Občina Domžale
Županovi odgovori na vaša vprašanja
stran 4
Pridobitev za gasilce
Domžalski gasilci z novim poveljniškim vozilom
130-letnica
Dr. Anton Breznik, jezikoslovec in naš rojak
stran 9
Intervju
Alojz Stražar
stran 18
f
Domžalski nogometaši pokalni prvaki in državni podprvaki 2010/2011
Domžalski nogometaši so tudi v minuli sezoni vseskozi kroj'ili vrh slovenskega nogometa. Borba za prvo mesto, ki ga j'e sicer osvoj'il NK Maribor j'e trajala skoraj do konca, osvojeno drugo mesto v državnem prvenstvu pa so nadgradili še z zmago v pokalu Slovenije, kjer so tudi tokrat prišli vse do finala. Nogometašem in vodstvu kluba čestitamo ob novih uspehih!
Stran 26
Godbi Domžale zlata plaketo s pohvalo!
Ob zgodovinskem in nenadejanem uspehu, ki navadno pride, ko najmanj pričakujemo, bi domžalskim godbenicam in godbenikom iskreno čestital za nastop na nedeljskem tekmovanju in napredek v najvišjo, to je umetniško kategorijo. Že v 1. kategoriji je konkurenca izredno velika, zato je takšen uspeh vreden še toliko več. Ne le trdo delo, temveč delo s srcem je tisto, kar jim kaže pot in jih je pripeljalo tako visoko, zato moram priznati, da nad takšnim uspehom sploh nisem bil presenečen.
Drage godbenice in spoštovani godbeniki, veliko uspehov vam želim tudi v prihodnje!
Toni Dragar, Župan Občine Domžale
žonGkeRSKi^fi
Pobota, 18. junij 2011 " Dvorana delavskega doma na Viru
13.00 - 19.00 Delavnice 20.00 Zonglerska predstava
trio MEM, Cirkus Kabare, tekmovalci na 3. drižavnem prvenstvu in posebni gost: Magic Wladimir
21.30 Ognjena predstava
www.SvetovniDanZongliranja.com
01^(čina IDt^nižaltí in Krajev^ci ^^jïnost Dob
vabita na
OSRE^DlViJO OIBèÎ^NiSICO PR^UFUEDII^IEAO 01E5 ^l^Ii^HJ
ki t)o v sot)oto, 25. junija 201.1, ob 20. uri, pri pomniku v p^c^rku^ {^(^d N^c^c^^l^r^ikc^iT^ v Dobu, k;ćiisne;je le^t^r^emj^led^iališču Dob.
l'ozdrav^n^i r^c^g^ovc^ir:
Jure r4ilano\^ič, pi-ed^sei^nilc Sveta KS E^ol^
k:
Robei^t Flr^-vat, poslanec	îîbc^ra RS
^^ l^iulti^rn(E;iTî firoj^ramu
D omžiílslcc^ F'e\/'ski zbor »l-[ipp(5nnas« Dob Trio (mar^mb^ iníla\/-t;i) (;!lći:;benie šole D omžale Plesni par PlesnegćiklubaMiki Ot;rošl^ci folk:iorna:;l<;i^]pinći KD Dom^al(3 Kulti^rr^odruštvo Jožef Virlc Dob
Vpirir^i^iru slalbega \^remer^a Ito fjrireditev v Kuliurnem dom^ na l^^oi^iln-ilm.
Ob li)^ ni^i ^o Obmoc;no zc^i^užíjnjí; \/'etei-;a^nov e Zel 5>lovf;n^jo D omžia^e, slaivnostno dvignilo sloviîn slco za stavo oh) p)oniniku braniteljev^ sio\/'enslce ijamostojnosti v parku ob Občini Domžale.
Krajevna sl<^^]pnost :Dob in /^up)nija Dob vabita k ir^aši zai donio'\/'^no, ki bo :25. jui^ijii :20:L:L^ ol:» ^9. ur^,
v /!iupnijski cerlcvi \/'Dobu.
Vsem občankam in občanom ob DNEVU DRŽi'tt/^NOSTI iskreno čestitam o in želimo prijetno prci zno^^-anje.
ŽuiJanToni Ri'VGi^FL in Občinslii svet Občine Domžale
AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA,
ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov. -
041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
D	U
D	E
CENTER ZA TUJE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžđle	
delavnice 2011
v juliju in avgustu
tel: 01 / 721-69-13, 01 / 729 24 86, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si '

2
iz urada župana
3. JUNIJ 20II
Dragi bralci, drage bralke,
te dni se veliko govori o tekmovanju. Takšnem in drugačnem. Nasprotniki prihajajo iz različnih struktur, prihajajo z različnimi cilji, predvsem pa se je tekmovanje preselilo na vsa možna področja. Ena fronta je odprta na političnem polju, kjer bomo ta konec tedna odločali o treh referendumskih vprašanjih. Nasprotniki na eni in drugi strani se borijo za politične točke. Druga fronta, tista, prijetnejša pa je športna fronta in o tej velja danes napisati kaj več. Domžalski športniki nas že desetletja razveseljujejo s svojimi uspehi, nogometaši in košarkarji so zadnja leta v samem vrhu, ob zaključku minule sezone pa smo ponovno doživeli prijetna presenečenja, ki smo jih, iskreno, potiho tudi pričakovali. Nogometaši so tako postali pokalni prvaki in državni podprvaki, košarkarji so med štirimi najboljšimi ekipami v Sloveniji, ki bo prihodnjo sezono ponovno tekmovala v jadranski košarkarski ligi, uspehe žanjeno atleti, tudi tisti, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami, plesalci, plavalci skratka, tekmovalnost tako in drugače. Uspehi pa niso le na športnem področju, ža-njeno jih tudi naši kulturniki. Tako smo se pred dnevi razveselili priznanja Godbe Domžale, ki je osvojila pomemben uspeh na svoje področju. Sicer pa je ena fronta vedno odprta tudi na področju medijev. Borimo se za boljše vsebine, še rajši se borimo za naše bralce in bralke. Obstajajo tudi drugačne borbe, borbe kdo bo tisti, ki bo bralce in bralke nagovarjal iz prve vrste. Kot je na zadnji seji odločil občinski svet bom še nekaj številk z vami jaz. Z novim uredniškim odborom se bomo trudili pripravljati vsebine korektno, predvsem pa na način, da bodo vam zanimive in da boste po Slamniku posegali ne le zato, ker imate moralno zavezo, ker ste zavedni Domžalčani in Domžal-čanke, ampak ker boste notri našli informacije, ki vas zanimajo, vsebine, ki vas razvedrijo in novice, ki vas informirajo. Želimo vam užitek ob branju Slamnika še naprej. Za konec pa še nasvet; ne bojte se tekmovanja in konkurenčnosti, potrebna je, da nas motivira da smo boljši v službi, doma, v vsakodnevnih aktivnostih, da iztisnemo iz sebe največ, kar lahko. Naj nas porazi ne oslabijo, pač pa nam pokažejo kaj je potrebno storiti, da bomo prihodnji lahko boljši .
Mateja Kegel v.d. odgovorne urednice
ZUPAN TONI DRAGAR IN ČLANI OBČINSKEGA ŠTABA
Civilna zaščita Občine Domžale na strokovnem usposabljanju v Tolminu
10. maja je domžalski župan Toni Dragar s člani Občinskega štaba Civilne zaščite (OSCZ) Občine Domžale na povabilo tolminskega OŠCZ obiskal Tolmin. Oba Štaba že nekaj let strokovno in prijateljsko sodelujeta in si izmenjujeta izkušnje, ki so jih njuni člani pridobili skozi leta delovanja na področju reševanja ljudi in sanacije posledic ob različnih nesrečah. Domžalsko delegacijo so direktor občinske uprave^, Davorin Sim-čič, poveljnik OŠCZ Občine Tolmin, Jože Dakskobler, in drugi člani tolminskega OSCZ sprejeli v prostorih Občine Tolmin, kjer jim je Milan Leban, strokovnjak s področja neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), pripravil zanimivo predavanje z naslovom Problematika iz 1. svetovne vojne na območju Severnoprimorske regije (območje soške fronte). V svojem predavanju je poudaril, da se v nji-lovem okolju pogosto srečujejo z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, predvsem iz 1. svetovne vojne, t.j. z različnimi vrstami granat. Na območju soške fronte naj bi namreč kar 5 odstotkov eksplozivnih teles ostalo neeksplodiranih. Na leto imajo v povezavi z NUS, ki na žalost včasih terjajo tudi žrtve, okoli 200 intervencij. Članom domžalskega OŠCZ je podrobno opisal postopke in ukrepe, ki jih
Subvencije za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo
Občina Domžale obvešča občane, da je bil sprejet Pravilnik o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/11), ki se začne uporabljati s 1. septembrom 2011. Pravilnik si lahko ogledate na spletnih straneh občine: http://vestnik. domzale .si/index.php?id=459.
Subvencija je namenjena otrokom, ki niso vključeni v javni ali koncesijski ali drug zaseben vrtec, ki opravlja vzgojo in varstvo predšolskih otrok (v nadaljnjem besedilu: vrtec) in za katere bi Občina Domžale po Zakonu o vrtcih zagotavljala sredstva za razliko med ceno programa in plačilom staršev, če bi bili vključeni v vrtec. Subvencijo za istega otroka lahko uveljavlja le eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki ima stalno bivališče skupaj z otrokom v Občini Domžale oziroma eden od staršev tujcev, ki ima stalno ali začasno bivališče v Občini Domžale.
Vlagatelj je upravičen do subvencije za otroka, ki je na podlagi Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/09, 12/09, 1/11) na čakalnem seznamu in izpolnjuje starostni pogoj za sprejem v vrtec, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Vlagatelj pridobi subvencijo z naslednjim mesecem po izpolnitvi starostnega pogoja otroka za sprejem v vrtec, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.
Pravica do subvencije preneha v naslednjih primerih:
-	ko je otrok vključen v vrtec;
-	ko otrok z enim od staršev spremeni stalno oziroma začasno bivališče v primeru otrok tujcev;
-	če starši ne podpišejo pogodbe z vrtcem za ponujeno prosto mesto.
Višina subvencije znaša 20 odstotkov veljavne cene programa za predšolsko vzgojo za I. starostno obdobje v Občini Domžale. Po trenutno veljavni ceni programa to znese 88,66 EUR mesečno.
Vlagatelj uveljavlja pravico do subvencije s pisno vlogo, ki jo odda na Občini Domžale. Obrazec vloge je dosegljiv na vložišču ali na spletni strani občine: www.domzale.si.
ŽUPAN Toni DRAGAR
izvajajo ob takšnih intervencijah. Po predavanju o NUS se je g. Le-ban dotaknil druge večje problematike, ki je značilna za njihovo območje - potresov in plazov. Izpostavil je obsežen plaz pod izvi-
rom Tolminke, ki ga je leta 2004 povzročil potres in je ustvaril tri pregrade v reki. Posledično so nastala jezera, a na srečo se je, tudi zaradi učinkovitega posredovanja civilne zaščite, vse dobro izteklo.
Da ni ostalo le pri besedah, so člani OŠCZ Tolmin domžalsko ekipo odpeljali na ogroženo območje, kjer si je lahko na licu mesta ogledala enega največjih plazov na tem območju, ob tem pa jim
je bilo podrobno opisano, kako so v tem primeru ukrepali. Poveljnik tolminske Civilne zaščite je domžalskemu OŠCZ nato še opisal njihovo ukrepanje ob potresih, pri čemer se je še posebej osredotočil na potres leta 1976. Narava dela Civilne zaščite v občini Tolmin je sicer precej drugačna od narave intervencij Civilne zaščite na našem območju. Njihovo območje je močno zaznamovala prva svetovna vojna in NUS, poleg tega pa se pogosto soočajo z naravnimi nesrečami, predvsem potresi in njihovimi posledicami, ter nesrečami adrenalinskih športnikov. Prav za vse ekipe Civilne zaščite pa je ključna dobra in učinkovita organiziranost, povezanost različnih skupin ob reševanju in pravi psihološki pristop ob nesrečah, zato je izmenjava izkušenj med obema Štaboma na tem področju še kako dobrodošla in pomembna. Poleg tega sta Občinska štaba Civilne zaščite sklenila dogovor, da si bosta ob morebitnih večjih naravnih nesrečah na enem ali drugem območju, priskočila na pomoč in tako zagotovila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje, saj skupaj zmorejo več ^
Tadeja Jenčič
Širitev vrtcev in osnovnih šol v Občini Domžale
Občina Domžale se trudi, da bi vsem domžalskim malčkom zagotovila prosta mesta v vrtcih, zato velik del svojih investicij usmerja v gradnjo novih vrtče-vskih oddelkov. Obenem pa želi čim boljše pogoje zagotoviti tudi osnovnošolcem, zato bo po svojih zmožnostih investirala tudi v širjenje nekaterih osnovnih šol. V bližnji prihodnosti je tako na tem področju načrtovanih kar nekaj investicij.
Ob obstoječem Vrtcu Palček na Viru bo Občina Domžale zgradila pet novih oddelkov za otroke prvega starostnega obdobja. Investicija je v fazi priprave PGD/PZI dokumentacije, ki jo mora projek-
tant (Savaprojekt d.d. Krško) _ praviti v roku dveh mesecev. Takoj, ko bo dokumentacija pripravljena, se bo Občina Domžale lotila pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sirila se bosta tudi vrtec Krtek in podružnična osnovna šola v Ihanu. Izdelana je že idejna zasnova za sedem novih vrtčevskih oddelkov (pet oddelkov je predvidenih za prvo starostno obdobje in dva oddelka za drugo starostno obdobje) in tri nove oddelke za prvo triado osnovne šole. Prizidek vrtca bo z obstoječim vrtcem povezan s povezovalnim hodnikom, prav tako pa bo novi objekt povezan z obstoječo šolo oziroma telovadnico, tako da bo otrokom omogočena nemotena
uporaba telovadnice. Investicija je v fazi izbire projektanta za izdelavo PGD/PZI dokumentacije, pogodba z izbranim projektantom pa naj bi bila predvidoma sklenjena do konca junija.
Občina Domžale bo investirala tudi v Osnovno šolo Dob, saj je zaradi prostorske stiske potrebna širitev in prenova kuhinje in jedilnice. Pri tej investiciji je PGD/PZI dokumentacija že v zaključni fazi.
Dokončana protiprašna zaščita dveh cest v Dragomlju
Sanacija črnega odlagališča pod nadvozom na avtocestnem odseku Dob-Krtina
Občina Domžale obvešča, da na avtocestnem odseku Dob-Krtina poteka sanacija črnega odlagališča gradbenega materiala pod nadvozom. Večji gradbeni odpadki bodo odpeljani, celotno območje pa se bo poravnalo in uredilo. Občina Domžale prosi vse občanke in občane, da v prihodnje tja ne odlagajo odpadkov. Odpeljite jih na za to določena mesta in tako poskrbite, da bo naše okolje čisto in urejeno.
Nadaljevanje urejanja Češminovega parka v Domžalah
V Češminovem parku mesecu maju ponovno
so se v začela
gradbena dela, ki bodo osrednji mestni park pripeljala vse bližje končni vsebini, ki bo omogočala kakovostno uporabo in druženje. Občina Domžale se zaveda, da je potrebnega še veliko dela, da se celotna ureditev čim prej zaključi, vendar se trudi, da bi park čim prej naredila prijetnega za vsakodnevno sprostitev na prostem in primernega za organizirane prireditve za vse generacije.
Ureditev parka je kompleksna, kar je razvidno tudi iz panojev ob vstopu v
park. V letošnjem letu bomo uredili oziroma postavili nadstrešnico. Potrebno je izdelati kovinske stebre jih vgraditi v betonsko ploščad in namestiti streho. Tako bo velik del betonske ploščadi pokrit s streho. Navedena dela izvaja Cestno podjetje Kranj, d.d., za električne inštalacije pa bo poskrbelo podjetje Ele-ktro Počivavšek, d.o.o. Rok izvedbe po podpisani pogodbi je 60 dni, kar pomeni, da bodo dela dokončana okvirno v sredini meseca julija.
Trenutno je gradbišče ograjeno na mestu, kjer bo stala nadstrešnica s kovinsko in plastično ograo, ves ostali prostor pa je na razpolago za uporabo.
Na občini Domžale se trudimo in upamo, da bodo dela čim prej zaključena, Češminov park pa čim prej na razpolago za prijetno preživljanje prostega časa vseh občank in občanov.
Zaradi zniževanja stroškov vzdrževanja makadama in hkrati zaradi neprestanega prašenja stanovanjskih hiš ob cestah je Občina Domžale v Dragomlju s protiprašno zaščito uredila dve cesti (JP 571031 - Dragomelj in JP 571012 - Dragomelj). Makadamske ceste namreč zahtevajo nenehno vzdrževanje, še posebej v času velikega deževja in v zimskem času. Takrat so nenehna nasipavanja in visoki stroški neizogibni. Da bi dolgoročno zmanjšali stroške vzdrževanja, smo se na občini Domžale odločili, da ta problem v okviru rednega vzdrževanja rešimo s površinsko prevleko na makadamskem cestišču oziroma t.i. protiprašno zaščito, ki je primerna za prometno manj obremenjene ceste. Makadamsko cesto smo najprej počistili in utrdili, uredili odvodnjavanje, izvedli protiprašno zaščito in na koncu uredili še bankine. Dodatno je zaključena preplasti-tev asfaltne ceste proti Grobljam in asfaltiranje Znidaršičeve ulice in Papirniške ceste na Viru.
Zaradi poškodb je bila potrebna preplastitev Slomškove ceste na Rodici, ki se odcepi od ceste LK 071621-Domžale-Groblje in gre mimo hišnih številk Slomškova ulica od št. 7A do št. 6. Preplastitev je bila izvedena v sredini meseca maja, medtem ko sta bili v začetku maja po prvih izvedenih delih in vstavljenih inštalacijah asfaltirani Znidaršičeva ulica in Papirniška cesta na Viru.
Opozorilo pred vandalizmom in nevarnostjo vlomov na parkiriščih domžalskih pokopališč
Ze dlje časa se dogaja, da se na parkiriščih domžalskih pokopališč v času pogrebov dogajajo vandalizmi, tatovi pa vlamljajo v avtomobile. Občina Domžale se v sodelovanju s Policijsko postajo Domžale sicer trudi tovrstna dejanja preprečiti in stopiti tatovom na prste. Kljub temu pa Občina Domžale vse občanke in občane poziva, da ob obisku pokopališča poskrbijo, da so njihovi avtomobi-
li prazni in da v njih ne puščajo vrednih predmetov, kot so na primer mobilni telefoni, denarnice, prenosni računalniki, fotoaparati ali celo torbice. Obenem naprošamo vse občanke in občane, da svoja vozila parkirate na za to označenih parkirnih mestih in ne na zelenicah v okolici, saj s tem le povzročate škodo na travnatih površinah.
Občina Domžale
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNíK.uREDNícA@GMAíL.cOM • čLANi iN čLANicE uREDNištVA: KAMAL iziDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA SuSTAR, DARKA BÍTENc, ViLMA NOVAK KATARíNA KARLOVSEK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA puKL, ROBERT SuSNJARA. • TEHNíčNí uREDNíK JANEz DEMŠAR • LEKTORicA NATAŠA V. JERič • uREDNišTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJuBLJANSKi cESTi 61 V DOMžALAH • uREDNišTVO HELENA uRšič TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • uRADNE uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. uRE, OB SREDAH TuDi OD 14. DO 16. uRE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA c. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOc ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOčENO V JPG FORMATu (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJu, MORAJO BiTi ZARADi OPTičNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONčNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
3. JUNIJ 20II
občinski svet občine domžale
3
SEDMA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Sprejeti letni programi kulture, športa
V sredo, 18. maja 2011, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 7. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 6. seje Občinskega sveta, ki je bila 20. aprila 2011, nato pa s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Volitve in imenovanja
3.	Obravnava in sprejem predloga za imenovanje predstavnikov občine v organe javnih zavodov
4.	Obravnava in sprejem imenovanja občinske volilne komisije
5.	Obravnava in sprejem predloga za imenovanje organov javnega glasila 6. Občine Domžale -Slamnik
7.	Izdaja soglasja k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
8.	Izdaja soglasja k imenovanju predstavnika Občine Domžale v svet Kulturnega doma Franca Bernika
9.	Obravnava in sprejem poročila o aktivnostih pri gradnji Poslovne cone 10. Zelodnik in izdaja soglasja za dokapitalizacijo ICJ, d.o.o.
11.	Obravnava in sprejem predloga cene za pomoč družini na domu
12.	Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2011
13.	Obravnava in sprejem Letnega programa športa za leto 2011
14.	Obravnava in sprejem Lokalnega energetskega koncepta Občine Domžale
15.	Obravnava in sprejem Poročila o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale
16.	Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev Statuta Občine Domžale - druga obravnava
17.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Gori-čica - vzhod - prva obravnava
18.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Opekarna Radomlje 1 - prva obravnava
19.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za lokalno cesto JC1 - prva obravnava
Vprašanja, pobude in predlogi
^rvo točko dnevnega reda je odprl Roman Lenassi, N.Si, ki ga je zanimala objava razpisa za referendum, ki bo 5. junija, kako je s plakatnimi mesti in ali bo v glasilu Slamnik namenjen brezplačni prostor za oglaševanje oziroma predstavitev mnenj. Na njegovo prvo vprašanje je takoj odgovoril Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve: »Občinska uprava je objavila razpis na spletnih straneh Občine Domžale, vendar je bil zakonsko določen kratek čas objave in se ni nihče prijavil.
Imeli smo tudi pripravljen postopek za žrebanje. Zakon o referendumski in volilni kampanji določa roke glede objave.« Prvo točko je nadaljeval Jure Dokl, SDS, ki je posredoval dopis KS Ihan, v katerem naprošajo strokovne službe za obrazložitev določenih pomanjkljivosti oziroma razjasnitev nekaterih vprašanj v povezavi s prostorskim načrtom za območje Goričica - vzhod. V nadaljevanju je Antona Preskarja, LDS, zanimalo, kakšen je prometni status Krakovske ceste v Domžalah glede tovornega prometa. Opozoril je še na tovornjake, parkirane na cesti skozi športni park na mestu, ki je z znakom predvideno za parkiranje z avtobusi. G. Preskar je še prosil, da se svetnike na prihodnji seji seznani s konkretnim programom dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za leti 2011 in 2012 ter s poročilom o delu sveta v letih 2009 in 2010. Nato je ponovno podal pobudo, da se do konca junija pripravi terminski plan potrebnih aktivnosti in nosilcev za pripravo strategije Občine Domžale. Sledila je pobuda Marije Majde Zevnik, SD, da se na dnevni red junijske seje Občinskega sveta uvrstijo poročila javnih zavodov: v prvi vrsti poročila Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in Zdravstvenega doma Domžale, poročila koncesionarjev Zdravstvenega doma Domžale in še morda poročilo Mestne lekarne in Knjižnice Domžale, ločeno pa naj se vključijo tudi poročila javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja. Nato je Cveta Zalokar-Oražem, Zares, predlagala, da se čim prej organizira sestanek s Policijsko postajo glede problematike kraje organiziranih skupin na pokopališčih v času po-
frebov. Nadaljeval je Rok Ravnikar, LS, ki je v svoji pobudi prosil za
konkr anja glede gradnj
vzhodnem delu občine, in sicer, v kateri fazi so pogovori in ali obstaja kakšna alternativna rešitev glede stiske v tem delu občine, ne glede na postopek v Krtini. Peregrina Ste-gnarja, N.Si, je zanimalo, kdaj bo urejeno križišče na priključni cesti Vir (Tosama) in AC Ljubljana-Ma-ribor ter lokalni cesti Podrečje-Dob, saj gre za šolsko pot Podrečje-OŠ Dob, omenjeno križišče pa je nevarno za pešce, še posebej za šolarje. Na koncu prve točke dnevnega reda je g. Stegnar podal še pobudo za enostavno asfaltno podlago na košarkarskem igrišču na t.i. Silosu za Hriberjevim hribom.
Volitve in imenovanja
Obravnava in sprejem predloga za imenovanje predstavniKov občine v organe javnih zavodov
S 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI so člani Občinskega sveta sprejeli naslednje sklepe: Za predstavnika Občine Domžale v Svet uporabnikov gospodarskih javnih služb pri Občini Domžale se imenujejo: Anton Grilj, Jurček No-wakk, Vitomir Rupnik, Miran Tartara in Roman Kurmanšek. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Domžale se ime-
nujejo: Andrej Kocič, Tomaž Hren in Danijela Horvat. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dob se imenujejo: Vera Vojska, Peregrin Stegnar in Uroš Limoni.
Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Venclja Perka se imenujejo: Urška Kabaj Pleterski, Alma Novljan in Majda Zlodi. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Rodica se imenujejo: Franc Anžin, Jožica Neven-ka Narobe in Franci Bider.
Za predstavnike Občine Domža šole ujejo:
Breznik, Janez Breceljnik in Dan
pr
le v Svet Osnovne šole Preserje Radomljah se imenujejo: Vladimira
pri
bolj konkretne odgovore na vprašanja glede gradnje novega vrtca na
Merlin.
Za predstavnika Občine Domžale v Svet Osnovne šole Roje se imenujeta: Miran Kralj in Metka Zupanek. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Glasbene šole Domžale se imenujeta: Peter Maks Škufca in Valentin Stare.
Za predstavnike Občine Domžale v Svet Vrtca Domžale se imenujejo: Irena Dimc, Mujaga Ružnić in Borut Kurmanšek.
Za predstavnike Občine Domžale v Svet Vrtca Urša se imenujejo: Tomaž Karlovšek, Doroteja Grmek in Anže Korošec.
Za predstavnika Občine Domžale v Svet Zdravstvenega doma Domžale se imenujeta: Antonio Pablo Jereti-na in Cveta Zalokar-Oražem. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Mestnih lekarn se imenujejo: Marija Majda Zevnik, Matjaž Sonc in Irena Deželak.
Za predstavnika Občine Domžale v Svet zavoda KTV Vir, Dob, Domžale se imenuje Zdenko Podreka. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale se imenujeta: Mitja Grošelj in Aljoša Grošelj. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Centra za socialno delo Domžale se imenuje Irena Jeretina. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Doma upokojencev Domžale se imenuje Marija Pukl. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Srednje šole Domžale se imenuje Stane Kovač.
Za predstavnike Občine Domžale v Svet Knjižnice Domžale se imenu-jeio: Borut Jenko, Bogdan Osolin, Matjaž Korošec, Andreja Pogačnik Jarc in Stanka Zanoškar. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Javnega zavoda za šport in rekreacijo Domžale se imenujejo: Robert Rutar, Peter Verbič, Roman Lazar in Joško Korošec. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Kulturnega doma Franca Ber-nika Domžale se imenujeta: Jožef Vunšek in Marjeta Kristan.
Obravnava in sprejem imenovanja občinske volilne komisije
Člani Občinskega sveta so s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Domžale.
V Občinsko volilno komisijo Občine Domžale se imenujejo: Bojan
ARH, predsednik, Urška ILIČ VI-DERGAR, namestnica predsednika, Alenka KOVIČ, članica, Matjaž JEZEK, namestnik članice, Maruša BREZNIK IVKOVIČ, članica, Darka BITENC, namestnica članice, Miklavž GRMEK, član, Franc OVSEC, namestnik člana.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.
