ob pri-j Garcia. Ženske so nosile vojakom liki desetletnice boljševiške revo- municijo in hrano in čistile puške ve, cia je zapisan smrti in ne zanima se več za no¬ beno stvar. Edina njegova želja je, $2,042,000.000 da bil sin v njegovi bližini. .In $ ^6.030.000 ]. 0 mu ministri zatrjujejo, da b $ 178,560.000 Karolov povratek pomenil držav- ? Ijansko vojno, kralj vedno pravi; 8 62,850.000 “j az hočem svojega sina nazaj!” je \ svojem Karol je bil vedno ljubljenec svo- odloku, naznanil, da je komisija j eo - a -očeta razpuščerta z 9. februarjem. Od _- sedaj paprej bo to-zadevo oprav- NEZGODE Ijal zakladniški urad. Rumunska . Jugoslavija Zakladničar Mellon PRI POGREBU JA¬ PONSKEGA CESARJA . Francoski dolg znaša $4.2274 _ 000.000, poleg tega pa dolguje' Tokio, Japonska. - Uradno po - Francija Angliji $3.021,550.000 Iv., * i • 1 m - ° J 1 ’ rocilo pravi, da je bilo pri pogre- Ameriški kongres je dovolil Av ' japon , ke * ga cesarja Jošihito 72 stnji moratorij do leta r 1943 za ^ nad milijon ljudi) , dolg $11.995.917. Ruski dolg pa ' lucije v oktobru pel glavno vlogo v operi Boris Godunov. Čaljapin se sedaj nahaja v New Torku, kjer je sestavi svoje oper¬ no društvo in nastopa v operi Se¬ viljski brivec. ** KAROL NOČE K ŽENI znaša $192,601.297. Berln, Nemčija. — Poskus po¬ botati bivšega rumunskega pre¬ stolonaslednika princa Karola z njegovo ženo prineesinjo Heleno ni uspel. Princesinja Helena se je s svojim sinom princem Mihaelom na željo kralja Ferdinanda vrnila v Bukarešto iz Ra palic, kjer je pričakovala, da jo obišče njen mož. RUSIJA PROTI ŽENEVI in topove. Pri napadu je bilo ra njenih 16 deklet in Natalija je bi¬ la prestreljena skozi prsi ter je njeno stanje nevarno. Cliinandenga nudi strašno sliko. Trgovski del je porušen in iz raz-, valin'se še vedno vali dim. Luk nje od krogel se vidijo v vsaki bi ši in izstrelki so raztreseni/ po ce¬ lem mestu. Po uleah so cel kup mrlčev n nad njimi krožijo jastrebi. Vse-1 Neprestano povsod vlada ozračje'smrL. ^ y “MORAM VIDETI KAROLA” ki so prišli, da se zadnjikrat po ¬ klonijo svojemu cesarju, ponesre¬ čenih. Poškodbe so večinoma lab' kega značaja, dasi je tudi mnogo težkih. Bila sta tudi dva smrtna slučaja. I aiiz, braneija. Samo eno p 0 uradni cenitvi je prišlo v zdravilo je, ki mi.more olajšati Tokio okoli tri milijone ljudi in J b0,e6ine: Moram videti »™jega le približno en miljon njh so bili sina Karola!” Tako govori rumun- , , v, . , . , , , , .v stanu videti mrtvaški voz. ski kralj vsakikrat, kadar pri- ^ - , • , , - . • ,. , Števila oseb, ki so vsled dolgega de k njemu kak nov specijalist,— _ prihajajo francoski. čakanja v mrazu zbolele za pljuč- rti Vo-‘ zdravpiki, nemški profesorji injnico in influenco, ni mogoče du¬ do vod je še vedno odrezan in vo- Jbelgijski izvedenci v zdravljenju-gnati. z radijem, pa vsakdo zmaje z gla¬ vo, ker rešitve ni za kralja. Dol¬ go princ Karol ni vedel, kako ze- Ženeva, Švica.’ — Ruska sovjet¬ ska vlada je vrnila povabilo Lige narodov na konferenco za vstano- vitev mednarodne pomožne zvez/, katere namen je, pomagati žrtvam velikih nezgod. Odgovor zunanjega ministfa Ci- čerina na povabilo se glasi: “Ruska vlada je že ob mnogih prilikah povedala Ligi narodov, da smatra vsa povabila za vdeleži- tev na sejali, ki se vrše na švicar¬ skem ozemlju, za brezpomembna. “Ker navzlic tozadevnemu ob¬ vestilu še vedno prihajajo toza¬ devna povabila, kot sedanje, mo¬ ji vladi, sem primoran vrniti Vam v originalnem ovitku pismo z dne 18. januarja, ker moja vlada ka¬ tegorično odklanja, da bi se sma¬ trala za povabljeno na kakršno¬ koli konferenco, ki se vrši na švi¬ carski zemlji.” Štirje sveti voli, ki so vlekli voz štiri milje daleč iz cesarske palače pa do grobnice, so bili po¬ stavljeni v cesarski hlev, kier bo- da, ki se nahaja v mestu, ni vzit- na. Izgube bitke za mesto menda ne bodo nikdar znane. Poveljnik krni j 1 * že« oče, da bi se vrnil. Pisem, servativcev je mnenja da ,so kon-f katera je narekoval Ferdinand, in servativci izgubil kakih 200 mož, njegov sin nikdar dobil. Koneeno, do počivali do konca svojih dni- liberalci pa 175. Da so imeli kon¬ servativci več izgub, je vzrok ta, ker so-v pričetku boja imeli libe¬ ralci več strojnih pušk, -T Okoli 400 ranjencev je bilo od¬ peljanih v bolnišnice v Corinto, Leon in Mangua. EVROPSKI DOLG AMERIKI Vashington, D. C, — Komisija la zunanje dolgove, katere načel¬ nik je bil državni zakladničar Mellon, je bila razpuščena, potem ko je sklenila pogodbo za odpla¬ čilo dolga s 13 državami. Evrop¬ ske države dolgujejo Združenim državam $11.522,345.000. Med dr¬ žavami, ki še ni sklenila pogodbe glede odplačila dolga, je Francija, ker pogodbe, katero 'sta podpisa¬ la Mellon in francoski finančni minister Beringer, ni potrdila francoska zbornica; kon greš. PES V MUZEJU RDEČEGA KRIZA Najslavnejši pes ameriške armado v svetovni vojni Stubbv je niti ameriški ’ pred kratkjih poginil. Njegovo truplo so mgaeili"In ga postavili v muzej Rdečega križa v Wasliingtonu z vsemi njegovimi odlikovanji.