Z 21 glasovi ZA in 5 glasovi PROTI so člani Občinskega sveta spre-eli sklep, da Občinski svet Občine Domžale zadolži župana, da predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu nov Odlok o Javnem glasilu Občine Domžale Slamnik, najkasneje do 31. decembra 2011. Nato so člani občinskega sveta z 22 glasovi ZA in 3 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeli naslednje sklepe:
Za vršilko dolžnosti odgovorne urednice Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« se imenuje Mateja KEGEL (SD)
Za pomočnika odgovorne urednice Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« se imenuje Janez STI-BRIČ (SDS)
Za člane uredništva Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« se imenujej^: Kamal Izidor SHAKER (Lista Tonija Dragarja), Marjeta
mag. J a J
KASTNER (Peter Verbič, Lista za Domžale), Andreja ŠUŠTAR (N.Si), Darka BITENC (LDS), Vilma NOVAK (Zares), Katarina KAR-LOVŠEK (SLS), Bogdan OSOLIN (SDSJ, Marija PUKL (DeSUS), Robert ŠUŠNJARA (SMS). V Izdajateljski svet Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« se imenujejo: Zorica ZAKLAN (Lista Tonija Dragarja), Marjetka KRISTAN (Lista Tonija Dragarja), Miroslav ZIDAR (Peter Verbič-Lista za Domžale), Janez KOZJEK (N.Si), Saša KOS (LDS), Matjaž GERČAR (SDS), Urša MAUčEc (SDS), Marjetka ZUPANEK (DeSUS), Katja PIRNAT (SLS). Mandat organov Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« preneha s sprejemom novega odloka, svojo funkcijo pa opravljajo do imenovanja novih organov glasila. Nato so člani Občinskega sveta s 24 glasovi ZA in 2 glasovi PROTI jeli sklep, da Občinski svet Obči-omžale soglaša z imenovanjem ČA za direktorja Javnega zavoda »Zavod za šport
in rekreacijo Domžale« za mandatno obdobje 2011-2015. Dodatno so člani Občinskega sveta s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli sklep, da Občinski svet Občine Domžale soglaša z imenovanjem Drage JERETINA ANZIN za predstavnico ustanovitelja v Svet Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
Obravnava in sprejem poročila o aktivnostih pri gradnji poslovne cone Zelodnik in izdaja soglasja za dokapitalizacijo ICJ, d.o.o
Gradivo so člani občinskega sveta prejeli po pošti tri dni pred sejo. Uvodno obrazložitev skupaj z grafično predstavitvijo je predstavil Štefan Brvar (ICJ d.o.o.). Po zaključeni razpravi so člani Občinskega sveta s 27 glasovi ZA in 0 glasovi pROTI v skupnem glasovanju sprejeli sklepa, da se je Občinski svet Občine Domžale seznanil z aktivnostmi gradnje Poslovne cone Zelodnik ter da Občinski svet Občine Domžale soglaša z dokapitalizacijo družbe ICJ, d.o.o., skladno z namenom, določenim v Proračunu Občine Domžale za leto 2011.
Obravnava in sprejem predloga cene za pomoč družini na domu
S 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI so člani Občinskega sveta sprejeli sklepa, da:
Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoči družini na domu, ki znaša: ekonomska cena storitve 14,80 EUR na efektivno uro, cena storitve za uporabnika 6,01 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 7,40 EUR, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,39 EUR. Cena storitve programa pomoči na domu za delo v nedeljo znaša: ekonomska cena storitve 20,63 EUR na efektivno uro, cena storitve za uporabnika 6,01 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 13,23 EUR, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,39 EUR. Cena storitve programa pomoči na domu za delo na dan državnega praznika in dela prostega dne znaša: ekonomska cena storitve 21,93 EUR na efektivno uro, cena storitve za uporabnika 6,01 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 14,53 EUR, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,39 EUR. Cene storitve programa pomoči na domu začnejo veljati s 1. 6. 2011.
Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2011
Člani Občinskega sveta so s 27 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli sklep, da Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2011.
Obravnava in sprejem Letnega programa športa za leto 2011
Člani Občinskega sveta so sprejeli naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni program športa Občine Domžale za leto 2011. 24 glasov ZA, 0 glasov PROTI Do konca meseca novembra 2011 strokovne službe pripravijo predlog Odloka o pogojih in merilih za uporabo vseh športnih objektov v lasti javnih zavodov v Občini Domžale. 23 glasov ZA, 0 glasov PROTI
Obravnava in sprejem Lokalnega energetskega koncepta občine
V	razpravi so sodelovali Anton Pre-skar, lds, ki je podal pripombe in predloge dodatnih sklepov in jih v nadaljevanju razprave spremenil v pripombe na osnutek Lokalnega energetskega koncepta ter predlagal, da jih strokovne službe proučijo, Metod Marčun, Peter Verbič-Lista za Domžale, ter Marija Majda Zev-nik, SD, ki je podala predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: »Občinski svet Občine Domžale sprejme osnutek Lokalnega Energetskega koncepta Občine Domžale in ga posreduje v 60-dnevno javno razpravo. Za javno razpravo avtorji pripravijo skrajšano obliko primerno za razpravo na širšem nivoju in objavo v Javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik«.
Po zaključeni razpravi ter ugotovljeni navzočnosti 19 članov Občinskega sveta sta bila s 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasova-eta naslednja SKLEPA: nski svet Občine Domžale sprejme osnutek Lokalnega energetskega koncepta Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale sprejme osnutek Lokalnega Energetskega koncepta Občine Domžale in ga posreduje v 60-dnevno javno razpravo. Za javno razpravo avtorji pripravijo skrajšano obliko primerno za razpravo na širšem nivoju in objavo v Javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik«.
sprejem
o izvajanju odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale
S 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI so člani Občinskega sveta sprejeli naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale.
Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev Statuta Občine Domžale - druga obravnava
V	razpravi je sodeloval Roman Lenassi, N.Si, ki je podal predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: »Občinski svet Občine Domžale zadolži Statutarno pravno komisijo, da pripravi prečiščeno besedilo Statuta in ga objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.«
Po zaključeni razpravi so člani Občinskega sveta s 25 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale Spremembe in dopolnitve
Statuta Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale zadolži Statutarno pravno komisijo, da pripravi prečiščeno besedilo Statuta in ga objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.
Seja je bila prekinjena ob 21. uri.
Zupani na Bogenšperku sprejeli Strategijo razvoja turizma Srca Slovenije
V	okviru tretjega letošnjega srečanja županov Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki je 20. maja potekalo na Bogenšperku, je bila sprejeta Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-2018. Ključne točke novonastalega dokumenta, v katerega je vključenih 16 občin, sta predstavili direktorica Centra za razvoj Litija Aleksandra Gradišek in strokovnjakinja na področju turizma Miša Novak. Slednja je poudarila, da Srce Slovenije edina znamka v Sloveniji, ki združuje različne vsebine (naše okolje, turizem, podjetništvo) in ne deluje zgolj na turističnem nivoju.
V	Strategiji so bili iz sedmih podvi-zij (temelj vseh je seveda turistična prepoznavnost tako za domače kot tuje goste) osnovani cilji (povečana doba bivanja, oblikovanje programov po ciljnih skupinah, povečanje zasedenosti turističnih zmogljivosti), iz teh ciljev pa sledijo prioritete: povezovanje (organiziranost na področju turizma), razvoj ponudbe (zelena
ponudba), razvoj trajnostnega turizma (25-odstotno povečanje potrošnje), trženje (pod skupno znamko Srce Slovenije) in krovna znamka oziroma večanje prepoznavnosti. Kot drugo točko dnevnega reda so župani obravnavali osnutek projekta Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije, ki postaja vse bolj aktualna tema. Pomembnost obravnavane teme je potrdila tudi prisotnost treh predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Matjaž Kočar, direktor Direk-torata za varno hrano, je predstavil prednosti lokalno pridelane hrane in poudaril pomen kratkih poti od pridelovalca do porabnika. Zadrugo Jarina je označil kot zgleden primer v osrednji Sloveniji, saj je uspela povezati toliko kmetov in šol na območju.
Zupani so bili enotni, da gre pri lokalni samooskrbi za veliko priložnost občinam. Seznanili so se z dobrimi praksami lokalne samooskrbe s hrano in energijo, ki se že izvajajo na območju. Center za razvoj Litija
in zadruga Jarina sta uspešno vzpostavila mrežo lokalne samooskrbe s hrano. Prisotni so se strinjali, da je potrebno na eni strani spodbujati kmete na lokalnem področju, na drugi strani pa prepričati potrošnike, da kupujejo doma pridelane izdelke in ne le izdelke v nakupovalnih centrih. Zupani so potrdili osnutek projekta Lokalna samooskrba in sklenili, da pozovejo javne zavode v občinah, naj pri javnih razpisih dajo prednost lokalno pridelani hrani. Svojo uresničeno vizijo na področju samooskrbe z energijo je predstavil župan Občine Šentrupert, Rupert Gole, ki je poudaril pomen uvajanja lokalnih energentov v okolje. Člani Območnega sveta RPSS so sprejeli tudi sklep, da se občini Ivančna Gorica in Šentrupert pridružita v Razvoj.no partnerstvo središča Slovenije. Občini bosta uradno sprejeti, ko bosta na svojih občinskih svetih sprejeli ustrezne sklepe.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
4
domžale
3. JUNIJ 20II
OBCINA DOMŽALE
Občanke in občani sprašujejo, župan Toni Dragar odgovarja
Že dlje časa se v enem izmed časopisov, ki pokrivajo območje občin Domžale, Kamnik in Mengeš, pojavljajo ena in ista vprašanja anonimnih občank in občanov. Nekatera so še vedno aktualna, druga zaradi že dokončanih investicij že zastarela, na nekatera pa so že bili podani odgovori na individualni oziroma osebni ravni. Ob tem se mi poraa občutek, da so nekatera izmed vprašanj izmišljena in bolj postavljena kot provokacija, obenem pa župana z namenom in možnostjo objave predstavljajo v slabi luči. Po prošnji bralca iz Domžal, s korektno navedenim imenom in priimkom, naj odgovorim na objavljena vprašanja, sem se odločil, da to tudi storim.
Občina Domžale sicer individualno odgovarja na vsa vprašanja, ki jih občanke in občani naslovijo na Urad župana, Oddelek za premoženjske zadeve, Oddelek za komunalne zadeve, Pravno in kadrovsko službo, Oddelek za finance in gospodarstvo, Oddelek za družbene dejavnosti, Oddelek za prostor ali na Oddelek za investicije. Le na takšen način lahko o problematiki pridobimo še več informacij, hitreje reagiramo in se z dotično osebo tudi pogovorimo o možnih rešitvah. Vse občanke in občane zato vljudno vabim, da svoja vprašanja naslovijo na pristojne oddelke, katerih kontakte lahko najdete na naši spletni strani www.domzale.si (zavihek »Organi in uprava«, kategorija »Občinska uprava«). V kolikor ne veste, kateri oddelek je pravi za vas, vam bo v pomoč opis pristojnosti in nalog posameznega oddelka. Občina Domžale v okviru svoje službe za stike z javnostmi v najhitrejšem možnem času odgovarja tudi na vsa vprašanja, ki jih prejme s strani medijev, naj si bo tiskanih ali elektronskih medijev, radijskih ali televizijskih postaj. Naša dolžnost je, da z vsemi mediji sodelujemo korektno in na profesionalni ravni. Tudi odgovori so objavljeni korektno, tako kot so jim bili podani. Ne nazadnje pa z mediji tudi poslovno sodelujemo. Mediji z najemi poslovnih prostorov, Občina Domžale pa z objavami v njihovem oglaševalskem prostoru. Z njimi delujemo korektno in pošteno, s takojšnjimi plačili, ne tako kot nekateri, ki Občini Domžale ostanejo dolžni nekaj deset tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, izdajateljsko podjetje nato pripeljejo do stečaja, izdajateljstvo nato nadaljujejo v okviru drugega izdajateljskega podjetja, ob tem pa se iz aktualne oblasti še norčujejo. To je skrajno nekorektno, niti ne toliko do mene osebno, kot do davkoplačevalcev, katerih denar je pristal v njihovih žepih. Ravno zaradi takšnega nekorektnega odnosa, odgovorov na vprašanja, ki so moje avtorsko delo, ne dovolim objaviti v časopisu, kjer so bila objavljena.
Odgovori na zastavljena vprašanja:
1. Zanima me, kdaj bo narejena kanalizacija na lokaciji Prečna pot v Prelogu pri Domžalah? In kdaj se bo dokončalo asfaltiranje te ceste, ker je delno še vedno makadam in kdaj je v načrtu pločnik?
Sanitarna odpadna kanalizacija na Prečni poti v Prelogu je za gradnjo predvidena v letu 2011. Istočasno )o Občina Domžale zgradila tudi meteorno kanalizacijo, ki ob intenzivnem deževju ravno na tem območju povzroča velike težave. Cestna povezava med severno in južno Krožno cesto ni bila vzpostavljena zaradi težav z lastništvom. V kolikor bodo lastniška razmerja urejena, lahko v okviru gradnje kanalizacije pričakujemo tudi ureditev ceste, žal pa razpoložljiva širina ne omogoča gradnje pločnika.
2. Kdo na občini je pristojen za načrtovanje križišč in cestnih povezav? Kdorkoli to je, predla-m da se zapelje do Kamnika, er bo videl, kako se ureja promet in kako se v prostor elegantno postavljajo KROŽIŠČA in ne zapletena križišča in semafori, kot je to primer v Domžalah. okalne ceste načrtujejo zunanji izvajalci na podlagi usmeritev iz prometne študije, s katero je podana zasnova prometnih povezav za cestno omrežje lokalnega pomena. Vrsta cest v Občini Domžale je v
L
Pogoji za dodelitev javnih sredstev na podlagi javnih razpisov oziroma javnih povabil so javno objavljeni, običajno v občinskem glasilu Slamnik in na spletnih straneh Občine Domžale. O rezultatih razpisa ali javnega povabila so neposredno obveščeni kandidati na podlagi akta (odločbe, sklepa), ki ga izda pristojna oseba. Podlago za dostop informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi lokalnih skupnosti, določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Te informacije so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Vsak prosilec ima, na svojo zahtevo, pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobi njen prepis, fotoko-o ali njen elektronski za podlagi navedenega je torej in-
pristojnosti Direkcije za ceste RS. Te se urejajo in načrtujejo na podlagi usmeritev DRSC. Dolgoroč-
no, ko bo za to dovolj sredstev, se tudi v Domžalah načrtuje izvedba krožišč na ključnih križiščih.
3.	Kdaj bodo gospodinjstva na Kersnikovi ulici v Domžalah dobila kabelski priključek za televizijo?
Po podatkih tehnične službe Telekom d.d. je priklop na telekomunikacijsko omrežje odvisen od tehničnih možnosti na sami lokaciji, kakor tudi od zmogljivosti telefonske centrale. Dejanske možnosti priklopa je moč preveriti na spletnih straneh ponudnika tovrstnih storitev: www.telekom. si/zasebni-uporabniki/opticno-omrezje/dostopnost/. Večji del ostalih ponudnikov tovrstnih storitev je zaradi relativno velikih začetnih stroškov prenehal z izvajanjem novih investicij v telekomunikacijsko infrastrukturo.
4.	Ali so kje javno objavljeni rezultati javnih razpisov, katere storitve ali dogodke subvencionira občina. Recimo, koliko in kdo se je prijavil za božično-no-voletne prireditve in kdo in koliko je dobil subvencije. Ker gre za dodeljevanje davkoplačeval-skih sredstev, bi bilo normalno, da davkoplačevalci dobijo javno informacijo, kako so bila ta sredstva razdeljena. To bi moralo veljati za vse razpise.
pijo ali njen elektronski zapis. Na podlagi navedenega je torej formacije o dodelitvi javnih sredstev mogoče pridobiti na podlagi zahteve, v kateri prosilec opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti in način, na katerega se želi seznaniti.
5.	Most čez Bistrico pri Papirnici Količevo propada. Na dveh območjih v smeri hoje sta že dve zelo veliki luknji, nevarni tako za otroke kot za ostale uporabnike, ki ga prečkajo. Ali je predvidena sanacija tega mostu in kdaj? Most čez Kamniško Bistrico pri Papirnici Količevo je izključno železniški most, namenjen izključno za potrebe papirnice. Tehnični elementi mosta ne dovoljujejo peš prehodov. Peš in kolesarski prehod preko Kamniške Bistrice bo možen preko novega mostu, katerega izgradnjo načrtujemo v roku dveh let na območju Skrjan-čevega, okoli 300 metrov severno od mostu čez Kamniško Bistrico pri Papirnici Količevo.
6.	Kdaj bo postavljena protihrupna ograja na cesti Trzin-Vir?
Cesta od Trzina proti Mariboru je regionalna cesta in je v pristojnosti DRSC. Območje ob cesti sodi pretežno v četrto stopnjo varstva pred hrupom. Protihrupne ograje zaenkrat niso načrtovane. V primeru, da hrup presega dovoljene omejitve, so primarno potrebni pasivni ukrepi za varstvo pred hrupom.
7.	Koliko stane davkoplačevalce ena občinska seja?
Pravilnik o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračilih stroškov (Uradni ve-stnik Občine Domžale, št. 4/10), ki je objavljen na spletni strani Občine, določa višino sejnin članov Občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Sejnina članov Občinskega sveta je vezana na plačo župana, kar trenutno pomeni 213 € bruto za polno udeležbo na seji. V primeru, da je svetnik oziroma svetnica odsoten, mu sejnina ne pripada, ravno tako se mu sejnina
za sejo Občinska sveta zniža za polovico, če ne prijavi svoje navzočnosti na več kot polovice glasovanj. Sejnine za delovna telesa Občinskega sveta znašajo 25,77 € za člane oziroma 36,82 € za predsednika delovnega telesa. Koliko delovnih teles je sklicanih za sejo Občinskega sveta, je odvisno od dnevnega reda, ki je napovedan. Iz zgoraj povedanega je razvidno, da je vsaka seja stroškovno različna, praviloma pa znaša okoli 6.000 €.
me >
8.	Kakšno nadomestilo prejm neprofesionalni/a podžupan/ja!
Podžupanu je bil izdan sklep in določeno plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na to, da v skladu z zakonom še ni dosegel 47. plačnega razreda (odprava nesorazmerja tako kot za nas, tudi zanj še ni končana) in v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih, dobi na mesec 1.465,30 EUR bruto oziroma 1.071,33 EUR neto. Tu bi izpostavil del izreka sklepa: Zakon o lokalni samoupravi v 34. a členu določa, da v primeru, če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v 10. členu in prilogi 3, določa, da župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil določi plačni razred. Glede na število prebivalcev v Občini Domžale se podžupanu lahko določi v razponu od 40. do 47. plačnega razreda, zato sem ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil, za določitev plačila za opravljanje funkcije, določil 47. plačni razred. Prevedeni plačni razred v skladu z veljavnimi predpisi je 46. plačni razred. V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih se funkcionarjem izvede odprava zadnje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah s prvim oktobrom v drugem letu, ki sledi letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5 %. Zaradi omejitev učinkov finančne krize se začasno od 1. 1. do 31. 12. 2011 določi znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače.
9.	Kaj je z novogradnjo na Savski cesti? Je ustavljena? Se obeta porušitev objekta?
Korektne informacije o tej gradnji
bi lahko posredovala pristojna inšpekcija ministrstva, ki opravlja nadzor nad gradnjo objektov. Organi v sestavi pristojnega ministrstva so obveščeni o izdaji gradbenih dovoljenj in začetku gradnje. Občina Domžale je kot eden izmed soglasodajalcev dala soglasje pod pogoji, da bi se pri gradnji upoštevali nekateri odmiki od pločnika. Velja pripomniti, da je ob državnih in občinskih cestah raba prostora omejena s t.i. varnostnim pasom, ki je glede na kategorijo ceste lahko širok od 4 do 25 metrov. Vendar pa to ne pomeni, da poseg ob javni cesti ne bi bil dovoljen že zaradi samega dejstva, da se opravlja v varovalnem pasu posamezne ceste. Gradnja v ožjem varovalnem pasu se lahko dovoli, če sledi gradbeni liniji že zgrajenih objektov in da zaradi gradnje v varovalnem pasu niso prizadeti bodoči interesi širitve in varovanja ceste.
ustrezno zatesnjeni. V kolikor bo še prihajalo do podobnih težav, bomo o tem obvestili upravljavca vodovoda oziroma kanalizacije, ki zagotavlja sanacijo stanja jaškov v okviru vzdrževanja.
12. Zanima me, zakaj se ne pridobi toliko denarja, da bi se uredila cesta od Radomelj proti Jaršam v smeri trgovskega centra Sam Jarše. Kot je znano, se tam sedaj gradi še vrtec, cesta pa je kljub temu katastrofalna. Prosim
vas, peljite se kdaj po njej, sploh če dežuje, in videli boste, da je več kot potrebna obnove
10.	Kdaj se bo pričela gradnja povezovalne ceste Želodnik-Vo-dice? Pred časom je bilo mnogo govora, sedaj je stvar potihnila. Kdaj lahko pričakujemo urejanje trase?
Trenutno potekajo odkupi zemljišč za gradnjo povezovalne ceste. Pričetek gradnje je odvisen od dinamike odkupa in od zagotavljanja sredstev za gradnjo v proračunu RS oziroma DRSC. Investitor ceste bi moral biti DARS. Trenutno poteka prenos obveznosti iz DARS-a na DRSC.
11.	V lanskem letu je meni nepoznano podjetje izvajalo obnovo infrastrukture (predvidevam vodovoda) na ^območju Študljan-ske ceste v Študi. Ob tej priliki se ni izvedla/pozabila asfaltna obnova ožjega prekopa na koncu Študljanske ceste pred križiščem z Javorjevo (krajne SV točka), če se pripelješ iz smeri Mačkovcev. Sprašujem, ali so investitor, nadzor in izvajalec pregledali traso izvajanja po končanih delih in kdaj nameravajo izvesti navedeno preplastitev prekopa, poleg tega pa pregledati vse kanalizacijske pokrove, ki po večini od takrat dalje ropotajo, ko zapelješ čeznje?
V križišču Studljanske in Javorje-ve ceste je bil prekop saniran že v lanskem letu. Jaške smo preverili in ne povzročajo hrupa, saj so bili
Cesta je bila v okviru razpoložljivih zemljišč v celoti obnovljena pred odprtjem vrtca Gaj, 25. 8. 2010.
13.	Kakšna je usoda "Vatikana" na Kolodvorski v Domžalah?
T.i. »Vatikan« je v zasebni lasti. Investicijska namera lastnikov nam ni znana.
14.	Zakaj na križišču Perkove in Dragarjeve ulice na Rodici ni prehoda za pešce? Tudi nikjer v bližini ga ni. Nasploh je križišče zelo frekventno in bi bila potrebna rekonstrukcija.
V letošnjem letu nameravamo preplastiti Dragarjevo ulico, kjer se bo na dveh stranskih krakih omenjene ulice obnavljal vodovod. Ob ponovni preplastitvi bomo pregledali tudi talno in vertikalno signalizacijo in jo ustrezno dopolnili, v kolikor bo to tudi potrebno.
15.	V Domžalah očitno veljajo posebni zakoni o postavitvi prometnih znakov. Zakaj? Če se peljete po Rojski cesti, boste hitro ugotovili, da je vsa rumena!!! Pred kakšnim mesecem so postavili znake »šolska pot«, kar v osnovi ni čisto nič narobe, ampak znaki se pojavljajo na obeh straneh ceste, kot da smo v enosmerni ulici, kar pa tudi ni popolnoma v redu. Na celotni dolžini Rojske ceste je devet znakov!!! Res, da je tam šola in vrtec, vendar so tudi v Dobu, Dragomlju, na Rodici, v Radomljah, na Viru in v Krtini šole in vrtci. Zakaj je sedaj ta Rojska tako pomembna? Občina Domžale se je odločila, da v okolici šol, vrtcev, šolskih poti itd. postavi signalizacijo in označbe za izboljšanje prometne varnosti. Zato so bili, poleg Rojske ceste,
INVAZIVNE RASTLINE OGROŽAJO!
Ambrozijo jemljimo resno zaradi našega zdravja
V naslednji številki Slamnika boste kot prilogo prejeli posebno brošuro »Invazivne rastline ogrožajo!«, s katero vas želimo nekoliko bolj seznaniti z invazivnimi rastlinami. Nekatere izmed njih povzročajo veliko škodo v eko-sistemih, druge pa neposredno ogrožajo tudi ljudi. Da bi lažje razumeli in se obvarovali pred temi invazivnimi rastlinami, nam je za začetek nekaj napotkov v pogovoru posredoval Matjaž Mastnak, avtor mnogih gradiv o rastlinah, strokovnih člankov v medijih,
obenem pa zaposleni v Arboretu-mu Volčji Potok.
Kako prepoznamo invazivne rastline in kako se z njimi borimo?
Invazivne rastline lahko prepoznamo po načinu rasti in po večini so to zelo bujne rastline, ki s svojo rastjo iztisnejo vse svoje tekmice in jim preprečujejo, da bi se še pojavljale po rastiščih, kjer so včasih rastle. V tem primeru govorimo predvsem o dveh obvodnih rastlinah, japonskem dresniku in žlezavi nedotiki. Ti dve rastlini
sta lahko visoki kot človek ali še višji. Dresnik je pogost na zapuščenih gradbiščih, kamor se je nasula zemlja, gradbišče pa je ostalo, pogost pa je tudi na mestih, ker so se opravljala zemeljska dela in se je z dopeljano zemljo prineslo tudi delčke korenik dresnika. Iz tega razloga je dresnik reden spremljevalec brežin ob avtocestah. Vzdrževalci avtocest se z dresni-kom »borijo«, borba z njim pa ni enostavna. Ima izredno močen sistem korenik pod zemljo in že delček korenine, ki tehta le peti-
no grama, zadostuje, da se rastlina obnovi. Na strupe nima prav velikega odziva, izčrpamo pa ga lahko z rednim košenjem (na pet dni), vendar je to projekt, ki traja več let. V primeru, da dresnik pustimo, da se razraste, se bodo zopet napolnile podzemne rezerve in bo ostal na svojem mestu.
Kaj pomeni, če ima nekdo to in-vazivno rastlino doma?
Zavedati se mora, da dresnik lahko preluknja celo asfalt in niti sedem cm asfalta mu ne predstavlja velikih težav. Če pod asfaltom zraste korenika, ga lahko dresnikov rasni vršiček predre, kar je vsekakor za rastlino, ki izgleda nežna in mehka, velik dosežek. Pametno ga je iz okolice hiš držati stran. Dokler je dresnik še dovolj majhen, se ga da pleti oziroma kositi, ko pa se enkrat razraste, postane mnogo bolj problematičen. Odstanimo ga torej lahko s pletjem ali košenjem, v
primeru enega ali dveh dresnikov pa ga lahko z injekcijo, v kateri je herbicid, »pičimo« v deblo in ga na ta način upešamo.
Pa žlezava nedotika?
To je lepa rastlina, ki so jo veseli tudi čebelarji, saj se na njej v drugi polovici poletja pasejo čebele. Spomladi nedotike ni videti nikjer, v drugi polovici poletja pa kar ustreli in nenadoma zakrije vse ostale rastline. Kdor hodi po naravi, pozna to rastlino, ki cveti rožnato oz. malo vijoličasto in ima vretenaste zelene plodove, ki se razdrobijo med prsti, ko jih primemo. To je njihov mehanizem za razmetavanje semen. Pri nedo-tikah je šla celotna zgodba v svojo smer, saj semena plujejo in se ob vodah sama širijo. Na ta način je vojna z njo že izgubljena.
Imamo še tretjo, kanadsko zlato rozgo.
k
^^ '■'m.
/ y
3. JUNIJ 20II
domžale
5
ob kateri oziroma v bližini katere so osnovna šola, dva vrtca in dve srednji šoli, taki znaki postavljeni tudi v bližini vseh ostalih šol in šolskih okoliših. Označena so bila naslednja mesta: šolske poti, prehodi za pešce in mesta izven naselja, kjer ustavljajo šolski avtobusi.
16.	Na Rodiški cesti so si lastniki štirih hiš dovolili z velikimi železnimi stebri zapreti več sto let staro cesto, ki bi mnogim iz novega naselja pomenila bližnjico do vrtca, šole, trgovine in glavne ceste. Kdo jih v lastninjenju ceste podpira in daje pravico?
Rodiška cesta ne ustreza tehničnim elementom za odvijanje motornega prometa. S prometnimi znaki je ustrezno opremljena enosmerna cesta, namenjena za dostop do obstoječih stanovanjskih objektov. Namenjena je kolesarjem in pešcem, ki imajo prosto pot za dostop do šole, trgovine ali sprehode ob Mlinščici.
17.	Bi stopili v stik s Slovenskimi železnicami ter tako pridobili še kakšen dodatni vagon za dijake, študente in mamice ... , ki potujejo z njim v Ljubljano. Vlaki so namreč tako polni, da ne, da ne sedimo vsi, zdaj se ob
Pregled občinskih cest se opravi dvakrat letno, in sicer v jesenskem času pred pričakovanimi nizkimi temperaturami in v spomladanskem času. V spomladanskem času se izdela tudi letni načrt vzdrževanja cest, ki obenem vključuje seznam cest in ulic, na katerih je zima pustila takšne posledice, da jih je potrebno preplastiti v večjem obsegu. Gre predvsem za lokalne ceste, ki povezujejo večja naselja v občini. Velja tudi omeniti, da se ob obnovi posameznih komunalnih vodov običajno zagotovi tudi preplastitev celotne širine vozišča in uredi tudi dotrajane robnike in pločnike. Večji obseg del
v	letošnjem letu se bo zagotovil na območju Vira, medtem ko se je v lanskem letu zagotovil večji obseg preplastitvenih del na območju Rodice. V spomladanskem času smo zagotovili sanacijo večjih udarnih jam ter prečnih in mrežnih razpok na lokalni cesti Količevo-Škrjančevo in Pelecho-
vi	cesti od Preserij do Radomelj.
konicah ne da niti stati več ... Še 20. Zaka
dobro, da je poštni vagon, ki je poln slepih potnikov.
Na SŽ bomo urgirali in posku-
šali zagotoviti dodatne vagone za prevoz potnikov zlasti ob konicah, ko so vagoni zasedeni.
18.	Industrijska cona Želodnik - zakaj naj bi imela vsaka občina svojo cono? Smo prebivalci Doba in okolice še varni med temi krutimi posegi v naravo? V Občini Domžale manjka približno 4.000 delovnih mest. Odločitev o izgradnji cone je bila sprejeta na seji Občinskega sveta. Pomanjkanje delovnih mest povzroča intenzivne dnevne migracije. Razvoj celotne občine in družbe je odvisen od gospodarstva, od števila zaposlenih in ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. Cona je načrtovana tako, da omogoča vzpostavitev okoli 2.000 delovnih mest, pri čemer je zasnova cone do okolja relativno »prijazna«, saj se ohranjajo vsi ključni varovani elementi.
19.	Zanima me, ali obstaja kak dolgoročnejši načrt preplasti-tve lokalnih cest v samem mestu Domžale ali obstaja tak načrt za recimo prihodnji dve leti, ker je pred vrati zima in po zimi bo spet še dodatno »zacvetelo« cestišče?
21
ri rekonstrukciji križišča na Rodici (prvo križišče za »odvozom v smeri proti Kamni-cu) nista bila urejena tudi pločnik in kolesarska steza na desni strani - to je dostop do centra Domžal od križišča, pod podvozom, do prvih hiš? V sklopu projekta rekonstrukcije Kamniške ceste, od obstoječega križišča pri podvozu do križišča Majhenič, je na desni strani v smeri proti centru predvidena gradnja opornega zidu, pločnika in kolesarske steze. Enak poseg je predviden tudi na levi strani. Celoten projekt vodi Direkcija RS za ceste kot upravljavec Kamniške (državne) ceste. Računamo izvedbo v letu 2011, v kolikor pri ponovnem razpisu (pogodba s pre'šnjim izvajalcem SCT bo zaradi
ne bodo nastopil
stanja podjetja razklenjena) stopili kakšni zapleti.
. Skupina krajanov, organi-rana v CIVILNO INICIATIVO, želimo objavo problematike nelegalnega delovanja podjetja FORBIZ, d.o.o., v naši vasi Brezje pri Dobu. Kljub dvakratnim prijavam inšpekcijam v letu 2008 je podjetje medtem svojo dejavnost in posege v zemljišča še povečalo. Tretjič smo se odločili za PETICITO z zahtevo za ukinitev delovanja
omenjenega podjetja in zahtevo za postavitev prometnih znakov (beri obliko peticije pdf.doc, ki je bila 18. maja poslana navedenim institucijam). Za način pritiska smo se odločili, ker je rok za vrnitev zemljišč v prvotno stanje potekel letos marca. Dejstvo je, da omenjeno podjetje preobsežno deluje pri nas že tri leta ter da pogoji nikakor ne ustrezajo. Pogodba za lokalno mlekarstvo med KS Krtina in njimi pred našimi pritiski sploh ni obstajala. Zelo smo razočarani, ker je sistem v državi, in to v EU, tako neučinkovit. Nedopustna je možnost legalizacije na nepraven način, na kar nakazujejo zadnje informacije. CIVILNA INICIATIVA, skupine krajanov Brezje pri Dobu V zvezi s podjetjem FORBIZ in njegovo dejavnostjo v Krtini, je Občina Domžale posredovala ■pri pristojnih inšpekcijskih službah. Pobuda za širitev dejavnosti podjetja FORBIZ na tej lokaciji je bila zaradi zahtev krajanov s strani Občine zavrnjena in kolikor nam je znano, podjetje svojo dejavnost seli drugam. Izvrševanje odredb inšpekcijskih služb ni v pristojnosti lokalne skupnosti, pač pa v pristojnosti države. Tudi mi smo velikokrat razočarani nad delovanjem pristojnih državnih služb.
22. Smeti. Ta, mogoče to, če bodo uvedli kakšne »alternative« za odlagališče na Dobu - bo morda več odvozov kosovnih odpadkov? Sicer se najbrž lahko kar pripravijo na vsakotedenske/ vsakomesečne čistilne akcije ob bregovih Bistrice in drugih naravnih lepotah ... Odvoz kosovnih odpadkov se gospodinjstvom na območju občine Domžale zagotavlja dvakrat letno. Praviloma v spomladanskem in jesenskem času. Občani lahko tudi sami pripeljejo in oddajo kosovne odpadke v zbirni center na Dobu. Občina Domžale je tako kot vsa prejšnja leta tudi v letošnjem letu v mesecu aprilu organizirala čiščenje Domžal pod geslom »Očistimo Domžale«, ki se ga je udeležilo izredno veliko članov društev in drugih. Udeleženi so dokazali, da se da z veliko dobre volje zbrati izredno veliko količino raznolikih odpadkov, ki so jih »brezbrižneži« odvrgli v
Prevzem ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov v zbirnem centru je uporabnikom zaračunan v sklopu izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za naslednje vrste odpadkov: • papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
stekla vseh ve'
bioogrevanju ipd., mi pa ostajamo primerek za arheologe, pa še ti ne bodo imeli nobenega dela,
ikosti in oblik,
vključno z odpadno embalažo iz stekla,
•	plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
•	odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
•	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
•	oblačila,
•	tekstil,
•	jedilno olje in maščobe,
•	barve, črnila, lepila in smole,
•	detergenti,
•	baterije in akumulatorji,
•	odpadna električna in elektronska oprema,
•	kosovni odpadki,
•	nevarni odpadki iz gospodinjstev.
Uporabnikom, ki so vključeni v gospodarsko javno službo zbiranja in predelave organskih odpadkov, je v zbirnem centru omogočeno oddajati zelen vrtni odrez. Prevzem teh odpadkov je strošek v sklopu izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, ki se uporabnikom ne zaračunava ob dovozu.
23. Ali ima Občina Domžale namen iz vasi Brezje pri Dobu urediti muzej na prostem, glede na to, da smo ena redkih vasi v Sloveniji, ki imamo elektriko in telefon »v zraku«, da o vodovodu in hidrantih za primer požara ne izgubljamo besed. Lani v juniju je bil v vasi požar, ki bi ga gasilci hitro omejili, vendar v vasi ni enega hidranta, kjer bi lahko črpali vodo. En hidrant je »slep«, kar pomeni, »bil nekoč v uporabi«, sedaj je samo še za okras. Pri dveh so pokradeni priključki, več jih pa ni. Kam so šli torej gasilci ob omenjenem požaru po vodo - v Krtino črpati iz potoka Radomlja oz. so jo pripeljali gasilci z Vira!!! Seveda pri tem ni pomembno, da je bilo ogroženih prek 50 glav živine in najmanj dve najbližji stanovanjski hiši. Kaj je že to kanalizacija? Okoliški kraji se pogovarjajo o kabelski televiziji, internetu,
ker v zemlji ne bodo našli ničesar! Razen kakšno azbestno cev.
B. D.
Električni priključki so v pristojnosti Elektro Ljubljana, okolica, Občina Domžale nima vpliva na način izvedbe, enako velja tudi za telefonsko napeljavo, ki ni gospodarska javna služba, način izvedbe pa je stvar dogovora med lastniki objektov in ponudnikom storitev. Za pojasnilo glede stanja hidran-tov smo se obrnili na JKP Prodnik, kjer pojasnjujejo: V naselju se nahajajo štirje hidranti, ki so vsi funkcionalni, v zgledni kondiciji in relativno dobro pokrivajo območje. Hidrant, ki se nahaja v smeri proti Škocjanu, zaradi višinske razlike in temu posledično manjšemu statičnemu tlaku v tem delu omrežja ne ustreza v celoti predpisanim parametrom, vendar je kljub vsemu uporaben. Po nam znanih podatkih sta bila v času omenjenega požara, ki je časovno že dokaj odmaknjen (približno 2 leti), v naselju uporabljena dva hidranta, s katerima po besedah poveljnika PGD Studenec ni bilo nič narobe.
Bi pa dodali, da se na širšem območju obravnavanega terena srečujemo s posameznimi primeri neavtoriziranega odjema iz hi-drantnega omrežja - krajo vode, kar nam povzroča nemalo težav (poškodbe, pretočnotlačna nihanja, motenje ali celo prekinitve vodooskrbe ipd.), zato hidrante plombiramo, s čimer so gasilci seznanjeni.
Vsekakor se strinjamo, da bi se dalo glede javne infrastrukture še marsikaj izboljšati, vendar je glede na razpoložljiva sredstva in prioritete po našem mnenju reševanje zadevne problematike srednjeročnega značaja. Upam, da sem z odgovori dovolj jasno in konkretno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, obenem pa vas še enkrat vljudno vabim, da svoja vprašanja naslovite na pristojne oddelke Občine Domžale.
Lep pozdrav.
Toni Dragar župan Občine Domžale
Rozga je zelo lepa rastlina, ki začne cveteti nekje konec poletja, cveti septembra in oktobra, z lahkoto pa jo imamo tudi za okras. Nadležno je dejstvo, da se kot trajnica ne pusti odgnati. Kjer se nastani, tam ostane, kar pa predstavlja večji problem za varstvo narave, saj je komolčasta in tako izrine vse samoniklo rastlinje. Zelo rada se pojavlja ob cestah oziroma na slabo gospodarjenih površinah.
Kako invazivne rastline pridejo do naših vrtov?
Kanadsko zlato rozgo prinese veter. Imajo kot regrat semena s
padalcem in močan jesenski veter jih nosi naokoli. To pomeni, da se zaseje sama. Včasih je bilo
mogoče semena kandaske rozge kupiti celo kot lepotno rastlino. Ne smemo pozabiti, da nobena od teh rastlin ni prišla brez človeške pomoči.
Kako pa te invazivne rastline vplivajo na zdravje ljudi?
Glede na to, da sta dresnik in žle-zava nedotika bolj problem ob vodah, človeku ne predstavljata nekega neposrednega zdravstvenega ogrožanja. Prav tako tudi rozga ne velja za nevarno rastlino. Rastlina, ki pa jo je potrebno zatirati, je ambrozija. Pelinolista ambrozija mnogim ljudem povzroča zdravstvene težave, saj je njen cvetni prah izjemno alergen in že majhne količine pri občutljivih ljudeh sprožijo močne reakcije. Le nekaj zrn v kubičnem metru zraka lahko občutljivim ljudem prinesejo hude zdravstvene težave, nekateri pa so občutljivi ob dotiku.
Kako zatiramo ambrozijo?
Dolžnost zatirati ambrozijo je zakonska in predpisi določajo, da mora vsak na svoji površini poskrbeti, da jo zatre. Na Balkanskem polotoku se je ambrozija močno
razširila med zadnjimi vojnami, saj so bila tam obširna območja dolgo neoranih njiv, ambrozija pa je pravzaprav njivski plevel, ki počasi preskoči na površine brez dobrega gospodarja. Najdemo jo ob železnicah, na deponijah in na smetiščih. Problem je v tem, da ambrozija izgleda kot nek pelin, visok, zelenkast, neopazen. Tudi takrat, ko ambrozija cveti in imajo ljudje težave zaradi cvetnega prahu, mi teh zelenih cvetov sploh ne vidimo. Ambrozija opraševanje prepušča vetru, cvetovi pa niso narejeni za žuželke ali mamljivi za človeške oči.
Kako te invazivne rastline potem sploh ločimo?
Za dresnik, nedotiko ali rozgo ne potrebujemo kakšnega posebnega predznanja. Ko jih enkrat vidiš, jih poznaš za vedno. Ambrozija predstavlja večji problem, ker je tako anonimna in pogosto se sploh ne
zavedamo, da jo imamo. Najlažje jo je zatirati v začetku poletja. Kot zanimivost naj povem, da imajo vse te invazivke pravi rastni boom šele v drugi polovici poletja, ko se naša domača vegetacija že pripravlja na mirovanje in ne raste več. Takrat ambrozija zraste do metra ali dveh višine, cveti pa šele jeseni. Ambrozijo moramo opleti najkasneje takrat, ko se pripravlja k cvetenju. Ko enkrat cveti, imajo ljudje že težave. Dokazano je, da se cvetni prah širi tudi do 200 km daleč, kar le dokazuje, da to ni problem le bližnje, temveč tudi širše okolice. Res je od vseh cvetnih prahov ta eden najbolj sitnih. Če jo požanjemo, jo nato skom-postiramo ali zažgemo. V vsakem primeru: če rastlino požanjemo pred cvetenjem, ne bo povzročala težave zdravju.
Kdo je glavni razširjevalec ambrozije?
Če pustimo stvar odcveteti, se zelo hitro naredijo semena, ki sicer ne letijo prav daleč, pa vendar gredo nekaj metrov naokoli. Glavni razširjevalci ambrozije smo ljudje, predvsem s semeni. Npr. pričja hrana je ena od izjemno zoprnih načinov razširjanja ambrozije. Po poljščinah, ki se jih krmi ptičem, so običajni pleveli in ni predpisa, ki bi omejeval navzočnost ambrozije v mešanicah za ptičjo hrano. Dodatno se z vsemi gradbenimi deli, ko se premika zemlja, z njo prenašajo tudi semena. Kot sem že omenil, semena niso tako zelo podjetna, torej sama ne gredo daleč, daleč gredo s pomočjo človeka. Tudi živijo zelo dolgo in 5 let se lahko kalijo brez nadaljnjega, od 20 ali celo do 30 let pa lahko ohranijo kaljivost. Zemlja, kamor se je ambrozija enkrat zasejala, bo tako še dolgo časa vir novih ambrozij. Kot rečeno, na negovani travi z
njo ne bomo imeli nikoli težav, tudi ne na travniku ali njivi, ki je dobro oskbovana, tista zemljišča, ki pa zaradi nekih propadlih gradbenih investicij stojijo, pa predstavljajo nevarnost za zdravje širše skupnosti.
Kot zanimivost nam je Matjaž Mastnak za konec povedal še to, da je lahko prav tako alergen tudi med, ki ga čebele naredijo iz cvetnega prahu, v katerega je vključena ambrozija. Do sedaj je med veljal za absolutno zdravo živilo, sedaj pa se je vmešala še ambrozija, ki lahko povzroča težave. Ne smemo je podcenjevati, držati pa se moramo predpisov, ki zahtevajo, da lastnik na svojem zemljišču z ambrozijo opra-
Več o invazivnih rastlinah pa torej v naslednji številki Slamnika, ki izide 24. junija 2011.
6
gospodarstvo
3. JUNIJ 20II
30. ROJSTNI DAN JAVNEGA PODJETJA CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE-KAMNIK D.O.O.
"v"
Življenje je v kapljici vode
Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik se je
odločilo, da 30. rojstni dan prii-znuje skupaj s svojimi uporabniki. Pripravili so dan ^odprtih vrat in ga poimenovali Življenje v kapljici vode, hkrati pa na naslovno stran prijetne publikacije zapisali tudi misel Sauvagea de Saint Marca: »Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te določiti, okušamo te, pa te ne poznamo. Življenju nisi potrebna - ti si življenje.«
Dan odprtih vrat, ki j'e bil 21. maj'a 2011, se jje pričel s promenadnim koncertom Godbe Domžale ter prihodom gostov, med katerimi so bili: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Anton Peršak, župan Občine Trzin, ter številni obiskovalci in obiskovalke, med katerimi niso bile redke družine z otroki. Dan odprtih vrat se je začel z uradnim delom, v katerem smo prisluhnili čestitkama županov občin Domžale in Mengeš, ki sta med drugim čistilni napravi zaželela tudi v prihodnje veliko
uspehov, predvsem pa uspešno nadgradnjo, o kateri je več govoril domžalski župan Toni Dragar, hkrati pa se je spomnil tudi časov pred tremi desetletji ter pohvalil modrost tedanjih načrtovalcev in graditeljev centralne čistilne naprave, ki je spadala med največje v nekdanji Jugoslaviji. Pohvalil je strokovnost kolektiva, ki ga vodi dr. Marjeta Stražar, ter poudaril maksimalno zavzetost vseh petih občin (Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin), da do leta 2015 zaključijo s širitvijo čistilne naprave ter omogočijo tudi bistveno večji odstotek čiščenja fosforja in dušika. Investicija bo za nadgradnjo zahtevala cca. 14 mio evrov, ureditev kompletne kanalizacije pa dodatnih 40 mio evrov. Del sredstev bo zagotovljenih iz evropskih skladov.
V nadaljevanju je zbranim spregovorila dr. Marjeta Stražar, direktorica, ki se je zahvalila vsem, ki so v zgodovini in sedanjosti CČN prispevali k njenemu dobremu delovanju. Na kratko je predstavila zgodovino naprave, njeno
poslanstvo - varovanje vodnih virov, posebej pa je spregovorila o njihovem prispevku h kakovosti življenja in varovanju narave - predvsem varovanju 32,8 km Kamniške Bistrice, ki je po svojem značaju najbolj urbanizirana reka v Sloveniji ter s pritoki in vodnim ter obvodnim prostorom predstavlja enega najbolj bogatih biotopov ter je pomembna tudi zaradi svoje ekološke in rekreacijske funkcije (Zelena os regije). Prisotni smo bili seznanjeni tudi z dodatnimi aktivnostmi naše CČN, ki si finančna sredstva pridobiva tudi z opravljanjem nalog, kot so: strokovno svetovanje pri čiščenju odpadnih vod, raziskavah ter izvedbah različnih strokovnih izobraževanj za operaterje čistilnih naprav, v okviru katerega pojasnjujejo vodenje procesa v večjih, ter strokovno obdelujejo problematiko v manjših čistilnih
napravah, zagotavljajo pa tudi individualna izobraževanja, delavnice ter pripravljajo seminarje s tujimi strokovnjaki. V tržni del spada tudi sprejemanje v čiščenje greznične gošče, blata iz malih čistilnih naprav ter biološko razgradljivih tekočih odpadkov. Dr. Stražarjeva je predstavila tudi nadgradnjo centralne čistilne naprave, ki bo obsegala nove bazene, stare bodo podrli, ves proces bo potekal v enem reaktorju, predvsem pa bo omogočeno boljše čiščenje fosforja in dušika, pomembna naloga pa bo tudi pre-verba in gradnja dodatne kanalizacije. Posebej je bilo opozorjeno tudi na potrebno dosledno ločeno zbiranje odpadkov ter skupno skrb za naravo.
Uvodni uradni del je bil združen s prijetnim kulturnim programom, ki ga je povezovala Tadeja Capuder Flegar, nastopili pa so pevka
Danni Stražar, učenca Glasbene šole Domžale Ambrož in Lucija Štih, ogledali pa smo si lahko tudi kar tri razstave umetniških del: učencev nižje stopnje OŠ Drago-melj, Likovnega društva Senožeti Radomlje in Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.
Po ogledu filma o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti Javnega podjetja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik ter strokovnih nasvetih dr. Mete Levstek, kaj vse bomo videli, smo se po skupinah napotili na ogled čistilne naprave, še prej pa vodstvu CČN čestitali, ker je pred kratkim na predlog Osnovne šole Domžale prejelo posebno nagrado za zmanjševanje slabih vplivov na okolje in kakovosten odnos do voda.
Ob ogledu CČN, kjer lahko rečem, da so se vodiči maksimalno potrudili, da je bil ta zanimiv, smo spoznali vse tri vrste čiščenja: mehansko stopnjo - iz odpadne vode se v zaporednih fazah izločijo večji in nato fini delci, pesek in maščobe ter usedljive snovi, stopnji odpadni
s pomočjo mikroorganizmov in ob prisotnosti zraka razgradijo do dušikovega dioksida in vode. Nastala biomasa je aktivno blato, ki se deloma vrača nazaj v proces kot cepivo, deloma pa se izloči in dodatno razgradi v anaerobni stopnji. Zadnja je anaerobna biološka stopnja, ko razgradnja organske snovi brez prisotnosti zraka do bioplina in pregnitega blata, ki se dehidrira in odda pooblaščenemu prevzemniku, bioplin
pa se uporablja na bioplinskih motorjih za proizvodnjo toplote in električne energije, ki na centralni napravi predstavlja nad 80 odstotkov vse porabe. Sprehodili smo se tudi do Kamniške Bistrice in si ogledali iztek očiščene vode v našo reko, najbolj radovedni pa so si lahko v laboratoriju kapljico vode ogledali pod mikroskopom ter prisluhnili predavanju.
v aerobni biološki stopnji pa se organske snovi v odpadni vodi
To je bil zares zanimiv dan odprtih vrat Javnega podjetja Centralne čistilne naprave Domža-le-Kamnik, ki so ga združili s praznovanjem 30. rojstnega dne. Prežet z odločenostjo, da skupaj poskrbimo za ohranitev zdrave in čiste narave za vse tiste, ki pridejo za nami. Veliko novega, potrebnega znanja tudi za skrb posameznika za čistejše okolje smo dobili in verjamem, da nam bo pomagalo pri spremembi odnosa do narave, o kateri smo se veliko pogovarjali tudi na družabnem srečanju ob koncu odprtega dne naše čistilne naprave, ko so k prijetnejšemu razpoloženju prispevali tudi pevec in kitarist Peter Vode ter harmonikarja Andraž Vode in Lovro Lončar.
Čestitke vodstvu Centralne čistilne naprave za 30. rojstni dan in prijeten dan odprtih vrat, njegovemu vodstvu in lastnikom, zaenkrat petim občinam, med katerimi je največja odgovornost prav na Občini Domžale, pa veliko uspeha pri nadgradnji čistilne naprave in še večji skrbi za naravo.
Vera Vojska
13 let sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda
Helios v 60 občinah pomagal obnoviti 70 krajevnih vodnjakov
Bi
V središču cankovskega parka so z odprtjem novega vodnjaka začeli praznovanje 7. občinskega prazni-ca Občine Cankova. V občini so se na podlagi strokovnih priporočil odločih za postavitev nekdanjega vodryaka na vzvod, saj je to prava posebnost Panonske nižine in ga imajo le še redki. V 13 letih delovanja HeUosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je to že 70. obnovljeni vodnjak v 60. slovenski občini, v Prekmurju pa že 10. obnovljeni vodni vir v devetih občinah. Vrednost postavitve vodnjaka in ureditev okolice je znašala okoli 6.000 evrov, od tega je HeUos prispeval 2.300 evrov. Prejšnji teden se je z objavo rezultatov uradno zaključil letošnji razpis HeUosovega sldada, kjer so izmed 25 prijavljenih projektov izbrali pet vodnjakov za letošnjo obnovo. Izbrane so bile občine Dol pri Ljubljani, Šn
Šmarje-
DIC KECELJ
D.O.O.
D O M Ž A L E
SPECIALISTIČNE AMBULANTE:
Dermatovenerološka Flebološka Zdravljenje kroničnih ran Internistična Pulmološka Alergološka Kardiološka Nevrološka Otroška pulmologija in Alergologinja
RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI
ške Toplice, Gorenja vas. Vojnik in Muta, ki si bodo razdelile 17.000 evrov. Na odprtje čakata še vodnjaka iz lansira razpisa v Občini Borovnica in Tišina.
Vodnjak oz. studenec se danes nahaja v parku v središču Cankove, v bližini občine, osnovne šole, vrtca, cerkve in gasilskega doma. Prvotni vodnjak, globine 7 metrov, izvira še iz fevdalnih grofovskih časov. Ker je bil vodnjak po preureditvi parka lociran tik ob cesti so morali izvesti premik vodnjaka za 15 metrov, vodo pa iz izvira premostiti s črpalko in cevmi pod zemljo. Pri izlivu je dodan lesen škaf iz katerega kaplja voda in simbolizira kapljanje oz. »conkanje« vode. Obnova je trajala tri tedne, sodelovalo pa je več obrtnikov in mojstrov. Leseno konstrukcijo je postavilo Tesarstvo Franc Geder s. p. iz Gornjih Črnec. Ob odprtju so pripravili tudi zloženko o vodnjaku, načrtujejo pa še postavitev informacijske table, saj središče Cankove priljubljeno počivališče za kolesarje in druge obiskovalce. Cankova se predstavlja tudi kot zahodna vstopna vrata v vedno bolj prepoznaven in obiskovan Krajinski park Go-ričko. Obiskovalci si tu ogledajo
Vodnikova 3a, 1230 Domžale
Tel.: 059 091 772
dickeceli@siol.net
ULTRAZVOČNE PREISKAVE:
Srca Vratnih arterij Ven nog Trebuha
v
Šcitnice Mehkih tkiv Prostate
park, cerkev sv. Jožefa, kipa dveh pomembnih oseb, duhovnika Jožefa Borovnjaka in jezikoslovca dr. Avgusta Pavla ter starodavno Vilo Vogler, kjer se nahaja tudi turistič-no-informativna pisarna. Kot je na otvoritvi povedala Andreja Roš iz Heliosa, »je 70. obnovljeni vodni vir v trinajstih letih delovanja Heliosovega sklada v Sloveniji prav poseben praznik, tako za Helios kot tudi za Občino Cankova, saj je po letu 2004, po obnovi studenca v Fuks grabi, to že drugi obnovljeni vodnjak. Ob visokem jubileju lahko trdimo, da so prav vsi akterji Heliosov projekt odkrili in spoznali, da gre za »projekt z dušo« in ga kot takšnega sprejeli. Tudi Občina Cankova je s svojim sodelovanjem pri tem dodala v slovenskem prostoru svoj prispevek k varovanju in ohranjanju čistih voda in ohranjanju bogate kulturne in naravne dediščine. Tovrstna partnerstva so dober primer ozaveščanja in približevanja okoljskih tem lokalnim prebivalcem, še posebej mlajšim, ki preko vodnih učnih poti pri tem aktivno sodelujejo. Projekt je spodbuda in obveza, da lahko nekaj dobrega skupaj naredimo, spremenimo in ohranimo za
zanamce.«
luje že od leta 1998
vodnih
virov in nji
hove skrbne rabe.
režimu in splošno nevarnostjo onesnaženja. Zato so lokalni vodni viri
nova veterinarska ambulanta -homec, bolkova ulica 5A
Veterina Klinkon, d. o. o.
S strani MOP-a pri projektu sode-8 dr. Mitja
ki je izpostavil, »da je projekt obnove
a Bricelj,
krajevnih in vaških vodnjakov izrednega pomena za lokalne skupnosti, zaradi zavedanja pomena lokalnih
Pred kratkim je znani veterinar mag. Zoran Klinkon, dr. vet. med., s sodelavci povabil prijatelje, sodelavce in znance na odprtje in ogled nove veterinarske ambulante VETERINA KLINKON, d.o.o., ki domuje na Homcu, Bolkova ulica Sa. Sodobno opremljena in prostorna ambulanta ima odprta vrata za male živali, 24 ur na dan pa zagotavljajo neprekinjeno dežurstvo tudi za obisk bolnih velikih živali na terenu ter umetno osemenjevanje govejih plemenic.
Poskrbeli pa ne bodo le za zdravje malih živali, temveč so za male živali ob veterinarski ambulanti
odprli tudi trgovino, kjer lahko kupite vse, kar potrebujete za svo-jje ljubljjenčke. Po vaši že^i vam bodo tudi svetovali glede prehrane, vzreje in nege domačih živali. V novi, sodobno opremljeni veterinarski ambulanti opravljajo naslednje storitve: klinični pregled živali, ultrazvočni in rentgenski pregled, zdravljenje kužnih in internih bolezni,
preventivna celjenja proti kužnim boleznim,
registracijo (čipiranje) pasjih mladičkov in preventivno cepljenje proti steklini, kirurgijo mehkih tkiv (torakalna in abdominalna kirurgija, oskrba ran, odstranitve novotvorb
pomoč pri porodih, carski rezi, oskrbo novorojencev, umetno osemenjevanje in diagnostiko brejosti, kastracije, sterilizacije, pooperativno in intenzivno oskrbo pacientov v stacionarju, čiščenje zobnega kamna, pregled dlesni, korekcijo zobovja, nadzor psov po ugrizih, svetovanje o prehrani in vzreji hišnih ljubljencev.
Veterina Klinkon zagotavlja 24-urno dežurstvo, sicer pa se v ambulanti lahko oglasite ob delavnikih od 7. do 12. ure in od 14. do 18 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 8. do 10. ure. Njihove telefonske številke so: 01/722-78-46, 041/635-640 ter 031/606-310. Na elektronski naslov veterina.klinikon@siol.net lahko pošljete sporočila, prijave ali samo vprašanja, na katera vam bodo, če bo le mogoče, odgovorili.
Dobrodošli!
T. S.
Danes, v obdobju velikih podnebnih sprememb, nam narava neodgovorna ravnanja v preteklosti že boleče vrača, saj so obstoječi konvencionalni vodni viri podvrženi velikim pritiskom in spremembam v vodnem
SKUPINAPOCIVAVSEK
Odprtje nove zgradbe
tudi Elektro Inženiring Počivav-šek, ki se ukvarja z elektroinštala-cijami in meritvami. Poleg lastnih dejavnosti je Skupina Počivavšek tudi zastopnik ja Philips Lighting v Slove-
podjetja niji. Ko
strateškega pomena za ohranitev kakovosti življenja in preživetja v prihodnje.
V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 70. obnovljeni vodnjak v 60. slovenski občini. V Prekmurju je bilo s pomočjo Heliosovega sklada obnovljenih 10 vodnih virov v 9 občinah: Šalovci, Gornji Petrovci, Dobrovnik, Kuzma, Can-kova (dvakrat), Moravske Toplice (dvakrat), Hodoš, Beltinci in Roga-šovci. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda se financira iz deleža od prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal.
Podjetje Skupina Počivavšek, d. o. o., posluje v novi poslovni zgradbi - na Ljubljanski cesti 110a v Domžalah. Selitev je prinesla ne samo boljše delovne pogoje in večjo ponudbo za stranke, ampak tudi razvoj samega podjetja. Hkrati pa to pomeni tudi pozitiven vpliv na gospodarski razvoj območja Domžal.
Skupina Počivavšek, podjetje, ki združuje tradicijo montaže elek-troinštalacij in sodobno projektiranje razsvetljave, se je preselilo v nove poslovne prostore v Domžalah. Pod etje se je prej imenovalo Elektro Počivavšek in je od začetkov pred 61 leti svojim strankam zagotavljalo kakovostne in zanesljive storitve elektroinštalacij. Z
razvojem so se pojavile tudi nove dejavnosti - prodaja elektroinšta-lacijskega materiala ter projektiranje razsvetljave. Zaradi razširjene ponudbe je zdaj prišel pravi trenutek, da se panoge združijo pod novim, skupnim imenom - Skupina Počivavšek, d. o. o., in svoje delo nadaljujejo v novi poslovni zgradbi.
V pritličju se nahaja Trgovina Počivavšek s pestro izbiro elektro-inštalacijskega materiala, kablov, sijalk in sistemov. V nadstropju je moderen salon dekorativnih svetil Svetloba Počivavšek, kjer lahko v prezentacijski sobi doživite razno-ikost svetlobnih ambientov. Svoje prostore pa ima v zgradbi poleg same uprave celotnega podjetja
niji. Kot člani mreže zastopnikov zagotavljajo izbiro Philipsovih inovativnih dekorativnih svetil in z njimi sodelujejo tudi pri montaži projektov razsvetljave. Tako so opremili učilnico Vegove srednje šole v Ljubljani z razsvetljavo, ki učence spodbuja k zbranosti in večji učinkovitosti med poukom. Na otvoritvi novih prostorov je poleg ustanovitelja podjetja, Andreja Počivavška, zbranepozdravil tudi domžalski župan Toni Dra-gar. Direktor podjetja Miha Kotnik je ob tem izrazil zadovoljstvo ob selitvi, saj so novi prostori velika pridobitev za zaposlene. Boljši delovni pogoji pa bodo zagotovo vplivali tudi na večje zadovoljstvo strank, ki prihajajo v Skupino Po-čivavšek.
3. JUNIJ 20II
društva
7
NADALJUJEMO S SPOZNAVANJEM EVROPSKIH DRZAV
Društvo Lipa na Nizozemskem
V	majskih dneh se za to šolsko leto zaključuje bogata izbira strokovnih ekskurzijDruštva LIPA, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Upamo, da so tudi letos naši člani lahko izbrali nekaj takih poti, ki so jim ustrezale po okusu in tudi po ceni. Jeseni smo začeli z ekskurzijo v Strasbourg, nato se podali k zamejskim Slovencem v Trst, spoznali nekaj bližnjih in bolj oddaljenih krajev po Sloveniji in v Hrvaškem Zagorju ter spoznali puščavske sipine na severozahodu Afrike, v Maroku. Načrtovano križarjenje po Donavi v Avstriji in pogled v prestolnico naše nekdanje države, Beograd, sta ostala za prihodnje šolsko leto. Čaka nas še zadnje, zaključno potovanje v Ajdovščino in srečanje s tamkajšnjo »tretjo univerzo« v začetku junija in končali bomo šolsko leto.
V	tem šolskem letu smo člani
LIPE nadaljevali s spoznavanjem evropskih držav ob sodelovanju z Evropskim parlamentom. Po prvomajski praznikih smo se ponovno, tokrat že tretjič, srečali v EU parlamentu z našo poslanko dr. Romano Jordan Cizej. V prijetnem razgovoru smo spoznali prizadevanja evropskih poslancev, da bi ekološke vsebine bolj zaživele, da bi postavili enotna merila glede radioaktivnih odpadkov in jedrskih elektrarn ter prizadevanja EU, da bi se v zvezo vključile še nekatere balkanske države in Turčija. Sprehod po prestolnici EU, Bruslju, je bil kratek, a smo si ogledali tisto, kar je za mesto značilno. Sprehodili smo se po glavnem trgu, občudovali izjemno lepe vitraže v katedrali Sv. Mihaela, se zapeljali mimo kraljeve palače in naredili nekaj lepih fotografij pri simbolu mesta, »atomijumu«.
Preostanek dneva, ki je v tem letnem času v Belgiji nekoliko daljši kot pri nas, smo namenili vožnji na Nizozemsko. Spoznavanje delčka te države je bil namreč letos naš glavni cilj. Še pred nočjo smo prispeli do glavnega mesta, Den Haga. Ogledali smo si palačo miru, se zapeljali po mestu in za hip pogledali še na plažo Severnega morja v Ševeningnu. Najbolj hrabri so si namočili noge v mrzli morski vodi, ki ni nič kaj prijetna v primerjavi z našim Jadranom. Tretji dan smo namenili spoznavanju Amsterdama, najbolj svobodnega mesta na svetu. Obisk brusilnice diamantov, vožnja po kanalih, sprehod po najpomembnejših delih mesta, informacija o številnih muzejih, pogled v rdečo četrt so nam dali občutek, da je to v resnici priljubljeno mesto za številne mlade in manj mlade
obiskovalce vseh narodnosti in ras. Zanimiva je bila tudi vožnja na podeželje, med mline na veter, med izdelovalce cokel in sira ter med številne lokale v nekdanji ribiški vasici. Tu se najbolje vidi značilnost te dežele, kjer je več kot tretjina države pod nivojem morja. Zadnji dan smo preživeli med cvetličnimi gredicam njihovega vrta na prostem, kjer se v tem času tulipanov tarejo številni obiskovalci iz različnih evropskih držav in celo z daljne Japonske. Poslovili smo se od države, ki smo jo spoznavali le za hip, a dovolj za občutek, da je to urejena evropska država delavnih in vztrajnih ljudi, ki skrbijo za zdravo gibanje na kolesih, da je tu kljub gospodarski krizi viden hiter in moderni razvoj. Hkrati pa je to dežela nasprotij in različnosti, ki jih kljub veliki tolerantnosti in uspešnim integracijskim procesom ne morejo v zadostni meri obvladovati. Zadnja noč spanja na avtobusu ni skalila dobrega občutka, da je za nami zopet prijetno potovanje, ki nas je obogatilo z nepozabnimi vtisi. Prisrčno zahvalo zato izrekamo gospe dr. Romani Jordan Cizelj, ki nas je sprejela in naše potovanje tudi finančno podprla. Zahvalo smo dolžni njenima asistentkama v Bruslju za organizacijo sprejema, posebno gospe Metki Čavka, ki nam je predstavila delovanje EU. Prisrčna hvala tudi asistentu v Domžalah, gospodu Darku Rudlu, ki je našo skupino popotnikov že tretjič zapored uvrstil na seznam poslankinih gostov.
Popotniki v LIPI se oziramo že v naslednje leto, ko bomo morda zopet krenili proti evropskim institucijam in spotoma spoznali še katero od držav v severnem delu Evrope. Še nekaj jih je namreč ostalo!
Jožica Polanc, LIPA
DRUŠTVO NARODNIH NOS DOMŽALE
Na izletu v Beli krajini
DRUŠTVO ARHITEKTOV DOMŽALE - DAD
S pravimi pristopi do lepega mesta
» Arhitektura se je skozi zgodovino uporabljala za razkazovanje moči in oblasti vladarjev in vlad, za razširjanje ali podpiranje političnih zahtev, za pospeševanje gospodarskega in ekonomskega razvoja ter za doseganje soglasij in notranje trdnosti države. Uporabljala se je za slavljenje ali prikrivanje zgodovinskih dogodkov. Pomembno vlogo je igrala tudi pri osvobajanju, izzivanju ali zatiranju ljudi. Na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni je pogosto služila kot opora pri opredeljevanju, vsiljevanju ali utrjevanju identitet.«
Keith L. Eggener, Politična raba preteklosti: ustvarjanje podobe moderne arhitekture ^
Navedene trditve, ki so se odražale
skozi zgodovino, so vsekakor prisotne še danes in jih ne moremo zanemarjati. Res pa je, da danes živimo v drugem času, ki narekuje drugačno življenje, družbene, socialne, gospodarske in politične norme. Te so podrejene določenim ciljem, ki pa se lahko v nekaterih primerih obrnejo tudi v neprid prostora, v katerem živimo. Na to nas že nekaj časa opozarja stanje, ki ga prinaša monopolni kapitalizem. Sistema, ki vlada pod tem naslovom, ne zanima
in pozitiven razvoj, vezan na določene specifike mikrookolja in njegove lastne identitete, ki si jo je utiralo skozi zgodovino. Ta sistem zanima samo trenutni učinek in izkoristek. Zato je naloga stroke in arhitektov, da danes še z večjo odgovornostjo gledajo na
prostor, v katerem živijo, znajo prepoznati njegove lastnosti, tudi če so še tako majhne in jih z arhitekturo le poudarijo. Arhitekturni jezik se odraža na način, ki zaseda isto mesto, kot ga zaseda materni jezik. Z jezikom se določen narod identificira v prostoru, z njim se pokaže v svetu in si ustvari določeno avtoriteto in priznanje. Tako kot jezik izraža avtonomijo in pristnost svojega naroda, tako ga kaže tudi arhitektura in njena govorica. Zaradi te velike odgovornosti je naloga arhitekta več kot spoštovanja vredna, saj s svojimi deli pokaže na kvaliteto in značilnosti okolja, v katerem ustvarja.
Mesta s centri, ki skozi arhitekturo kažejo identiteto in moč na vseh področjih, imajo močno hrbtenico. Izgradnja in razvoj take hrbtenice pa sta pogojena: z močnim teoretičnim znanjem, ki temelji na kvalitetnih in priznanih izvedenih projektih, ki so prinesli in prinašajo dolgotrajen razvoj in s samim praktičnim znanjem. Nad vsem tem pa najprej stoji
Lepo sobotno jutro nas je kar samo vabilo, da se podamo na izlet. Člani društva narodnih noš Domžale smo se tokrat podali raziskovat in ogledovat lepote Bele krajine. Pot nas je peljala preko Gorjancev do Metlike, kjer je bila prva postaja kulturni spomenik Tri Fare. Bela krajina je znana po parkih, za to smo se odločili, da obiščemo park Lahinja. Dobrodošlico so nam zaželeli z belokranjsko ajdovo potico, ki je bila odlična. Gospa Vera Vardjan nam je razkazala izdelke iz keramike, vstopili smo v hišo, kjer so spali mladoporočenci ter staro belokranjsko hišo s črno kuhinjo. Po kratki poti do Vinice smo obiskali spominsko hišo našega modernista Otona Župančiča. Ker pa je bil to šele dober začetek našega izleta in dan krasen, smo se ustavili v vasi Damelj, kjer smo pokušali belokranjske dobro-
te na kmečkem turizmu Žagar. Naša članica Vida - domačinka iz Damlja pa nas je pogostila s pijačo na svojem vikendu. Želodčki so bili polni, energije dovolj, zato nas je Kolpa vabila, da se ohladimo na njeni brežini. Najbolj vztrajni pa smo se podali peš do naslednje vasice Kot, kjer smo prejeli potrdilo o obisku najjužnejše točke Slovenije. Enkratno. Pozno popoldne smo počasi zaključevali naš izlet, vendar mimo letala DC3 Dakota iz 2. svetovne vojne tudi ni šlo, zato smo si ga pobliže pogledali na Otoku v bližini Metlike. Kljub utrujenosti smo imeli še dovolj energije, da se poveselimo še na Vinski vigredi v Metliki, kjer smo si dali duška s plesom in petjem. Vesela druščina pa vam pošilja tudi skupinsko fotografijo s krasnega izleta.
Marta Flis


'if.
posluh arhitekta do človeka in okolja, ki mora razbrati, ka' ljudje v prostoru potrebujemo, kaj nas osrečuje, kaj nam daje vsesplošno širino in znanje, in kaj nas vodi k nadaljnjemu razvoju. Naloga stroke arhitektov ni lahka, je pa ravno zaradi tega mogoče privilegij, saj lahko vzpostavimo koherenten in kvaliteten prostor. Eden uspešnejših projektov, ki gradi identiteto Domžal in njene okolice, je po mnenju stroke, opazovalca in uporabnika revitalizacija nabrežja Kamniške Bistrice oz. t.i. Zelena os, ki poteka od Domžal do samega izvira v Kamniških planinah. To je projekt, ki mu je treba pripisati visoko kvaliteto, saj s seboj prinaša sistem dolgoročnega razvoja številnih programov in aktivnosti (šport, rekreacija, turizem, naravne danosti, kultura itd.) za uporabnike, obenem pa prispeva k novim razvojnim možnostim, ki so sorodne in se lahko navežejo na to zeleno hrbtenico. Domžale imajo številne točke (obstoječe zapuščene zgradbe, parke, pešpoti, kmetije itd.), ki bi se lahko revitalizirale na enak ali soroden način. S pravim pristopom do obstoječega, starega, zapuščenega in nedejavnega lahko prav te prostore obnovimo, jim damo pravo vsebino, novo arhitekturo v povezavi s staro, da pokažemo na kontinuiteto identitete in s tem vzpostavimo sistem regeneracije prostora.
Nekaj primerov atraktivnih prostorov, kjer bi z dobro revitalizacijo, prenovo in nadgradnjo prispevali k reševanju zdravega sistema razvoja mesta. Kvaliteta tega je prav v sistemu samem, saj ta ponuja obnovitev starih, za prostor že značilnih točk, ki s pravim programom lahko prinesejo visoko kvaliteto, obenem pa preprečijo posege v še ne degradirano območje.
Takih primerov lahko v Domžalah in njeni okolici najdemo še veliko. Z dobrimi in premišljenimi posegi, ponekod z zelo majhnimi, a čutnimi in ne dragimi prenovami, bi lahko dosegali visoko kvaliteto mikroambientov in posredno z njimi vplivali na kvaliteto celotnega mesta.
Benjamin Hafner, univ. dipl. inž. arh.
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška
vabi na
brezplačno kaligrafsko delavnico
s priznano kaligrafinjo Katarino Rojc v soboto, 11. junija 2011, od 9. do 11. ure,
v galeriji mojca majolca poleg kavarnice maja juhant, ljublionska cesta 100, Domžale.
Vse dodatne informacije in prijave: katarina@rta.si in tel.: 051/364-333.
Vljudno vabljeni k učenju kaligrafije in risanju ornamentov Jožeta Karlovška.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali kri.
20. in 23. maja 2011 je v okviru Območnega združenja Rdečega križa Domžale in Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino v Domžalskem domu potekala krvodajalska akcija, ki je bila izredno dobro obiskana.
Pokazala je, da je zavedanje, kako je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsak med nami tudi potencialni prejemnik krvi, zelo visoko, kakor tudi, da vsi skupaj zelo dobro vemo, da si lahko pomagamo le ljudje med seboj.
Območno združenje Rdečega križa Domžale se vsem številnim krvodajalcem in krvodajalkam, ki so se tudi tokrat množično udeležili krvodajalske akcije ter darovali kri, iskreno zahvaljuje za opravljanje plemenitega poslanstva, s katerim nesebično pomagate vsem, ki kri potrebujejo.
Se enkrat iskrena hvala in prijetne vse poletne mesece.
8
društva
3. JUNIJ 20II
ZNANEC IZ SOSEDNJE ULICE
Prof. dr. Milan Trbižan
Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Že več kot tri desetletja je dr. Milan Trbižan domžalski občan. Radomlje si je izbral za svoj drugi dom, sicer pa je Kamničan, ki je bival v Ljubljani. Prav je, da ga predstavimo, saj je ob mnogih drugih pomembnih občanih po svojem delu in ugledu obogatitev za družbeno okolje in sobivanje.
Lani, ob njegovi 75-letnici, so se razpisale domače in tuje strokovne publikacije. Letos, 7. februarja 2011,pa je bilo imenovanje dr. Milana Trbižana za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani priznanje njegovemu pedagoškemu in znanstvenemu delu. Imenovanje in laudatio mu je podelil rektor ljubljanske Univerze prof. dr. Stane Pejovnik ob navzočnosti ministra in nekdanjega predsednika SAZU dr. Boštjana Žekša ter mnogih naših in tujih strokovnjakov in nekdanjih sodelavcev.
Dr. Milan Trbižan je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Kamniku in leta 1953 maturiral s prvimi
maturanti po vojni ustanovljene kamniške gimnazije. Leta 1960 je diplomiral na Fakulteti za ru-
darstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo in se zaposlil v Livarni Titan v Kamniku. Že po štirih letih se je vrnil na fakulteto in postal asistent za livarstvo pri svojem profesorju dr. Cirilu Pelhanu. Leta 1973 je doktoriral na Montanistič-ni univerzi v Leobnu v Avstriji s temo »Temperaturwechselverhal-ten von Grauguss«. Sledijo številne raziskave za livarsko prakso in inovacije. Njegovo delo s področja livarstva je postalo odmevno tudi v svetovnem merilu. Predaval je na svetovnih livarskih kongresih v Kairu (1983), Melbournu (1985), Moskvi (1988), Osaki (1990) in v Haagu(1993) ter na kongresih in strokovnih posvetovanjih po Evropi, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Poljski, Češki in na Hrvaškem. Objavljal je v zbornikih konferenc in v takrat aktualni periodiki. Razvil je tesno mednarodno sodelovanje z univerzami in instituti ter s strokovnjaki uglednih podjetij. Nadvse aktivno in predano pa je sodeloval v Društvu ivarjev Slovenije, že od leta 1962 dalje, in zaključil svoje poslanstvo kot predsednik društva eta 1992. Svoje delo je povezoval z društvi livarjev v nekdanji skupni
državi Jugoslaviji in bil tudi nekaj časa predsednik Saveza livara Jugoslavije. Vodilne znanstvenike in strokovnjake v Evropi je vabil na vsakoletno tradicionalno livarsko posvetovanje v Portorož, ki je prinašalo na ugledni ravni najnovejše izsledke iz livarstva. Leta 1992 je z nemškim in avstrijskim društvom livarjev Društvo livarjev Slovenije postalo soustanovitelj Hexagonale srednjeevropske livarske iniciative, ki ji je dr. Milan Trbižan v drugem mandatu tudi iredsedoval. Leta 1996 je bil dr. 'ilan Trbižan na svetovni zvezi livarjev (WFO) pobudnik za ustanovitev mednarodne komisije 3.3 Computer Simulation of Casting Process, ki ji po ustanovitvi leta 1998 predsedoval vse do leta 2005. Komisija je leta 2000 izdala obširno publikacijo Casting Simulation v angleščini.
Seznam strokovnega udejstvova-
pre M
nja dr. Milana Trbižana ne bi bil popoln, če ne bi omenili njegovega dolgoletnega dela za Livarski vestnik, pri katerem je začel sodelovati takoj, ko je leta 1964 prišel na univerzo. To je bilo izjemno nesebično, predano delo za strokovno glasilo livarjev Slovenije več kot štiri desetletja. Bil je stalni pisec številnih strokovnih člankov. Sodelovanje dr. Milana Trbižana v Livarskem vestniku zasledujemo, ko je bil od leta 1964 do 1973 član uredniškega odbora, nato do leta 1983 odgovorni urednik in do leta 2004 glavni urednik. Dr. Milan Trbižan je za svoje raznoliko strokovno, znanstveno in pedagoško delo prejel številna priznanja doma in na tujem. Že leta 1977je prejel srebrno značko Društva livarjev Slovenije, leta 1985 priznanje TU Brno, 2001 postane častni član Češkega društva livarjev, od 2003 je nosilec zlate značke Poljskega društva livarjev, priznanje Hrvaškega društva livarjev je p prejel leta 2003 in 2010, častni član Društva livarjev Slovenije pa je od leta 2007.
Ob svojem pedagoškem delu na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, kjer je bil dr. Milan Trbižan predstojnik Katedre za livarstvo, je redno ohranjal sodelovanje z industrijo. Za Občino Domžale je še posebej zanimivo tesno sodelovanje s podjetjem Termit, kar je pomenilo tudi uspešen razvoj podjetja. Že leta 1966 je vodstvo Termita pod-
prlo predlog dr. Milana Trbižana, takrat še asistenta za livarstvo, da se v Moravčah postavi pilotna naprava za oplaščenje kremenovega peska za litje zahtevnih delov za avtomobilsko industrijo. Odlično sodelovanje z zaposlenimi in obojestranska motiviranost sta v desetletjih Termitu prinesla zelo uspešne dosežke, ki so pomembni še danes. Za uspešne prenose raziskovalnih rezultatov v prakso je dr. Mian Trbižan prejel priznanje inovacijsko verigo z zlatim členom, ki mu jo je podelila raziskovalna skupnost Slovenije leta 1979. Dr. Milan Trbižan tudi po upokojitvi ne kroti svojega ustvarjalnega duha. Ozrl se je v zgodovino livarstva in išče slovenske livarske korenine. Z livarskimi dosežki iz preteklosti dokazuje, da imamo v Sloveniji bogato kulturno livarsko tehnično dediščino. Dr. Milan Trbižan nas seznanja z doslej (skoraj) neznano livarsko dejavnostjo Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je leta 1681 ulil 2,5 m visok votel Marijin kip iz enega kosa po posebnem ulivnem sistemu. Valvazorjev Marijin kip stoji še danes na Plečnikovem stebru pred Šentjakobsko cerkvijo v Ljubljani. To je prvi tak izum (patent) domačega strokovnjaka na Slovenskem. Dr. Milan Trbižan nam je osvežil spomin na danes malo znano železolivarno iz Dvora pri Žužemberku (17951891). Livarna je slovela po masivnih profanih ulitkih, kot je npr. Mrtvaški (prej Hradeckega) most
čez Ljubljanico v Ljubljani, pa vse do umetniško oblikovanih ulitkov (kipi, spomeniki, okrasni predmeti). Livarna dokazuje visoko raven livarstva pri nas in v takratni Evropi. Dr. Milan Trbižan predstavi tudi zanimiv livarski prispevek družinskega podjetja Samasa (1767-1917) v Ljubljani zlasti pri ulivanju zvonov.
Z veliko subtilnosti za livarsko estetsko oblikovanje je dr. Milan Trbižan zbiral v svojem aktivnem obdobju okrasne ulitke, ki so bili darila ali priznanja njegovemu delu doma ali iz različnih evropskih držav. Leta 2006 je dr. Milan Trbižan svojo celotno zbirko ulitkov kot galerijo 117 eksponatov podaril Naravoslovno tehnični fakulteti v jani z namenom, da bi njego-
nirje
talurgije, spodbujala in navduševala za livarstvo. In to je največ, kar lahko učitelj da svojim študentom. Galerija je obiskovalcem stalno na ogled na Oddelku za materiale in metalurgijo v Ljubljani, Lepi pot 11.
Dr. Milan Trbižan je človek z mnogo darovi, ki jih še vedno uveljavlja pisno ali govorno ob različnih strokovnih priložnostih. Naj zaključimo z mislimi rektorja prof. dr. Staneta Pejovnika, da delovanje dr. Milana Trbižana ni le stroka, ampak veliko veliko več.
Ivan Kepic
Podporna skupina za svojce v Domu upokojencev Domžale
Ker si zaposleni v Domu upokojencev Domžale ves čas prizadevamo za pristno sodelovanje s svojci, smo se odločili, da organiziramo podporno skupino, v kateri sodelu-jdo svojci naših stanovalcev. Ker skupina deluje ravno leto dni, bi radi vrednotili pomen naših srečanj, saj menimo, da je to primer dobre prakse v našem domu. Namen naše skupine je, da člani pomagajo eden drugemu z namenom pomagati samim sebi. V skupini med vsemi nami vlada globoko sočutje, saj znamo prisluhniti eden
drugemu in ob tem slišati sebe in iskati podobne občutke zase. Ravno zato je namen srečanj čustvena opora, izmenjava izkušenj o načinu spoprijemanja s skupnim problemom. Kot voditeljici prepoznavava bolečino, stiske, žalost, občutke krivde ob tem, ko so bližnji svojci odhajali v dom. Nato poizkušava ta čustva nasloviti in ovrednotiti. Ravno to pa je tisto, kar nam vsem pomaga, da s temi občutki lažje živimo. Ob pripravljenih temah, kot so: Kako poskrbeti zase, Ali upam tvegati, Kako spremeniti sebe
in s tem odnose, Vloge, ki jih igramo v življenju, Katere obrambne mehanizme prepoznavam pri sebi, Ali znamo reči ne, Vsak zakaj ima svoj zato itd, se odpira vrsta občutij, s tem pa tudi olajšanje, svobodnejše življenje, prepoznavanje in dajanje pomen tem občutkom. To pa pomeni, da odgovorno sprejemamo svoje življenje.
In tako, košček za koščkom, sestavljamo mozaik svojega življenja, ki nam je kljub vsem preizkušnjam postal domač in lep. .idija Bašič Jančar in Mojca Kerč
Virjani na Limbarski gori in Golčaju
Pohodno kolesarsko društvo Vir je v nedeljo, 22. maja 2011, pripravilo že drugi letošnji spomladanski izlet članov društva in drugih ljubiteljev pohodništva in kolesarstva. Tokrat smo se odpravili na Lim-barsko goro in Golčaj. Sončno in toplo nedeljsko jutro je pospremilo na pot skoraj trideset udeležencev izleta. Trije so se na uro in pol dolgo kolesarjenje
na Limbarsko goro podali z Vira, drugi pa so svoj pohod po zbirališču v lokalu Bernardi in po vožnji z avtomobili začeli na Gradiškem jezeru, od koder so se peš odpravili na Limbarsko goro. Po skoraj dve urni hoji so pohodniki prispeli na Limbarsko goro, kjer je bil naš prvi skupni cilj in kjer so jih že čakali kolesarji, ki so cilj osvojili iz mo-ravške smeri. Po kratkem počitku
in okrepčilu smo vsi skupaj pot peš nadaljevali na Golčaj. Za marsikoga je bil to prvi obisk te pohodne točke. Pohod smo nadaljevali na Kal, kjer smo imeli piknik pri naših sokrajanih Sandiju in Nataliji, ki imata v tem lepem delu morav-ških hribov vikend. Po slabih dveh urah druženja smo kolesarji in po-hodniki ločeno krenili nazaj proti Viru oz. Gradiškemu jezeru, kjer smo naš izlet tudi zaključili. Bil je to lep dan druženja, rekreacije in za marsikoga - pa čeprav tako blizu nas - prvi obisk teh poti in krajev.
Zahvala vsem za udeležbo na izletu in za prijetno druženje, Mihu Klančarju za logistično podporo, Ančki Bernardič za slastne dobrote ter Sandiju in Nataliji Zupan za gostoljubnost pri pripravi piknika. Vabljeni na naše pohode in kolesarjenja, informacije boste kmalu lahko dobili tudi na spletni strani društva, ki bo dostopna v kratkem.
Miran Vovk Predsednik društva
OZVVS Domžale gostilo svoje veteranske prijatelje z Goriškega
Na lepo pomladansko soboto smo domžalski veterani gostili svoje stanovske prijatelje iz Nove Gorice in okolice. Veseli smo bili, da smo se imeli priložnost srečati z njimi in jim tako vrniti del gostoljubnosti izpred treh let, ko smo se mi potikali po njihovih krajih. Iz Arboretuma Volčji Potok so se z avtobusom pripeljali v Domžale, kjer smo jim s pomočjo vodnice Katarine razkazali Menačenkovo domačijo. Ker je sonce kar dobro pripekalo, so se z veseljem predali hladu stare Ahčinove hiše v sredi-
šču Domžal. Z zanimanjem so si ogledovali razstavljene predmete z začetka prejšnjega stoletja, kot mizo, ki se čez noč prelevi v posteljo, »bohka«, ki je s kota varoval nekdanje stanovalce te hiše ^ Kajpak smo jih v nadaljevanju pospremili v Trzin, kjer smo jim v kulturnem hramu zavrteli film o trzinskem spopadu iz leta 1991 in jih v galeriji malce pogostili, saj se ne spodobi, da bi lačni tavali tod okoli.
Njihov vodja Srečko Lisjak, prvi predsednik osrednje slovenske ve-
GZ DOMŽALE
Prevzem novega poveljniškega vozila
GZ Domžale je od letošnjega maja še uradno bogatejša za novo pridobitev, poveljniško vozilo znamke Mitsubishi Outlander. Za tako pomembno novost se seveda spodobi pripraviti tudi uraden prevzem in blagoslov vozila. Zato smo v sredo, 11. 2011 popoldne, pred stavbo I Domžale, pripravili kratko prireditev, na kateri smo uradno predali vozilo svojemu namenu. Na proslavi so se nam poleg gasilk in gasilcev GZ Domžale pridružili še župan Občine Domžale Toni Dragar, župnik z Vira Jože Tomšič, predstavniki Vatrogasne zajednice grada Koprivnica iz sosednje Hrvaške in predstavnika Avtocentra Šubelj, ki je poskrbel za ugodno ceno novega vozila. Program so s pesmijo popestrili
fantje iz zbora CPV Domžale, ki je verjetno prvi pevski zbor, sestavljen iz poklicnih gasilcev. Da bo vozilo tudi z božjo pomočjo varno vozilo po naših cestah, ga je župnik Jože blagoslovil, seveda pa vozilo ni moglo iti mimo tradicionalnega »gasilskega« krsta, ki sta ga opravila botra, župan Toni Dragar in predstavnica AC Šubelj,Mateja Šubelj. Sledila je uradna predaja ključev skrbniku vozila Primožu Žniderju, ki se je z njim zapeljal po dvorišču. A že prvo vožnjo je zmotil poziv, ki je oznanil požar v Domžalah. Sledila je hitra akcija, ki pa se je na srečo tudi hitro končala. Vse skupaj je bila le potegavščina ob rojstnem dnevu tajnika GZ Domžale Stanka Grčarja, ki ga je bilo treba po stari gasilski navadi
teranske organizacije in naš domžalski častni član, se nam je lepo zahvalil in poudaril, da je Slovenija za popotnike izredno zanimiva in da so ugotovili, da imajo tudi Domžale s svojo okolico veliko pokazati vedoželjnim ljudem, kakršni veterani pač so. Po dveh urah in pol smo jih prepustili šoferju njihovega avtobusa, ki je odbrzel proti GEOSS-u, geometrijskem središču Slovenije.
Janez Gregorič OZVVS Domžale
Društvo izgnancev Domžale
obvešča vse svoje člane in članice, da se bodo tradicionalne spominske slovesnosti, ki bo ob dnevu slovenskih izgnancev 4. junija v Brestanici, udeležili tudi domžalski izgnanci. Vsi prijavljeni, ne pozabite, dobimo se
4. junija ob 8. uri,
na avtobusni postaji v središču Domžal.
Otok RAB bomo obiskali v začetku septembra 2011 in se udeležili tradicionalne prireditve ob obletnici osvoboditve otoka, hkrati pa si bomo ogledali tudi Goli otok.
Prijave še sprejemamo na tel.: 070/706-346 (Jože), vsi prijavljeni boste obvestila prejeli osebno.
Želimo vam prijeten junij in se vidimo na spominskih slovesnostih!
D. I.
»pogasiti« namesto požara, ki ga seveda ni bilo. Tako se je prireditev v sproščenem duhu tudi zaključila v upanju, da bo novo vozilo čim dalj časa služilo svojemu namenu.
Gasilsko poveljniško vozilo PV-1 je namenjeno predvsem prevozu vodje intervencije in se uporablja kot osnovno ali pomožno prevozno sredstvo za vožnjo do mesta nezgode, vodenje in izvidovanje. PV-1 GZ Domžale poganja : KM dizelski motor s šeststop skim avtomatskim menjalnikom. Poleg zunanjega videza, ki nakazuje namen uporabe vozila, je notranjost opremljena skladno s tipizacijo gasilske zveze Slovenije, ki za omenjena vozila poleg standardne opreme zahteva še določeno gasilsko-reševalno opremo, namenjeno predvsem osebni zaščiti gasilca, zavarovanju kraja nesreče in prepoznavanju nevarnosti, s katerimi se gasilci srečujemo na intervenciji, detek-tiranju nevarnih plinov in sevanja ter gašenju začetnih požarov. Ob tejpriložnosti se posebej zahvaljujemo predvsem županu Občine Domžale za skrb in posluh pri reševanju problematike na področjju zaščite in reševanja v Občini Domžale ter AC Šubelj za sodelovanje v fazi nabave vozila, ki je potekalo pod geslom »za manj dobiti več«
Z gasilskim pozdravom
nA pomoč!
Upravni odbor in štab operative GZ Domžale
Optika îkofic - 7 ^ '
liuflljnulu
( (11 Tif i^SS-
-I.Nb If lli fpTT
IMiH ttrl IP * J Ir
3. JUNIJ 20II
društva
9
SPOMLADANSKO SREČANJE ČEBELARSKE DRUŽINE KRTINA
Strokovno predavanje, ogled muzeja in pogovor o problematiki čebelarstva
je izhod v naravi in ne v kemiji. V cvetnem prahu je tako blizu 1.000 zelišč in drugih zdravih rastlin, ki jih nabirajo čebele, ob tem pa je seveda pomembno, da je treba verjeti v koristnost apiterapije, ki
nam jo je tudi predstavil v krajšem lu. Udeleženci smo lahko sp
filmu.
spo-
V programu dela Čebelarske družine Krtina, ki deluje v okviru Čebelarskega društva Domžale, je tudi vsakoletno tradicionalno spomladansko srečanje. To je letos če-belarke in čebelarje, med katerimi je bil tudi Janez Mihelič, predsednik Čebelarskega društva Domžale, ter njihove prijatelje odpeljalo na Trojane, kjer smo prisluhnili predavanju Franca Grošlja, dr. med., spec. spl. med, na temo Apiterapija in čebelarjenje, nato pa nas je pot vodila na Vransko, kjer smo si ogledali nekatere zanimivosti in znamenitosti. Prijeten dan smo zaključili na kmečkem turizmu Pšenk nad Mlinšami, kjer
so se čebelarji in čebelarke pogovorili o prezimitvi čebel, problemu varoze in drugih aktualnih temah, hkrati pa izmenjali izkušnje. Skoraj dvourno predavanje Franca Grošlja, dr. med., spec. spl. med., ki je štiri desetletja zdravnik, že pet desetletij pa čebelar, je obsegalo področje uporabe čebeljih pridelkov v namene zdravljenja, posebej pa nam je predstavil uporabo cvetnega prahu ter zdravilne mešanice čebeljih pridelkov, v kateri so: med, cvetni prah, matični mleček in propolis. Ob tem je poudaril, da se zdravniki posebej zadnjih deset let zavedajo pomena uporabe čebeljih pridelkov, pa tudi tega, da
mešanici vsebuje beljakovine, maščobe, vitamine, rudninske snovi in druge, za človeka potrebne elemente, uporablja tako za namene preventive kot tudi zdravljenja.
nako pa velja tudi za apiterapijo. Predavatelj nas je opozoril tudi na čisto konkretno uporabo cvetnega prahu oz. zdravilnih mešanic čebeljih pridelkov. Tako smo slišali za koristnost čebeljih pikov pri revmi, opozoril pa nas je tudi na skrb za zdravje čebel. Čeprav je bil marsikdo od udeležencev prepričan, da Vransko pozna, smo se v vodenem ogledu tega prijetnega kraja prepričali, da o njem ne vemo prav veliko. Tako smo slišali staro ljudsko pripovedko o tem, da se je ime Vransko razvilo iz imena ptice vrane, saj je bilo tod nekoč jezero, okoli katerega so se zbirale jate vran. To so prekopali, osušili in zgradili na-
selje, ki je po vranah dobilo ime. Najbolj znana zanimivost kraja je muzej motociklov, kjer je prikazan razvoj in zgodovina motociklizma ter prometa nasploh od začetka in vse do 60. let 20. stoletja, ustavili smo se v župnijski cerkvi sv. Mihaela, prvič omenjeni leta 1123, z marmornim oltarjem, delom znamenitega kiparja R. Robbe, ogledali pa smo si tudi etnološko in gasilsko zbirko, v kateri smo našli tudi že skoraj znamenito prevozno ročno brizgalno črpalko, katere lastnik je iz Domžal in bi jo lahko postavili v novi gasilski muzej v naši občini.
Postanek na kmečkem turizmu Pšenk je bil priložnost za čisto pravi strokovni pogovor o čebe-arjenju v Čebelarski družini Krtini v preteklem letu. Predsednik Marjan Koderman je po predstavitvi poročil posameznih članov in članic družine o prezimitvi čebel z veseljem ugotovil, da so čebele zelo dobro prezimile. Čebelarji so bili veseli informacije o možnosti nabave matic, seznanili so se z možnostmi udeležbe na predavanjih ter pridobitvi praktičnih znanj s tega področja, povabljeni pa so bili tudi, da se v čimvečjem številu udeležujejo različnih strokovnih srečanj v okviru Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici, kjer načrtujejo predavanje o proizvodnji matičnega mlečka s praktičnim prikazom ter delavnico o vzreji matic za lastne potrebe. Spregovorili so tudi o varozi ter siceršnji skrbi za čebele, kjer je bilo govora tudi o gnilobi ter potrebi po zamenjavi satnic. Posebej zanimivo pa je bilo prisluhniti izkušnjam posameznih čebelarjev, ki zaskrbljeno spremljajo tudi pogine čebel in upajo, da se na našem območju to ne bo zgodilo. Prijetno sobotno druženje je prineslo veliko novih znanj s področja uporabe čebeljih pridelkov v namene zdravljenja, udeleženci pa bodo zanesljivo s pridom uporabili tudi številne praktične izkušnje, ki so si jih izmenjali.
Vera
TRD Turnie-Ceienik vabi na tradicionalno prireditev
TA ČUDEŽNA NOČ -poklon kresni noči,
v soboto, 18. junija 2011, na prireditvenem prostoru v riče ■
OB SVETOVNEM DNEVU ŽONGLIRANJA
Žonglerski dan na Viru
Turnšah, s pričetkom ob 16h.
Otroški spored: od 17. do 20. ure ustvarjalne delavnice,igralni park, otroška igra, čarovnik čara.
Najboljši naj zmaga: od 17. do 20. ure
zaklad v senu,leteča podkev, zajahaj konja.
Zabavno/eksotični program: od
20. do 2. ure
glasbena skupina victory,
grajski pisar, viteški turnir, leteče čarovnice, povezovalka: Andreja Čamernik.
Vas skrivnosti: od 18. do ^ vedeževalke, hudičeva luknja, starodavne arcnije.
Vstop prost!
Prireditev bo ob vsakem
vremenu!
Društvo Žongler ob svetovnem dnevu žongliranja letos že četrtič organizira prireditev na Viru pri Domžalah. Kot vsako leto, bo to dan, ko se boste lahko od blizu spoznali z različnimi žonglerski-mi in cirkuškimi veščinami. Žon-gliranje ni tako težko, kot morda zgleda na prvi pogled. In to vam bodo dokazali naši mojstri-vo-ditelji cirkuških delavnic, ki se bodo odvijale od 13. ure naprej. Zvečer pa pride na vrsto vrhunec in sicer predstava najboljših slovenskih žonglerjev in žonglerk. Nastopil bo domači Trio MEM s svojo senčno žonglersko predstavo. Predstavo bodo popestrili člani zasedbe Cirkus Kabare in tekmovalci na 3. državnem prvenstvu v žongliranju. Za piko na i, pa bo poskrbel Magic Wladi-mir, ki bo prireditev tudi vodil in
jo dopolnjeval s svojimi magičnimi sposobnostmi.
Tudi letos so se nam kot soorgani-zatorji pridružili: skupina Čupaka-bra, Združenje Cirkokrog, Društvo KU-KU, Društvo Grinta ter spletna trgovina Talenti.si V kolikor bo lepo vreme, bo po končani predstavi zunaj pred dvorano tudi ognjena predstava, ki vas bo popeljala v sanjski svet ognja in spretnosti.
Dobimo se torej na Viru pri Domžalah, v dvorani delavskega doma, v soboto, 18. junija, od 13. ure dalje - na delavnicah ali pa na žonglerski predstavi ob 20. uri. Več informacij o sami prireditvi pa lahko dobite na: http://www.SvetovniDanZon-gliranja.com.
Društvo Žongler (glavni organizator prireditve)
TURISTIČNO DRUŠTVO IHAN
V Ihanu se dogaja
Mesec maj letošnjega leta je naš kraj preplavilo več praznovanj in krajevnih prireditev. Na praznik dela je Turistično društvo Ihan organiziralo že peti pohod po ihanskem hribovitem okolišu. Prisotnost pohodnikov, v letošnjem letu se jih je udeležilo že 157, je potrdila trud organizatorja tega pohoda. Ob zvokih siren in godbe smo se krajani spraševali, kaj neki se v našem kraju dogaja. Glas se je hitro razširil in krajani so bili seznanjeni, da naš krajan in župan Občine Domžale praznuje srečanje z Abrahamom. Ob tej priložnosti mu v imenu Ihancev še enkrat čestitamo, želimo predvsem zdravja, z željo, da na svoj domači kraj nikoli ne pozabi. Komaj glas se je umiril, že za-donela himna je slovenska in
evropska. V šoli Ihan smo v nedeljo, 9. maja, praznovali dan Evrope. Pokrovitelj osrednje proslave je bila Občina Domža-e, prireditev pa je organiziralo Kulturno društvo Ihan. Bil je prijeten dogodek, katerega se bomo udeleženci vsekakor še nekaj časa spominjali. Tako ni minil niti teden, ko je krajane na zaključek smučarske sezone povabilo Smučarsko društvo Ihan. Druženje z vrhunskimi športniki in njihovimi strokovnimi sodelavci je bil dogodek, ki se ne zgodi vsak dan. Seveda pa smo se v tem mesecu tudi izobraževali. Turistično društvo Ihan je organiziralo predavanje o pridelavi zelišč in njihovi uporabi.
Zavedamo se, da je potrebno našim občanom zagotoviti čas
sprostitve. Tako je bila v petek, 20. maja ob 20. uri, v Domu krajanov predvajana komedija v dveh dejanjih Teatra Šentviški z naslovom To imamo v družini. Čas, da smo se v mesecu maju lahko udeležili vsaj nekajdo-godkov, ki so bili organizirani v Ihanu, je bilo v tem mesecu res potrebno planirati. V soboto, 21. maja, smo bili vabljeni na dan odprtih vrat CČN Domžale-Kamnik. Ta dogodek je bil že v preteklosti, vendar pa naše krajane vedno zanimajo novosti te ustanove, ki je v naši neposredni bližini.
Pa tudi konec meseca ni minil brez srečanja. V soboto, 28. maja, smo se pohodniki akcije Horuk zbrali na vrhu Ihanskega Triglava. Srečanja, ki se ga je udeležilo večje število pohodnikov in je tradicionalno zadnjo soboto v mesecu maju. Druženje z zvoki pesmi naših pohodnikov se je končalo v že mračnem delu dneva, z željo, da se jeseni ponovno snidemo.
Naj vas, dragi krajani in krajan-
ke, ob tej priložnosti povabimo še na osrednjo krajevno prireditev v mesecu juniju, ko bodo v času od 17. do 19. junija Kulturni dnevi ob 130. obletnici rojstva dr. Antona Breznika.
Vsem krajanom naše krajevne skupnosti se zahvaljujemo za prisotnost na vseh prireditvah, saj s tem obogatite pomen vsakega dogodka.
Helena
KNJIŽNICA DOMŽALE: POGOVOR POSLANKE CVETE ZALOKAR-ORAŽEM Z DARIOM CORTESEJEM
Ste že pripravili juho iz divje hrane, si privoščili namaz ali omako iz plevela?
Dvorana Knjižnice Domžale je bila 23. maja 2011 polna obiskovalcev in obiskovalk, ki so prisluhnili pogovoru Cvete Zalokar-Ora-žem, poslanke v Državnem zboru RS, ki se je z avtorjem številnih knjig o divji hrani, semenih, zelenjavi, sadju, čajih, pripravi hrane, o zanimivih izletih, slovenskih pešpoteh, pa še kaj bi se našlo, Dariom Cortesejem, pogovarjala o tisoč stvareh, največ skrbi pa sta namenila divji hrani. Sogovornica nam je Daria predstavila kot neorganiziranega divjaka, ki skuša vse ulovljeno in nabrano, vendar po poročanju pristojnih, le z zmernim uspehom, zaokrožiti v receptih, člankih in knjigah, znani publicist Bernard Nežmah, pa je o njem zapisal: »Cortese je postavil na glavo ideje o hrani. Namesto vrečk, trgovskih polic, tržnic in kadavrov v mesarijah, nas napoti v naravo, k našim prvotnim koreninam nabiralstva, stikamo za divjo hrano, ponuja nam recepte, ideje. Si res postavil hrano na glavo ali pa smo morda mi malo postavljeni na glavo glede na svoj odnos do hrane?«
Nato sta nam, radovednim obiskovalcem, pojasnjevala, kako narava ponuja veliko obilje rastlin, ki jih lahko uporabimo. Najbrž tudi za bralce nič novega, ko govorimo o regratu, čemažu (da ga ne zamenjate s podleskom), koprivah, ko pa so na vrsti pleveli, ki jih lahko uporabimo v kuhinji, je zanesljivo kaj novega. Kot je novo, da je skoraj polovica od 3.000 samoniklih rastlin užitna, ob tem pa je v njej štirikrat več rudninskih snovi in vitaminov. So tudi močnejše po vonju, bolj suhe, bolj zdrave od gojenih rastlin. Posebej Dario Cortese ceni koprive (v njih je veliko beljakovin, kalcij, rudnine nitrati), o katerih je izjavil, da dokler bodo rasle koprive, ne bo lakote, pri tem pa opozoril, da moramo rastline, ki jih nabira-
mo, dobro poznati, pa ne pozabiti, da je temno zelena zelenjava bolj zdrava. Vsi smo si zapomnili, da v prihodnje ne bomo preveč uničevali plevela (kurja črevca, ro-govilček ipd.), saj je mnogo vrst zelo užitnega. Pojasnila sta nam, kako pridelovati dobro, kvalitetno, zdravo zelenjavo, ki gradi, kako jesti sadje, ki čisti, ter nas opozorila, da je včasih tudi najbolj zdrava hrana lahko najbolj škodljiva, zato pazite! In: najpomembnejši del prehrane je gibanje! Ko smo spoznali moč semen, pa tudi čajev, ki jih je dobro piti vsak dan, saj pomlajujejo, zdravijo, odžejajo, odganjajo bolezni, čistijo telo (Dario prisega na zeleni čaj) smo šli na izlete - kratke in zanimive, po evropskih peš poteh, in se nato vrnili k pripravi divje hrane, ki jo bomo prav kmalu lahko spoznavali v še eni od njegovih knjig, ki so navadno v knjižnicah zelo izposojene (poizkusite v domžalski), knjigi Nekaj divjega, priložnost za več znanja s tega področja pa ponuja tudi na predavanjih in delavnicah, ki so zelo dobro obiskane ter prinašajo udeležencem vedno nova znanja o koristnosti divje hrane, semen, sadja in zelenjave. Pa tudi o načinih priprave tovrstne hrane, ki so lahko zelo različni: od kuhanja, do sušenja ... Tudi meso je pomemben del prehrane, še najboljše od prašiča, ki ga poznate ... Pogovor Cvete Zalokar-Oražem z Dariom Cortesejem, pa tudi pokušina divje hrane ob koncu, sta nam le za prst odprla skrinjo, v kateri Dario hrani svoja znanja, svoje izkušnje s področja nabiranja, priprave in uporabe divjih samoniklih rastlin, semen, čajev, sadja, zelenjave ... Poiščite še druge priložnosti za znanja o tem področju ter se prepričajte, da so to viri in temelji kvalitetne prehrane. Za začetek odprite njegovo spletno stran!
V.
10
društva
3. JUNIJ 20II
PRVO LETO USPESNEGA DELA SOLE ZDRAVJA VIR
Drobni vsakdanji uspehi naredijo življenje srečno
Tako je bilo napisano na enem od prisrčnih darilc, ki so jih ob prvem rojstnem dnevu prejeli vsi članice in člani Šole zdravja Vir, deležni pa smo jih bili tudi gostje. Naslov je pravi odraz skoraj vsakodnevne vadbe deklet in fantov z Vira in okolice, ki so svoj prvi rojstni dan praznovali s šolami zdravja iz Domžal, Doba in Ihana ter se veselili prijetnih uric rekreacije, ki vsaka zase vseh pomenijo drobni vsakdanji uspeh, ki naredi njihovo življenje srečnejše, predvsem pa tudi bolj zdravo. Člani in članice Šole zdravja Vir, ki je najmlajše v naši občini, se radi zbirajo vsako jutro ob Kamniški Bistrici in s tisoč gibi prebujajo svoja telesa, hkrati pa priznavajo, da tovrstna telovadba ni le rekreacija, temveč je prijetno druženje, ki vsem polepša dneve.
Športni park ob Kamniški Bistrici je pred letom dni postal pravo jutranje zavetišče za člane in članice Šole zdravja Vir, ki jo vodita Francka Horvat in Božena Lavrič. Nekaj več kot 30 članov imajo, vsako jutro (razen ob nedeljah) jih telovadi kakšen več kot 20. Po nasvetu ustanovitelja šol zdravja pa se nekateri najbolj pogumni po vadbi napotijo še do jližnje Kamniške Bistrice ter si v njej zmočijo noge. Pravijo, da to nogam še posebej koristi in ko jih človek pogleda, kako mladostni so, jim verjame, kakor ga tudi veseli, ko se z zadovoljnimi obrazi poklanjajo soncu in veseli prepevajo svojo himno. Praznovanje prvega rojstnega dne Šole zdravja Vir, ki je tudi v naši občini postala del edinstvenega svetovnega projekta se-
znanjanja ljudi za večjo kakovost življenja in bivanja ter povezovanja v zdravo družbo ljubezni, miru in pravičnosti, se je udeležil tudi podžupan Občine Domžale, mag Lovro Lončar, ki je Šoli za zdravje Vir iskreno čestital za rojstni dan, hkrati pa poudarim pomen tovrstnega združevanja, ki prinaša tako prijetne trenutke kot več zdravja vsem, ki se vsako jutro udeležujejo rekreacije.
Zaželel jim je še veliko rojstnih dnevov ter svoj pozdrav zaključil z: »Le pogumno naprej!« V spomin na prvi rojstni dan so mu izročili majico Šole zdravja Vir in ga povabili, naj jih še obišče. Šoli zdravja Vir je ob prvem rojstnem dnevu čestitala tudi Zdenka Kat-kič, predsednica vseslovenskega gibanja šol zdravja.
Po končani rekreaciji, katero nekatere mame obiskujejo tudi v spremstvu najmlajših, ki jih čuvajo, je bila ponedeljek, 9. maja 2011, tudi priložnost za druženje, ki so ga popestrile članice in člani jubilantov z dobrotami, za boljše razpoloženje pa je poskrbel znani harmonikar Martin Capuder, ki je najbolj vztrajne rekreativce pospremil tudi do Kamniške Bistrice, kjer so si namočili noge in tako še bolj prispevali k svojemu zdravju.
Iskrene čestitke vsem šolam zdravja v naši občini, ob tem pa še želja udeležencev iz Radomelj, ki sedaj obiskujejo druge šole zdravja: imamo morda toliko moči, da ustanovimo tudi DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA RADOMLJE? Veseli bi ga bili.
V.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOB-KRTINA
Od steklarne do etno muzeja
Mesec maj je kot nalašč za izlete in ekskurzije, na katerih člani in članice različnih društev spoznavajo zanimivosti in znamenitosti naše ter tujih dežel. Tovrstno »rajžanje« ponuja spoznavanje mest, krajev in pokrajin, hkrati pa prinaša prijetno druženje pa tudi priložnosti za dogovore o nadaljnjem delu.
Tako smo se člani in članice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina odločili, da združimo koristno s prijetnim ter za letošnji izlet izbrali obisk Steklarne Rogaška Slatina in Etno muzeja v Kumrovcu, katerega del je tudi rojstna hiša nekdanjega voditelja skupne države Tita. Prijetno potovanje smo začeli s postankom na Trojanah, nadaljevali pa z vožnjo do Rogaške Slatine, ki je bila v letu 2009 razglašena za najbolj urejen kraj
v Evropi. Seznanili smo se z legendo o nastanku izvirnega kraja dobrega počutja - Rogaške Slatine in rogaškega vrelca. O tem, da je Rogaška Slatina privlačen cilj ljudi, ki iščejo zdravje z naravno mineralno vodo, dobro počutje in mir v prečudoviti naravi ter pestri kulturni ponudbi, se bomo prepričali drugič, saj je bil naš cilj steklarna, ki še vedno zaposluje okoli 1.000 ljudi in tričetrt svojeproi-zvodnje izvaža v Ameriko. Škoda, da se je slovenski zet Trump odločil, da ne kandidira za predsednika ZDA, saj je sicer obljubil, da bo steklo in kristalni izdelki rogaških steklarjev našli svoje mesto v beli hiši. Ker ne bo kandidiral, bo treba tudi v prihodnje iskati nove trge. Obisk steklarne je bil zelo zanimiv, občudovali smo znane pihalce steklenih izdelkov ter njihova umetniška dela in razmišljali
o njihovem trdem delu in plačilu za prizadevno delo. Risanje vzorcev, izdelovanje končnih izdelkov in številni popravki so hiteli izpod rok delavcev in delavk, ki so resnično pridno delali. Marsikdo je ob tem obudil spomine na svoja delovna mesta in življenjske moči, ki jih je na podobnih mestih, le v drugih industrijah, pustil v dolgih desetletjih prizadevnega dela.
V Kumrovcu smo obiskali glavno turistično zanimivost - etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja, obiskali pa smo tudi Titovo rojstno hišo, ki je bila zgrajena leta 1860 kot prva z zidaki pozidana hiše v Kumrovcu in je od leta 1953 Muzej maršala Tita, pred njo pa stoji njegov bronasti kip, delo Antona Augustin-
čiča. Sprehod od hiše do hiše nas je spomnil tudi na našo nedavno zgodovino, saj smo si lahko ogledovali različne obrtne delavnice s poklici, ki jih danes skoraj ni, zanimivi so bili pogledi v hiše nekdanjih Kumrovčanov, zanimive pa so bile tudi različne razstave npr. od konoplje do lanu ali od žita do kruha, posebej pa so bili nekateri navdušeni nad nastajajočo gasilsko zbirko. Polni spominov, med katerimi so prevladovali pogledi na trdo delo delavcev v steklarni ter obisk Starega sela in srečanja s polpreteklo zgodovino, smo se vračali domov v želji, da bi prišel čas, ko bodo delavci, ki trdno delajo, bolj zadovoljni.
V.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 24. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 16. junij 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Kupon velja do 30.6.2011
20% popust
za nakup enega izdelka po vaši izbiri*
Popust lahko uveljavite v Manufakturinih trgovinah v Domžalah, Mestni trg 1:
Hiša s stilom Domžale
Tel: 01 72 19 903 Urnik: PO-PE 8.00-20.00, SO: 8.00 - 17.00
Dom .Domžale
Tel: 01 721 96 91 ■ Urnik: PO-PE 8.00-20.00, SO: 8.00 - 17.00
društvo vojnih invalidov domzale Praznujmo in veselimo se skupaj
V	državi Sloveniji imamo nekaj cerkvenih praznikov in nekaj državnih praznikov. Cerkvene praznike nekateri praznujejo tako, da se udeležujejo svete maše, drugi zmolijo doma nekaj molitvic, nekateri se vzdržijo dela na ta dan. No kakor koli že, vsak po svoje. Ob državnih praznikih nekateri uživajo ob dela prostih dnevih na različne načine, gredo na izlet, na krajše potovanje, skratka se prepustijo lastnim užitkom na tak ali drugačen način. Nekateri pa želijo državne praznike obeležiti še na ta način, da izobesijo državno zastavo. Žal moram ugotoviti, da je po vaseh slednjega zelo malo. Mnenja sem, da izobešena zastava na lastnem objektu, naj si bo stanovanjska hiša ali kak drug objekt, ni znamenje, da si veren ali si kako drugače opredeljen. To je spoštovanje do naše pridobitve, to je samostojne države Slovenije. Kdor ima rad svoj dom, svoj kraj in svojo državo, je tudi ponosen na svoje simbole, v tem primeru na slovensko zastavo. Mislim, da ni greh ali bohotenje razobesiti ob praznikih slovensko zastavo, ki poudari praznično vzdušje in popestri slikovitost kraja, pa naj bo to v mestu ali na deželi. V izobešanju zastave ne vidim nič slabega. Po mojem prepričanju smo lahko ponosni, da imamo svojo državo s svojo zastavo in da živimo v miru. Kdor je zavesten in ceni to pridobitev, mu ne sme biti nerodno tudi javno izobesiti našega simbola.
V	prvem četrtletju 2011 je bilo Društvo vojnih invalidov Domžale z delegacijami prisotno na okoliških prireditvah, spominskih slovesnostih in komemoracijah. Ob spominu na dan upora proti okupatorju in 70. obletnici ustanovitve OF ter spomina na padle partizane - domačine v mesecu maju 1945 v gozdu nad Češnjicami pri Moravčah seje kljub slabemu vremenu, v sredo, 27. aprila 2011 ob
16. uri, prireditve udeležilo veliko simpatizerjev NOB, svetnikov občine, praporščakov in župan Občine Moravče Martin Rebolj, ki je bil tudi slavnostni govornik. Za njegovo naklonjenost do naših društev in dolgoletno sodelovanje z njimi je na predlog Zveze borcev oz. Združenja za vrednote NOV Moravče prejel Zlato plaketo iz rok predsednika Društva izgnancev Jožeta Kvedra. Srebrno plaketo za dolgoletno nastopanje na prireditvah, komemoracijah in srečanjih je prejel mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče. Plaketo je v imenu MPZ/ DU Moravče prejel njegov predsednik Franc Kmetič.
Tradicionalnega 18. srečanja v Tuštanju/Cegunca, 1. maja 2011, se je pod velikimi šotori udeležila delegacija DVI Domžale; kljub lepemu vremenu, ko jo ljudje radi mahnejo po svoje, je bila udeležba množična. In kaj se je dogajalo preko celega dneva? Ob 4. uri zjutraj start 75 pohodnikov po moravški planinski poti - 52 km
od kraja Cegunca, vse do vrnitve ob 17. uri. V dopoldanskih urah je nastopala godba na pihala iz Moravč, sledil je živ-žav z Andrejo Zupančič, ob 13. uri pa je bil start povorke »oldtimerjev« pri gostišču Soklič v Zalogu pod Sv. Trojico. Vozili so do cilja v Cegunci v Tuštanju. Za razvedrilo sta skrbela ansambla Nemir in Gamsi. Seveda je bil med udeleženci tudi dol-pletni župan Občine Moravče artin Rebolj s soprogo Vojko.
gMo
OOZB za vrednote NOB Moravče je 7. maja organizirala brezplačni avtobusni prevoz za udeležence na prireditvi v Ljubljani na Prešernovem trgu. Med udeleženci je bila tudi delegacija Društva vojnih invalidov Domžale, ki je bila prisotna na veličastni vseslovenski prireditvi ob 70. obletnici OF in osvoboditve Ljubljane leta 1945. Zadovoljni smo se od povsod vrnili na svoje domove, seveda ni manjkalo novih srečanj s prijatelji.
Jože Novak
Enota veteranov pri spomeniku padlih domačinov partizanov,
Češnjice pri Moravčah
3. JUNIJ 20II
branitelj slovenske jezikovne samobitnosti
11
KULTURNi DNEVI OB 130. OBLETNiCI ROJSTVA
Dr. Anton Breznik, jezikoslovec in naš rojak
Vsak kraj, ki kaj da nase, se spominja pomembnih rojakov. Najpomembnejši Ihanec je brez dvoma dr. Anton Breznik, duhovnik, najpomembnejši slovenist prve polovice 20. stoletja in odločen branitelj slovenske jezikovne samobitnosti. Na uglednem mestu v Ihanu stoji njegov spomenik.
Slovenci se ponašamo s tem, da smo se kot narod ohranili zaradi bogate kulture. Naša državnost temelji na kulturi, temelj kulturnega ustvarjanja pa je bil vseskozi jezik. Če bi ta poniknil v pesku zgodovine, ne bi bilo z našo državnostjo nič. Obstali smo, ker smo dobili kulturni boj - ohranili smo svoj jezik. Dr. Anton Breznik je stal na braniku slovenskega jezika v času, ko smo bili del neke kraljevine in troedinega naroda, ko so bila npr. šolska spričevala napisana še v nekem tujem jeziku in tuji pisavi, ko je bila slovenščina jezik neke banovine, ne pa državni jezik, kot je danes.
V	vsakem težkem zgodovinskem obdobju za Slovence in slovenščino so se našli veliki ljudje, ki so vedeli, kaj je treba storiti, in so to znali in tudi zmogli. Eden izmed takih je bil Navžarjev gospod, naš rojak. Kaj Ihanci vemo o njem?
Blagopokojni ne potrebujejo slovesnosti njim v čast in odločitve poznejšega rodu rojakov, da njihov rojstni dan izberejo za dan krajevne skupnosti. To rabimo živi, mi, zaradi vrednot, ki jim pripadamo in nas določajo, da s tem, ko spoznavamo preteklost, razumevamo sedanjost, da gojimo zavest in samozavest o kraju in krajanih ter vedenje o tem, kaj so ti prispevali k skupnemu dobremu v najširšem pomenu besede. S takim odnosom do ljudi in njihovih pomembnih dejanj potrjujemo svojo narodno in krajevno identiteto ter s tem tudi svoj jaz. Tako se lahko ponosno predstavimo: »Doma sem iz Ihana, iz istega kraja, kot je bil dr. Anton Breznik.«
Iz slavnostnega govora akad. dr. Jožeta Toporišiča ob odkritju plošče na rojstni hiši v Ihanu 29. septembra 1974
Kaj nam Breznik pomeni?
V	slovensko zavest se je zarisal zla-
sti svojim dijakom kot nekam poseben gimnazijski učitelj; slovenski učitelj ga je poznal predvsem kot (pretežkega seveda) slovničar-ja (Slovenske slovnice 1916, 1921, 1924, 1934), povprečno pismeni Slovenec kot pravopisca (Slovenski pravopis 1920, 1935, 1937, 1938); izdajatelj naših klasikov in tudi ta in oni še živeči pisatelj kot zanesljivega poznavalca problematike in zato kar strogega (včasih res tudi prestrogega) kritika; potencialni slovenski znanstvenik in učitelj na srednji šoli, tj. študent slavistike ljubljanske univerze: Breznik mu je bil na stranskem (znanstvenem?) tiru raziskovanja slovenske in celo knjižne besede; jezikoslovni ljubitelj: Breznik kot človek, ki je dokončno rešil vprašanje slovenske knjižne pisave in izbire besedja. In tako naprej še: zapisovalec narodopisnega blaga, dialektolog, duhovnik in - ne nazadnje - sorodnik.
Kaj pa Breznik objektivno, glede na prispevek, s katerim je obogatil našo jezikovno znanstveno in strokovno dediščino?
Z ene strani je impozantno že število njegovih del: obsega namreč njegov opus nad 50 razprav in člankov, skoraj 50 ocen in poročil in dve knjižni besedili, slovnice in pravopisa, prve v štirih variantah, drugega vsaj v treh (pri zadnjih treh izdajah je bil, kot je znano, soavtor Fran Ramovš). Danes je Breznik najbolj znan po dveh knjigah izbranih spisov, tj. po Jeziku naših časnikarjev in pripovednikov (1944) in po Življenju besed (1967). Kot soavtor je Breznik podpisan tudi v Slovenski slovnici za tretji in četrti razred srednjih in sorodnih šol (1940, pa vsaj še 1941), vendar je pri slovnici sodeloval le z nasveti, če je bil zanje prošen. Vse to avtorsko delo je Breznik opravil v okoliščinah, ki bi jih danes imeli za skoraj docela nenormalne: kot dijak, bogoslovni in univerzitetni študent, kot kaplan in kot srednješolski profesor in ravnatelj.
O dr. Antonu Brezniku pa smo se pogovarjali tudi z Branetom Jermanom, Branetom Šimencem in Vesno Erhart, člani organizacijskega odbora kulturnih dni ob 130. obletnici rojstva dr. Antona Breznika, ki so z letošnjo Breznikovo muzejsko zbirko v primerjavi s 120. obletnico naredili velik korak naprej.
Kako ste sploh prišli do tako velike zbirke dr. Antona Breznika in komu je namenjena v največji meri?
Prof. Brane Šimenc: »Ob tem visokem jubileju smo še posebej veseli želje novinarja, publicista in zbiratelja Matjaža Brojana, da Ihanu podari svojo zbirko gradiv o dr. Antonu Brezniku. Gradivo, ki ga je zbiral desetletja, ima veliko vrednost zaradi same vloge dr. Antona Breznika, pa tudi zaradi
njegove edinstvenosti, saj gre za zbirko knjižnih in drugih tiskanih del, fragmentiranih zapisov, fotografij in slik, ki jih skupaj zbranih ni nikjer drug'e, vmes pa so tudi posamezna gradiva, ki jih nima niti Narodna in univerzitetna knjižnica niti katera druga ustanova. Tako bo del slovesnosti tudi razstava, ki bo tam ostala in živela naprej. Breznikova muzejska zbirka bo umeščena v Breznikovo čitalnico v Župnijskem domu sv. Jurija v Ihanu, ki bo za oglede na voljo v določenih terminih. Ogled razstave bo voden, zaenkrat le v slovenskem jeziku, po potrebi pa bi v turistične namene lahko uvedli tudi druge jezike. Obiskovalce pa bo sprejemala ena od treh osebe, ki njegovo delo zelo dobro poznajo. Zbirko je možno vključiti v študij ali jo raziskovati z jezikovnega in etnološkega stališča, saj gre za pomembnega zbiralca ljudskih pesmi, katerega zbirka vsebuje več kot 300 ljudskih pesmi. Ne nazadnje pa bi lahko ogled razstave prilagodili tudi obisku šolskih otrok. Vodenje razstave se bo tako seveda prilagodilo obiskovalcu.« Po besedah Šimenca naj v primerno oblikovanem prostoru ne bi manjkal niti kip dr. Antona Breznika, ki ga je izdelal kipar Miha Kač. Zbirko bomo dopolnjevali, z njo pa bodo krajani Ihana pridobili velik nabor gradiv tega najpomembnejšega Ihanca.
Nekaj več o namembnosti tega dokaj majhnega, pa vendar primernega prostora za tovrstno zbirko, nam je povedal Brane Jerman, vodja organizacijskega odbora: »Iskali smo prostor, ki bi omogočal predstavitev zbirke različnim ciljnim skupinam, obenem pa tudi delo z obstoječim arhivom. Nekdo, ki bo prišel s študijskimi nameni, ima na razpolago vse pogoje za delo: celotno obstoječo zbirko, delovno mizo in potreben mir. Eden od namenov pridobitve te zbirke je tudi možnost njenega posredovanja strokovni javnosti.«
Mag. Vesna Erhart je posebej izpostavila vlogo nekdanjega župnika župnije Ihan, dr. Silvestra Fabjana, ki je bil pred desetimi leti ključni pobudnik omenjene slovesnosti, iz katerega se je nato začel razvijati šrirši koncept projekta, kasneje pa nastal tudi krajevni praznik. KS Ihan je namreč leta 2005 sklenila, da Breznikov rojstni dan postane krajevni praznik.
Kako bodo potekli kulturni dnevi?
Praznovanje sestavlja tridnevje in je namenjeno trem poglavitnim področjem Breznikovega življenja in delovanja: strokovnemu delu na področju jezikoslovja, zbirateljstvu krajevnega ljudskega izročila in duhovniškemu poklicu. Prvi dan, v petek, 17. junija ob 19. uri, bo v Domu krajanov potekala slavnostna akademija, na kateri bo slavnostni govornik slovenist in jezikoslovec dr. Jože Toporišič. Naslednji dan, krajevni praznik »Tržnica« z osrednjo temo Ljudsko izročilo, bo potekal v Športnem parku Ihan s pričet-kom ob 17. uri. Breznikov duhovniški poklic bo zaznamovala svečana sveta maša, ki jo bo v nedeljo ob 10. uri v Župnijski cerkvi sv. Jurija v Ihanu daroval kardinal in Breznikov nečak dr. Franc Rode. Slovesnosti bo zaokrožilo odprtje in blagoslov Breznikove muzejske zbirke v Župnijskem domu sv. Jurija v Ihanu.
Mag. Vesna Erhart: »Ista skupina, ki je pred desetimi leti orga-
nizirala slovesnost ob rojstvu dr. Antona Breznika, je tudi izoblikovala koncept danes že tradicionalnega ihanskega krajevnega praznika, imenovanega Tržnica. Letos bo tema Tržnice Ljudsko izročilo - zbirateljska plat dr. Antona Breznika. Interpretacije ljudskih pesmi v različnih zvrsteh bodo predstavili pevci, recitator-ji, folkloristi in glasbeniki. Svoje delo bodo predstavili besedni ustvarjalci današnjega časa (krajevni pesniki in pisatelji), Turistično društvo Ihan pa bo predstavilo knjigo Ihanski kamen.« Po njenih besedah je bil koncept Tržnice zastavljen tako, da hkrati poteka na različnih prizoriščih, obiskovalci pa so aktivno vključeni v dogajanje. Prvo leto se je predstavilo 38 lokalnih društev in posameznikov, vsako leto pa ima Tržnica drugačno temo. Tržnico obišče veliko Ihancev, program pa traja približno štiri ure. Vesna Erhart: »Na drugi Tržnici, leta 2004, bila na primer tema šport in smo igrali šah s človeškimi figurami. Eno izmed figur je predstavljal tudi župan Občine Domžale, Toni Dra-gar. Letos bo na programu prikaz ljudskih iger. Ravno ta interaktivnost je tisto, kar dela tržnico posebno in zelo ihansko.«
Prof. Brane Šimenc je ob tem poudaril, da je iz vseh zgoraj omenjenih dejavnosti nastal tudi ihanski grb, s samim praznikom pa je KS Ihan začela živeti neko novo vsebino. Tudi sam je kar nekaj besed namenil Tržnici: »Vsaka stojnica je pravzaprav obrat zase. Prvo leto (2003) smo predstavili, kaj vse Ihanci sploh počnejo. Predstavila so se športna društva, zbiratelji orožja, slikarji vaz in tako naprej. Kar naenkrat ugotoviš, s čim vse se poznani in nepoznani sokraja-ni ukvarjajo, o tem pa nič ne veš. Pomembno je, da se srečujemo, družimo in spoznavamo. Letos smo v lokalnem časniku Plevca objavili tudi razpis za umetniško interpetacijo na temo Mlade Vide. Posebnost Ihana je namreč ihanska varianta Lepe Vide z naslovom Mlada Vida, ki je ena najstarejših v Sloveniji. Likovniki, slikarji in ostali bodo ustvarjali na razpisano temo, razstava del pa bo povezovala dogodke na slovesnosti. Tržnica res živi s tem krajem, tam se spoznavamo in čudimo eden drugemu.«
Kaj je miselna podstat tega? Brane Jerman: »Kraj kot je Ihan, z bogato kulturno zgodovino, gledalištvom in tradicijo slamni-karstva, je naenkrat postalo spalno naselje in treba je bilo nekaj narediti za oživitev identitete kraja. Eden od korakov je bil tudi oblikovanje tedna prireditev pred desetimi leti, tržnica kot vsakoletna prireditev, ki se je zelo dobro prijela in oblikovanje Breznikove zbirke, stalne muzejske zbirke, za katero imamo ambicijo, da se v prihodnosti dopolnjuje, širi in bogati. Zavedati se moramo, da obstaja še več gradiva, slik, izrezkov in drugih stvari, morda, ugibamo, celo kakšen osebni predmet. Za to bodo morali po kakšni zaprašeni skrinji pobrskati njegovi sorodniki.« Mag. Vesna Erhart je tu dodala, da je pred desetimi leti takrat nadškof dr. Franc Rode podaril Breznikovo žepno uro, vendar Škofijski gimnaziji. Takrat Ihan ni imel primernega prostora, kjer bo jo lahko hranili, danes bi to dragocenost lahko umestili v njegovo muzejsko zbirko v Ihanu.
Prof. Brane Šimenc: »Ena od lokacij razstave je bila predvidena v osnovni šoli in to iz preprostega razloga - kar otrok vidi, nese s seboj. Zbirka kot takšna ni primerna za v osnovno šolo, pač pa naj bi iz vsega gradiva na otroku primeren način v ihanski osnovni šoli oblikovali kotiček, da bo otrokom ta obraz in to ime ostalo v spominu in ga bodo kot krajani lahko prenesli naprej.«
Brane Jerman: »Breznik kot jezikoslovec je bil eminentna persona svojega časa, po smrti pač ne. Deloma zato, ker je bil duhovnik in čas temu ni bil naklonjen (čeprav so še desetletja po 2. svetovni vojni v šoli uporabljali njegovo slovnico), deloma pa tudi zato, ker se je jezikoslovje v petdesetih in šestdesetih letih obrnilo v drugo smer. Toporišič je, lahko rečemo, njegov naslednik v smislu osrednje osebnosti, po strokovni plati pa je ubral svojo smer. Žal je bil šele leta 1974 čas, da se dr. Antonu Brezniku v Ihanu postavi prvo znamenje - tablo na njegovi rojstni hiši. Leta 1978 je bil postavljen spomenik v središču Ihana, šele s tem spomenikom pa nastalo pravo središče Ihana.«
Kaj pomeni izvedba projekta za Ihan?
Mag. Vesna Erhart: »Biti vključen v priprave častitljive obletnice tako velikega moža, Ihanca, je čast in seveda tudi dolžnost. Vsekakor pa je velik zalogaj, zato se vedno vključijo vsa krajevna društva in številni posamezniki. V kraju imamo različne kakovostne umetnike, ki oblikujejo kulturni program, ostali pa poskrbijo za številna druga opravila. Z Ihanom živijo tudi okoliška podjetja in obrtniki, ki že tradicionalno podpirajo takšne projekte. Vse sponzorje, do-natorje in podpornike slovesnosti bomo lahko predstavili šele na prireditvah, saj se vsak dan še kdo odzove našemu povabilu, letošnji pokrovitelji pa so Krajevna skupnost Ihan, Občina Domžale in Župnija Ihan. Ravno vsa ta podpora nas spodbuja k tako visokim ciljem.«
MLADA VIDA
(ihanska različica Lepe Vide)
Mlada Vida plenice prala pri kraju morja na belem pesku.
Proti nji je priplavala pisana barka,
notri je bil črn zamorec. Tako je rekel črn zamorec: »Kaj je tebi, mlada Vida? Kaj si bila gorši ta prva leta?«
»Lahko sem bila gorši ta prva leta,
zdaj pa imam bolno dete; ko noč mine, dan potihne, pa bolno dete nikoli ne pre-molkne.«
Tako je rekel črn zamorec: »Pojdi le noter, mlada Vida! Notri imam jaz tako korenčje, ko boš ti dete v njem skopala, pa bo bolno dete precej mirno.«
Šla je noter mlada Vida; napreden se je gor sklonila, je že na sredi v morju bila.
Tako je rekla mlada Vida: »Kaj boš ti, dete, zdaj počelo, ko ne boš matere več imelo!«
»Raje čem na sredi v morje skočiti
kakor pri tebi se, črn zamorec, voziti!
Kako boš, dete, se milo jokalo, ko ne boš matere več imelo!«
Vida je čez se sveti križ storila, na sredi morja je v vodo skočila.
Vsi, ki želite na letošnji Tržnici predstaviti svojo umetniško interpretacijo ljudske pesmi Mlada Vida, prosimo pokličite Mitjo Gregoriča na tel.: 041/930-584 (e-pošta: mitja. gregoric21@gmail.com).
12
iz življenja in dela političnih strank
3. JUNIJ 20II
LDS DOMŽALE
Referendumi
LDS
Med obilico mnenj, pripomb in priporočil, ki jih v času predreferendumskega obdobja lahko slišimo, preberemo, komentiramo v zvezi z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je Občinski organizaciji LDS Domžale najbližje mnenje skupine slovenskih uglednih ekonomistov, ki menijo da je novi zakon korak v pravo smer, saj novi pokojninski zakon po njihovem mnenju pomeni prilagajanje sistema socialne varnosti demografskim, socialnim in ekonomskim spremembam v naši državi. V skupini slovenskih ekonomistov, ki meni, da »prednosti odtehtajo pomanjkljivosti«, so Tine Stanovnik, Ivan Ribnikar, Boris Majcen, Peter Groznik, Mojmir Mrak, Janez Prašnikar, Aleš Berk Skok, Jože Mencinger, Rasto Ovin, Marjan Senjur, Dušan Mramor in Bogomir Kovač, in so med drugim zapisali: »Zakon, ki dejansko predstavlja kar pokojninsko reformo, zagotavlja srednjeročno fiskalno vzdržno in stabilno financiranje pokojninskega sistema vsaj do leta 2025. Obenem so opozorili, da se zavedajo, da imajo mnogi zaposleni in upokojenci odklonilno stališče do pokojninskega zakona, vendar menijo, da ta prinaša v sedanjih razmerah več koristi kot škode, hkrati pa so prepričani, da naša država potrebuje takšno prenovo pokojninskega sistema, ker »izboljšuje dolgoročni socialni položaj slovenskih državljanov«.
Občinski odbor LDS Domžale
PETER VERBIC - LISTA ZA DOMŽALE
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Občinski svet Občine Domžale je na peti seji imenoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV), katerega sestavljamo člani: Maks Karba, Aleš Oberčkal, Barbka Drob-nič, Franci Kozinc, Vlado Jerant, Jure Ko-stajnšek in Peter Verbič kot predsednik sveta. Naj povem, da je po novi zakonodaji ta svet zgolj posvetovalno telo župana, kar pomeni, da je končna odločitev na njegovi strani, pa čeprav bi svet sprejel drugačne odločitve. Na prvem posvetu predsednikov občinskih svetov iz vseh občin, ki smo ga imeli v Celju, je bilo kar precej kritik na tako zakonsko odločitev, saj se večina predsednikov ne strinja z njo. V mesecu juniju se bo polemika okoli zakonodaje nadaljevala na posvetu v Litiji. V mesecu maju sem sklical prvo sejo SPV-ja, na kateri so bili prisotni vsi člani, od katerih so trije zaposleni v Občinski upravi, na inšpekcijskih in komunalnih oddelkih, za katere župan meni, da
posamezne problematične dele občine zelo dobro poznajo. Ker ima proračunska postavka, namenjena SPV-ju, v letošnjem proračunu samo4.300,00 EUR sredstev, sem predlagal, da se odrečemo sejninam v koristle te. Moj
predlog so razen enega sprejeli vsi člani. Nabralo se je kar veliko število vlog občanov in krajevnih skupnosti, ki nas prosijo, da preučimo njihove želje, z upanjem, da jih rešimo pozitivno. Moram priznati, da sem se glede na sestavo SPV-ja kar malo bal, da bomo v posameznih primerih na različnih bregovih, pa se žal nisem zmotil. Pri reševanju posameznih vlog je bilo moje mnenje drugačno od nekaterih, izhajam namreč iz načela, da moramo želje občanov upoštevati, saj gre za njihov denar (davkoplačevalski), o katerem imamo delno možnost odločanja tudi mi. Sam bom v primerih, ko ne bom imel podpore ostalih članov sveta, podal ločeno mnenje in ga tudi objavil. Posamezne aktivnosti na področju preventive so povezane z delom in denarjem, prav tukaj pa se predvsem s predstavniki občinske uprave v SPV-ju razhajamo. Sam menim, da je občina v proračunu namenila za leto 2011 in 2012 premalo denarja za varnost v cestnem prometu. Po pregledu vseh vlog, ki so prispele na SPV, jih je bila večina rešenih pozitivno, v nekaj primerih pa smo šli na ogled posamezne situacije na kraju samem. Sam bom kot predsednik SPV-ja vztrajal na svojem predlogu, da pozovemo vse krajevne skupnosti, šole in vrtce v občini, da podajo svoje pobude o posameznih pomanjkljivostih in novih idejah za izboljšanje prometne varnosti v Občini Domžale.
Na poti sprememb
Slovenska ljudska stranka je 14. maja na svojem statutarnem Kongresu na Bledu soglasno sprejela prenovljen statut SLS, ki omogoča bolj prožno in aktualnemu času primerno delovanje. »Samokritično smo si priznali nekatere svoje lastne napake iz preteklosti in se naslonili na pozitivne vrednote in tudi tiste odločitve, ki smo jih skozi svoja politična prizadevanja uspeli uresničiti za dobro slovenske države. Pred dvema letoma smo pogumno stopili v lastne notranje spremembe, tako z vidika načina organizacije kot političnega delovanja, danes bomo to storili tudi s sprejemom novega Statuta, ki bo tudi formalno odrazil nov duh, ki ga v Slovenski ljudski stranki že živimo in po njem delujemo,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
Predsednik Žerjav je, kot je javnosti že znano, v imenu SLS pozval slovensko javnost k ustanovitvi Sveta za Slovenijo 2020, ki bo omogočil vključitev vseh ljudi, ki želijo pomagati Sloveniji iz slepe ulice, ne da bi se zato morali politično opredeljevati za eno ali drugo politično stranko ali opcijo.
Ob tem je jasno izpostavil, da moramo »preseči ta individualizem, sebično politično samovšečnost, samozadostnost, zaprtost vase, ego-centrizem, elitizem, politikantstvo Kajti to nas ne bo pripeljalo iz krize, to nas je pravzaprav v krizo pripeljalo!« Predsednik Žerjav je navedel tudi šest prioritetnih področij, kjer Slovenija nujno potrebuje spremembe:
1.	razbremenitev gospodarstva za večjo konkurenčnost in nova delovna mesta,
2.	učinkovita javne uprave,
3.	vzdržnost javnih financ,
4.	resnična socialna in pravna država,
5.	samooskrba s hrano,
6.	trajnostni razvoj s posebnim poudarkom na okolju,
SLS je sicer kongres izkoristila tudi za praznovanje 23. obletnice ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, prve ustanovljene demokratične politične stranke po 2. svetovni vojni v Sloveniji. Udeležence slavnostnega dela Kongresa je pozdravil prvi predsednik SKZ Ivan Oman, ki je dejal, da to zdaj ni tista država, za katero je 23. decembra 1990 glasovalo več kot 90 % Slovencev. Delegate Kongresa SLS je danes nagovoril tudi pobudnik ustanovitve SKZ, prof. dr. Franc Zagožen, ki je kritično ocenil stanje v državi in v svojem nagovoru dejal, da je država za obstoj naroda tako pomembna »naprava«, da jo je treba čuvati z najboljšimi močmi in nameni.
Rok Ravnikar
GLASOVALI BOMO 3-KRAT PROTI
Proti trem slabim zakonom, proti slabi vladi in proti uničevanju Slovenije
V nedeljo, 5. junija 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom
Pahorjeve vlade - Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zato imamo tehtne razloge:
1.	Zaslužena pokojnina je naša pravica - smo PROTI pokojninskemu zakonu.
-	Ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa.
-	Ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev.
-	Ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja - če je denar za Grčijo, je tudi za nova delovna mesta.
2.	Mi nimamo česa skrivati - smo PROTI zaprtju arhivov.
-	Ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državljanov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev.
-	Ker bomo z glasom "proti" zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega bloka.
-	Ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče.
3.	Ne vrag, le sosed bo mejak! - smo PROTI omejevanju medsosed-ske pomoči
-	Ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno.
-	Ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje.
-	Ker smo proti kaznovalni politiki vlade - naj kaznuje tajkune, ne pa sosede.
Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, želimo dobre medsosedske odnose in ker si zaslužimo resnico o naši preteklosti, bomo 5. junija zavrnili vse tri slabe zakone!
SDS Domžale, www.domzale.sds.si
Vse naj (boljše), moja Slovenija
SDS
Pred dvajsetimi leti, ko je šele nastajala naša država in so se hkrati z njo postavljali še vsi temelji oblasti, gospodarstva in osnovnega delovanja naše primarne celice vseh slovenskih državljanov, naše Slovenije. Ravno takrat smo mi kot mulčki skakali okrog in brez skrbi, težav in vsakdanjih tegob, razmišlja^li le o enem, brezskrbnem otroštvu oziroma mladosti. Vsi ponosni smo sedeli pred televizijskimi ekrani, ko smo ponosno prvič dvignili slovensko zastavo in zrli z upanjem v vse naše takratne politične in ostale veljake. Vsi vemo, kaj se je zgodilo naslednjega dne, in vsi vemo, da smo zaradi zelo dobre organiziranosti in predvsem zaradi dobre povezanosti med sabo premagali našega sovraga. Kako smo bili šele takrat ponosni na vse nas ...
In se sprašujem danes ... Kam je šla naša organiziranost, povezanost, k'e je naš čut za sočloveka? Razblinilla se je v vsakem koščku naše zemlje, v vsaki trohici še zadnjega upanja, ki smo ga imeli mladi za lepšo in bolj bogato prihodnost vseh. Danes pa videvamo malega človeka, kako težko se prebija iz dneva v dan, kako mu pojenjajo moči in hlapi entuziazem in prepričanje v našo državo ter njene institucije ... Vlada pa se še naprej smeje in prepričuje vse nas, da bo na koncu še vse dobro. Le koga slepimo? In na koncu še o referendumu o pokojninski reformi, ki ga je naša vrla Vlada preložila kot breme na vse nas. Na tiste mulčke, ki smo v času osamosvajanja naše Slovenije brezskrbno tekali sem in tja in videli svetlo prihodnost. In prav taisti mulčki smo sedaj dobili breme na naša pleča o odločanju tako pomembnega področja, kot je pokojninska reforma. Le kako naj se odločamo o potrditvi, če nam niso zagotovljeni osnovni pogoji za preživetje?! Le kako naj se odločamo o potrditvi reforme, če ne vemo, ali jo bomo pravzaprav sploh prejjemali ... Vse najboljše, moja Slovenija. Bila si naš ponos in upanje.
Urška Kabaj, Predsednica ŽO SDS Domžale, www.domzale.sds.si
LTD
Ali je res
potrebno ...
... oglašati se in razpravljati o zadevah, o katerih pač nimaš mnenja? V redu. Lahko. Lahko bi rekli, da si nekateri to razlagajo kot bistvo demokracije. Do neke mere se lahko celo strinjam. Ampak vse, kar je prav. Morda pa zdrava pamet narekuje drugače. Seje Občinskega sveta se ponavadi začenjajo s točko dnevnega reda, ki se imenuje Pobude in vprašanja svetnikov. Sicer točka, ki je skrajno pomembna in tudi obvezna, saj smo svetniki oz. politični predstavniki, voljeni s strani občanov, in prav je, da prenašamo pobude, želje, ideje in
^onl Dfagar
LTD
Listia Za Vfe. gentnticije
tudi kritične pripombe na občinski svet. Svoje razmišljanje o tej točki, ki je, še enkrat poudarjam, pomembna in nujna bi želel podeliti z bralci Slamnika. Vsako tretjo sredo v mesecu, preden ob 16. uri svetnice in svetniki zasedemo svoja mesta v sejni sobi na Ljubljanski 69, se vsakokrat sprašujem, kaj nas čaka pri 1. točki dnevnega reda, ki nosi naslov Vprašanja, pobude in predlogi in poprečno »pobere« dobro petino časa vsakega zasedanja Občinskega sveta. Sprašujem se, ali je res neizbežno poslušati toliko mnenj, predlogov, osebnih pogledov in kritik, če dnevni red v nadaljevanju prinaša pomembne teme, ki terjajo temeljit premislek, razpravo in ne nazadnje, odločitev v prid razvoju, napredku, lepšemu in prijaznejšemu bivanju
v naši občini. Zato sem (in verjetno še kdo drug) mnenja, da bi bilo nujno potrebno to točko časovno omejiti ali pa kako drugače omejiti, če že ne jo prestaviti na konec dnevnega reda. Glede na to, da smo se skrajno resno in ob najširšem možnem konsenzu lotili spreminjanja in posodabljanja naših aktov (popravki statuta občine, ki mora biti usklajen z zakoni nanašajočimi se na lokalno samoupravo so bili namreč potrjeni SOGLASNO) lahko upam, da bo tudi pri spremembah Poslovnika upoštevana mini želja po tem, da se postopkovno uredi potek naše redne mesečne "seanse" in da na račun tega ne bo prihajalo do prevelike potrate časa in pa seveda davkoplačevalskega denarja. V ta namen bi morda to točko lahko omejili na maksimalno 2 pobudi oz. vprašanji na svetniško skupino morda tudi na posameznika. Če pa bi potencialno prihajalo do več vprašanj pa bi bila seveda možnost pisnega posredovanja le teh županu oz. pristojnim službam. Do naslednjič...
Kamal Izidor Shaker
DESUS
Kako preživeti mesec, tudi referendumskega
Junij je očitno letos referendumski mesec, saj bomo odločali kar o treh zakonih. Odločali bomo o pokojninskem sistemu, ki je v tem paketu najpomembnejši, svojo težo ima tudi Zakon o delu na črno, saj bo imel direkten vpliv na posamezne »sistemske blagajne«, tudi pokojninsko. Cilj tega zakona je, da vsak, ki služi, tudi vplača nekaj za družbene potrebe in solidarnost. To je dobra namera, a kaj, ko je toliko drugih ovir, ki ljudi odvračajo od nega. Vlada nas je najprej zastraševala in želela stisniti ob zid, nato nas je zasula z gradivi, ki so zaradi dolgočasno predstavljene vsebine bolj odvračala kot motivirala. Zato je večina teh končala v kantah. Potem smo le doživeli pravo sproščanje, postregla nam je s spotom, ki naj bi nam razsvetlil dileme o pokojninah. Pri tem pa nismo vedeli, ali se iz nas norčuje ali nas »resno« nagovarja. Tudi nismo mogli raz-
brati, za kaj nas pravzaprav nagovarja, za ali proti zakonu ali še za kaj drugega.
Povsem jasno pa nam je, da vlada neodgovorno meče naš denar v Č®EPINE, in to v tako hudih časih. Bogatejši s pokojninsko reformo ne bodo bolj obremenjeni, na slabšem bodo tisti z nižjimi dohodki. Vlada nima varčevalnega programa, zato so njene akcije kampanjske in nedomišljene. Zato jo je treba prisiliti k rezanju javne porabe, pomesti je potrebno z raznimi agencijami, uradi, zavodi in direkcijami ter odvečno armado ljudi v teh službah in še in še. Očitno nekaterim nič ne manjka, razen zdrave pameti in odgovornosti. V naši družbi je tako, da imajo eni toliko, da ne vedo koliko, drugi pa tako malo, da ne vedo, kako preživeti mesec. To je naša realnost! Zato je treba na volišče in oddati svoj glas. Oddajte glas, v katerem boste izra-
zili svoj jasen odnos do zakonov in vlade, tako kot to čutite vi sami. Ravnajte po svoji vesti!
Mi a Pukl Predsednica OO DeSUS
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 26. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
3. JUNIJ 20II
iz življenja in dela političnih strank
13
SVETNIŠKA POBUDA:
Organizirano nac. zlikovce s pokopališč
Smrt bližnjega je prav gotovo boleč in težak trenutek za sorodnike in svojce, prijatelje in znance.
Mirni in poglobljeni trenutki, razmišljanje in kontemplacija, spominjanje in dostojno slovo so tisto, kar si želimo ob takšnih dneh. Zal pa vse to lahko grobo, nasilno in kruto presekajo dogodki, ki se ne bi smeli dogajati, vendar je v zadnjem času vse skupaj postalo že prava mora in strah. O čem govorim?
O krajah in tatvinah, ki se dogajajo v času pogrebnih slovesnostih skorajda na vseh pokopališčih
naše bližnje in daljne okolice. Ljudje pridejo na obred zadnjega slovesa, v zasedi pa čakajo zlikovci in tatovi brez vesti in dostojanstva, ki se v času slovesa spravijo na avtomobile na parkiriščih ter vlamlja-jo in iščejo uporabne in koristne stvari. Vse več je pripovedi, kaj vse se dogaja, vsi skupaj pa zgolj zgroženi opazujemo še enega od številnih sprijenih in skrajno nespodobnih dejanj sodobne družbe. Pogrebci, ogorčeni in zgroženi, ob koncu zrejo v poškodovana vozila in ocenjujejo škodo, prijavljajo policiji in večinoma ostajajo ne-
močni. Pogreb kot eden najbolj intimnih in osebnih dogodkov se zareže v spomin z popolnoma neprimernim, a skrajno nespodobnim in nesmiselnim doživetjem. Očitno je na delu dobro organizirana skupina, ki ji je treba narediti konec in jo pregnati s krajev, kjer se dogajajo najbolj svete stvari. Na zadnji seji občinskega sveta sem zato predlagala, da se zadevi nameni več organizirane pozornosti. Občina naj skupaj z drugimi pristojnimi (upravniki pokopališč, policijo, krajevnimi skupnostmi najde rešitve, da se to prepreči, marsikje so se že samoiniciativno organizirali in uredili varovanje. Problem je vse širši in vse bolj pogost, zato je potrebno ukrepati. Upam, da bo pobuda naletela na primeren odziv in bomo preprečili nadaljnje negativne in neprimerne dogodke.
Cveta Zalokar-Oražem
SD
Reforme po slovensko
Zanimivo je spremljanje sprejemanja reform, še posebej Pokojninske reforme. Ljudje so že tako zastrupljeni s propagandnimi akcijami proti, da si zakona niti ne pogledajo oz. se ne seznanijo, kaj )o ta prinesel. Če je nekdo rekel, da moram biti proti, bom pač proti.
Isti, ki nagovarjajo državljane proti reformam, pozivajo vlado, naj zmanjša brezposelnost. Vendar kako? Ko vlada želi uveljaviti malo delo, s katerim bi iskalec zaposlitve postal konkurenčen študentom, stopijo opozicijske stranke na stran kapitala in na veliko pozivajo državljane, naj glasujejo proti svoji zaposlitvi, saj je pač ceneje, če se dela preko študentske napotnice, pa še v državno blagajno ni potrebno plačevati prav nič. Isto se sedaj dogaja z delom na črno. Vse to gre na roko kapitalistom, ki izkoriščajo poceni neobdavčeno delovno silo. Da je ironija še večja, zaradi študentskega dela
in dela na črno sedaj ti isti nasprotujejo pokojninski reformi. Večni študentje in zaposleni na črno žal
nimajo delovne dobe in verjetno ne bodo izpolnili upokojitvenih pogojev pred predpisano starostjo za upokojitev. Za koga se potem borimo z glasovi proti? Nikogar ne zanima, da bodo pokojnine po novi zakonodaji višje. Tisti, ki se bodo upokojevali čez 15 let, toliko namreč traja postopno uveljavljanje pokojninske reforme, bodo imeli tudi do 19 % višje pokojnine. Nikogar ne zanima, da se zadnjih deset let pokojnine znižujejo oz. da je inflacija višja od rasti pokojnin. Z novo zakonodajo bi se pokojnine usklajevale z inflacijo. Zal, kot ankete kažejo, še večina ljudi želi, da se Slovenija kreditira zato, da lahko upokojencem izplačuje težko prislužene pokojnine in plače v javni upravi. Si res želimo, da za majhne privilegije obremenimo naše otroke in vnuke, ki bodo še desetletja odplačevali kredite, s katerimi nam država omogoča izplačevanje pokojnin in plač v javni upravi. Pa je morda kdo pomislil, kaj bo takrat, ko se morda pripre pipca kreditiranja s strani evropskih bank. NE, res si ne znamo
predstavljati, da bi bilo zaradi tega potrebno znižati pokojnine in plače, še manj pa, da te ne bi bile redne. Seveda so v vsaki spremembi zakona tudi členi, ki niso vsakemu po godu, a žal bo vedno tako, pa ne glede, katera vlada bo reforme sprejemala. Zal, ali še dobro, kakor pač kdo vzame, smo v času, ko se življenjska doba prebivalstva daljša, ko se prebivalstvo stara, struktura industrije spreminja, zaradi česar so reforme nujne. Verjetno si nihče ne želi grškega ali portugalskega scenarija, ko nam bo Evropska unija dirigirala in morda določila pogoj za upokojitev pri 70 letih. Ze sedaj ima večino držav višjo starostno mejo, kot jo Slovenija želi sprejeti. Zavedati se moramo, kasneje bodo prišle reforme, hujše bodo. Še bolj ironično pa je, da opozicija z osebnimi pokojninskimi računi želi zrušiti medge-neracijsko solidarnost, nič pa ni povedala, kje bo vzela denar za pokojnine tistih, ki so že upokojeni ali se bodo upokojili v naslednjih dvajsetih letih. Govorijo o nekih minimalnih pokojninah. Si res to želimo? Če si, potem počakajmo, da bomo prisiljeni pokojninsko reformo sprejeti, ne glede na to, ali nam bo všeč ali ne. Jaz le upam, da se državljani zavedajo svoje odgovornosti in se bodo referendumov udeležili v čim večjem številu. Kakor koli se bodo ljudje odločili, se bodo odločili prav, saj bodo sami nosili posledice svojih odločitev.
Peter Žibert
SJtiNlJABOMp
Sx
WJABOMg ,j|r»
PROTI ^^
N.Si je PROTI pokojninski reformi, ker:
-	predlagane rešitve ne zagotavljajo dolgoročne rešitve problema;
-	reforma uvaja preveč stroge pogoje za upokojevanje;
-	vlada bi morala vzporedno s pokojninsko reformo pripraviti tudi novo demografsko politiko;
-	Slovenija potrebuje celostno in dolgoročno ureditev problema in ne zgolj reševanje trenutnih
finančnih problemov državne blagajne.
N.Si je PROTI zakonu o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, ker:
-	medsosedsko pomoč opredeljuje kot delo na črno;
-	z določbo o omejevanju sosedske pomoči bi lahko onemogočili humanitarno delo in pomoč tudi tistim ljudem, ki to delajo dobronamerno in popolnoma zastonj;
-	s to določbo bi kaznovali predvsem male ljudi.
N.Si je PROTI zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter gradivih, ker:
-	smo prepričani, da mora biti arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti javno dostopno;
-	z zapiranjem arhivov zgolj ščitimo vse zločine, ki so se zgodili pod okriljem SDV in UDBE, kakor tudi njihove izvajalce, kar je za demokratično državo nezaslišano;
-	zakon o arhivih zapira pot resnici iz temačnega obdobja slovenske zgodovine, zato bomo glasovali proti.
OO N.Si Domžale
Mlada Slovenija uspešno zaključila kongres
V soboto in nedeljo, 7. in 8. maja 2011, je v Kranjski Gori potekal 11. redni volilni kongres Mlade Slovenije - podmladka N.Si. Geslo kongresa je bilo Obvezna smer desno. Zbralo se je okrog 100 delegatk in delegatov iz celotne Slovenije, ki so izvolili tudi novo vodstvo podmladka. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jernej Vr-tovec, podpredsednika sta postala Suzana Tajnik in Aleksander Re-beršek, generalni sekretar pa bo še naprej Andrej Cimperšek. Kongres je sprejel tudi štiri resolucije. Na kongresu so se zvrstili tudi številni gostje, ki so mladim ponudili zanimivo razpravo na ak-
Sfovemj^
tualne teme. Na temo osamosvojitve Slovenije in narodne zavesti Slovencev je spregovoril Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade in evropski poslanec. V nagovoru je poudaril, da nam do notranje osamosvojitve manjka še veliko, mlade pa je opomnil, da so prav oni bistveni za oblikovanje drugačne Slovenije, kot jo imamo danes.
Podpredsednik Nove Slovenije Matej Tonin, je predstavil vizijo o prihodnjih državnozborskih volitvah, na katerih si je Nova Slovenija zadala cilj desetih odstotkov, ki je po njegovem mnenju dosegljiv, saj se v zadnjem času podpo-
ra stranki počasi, a vztrajno veča. Nekdanji poslanec, pravnik in uspešen podjetnik Anton Toma-žič, je spregovoril o gospodarstvu in ekonomiji, nekaj besed pa je namenil tudi svoji knjigi, v kateri razmišlja o podjetništvu, svojih načrtih, priložnostih. Kongres Mlade Slovenije je sprejel naslednje resolucije: nosilno resolucijo z naslovom Obvezna smer desno, resolucijo o narodni zavesti Slovencev, resolucijo z naslovom N.Si na pravi poti ter resolucijo o ekonomiji in gospodarstvu.
Mlada Slovenija je s kongresom združila tudi praznovanje desete obletnice obstoja, ki so jo obeležili s slavnostno akademijo in zabavo. Mlade je na slavnostni akademiji nagovorila tudi predsednica N.Si Ljudmila Novak.
OO MSI Domžale
CVETA ZALOKAR-ORAZEM
Stop koruzništvu!
Z družinskim zakonikom pa res nimamo prave sreče. Najprej se je njegova obravnava vlekla v neskončnost, saj so seje odbora, ki ga je obravnaval, potekale ure in ure, pozno v noč ter z neskončnimi in neprestanimi ponavljajočimi razpravami. Načrtno zavlačevanje. Poslanci smo v tem času prejemali na stotine elektronskih pisem popolnoma enakih vsebin, ki so jih pošiljali tisti, ki so sporočali z napisi na majicah, da so hvaležni za očeta in mamo. Ja, jaz sem tudi, kdo ne bi bil, ampak pri tem so brezbrižno pozabili, da veliko otrok te sreče nima, ne krivi ne dolžni so ostali brez enega ali obeh staršev, so posvojeni, so re-jenci, in, bog nas obvaruj, morda je med njimi celo kakšen božji dar poskočnih dušnih pastirjev ali pa
še hujše, morda imajo nekateri dva očeta ali pa dve mami: in pri tem se ni nihče vprašal, kaj oni čutijo ob vsej tej kampanji in gromov-ništvu.
Potem se je vsa pozornost obrnila na posvojitve istospolnih usmerjenih. Kot da je to največji problem te družbe ^ To je bil nov poligon za homofobe, zadrteže, staroko-pitneže, tiste, ki so pozabili, da je že dolgo vrsto let, kar je svetovna zdravstvena organizacije homoseksualnost umaknila s seznama psihičnih motenj. Sicer pa je šlo tako ali tako bolj za »teoretično« enake možnosti in pravice, enakopravnost in izraz izenačevanja različnih oblik skupnega življenja ljudi, ki jih prinaša življenjska praksa. So tu, pa naj bo to komu všeč ali ne. In žalostno je bilo, da se o mnogih odličnih, sodobnih in dobrih rešitvah, ki jih prinaša zakon, sploh ni govorilo. Vsi so se širokoustili, da jim je glavna skrb otrok, a na otroke so v ideološki evforičnosti v resnici pozabili. O urejanju množice vprašanj o zakonski skupnosti, odpravi nedo-
rečenosti v zvezi z izvenzakonsko skupnostjo, o otrokovih pravicah, o uvajanju zagovornika otrokovih pravic, o prenosu pristojnosti s tega področja na sodišča skorajda nič. In tako je nastala tudi končna kompromisna rešitev, ki posvojitev istospolno usmerjenih več ne predvideva, čeprav mnogi menijo, da je ta slaba in neustavna, tudi zaradi že uveljavljene sodne prakse.
In na koncu še večinsko izglasovana podpora predlogu SDS (s pod-pporo zaspano nagajivih poslancih Desusa), da je potrebno zunajzakonske skupnosti REGISTRIRATI. Kot da ni smisel takšne zveze prav v njeni neformalnosti, neukalupljenosti in nenadzoru. Doslej to »koruznikom« ni bilo treba, praksa se je pokazala kot dobra, sodobna, ugodna za mnoge zadrege v realnem življenju (dedovanje otrok iz teh zvez, uveljavljanje pravic šibkejših v takšnih zvezah). Če se malo pohecamo, očitno so SDS-jevci želeli vse stlačiti v zakonske zveze, še posebej opogumljeni, ker se je po dolgih letih koruzništva zdaj »orazumil« tudi njihov šef in ni več nobenih zadreg. No, dobro je le to, da se zdajmnogi že zavedajo, kakšno bedarijo so naredili in bo mogoče v zadnji obravnavi to popraviti.
slovenska poslanka v ep
Kaj je Codex Alimentarius?
V Sloveniji že zelo dolgo, z razmahom po nekaj mesecev, po elek-tr o n s ki pošti za-iroži verižno sporočilo o t. i. Codexu Alimentariusu. Vsebina pisma vzbuja srh, saj nepodpisani avtor piše, da po Codexu Alimentariusu ne bo več potrebno označevati živil, ki so gensko spremenjena, da bosta sadje in zelenjava izpostavljena sevanju, da bodo vse živali v reji za hrano ali mleko morale dobivati rasni hormon proizvajalca Monsanto in tudi njihove antibiotike. Omenja tudi popolni prepovedi naravnih zdravil in prepoved organskega kmetovanja ter ob koncu navaja, da bo zaradi posledic Codexa po svetu umr-
lo tri milijarde ljudi. Ob tem še doda, da Codex stopa v veljavo ob koncu leta 2009.
Ali je vse to res? Bi bila evropska politika zaradi interesov multi-nacionalk resnično pripravljena podpreti za Evropejke in Evropejce tako zelo škodljive ideje? Ne, trditve v verižnem pismu so izmišljene! Codex Alimentarius je zbirka pravno neobvezujočih mednarodnih standardov za živila, smernic in dobre prakse. Z njimi se ukvarja komisija Codex Alimentarius, ki je skupni organ Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih.
Slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že v letu 2009 opozorilo, da je vsebina verižnega pisma neresnična in zavajajoča, poleg tega ta dokument ne bo postal zavezujoč. Toda odpor številnih ljudi, ki so zavajajoče verižno pismo komen-
tirali, kaže, da je odpor proti gensko spremenjenim organizmom (GSO) zelo velik. Zakonodajni predlogi, ki so v obravnavi v odboru za okolje Evropskega parlamenta, pa v nasprotju s peticijo proti Codexu Alimentariusu zelo resno in zavzeto obravnavajo teme, ki naj bi pripomogle, da bi potrošniki živil prejeli čim več pomembnih in koristnih informacij že v trenutku, ko se odločajo za nakup. Zato je v obravnavi tudi označevanje živil na njihovi embalaži. Vas je že kdaj zmotilo, da so podatki na embalaži določenih prehrambnih artiklov izraženi povsem nepregledno in v tako drobnem tisku, da ga niti oseba brez težav z vidom ne more prebrati brez povečevalne lupe? Na policah trgovin je takšnih kar precej. Pri poročilu, ki je trenutno v obravnavi, si poslanke in poslanci prizadevajo, da odpravi sedanje težave in s primerno regulacijo omogoči boljšo preglednost. Tudi sama bom podprla vse tiste predloge, ki nam bodo življenje predvsem poenostavili in ne otežili.
Dr. Romana Jordan Cizelj
»Tudi najpočasnejši, če le ne izgubi cilja z vidika, gre vedno hitreje od tistega, ki bega okrog brez smisla!«
Gotthold Ephraim Lessing
Kdor si je pred dnevi na slovenski nacionalni televiziji ogledal zadnjo oddajo Globus, se je lahko na najkvalitetnejši in hkrati najveredostoj-nejši način prepičal (in to na lastna ušesa in oči!), v kako velikanski meri slovenska politična oblast, klavrno kvazi-združena v trenutni vladni koalociji, dobesedno plahta, za povrh pa še pritlehno ustrahuje poštene državljanke in državljane Republike^ Slovenije. Edvard Zitnik, naravnost bra-vurozni strokovnjak za produkcijo (predvsem vsebinsko!) tovrstnih TV-oddaj, je vsem, ki smo si omenjeno oddajo ogledali, ponudil v ogled in v dosluh različna mnenja različnih uglednih posameznic in posameznikov iz Evrope, ki so, vsi po vrsti, skušali oceniti vladno ek-sibicijo, imenovano »pokojninska reforma«.
In prav vsi, čisto vsi, od prvega do zadnjega, so nam nalili čistega vina, kot bi se temu lahko reklo; vsi so, resnici na ljubo, posebej poudarili nujnost udejanjanja pokojninske reforme v vseh državah EU-ja, ne le pri nas, vendar so tudi vsi, čisto vsi, od prvega do zadnjega, posebej in na glas in strpno in
pomirjujoče in realno in podkrepljeno z množico trdnih strokovnih argumentov natančno povedali, da se nam s tako reformo v Sloveniji prav nikamor ne mudi! Še več! Vsi, čisto vsi, od prvega do zadnjega, so nam dali jasno vedeti, da je naravnost katastrofalno, če se take reforme sprejemajo brez najširšega možnega družbenega soglasja! Na vrat, na nos! Z glavo skozi zid! Brez socialnega dialoga! Brez strpne, konsenzualne politične drže, temelječe na vzdržnem, realno pravičnem konsenzu! Vsi, čisto vsi, od prvega do zadnjega, so prav posebej poudarili, da je zelo zaskrbljujoče, če se neka oblast poslužuje kakršnihkoli zastraševanj lastnih ljudi, zastraševanj, ki naj bi bila stvar neke zloglasne, totalitaristične zgodovine nekdanjega socialistično-komuni-stičnega evropskega (in svetovnega) bloka!
S primeri dobrih praks drugih držav EU-ja so jasno pokazali na to, da je stvarnostna nujnost dialoga in dogovora, ne pa neke samozadostnosti trenutne oblasti, njene oholosti in arogantnosti, njene brezglave drže in posledično agitiranja v družbi.
Če se zavedamo, da bomo na famozni dan referendumski ljudje, torej ljudstvo, odločali ne le o pokojninski reformi, temveč tudi o tem, ali nam bodo eks-kominusti (v strahovitem strahu pred razkritji njihovih nečloveških zgodovin-
skih ravnanj, prevar, zastraševanj in vseh drugih hudodelstev, od katerih je najhujše vsekakor mentalni genocid slovenskega naroda, kateremu so za več generacij naprej »oprali glave«) še naprej zapirali arhive (in nam s tem prikrivali desetletja prikrito zgodovinsko resnico!), ali nas bodo še naprej skušali pokorjevati z zakoni, ki bodo (pod grožnjo visokih kazni) prepovedovali, da človek pomaga sočloveku, potem je vsakemu preprostemu človeku jasno, da je famozni referendumski dan pravzaprav dan D za trenutno samo-pašno in samovšečno in totalno nesposobno slovensko Vlado. Ljudje bomo v bistvu odločali o tem, ali naj nesposobneži (končno) »spokajo« in to takoj, da ne bodo še večje škode povzročili. Vsem nam!
Seveda bomo realno odločali o treh sila pomembnih zakonih, ki bi še kako (več kot) zaslužili našo popolno pozornost, a kaj, ko nas je trenutna vladajoča oligarhija naravnost prisilila, da se upremo! Dostojanstveno in odločno in pogumno, tako, kot smo to storili pred dvajsetimi leti! Takrat, ko so se nekateri današnji oblastniki poskrili na varno, v hotele bližnje Avstrije, na primer.
Robert Hrovat Poslanec v DZ RS www.roberthrovat.sds.si
16
kulturni koledar
3. JUNIJ 20II
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE
»Druženje pod Lipami«
Kulturno društvo Groblje je v soboto, 14. maja 2011 pripravilo 7. srečanje »Druženje pod lipami«, kjer so se predstavili rezbarji, rokodelci in drugi izdelovalci domačih obrti. Prireditev je potekala v pri-
jetnem vremenu pred Kulturnim domom Groblje in v veličastnem lipovem drevoredom pred njim. Oblikovalci iz cele Slovenije so čez cel dan ustvarjali najrazličnejše izdelke in umetnine iz lesa,
stekla, gline, slame, papirja, kovine in drugih materialov. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali novo nastale izdelke. Prijeten klepet pa je s sodelujočimi vspostavila gospa Draga Jeretina Anžin, tako, da je vsak obiskovalec dobil marsikatero koristno in zanimivo informacijo. Prireditev je popestrilo tudi kulturno dogajanje čez cel dan. Najprej so se predstavile članice KUD Ligojna s skeči iz vsakdanjega življenja, potem otroški zbor OS Rodica - oddelki
Jarše »Pojoči polžki« z živahnimi pesmicami.. Sledil je nastop Domžalske godbe in Društva ljubiteljev harmonik iz Godiča ter pevske skupine »Klasek« v sestavi Društva kmetic Izlake-Mlinše-Kolovrat. Iz Predgra-da so prišli člani Kulturno športnega društva, ki so se predstavili z Har-monikarskim orkestrom ter ljudskimi pevci. Za prijeten zaključek so poskrbeli Leseni rogisti iz Kresnic in vedno dobrodošle Ljudske pevke iz Domžal pod vodstvom Mare Vilar. Predstavitev rezbarjev, rokodelcev in drugih izdelovalcev domačih obrti iz preteklosti in sedanjosti s kulturnimi vložki, je bila zelo prijetna in koristna za mladi rod. S tako prireditvijo želi Kulturno društvo Groblje popestriti kulturno življenje v domačem kra'u,jo približati ljudem iz bližnje in dajne okolice ter jo prenašati na naše zanamce. Da pa je prireditev »Druženje pod lipami« uspela, je posebej potrebno pohvaliti člane KD Groblje in vse, ki so pomagali, kakor tudi KS Jarše-Rodica, TD Jarše-Rodica, Občino Domžale, Gostinsko podjetje Trojane, Pivnico Adam Ravbar, Pekarno Kancilja, Slaščičarno Lenček, Pivovarno Union, Biotehniško fakulteta ter Mlin Kralj Radomlje. Sobotni dan je bil res prijeten, za kar so bili udeleženci hvaležni in so obljubili, da se v prihodnjem letu še srečamo.
Anton Košenina
Vse do 24. junija 2011 si v Knjižnici Domžale lahko ogledate razstavo ilustratorjev Miš založbe v okviru mladinskega literarnega festivala: Bralnice pod slamnikom.
Razstavljajo:
•	Suzana Bricelj,
•	Zvonko Čoh,
•	Damijan Stepančič,
•	Ana Zavadlav
•	in Ana Košir.
8.45 OŠ Domžale:
Damijan Stepančič: Ilustracije pripovedujejo (vodi Tilka Jamnik).
9.55 Podružnična šola Ihan:
Damijan Stepančič: Ilustracije pripovedujejo (vodi Tilka Jamnik).
14.00-16.30 Knjižnica Domžale:
Kaj je dobra ilustracija} - Strokovno srečanje mentorjev branja (za knjižničarje, učitelje slovenskega jezika ...): dr. Igor Saksida, Damijan Stepančič, Suzi Bricelj, Gaja Kos, Kristina Picco, Vojko Zadravec (vodi Tilka Jamnik). Vsak udeleženec
Za prispevek k organizaciji festivala se zahvaljujemo Radiu Hit, Ljubljanskim mlekarnam, Tiskarni Formatisk in Plastenki d.i
Naj ne mine dan brez knjige
Skupajpreberimo po dva para knjig, ki sta izšli zanjo in zanj pri založbi Modrijan.
Olga Tokarczuk: Beguni
Založba o knjigi: Beguni so bili sekta ruskih starovercev, ki so verjeli, da se lahko pred zlom in hudičem, ki preži iz sleherne navezanosti, obvarujejo samo z nenehnim begom. Begunska - spremenljiva, nestalna, v nenehnem gibanju in seljenju - je pravzaprav vsa moderna civilizacija. Smo potemtakem beguni mi vsi? Stalni popotniki in nezakoreninjena bitja, moderni nomadi, ki poseljuje-jo letališča sveta? Druga osrednja tema romana je človeško telo, njegova anatomija in bolečina, ranljivost in smrtnost, ponazarja pa jo stari kabalistični mit o Adamu Kadmonu, prvobitnem vesoljnem človeku. Potovanje v svet in v notranjost telesa se stekata v obiskovanju muzejev anatomije in zbirk ponesrečenih stvaritev narave. Knjiga je napisana v kratkih zaključenih utrinkih, ki silijo v bralčeve misli na njegovem vsakodnevnem odhajanju in iskanju. Pisateljica iskrivo, hudomušno, ironično in zbadljivo govori o nas
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 26. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.
samih. O našem potovanju, begu in iskanju, o hlastanju za nečem, ki ponavadi ne obstaja. Tudi nam, bralcem in popotnikom, se lahko zgodi, kot se dogaja japonskim turistom v Parizu, kjer doživijo šok, saj mesto ni tako, kot ga opisujejo turistični vodniki. Opisati pomeni uničiti, zdrgniti barvo in zmaličiti robove, pravi priznana poljska pisateljica. Prav zdaj v času počitnic je knjiga prava sopotnica. Preskakuje naše misli, se pogovarja z nami, nam razkriva že odkrito in odstira misli, ki bi ostale morda za vedno izgubljene. Zelo priporočam.
Pawel Huelle: Zadnja večerja
Založba o knjigi: Nekega dne v bližnji prihodnosti se skozi Gdansk, v katerem je zrasla islamska univerza in divjajo bombni napadi, mladostni prijatelji in znanci slikarja Mateusza peljejo v gledališče, kjer se bodo fotografirali kot modeli za apostole na njegovi sliki zadnje večerje. Skozi usode in razmišljanja junakov in pripovedovalca spoznamo številne pereče teme sodobne poljske družbe in kulture - od strahu pred islamom in terorizmom do površnega poljskega katolištva, dobičkarstva in antisemitizma v cerkvenih vrstah, od eklektične duhovnosti v znamenju new agea do prikaza post-komunističnega zaslužkarstva, od zavzemanja za semantično polno, na tradicijo navezujočo umetnost do odklanjanja pop okusa časa. Pisatelj je skozi izmišljeni svet spregovoril o našem resničnem
svetu, fikcija je prepletena z resničnostjo do te mere, da nas prevzame in razburi. To je resnični svet današnje Poljske, ki jo pisatelj vidi ironično, humorno in satirično. Stopimo z njim v en sam dan, ki je razpet od svetopisemskega časa do danes.
Radka Denemarková: Denar od Hitlerja
Založba pravi: V romanu Denar od Hitlerja vzporedno odkrivamo dve zgodbi iste junakinje. Ena se dogaja leta 1945, druga pa 2005. Sestnajstletna Gita se po vojni iz koncentracijskega taborišča vrne v rodno vas. V hiši svojih staršev naleti na tuje ljudi, v vasi pa vlada obsedno stanje - ljudje so vzeli oblast v svoje roke in Giti komaj uspe odnesti celo kožo. Čez šestdeset let, v času po sprejetju zakona o denacionalizaciji, se protagonistka v rojstni kraj vrne kot častitljiva doktorica Lauschman-nova v spremstvu odvetnika. Čeprav češka pisateljica Denemarková zelo plastično opisuje prve mesece po koncu druge svetovne vojne in brezpravje, ki je doletelo t. i. sudetske Nemce, zgodovinski dogodki ostajajo prejkone kulisa, v okviru katere obravnava univerzalnejša, občečloveška vprašanja. Med drugim sega na področje etike in vprašanja krivde, kot ga je razdelal Karl Jaspers. Knjiga se nas dotakne in potegne bralca v svet besed že s prologom, ko majhen deček z zašiljeno lopatko udari ob belo skledo. Sledimo otroškemu čiščenju sklede,
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale
Bř-ainice píř 5iahnikoPi
Mladinski literarni festival 2011
31. maj-6. junij 2011
Ponedeljek, 6. junij
prejme darilo - slikanico.
19.00 Knjižnica Domžale -
otvoritev razstave ilustracij in zaključek festivala
Ilustracije razstavljajo: Suzi Bri-celj, Zvonko Čoh, Ana Košir, Damijan Stepančič in Ana Zavadlav.
Več informacij: info@zalozbamis. com Miš založba, Janez Miš s.p., Gorjuša 33, 1233 Dob, tel.: (01) 7214-540
KNJIGE ZA ODRASLE:
Dr. Norman W. Walker: TUDI VI SE LAHKO POMLADITE, Aura, 2009
Dr. Norman Walker (1886-1985) je bil med najpomembnejšimi zdravilci in raziskovalci prehrane v ZDA. Vse, kar je trdil, je dokazal. Bil je zgled mnogim zdravnikom, raziskovalcem strokovnjakom in uporabnikom s področja zdravega načina življenja in zdrave prehrane, saj je sam tudi živel tako, kot je učil. Bilje med prvimi, ki je opozoril na koristi zelenjavnih in sadnih sokov ter na redno čiščenje celotnega organizma.
Renata Salecl: IZBIRA, Cankaneva založba, 2011
Renata Salecl je nedvomno ženska, ki s svojim delom pušča močne sledi. Njeno prejšnjo knjigo so prevedli v deset tujih jezikov, zadnjo pa v štiri, kar nedvomno priča o njeni veličini. Leta 2010 je postala znanstvenica leta. Knjiga me je tako
navdušila, da sem celo začela verjeti, da so še ljudje, ki vendarle vidijo dlje in drugače, kot nas skuša prepričati potrošniška družba. Verjeli smo, da nam bo možnost izbire prinesla uspeh in duševni mir. Kako smo se zmotili! Požrešen in nepotrpežljiv kapitalizem nas spodbuja, da se začenjamo vesti kot korporacije, da si izdelamo življenjski načrt ciljev, da postanemo to kar smo, da se v petih korakih prelevimo v vitko karieristko, v treh pa v super mamo.
Aleš Debeljak: BALKANSKA BRV, študentska založba, 2010
Avtor je svojo zadnjo esejistično zbirko napisal izhajajoč iz intimnega odnosa z rajnko Jugoslavijo, njeno kulturo in predvsem njeno literaturo. Balkanska brv je zelo intimen tekst, ki ima, čeprav govori o drugih, vse poteze avtobiografije. Izbira avtorjev, s katerimi se ukvarja v svojih esejih, je naravnana k izostavljanju občutkov brezdomstva, tujstva, brezdomo-vinskosti. Albahari, Bazdulj, Kiš, Crnjanski, Simic, Hemon in Štiks so izbrani, ker s svojim delom podčrtuj^jo Debeljakovo tezo, da je pravi Jugoslovan brezdomec in zato svetovljan. Debeljakova jugonostalgija pogreša predvsem občutek pripadanja skupnosti, ki je več kot zgolj nacionalna.
Franjo Brglez: KEKČEVA POTEPANJA, Mladinska knjiga, 2011
V zadnjih nekaj letih, so knjižne police preplavili taki in drugačni vodniki ter priročniki o potepanjih, izletih in vzponih v naši prelepi podalpski deželici. Vendar vseeno Kekčeva potepanja ponudijo po abecedi urejeno zbirko stotih novih izletov po slovenskih hribih in dolinah. Je nekakšno nadgrajeno nadaljevanje avtorjeve prve knjige Kekčevi izleti. Kekče-va potepanja nam razkrijejo veliko manj znanih ali pa sploh neznanih vrhov, planot in razglednih točk. Velika prednost je tudi, da je vsak izlet označen s celostranskim zemljevidom, ki vključuje izhodišče in cilje ter vse potrebne informacije v zvezi s turo ali izletom.

-J
Polde Bibič: SPOMINJARIJE, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011
Vknjigi spominov enega najuglednejših slovenskih igralcev gre za nostalgično brskanje po preteklosti, otroštvu, spominu, predvsem na mamo in prezgodaj izgubljenega očeta ^ Toda prav zaradi bolj psihološkega človeškega pristopa in čudenja nad "dognanji in spoznanji skozi otroštvo in mla-deništvo knjiga postane boleče osebna inje neke vrste "saga" vsestransko preizkušene proletarske družine v predvojnem in povojnem Mariboru. Zanimiv pa je tudi drugi del knjige o dogodivščinah med mariborskimi gimnazijci po drugi vojni, ideološkem nasilju, tajnem dijaškem časopisu Iskanja.
Anne Michaels: UBEŽNI DELCI, Modrijan, 2010
Med drugo svetovno vojno grški arheolog Athos Roussos na Poljskem reši sedemletnegaJuda Jacoba Beera in ga odpelje s seboj na otok Zakintos. Resnično zgodbo je romanizirala
čofotanju vode, kot v filmu počasnemu obračanju in grozljivi podobi dveh praznih odprtin. Očesnih votlin. Nastane zgodba, ki se dogaja lahko vedno tu in tam, kjer se oblast preveč razbohoti.
Antonin Bajaja: Po volčje
Založba pravi: V romanu Po volčje živalski svet s svojo totalno poezijo in homogenostjo volčjega presega predvidljivo človeškost. Tudi tukaj gre za spoj in soobstoj starega in novega, za iskanje harmonije v podeželskem okolju in njegovem koloritu, za duhovno zorenje, za predajanje modrosti iz roda v rod, za konglomerat totalne sedanjosti, ki se razpreda v preteklost in prihodnost in posrka vase vse vidike in razsežnosti bivanja ter vsa duhovna obzorja. Za brisanje meja med funkcioniranjem človeške in volčje družine. V kolektivno nezavedno presenetljivo vstopajo volkovi s svojim ne-umom, pred-umom, s svojo instinktivnostjo, čutnostjo, intuicijo volkovi kot duhovna bitja na predracionalni ravni. V knjigi si izmenjujeta besede volkovi in ljudje. Volkovi, ki lovijo in ljudje, ki to delajo iz tradicije, zabave. Družini: volčja in človeška si ves čas hodita nasproti, sta povezani z naravo, sta si podobni in njun trk je neizogiben. Avtorjevo pripovedovanje, ki ujame z besedami ritem sporočil, je mojstrsko in nas vleče h knjigi.
Tatjana Kokalj
kanadska pisateljica Anne Michaels. Roman govori o medsebojni rešitvi in povezanosti petdesetletnega akademika in mladega fantka, ki je videl pokol svoje družine in se nato dneve in noči skrival v gozdu, preden ga je arheolog našel in
odpeljal s seboj. Še dolga leta vojne ga je skrival v Grčiji in ga e, geolo
učil arheologije, geologije, zgodovine, umetnosti, literature ter tujih jezikov. Po vojni sta se skupaj preselila v Kanado, kjer je Athos poučeval na univerzi, Jacob pa nadaljeval šolanje. Njuno skupno življenje je polno znanstvenega raziskovanja in medsebojne ljubezni. šele po Athosovi smrti je Jacob odkril, da Athos nikoli ni opustil iskanja njegove sestre Belle, katere Jacob ni videl
umreti v družinskem pokolu.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Isabel Abedi: ŠEPET, Mladinska knjiga, 2011
Glavna oseba je najstnica Noa, ki se z mamo, znano igralko in njenim prijateljem odpravi na podeželje, kjer naj bi preživeli mirno poletje. Noa takoj ob prihodu v hišo dobi občutek, da jo nekdo opazuje, hiša ji zbuja nekaj srhljivega, skrivnostnega. Nekega večera s prijateljem Davidom, ki jim pomaga pri prenovi hiše, za zabavo začneta klicati duhove in oglasi se jima duh dekleta, ki trdi, da je bila umorjena pred tridesetimi leti v tej hiši.
Antonie Schneider: MISLILI BOMO NATE, BABICA, Kres, 2011
Lepa, tenkočutno napisana zgodbica se dotakne žalostne teme - smrti. Deklica Lena in njen bratec Valentin sta zelo žalostna, ko umre babičina ptičica Živa. Na vrtu pod staro smreko ji naredijo majhen grobek. Otroka začneta razmišljati o smislu in minljivosti življenja. Babica postaja iz dneva v dan bolj utrujena in ne more več hoditi. Družina skrbi zanjo, otroka pa sedita ob njeni postelji ves svoj prosti čas. Nekega jutra babica umre. Njena smrt globoko pretrese vso družino, ker pa imajo Dabico vsi zelo radi, živi naprej v njihovih srcih. Ostajajo lepi spomini ^ Starši se lahko ob tej zgodbici z otrokom pogovarjajo o družini, o ljubezni, o smrti ^
Neh Kodrič Fihpić: ALI TE LAHKO OBJAMEM MOČNO?, Mladinska knjiga, 2011
Slikanica Ali te lahko objamem močno? je naslovniško odprta slikanica, namenjena je otrokom, pa tudi odraslim bralcem. Govori o ljubezni in o drugačnosti. V neko običajno mesto, med običajne ljudi, ki se jim dogajajo čisto vsakdanje stva-
ri, nekega dne pride nenavaden človek, ki nosi plašč pisanih barvin strgan klobuk na glavi. Ljudje mu začnejo nagajati in se norčevati iz njega. Ko mu fant podstavi nogo, da pade, vsi opazujejo, kako ga bo kaznoval, a ta ga le glasno vpraša: »Ali te lahko objamem močno?« Zgodi se čudež, fant se mu omehča v objemu.
Matevž Likar: OTROCI IN VRT, Tehniška založba Slovenije, 2009
Knjiga je polna ustvarjalnih idej, ki lahko otroku pomagajo pri spoznavanju narave okrog sebe. Notri so ideje, kako vzgojiti bučo velikanko, polepšati lončke, spoznavati živali na vrtu ^ Predstavljeni so številni drugi projekti, ki bodo popestrili vsakdan in ustvarili nepozabne trenutke otrokove mladosti.
com.
3. JUNIJ 20II
kultura
17
ZACEL SE JE 11. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2011
Očarljiv začetek z Eroiko in Rožmarinkami, dno-zabavno nadaljevanje ...
naro
Če sodimo po začetku letošnje-
§a kulturnega poletnega festivala tudenec 2011, že lf.po vrsti, smo lahko samo veseli. Tako kvalitetnega in očarljivega ter množično obiskanega začetka, kot je bil koncert Eroike v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, kjer sta se 8. maja 2011 prepletla arhitekturna in glasbena lepota, že dolgo ni bilo. Pa nočem delati krivice vsem ostalim ustvarjalcem, ki so sodelovali pri dosedanjih desetih odprtjih estivala. Ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in citrarja Tomaža Plahutnika smo prisluhnili tercetu Eroika, s prijaznimi besedami nas je nagovorila voditeljica večera Tadeja Capuder Flegar, 11. festival pa je odprl evropski poslanec Lojze Peterle.
Eroika
Eroika, v kateri prepevajo trije iz-emni vokalisti: baritonist Matjaž Robavs, tenorist Aljaž Farasin ter tenorist Metod Žunec, so se tudi tokrat pokazali kot premišljena kombinacija talenta, lepote, uglajenosti, glasovnih zmožnosti in obdelave večnih uspešnic v pop opera žanru, ki je navdušila slehernega obiskovalca in obiskovalko, ki so do vrha in čez napolnili krtinsko cerkev ter bili ob tem tudi presenečeni nad voditeljskimi sposobnostmi Matjaža Robavsa, ki nas je ob posameznih pesmih seznanil z njihovimi ozadji in v prijetne nagovore vpletel vrsto prijetnih spominov. Če je bil prvi del, v katerem sta jih spremljala orglar in citrar namenjen bolj cerkveni in ljudski glasbi, so nas v drugem delu spomnili na vrsto svojih nikoli pozabljenih uspešnic. Fantje so navdušili, pravzaprav že s prvim nagovorom, ko so dejali, da jim je v veselje in čast, da lahko s svojim nastopom odprejo 11. kulturni poletni festival in nas ob tem spomnili na zelo uspe-
šen nastop v Poletnem gledališču Studenec. Bom šel na planine, na vsoče gore ... je bila njihova prva skladba, pri poslušanju katere se nam je »jježila« koža, ko smo v popolni tišini kar vpijali njihove glasove in jim ploskali. Ob vsaki zapeti pesmi posebej, pa n^j je šlo za Ave Marijo, za Ko so fantje proti vasi šli, ali Odpiraj dekle kamrico. Čudovito prilegajoča sta bila zven citer v ^udskih ter zven orgel ob cerkvenih pesmih, očarljiv jje bil drugi del, v katerem so fantjje prepevali svojje uspešnice, ki bi jih, kot je dejala ena od poslušalk, skupaj z njimi prepevala do utra ..., tudi zbor sužnjjev iz opere Nabuko, pa najbolj znanih Namesto koga roža cveti, Dan ljubezni, Ko mene več ne bo. Nad očarljji-vim petjjem Eroike jje bil navdušen tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je izrazil veliko hvaležnost za dosedanjih deset kulturnih festivalov, ki niso zaznamovali le tega območja, temveč je šel glas o prizadevnih članih Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in prijetnem poletnem gledališču na Studencu širom naše in tudi drugih držav. Izrekel jje iskrene čestitke za organizacijo in izvedbo festivalov, od Katerih je vsak boga-tqši in pestrejši ter posebej pohvalil predsednika Lojzeta Stražarja in vso njegovo ustvarjalno ekipo. Ob tem je spomnil na slovenski polnopravni vstop med večglasno Evropo, v kateri slovenska ljudska pesem odmeva, je vrednota, ki jo slišimo vsi. Ob tem jje zaželel, da bi nas in Evropo slovenska pesem bogatila in žlahtnila ter da bi cvetelo tisoč cvetov za vse dobro vseh ... Z njegovim nagovorom je bil 11. kulturni poletni festival Studenec 2011 odprt. Svoj blagoslov in željo, da bi dobro voljo širili na vse, ki bodo festival obiskali, pa je festivalu dal tudi dobski župnik Jure Ferlež.
Rožmarinke
Rožmarinke - članice godalnega kvarteta in akademske glasbenice, ki že od leta 1994 prestopajo bregove med klasično glasbo in popularnimi zvrstmi, so se nam skupajs pevkama Ljobo Jenče, ki ohranja kulturno tradicijo, in Maketo Cerar, mlado, a že odlično sopranistko, v krtinski cerkvi sv. Lenarta predstavile 21. maja 2011. Glasbenice Mojca Arnold, Monika Debelič, Gea Panter in Petra Gačnik Greblo so se predstavile z ljudskimi in sodobnimi skladbami, dve jje ob njjihovi spremljjavi odlično zapela domača sopranistka Marjeta Cerar, medtem ko se je znana ljudska pevka Ljuba Jenče predstavila z »domačimi« ljudskimi pesmimi, ki jih je bilo včasih toliko, da so z njimi posneli radijjsko oddajo, najboljj značilno pa jih je zapela Katarina Sušnik Bolčarjeva iz Krtine. Voditeljjica večera Tadejja Capuder Flegar nam jje ob pričetku kon-
certa zaželela, da bi bil to večer simbolike, večer, ki bo zadišal po rožmarinu in bo skupaj z mehkima vokaloma prinesel lep večer. In res je bilo tako. Medtem ko smo morali pri Ljobi prav prisluhniti, sajj jje bila pomembna predvsem vsebina, so nas zvoki Rožmarink kar popeljali po krtinski cerkvi, iz glasbenega obdobja v drugo obdobje, od ljudske do moderne glasbe, mešale so se različne zvrsti, vseskozi pa je igranje mladih deklet izpričevalo ljubezen do glasbe in ljubezen do svojega poklica. Bil je to zelo zanimiv glasbeni večer v godalnem smislu, pa najj jje šlo za igranje skoraj pravih slovenskih pesmi (Potrkan ples, Dajte, dajte) ali pa druge pesmi in že skorajj prave plesne ritme, ob katerih so marsikoga zasrbele pete. To je bil čudovit nastop mladih umetnic, za katerega je dobski župnik Jure Ferlež menil, da podobno glasbo pričakuje ob vstopu v nebesa, v
prihodnje pa pričakuje še več nastopov domačih umetnikov, kar bi bilo res lepo, res lepo ... In res je bilo lepo, oba prva glasbena večera letošnjjega 11. Kulturnega poletnega festivala Studenec
2011. Zdaj so na vrsti ljubitelji narodno-zabavne glasbe in komedije, potem pa pride že Dama iz Maxima ... Kako lepo kulturno poletje nas čaka ...
Vera Vojska
razstava ilustracij v menačenkovi domačiji v Domžalah
v
Žarko Vrezec: Ilustracija kot vizualizacija naravoslovja
Žarko Vrezec že štiri desetletja aktivno zaznamuje sodobno slovensko likovno sceno. Njegov celoten opus dokazuje sproščeno in samostojno kreativno umetniško pot, ki temelji na skrajno osebnem raziskovanju izbranega medija. Ob slikarstvu se z enako doslednostjjo posveča tudi naravoslovnim oz. poljudnoznanstvenim ilustracijam, ki so nastale kot rezultat sodelova-njja med umetnikom in biologom. Razstavo njjegovih ilustracijj so leta 2008 premierno pripravili v Gale-
Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji v Domžalah, ki se mesečno posveča različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino, se z junijem zaključuje. Nova sezona 2011/12 se prične s septembrom.
JUNIJSKI DOGODKI
bodo posvečeni tradiciji slamnikarstva na Domžalskem in v okolici
Torek, 7. junij 2011, ob 19. uri
Odprtje likovne razstave:
"Peli so jih ob pletenju kit"
v sodelovanju s KUD Fran Maselj PodUmbarski Krašnja bo gostovala razstava likovnih del, ki so nastala na lanskem ekstemporu v Krašnji. Za prijeten večer ob ljudskih pesmih, prikazu pletenja slamnatih kit in pogostitvi domačih dobrot bodlo poskrbeli člani društva. Sponzor: Vinska klet Vidmar Domžale. Razstava bo odprta do 30. junija 2011. Vstopje prost.
riji Šivčeva hiša v Radovljici, ker tudi sicer gojjýjo dolgoletno tradi-cijjo predstavljanjja ilustracijj, s^j so edina muzejska ustanova v Sloveniji, ki se sistematično in strokovno ukvaqa s to zvrstjjo likovne umetnosti. Z Vrezčevo razstavo so gostovali že po več slovenskih galerijah in muzejih, v maju pa so obiskali tudi Menačenkovo do-mačijjo v Domžalah.
V	galerijskem delu muzejske hiše je bil razstavljen izbran del Vrezčevega obsežnega opusa poljudnoznanstvene ilustracije, ki v celoti šteje 129 slik žuželk in ptic.
V	ospredju so bile žuželke, ki so tema slikarjevega zanimanja vsaj že dvajset let, ko jje postal aktivni član Slovenskega entomološke-ga društva Štefana Michelija v Ljjubljani in jje tudi sam najjditelj jamskega hroščka, po njem imenovanega Prospeleobates vrezeci. Avtor sprva svojega ilustratorske-ga dela ni nameraval predstaviti širši jjavnosti, vendar jje že pri prvi razstavi leta 2004 in nato še 2008 prejel Priznanje Hinka Smrekarja za dosežke na področjju poljudnoznanstvene ilustracije na Biena-lu slovenske ilustracije. Tovrstna prireditev je namenjena predvsem promocijji ilustracijje in tudi vrednotenju ter razvoju ilustracije kot samostojne likovne discipline. V zadnjih letih so namenoma uvedli kategorijo poljudnoznanstvenih ilustracijj, sajj se na bienale prijjavlja vse več ilustratorjev na zelo viso-
S
o
ki umetniški ravni, med katerimi vsekakor briljira Žarko Vrezec. Žarko Vrezec se je pri poljudnoznanstveni ilustraciji specializiral za hrošče in metulje, ki jih izdeluje z izjemno natančnostjo in virtuoznostjo. Njegove poljudnoznanstvene ilustracije odlično prevzemajo tudi galerijsko vlogo, ker lahko govorijo same zase in ne potrebujejo dodatnih zgodb, kot jjih potrebujje npr. knjjižna ilustra-cijja. Poljudnoznanstvena ilustracija, ki se nahaja predvsem v slovarjih, učbenikih in slikanicah, mora biti kar se da nazorna in običajno zvesto sledi vsebini, ki prenaša realna, izkustvena preverljiva spoznanja. Njeno sporočilo teži k čim večjji znanstveni dokumentarnosti in posega na najrazličnejša območja človekovega dela, eksistence in kulturne zavesti. Vrezčeve ilu-stracijje pomenijjo vir za biološko klasifikacijjo in so izdelane skladno z vsemi uveljavljenimi pravili
in napotki stroke. Kot umetnik sam pravi, za uspešno ukvarjanje z naravoslovno ilustracijo nikakor ne zadostuje risarska spretnost, boljpomembno jje vedenjje oz. poznavanje problematike znotraj posameznih živalskih skupin in sorodnih vrst, sajj le tako lahko ilustracija služi svojemu namenu in determinacijski uporabnosti. Kljub strokovni plati Vrezčeve ilustracijje se v njjejj izpostavlja nenehno raziskovanje razmerij med naravoslovjem in likovno umetnostjo. Na njih s poudarjanjem bistvenih oblik in barv prikazujje osnovne vizualne značilnosti žuželk ter odslikava naravo v njeni čistosti brez videza navzočnosti ali delovanja človeka. Njegovo ilustracijo bi lahko preimenovali kar
v umetniško poljudnoznanstveno aj k
hibnosti v sebi nosijo kreativno in
ilustracij
ljub tehnični brez-
umetniško identiteto.
Katarina Rus Krušelj
MENACENKOVA DOMAČIJA V DOMŽALAH
Večer basni z igralcem Markom Okornom
Večer ljudskih pripovedk, basni in pesmi:
Ljudsko izročilo Domžal in okolice
Nai

Sreda, 15. junij 2011, ob 18.30 uri
' Iskih pi .....
_ I izro«
»Ja družabnem večeru se bomo za kratek čas vrnili v preteklost. Iz bogate ljudske in literarne dediščine na Domžalskem in okolici bomo prisluhnili črticam Josipa Podmilšaka - Andrejčkovega Jožeta iz krašnje, spoznavali stare legende in domače pesmi o slamnikar-stvu. Program traja 60 min. Vstopje prost.
Sobota, 18. junij 2011, ob 10. uri
Demonstracijska delavnica: Pletemo kite iz slame Udeležence vseh generacij vabimo k ogledu prikaza pletenja kit iz pšenične slame, ki ga bodo izvedle "Preužit-karice" iz KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Ob petju pesmi in pripovedovanju zgodb bomo spoznavali različne načine pletenja kit in se tudi sami preizkusili v pletenju. Program traja 90 min. Vstop je prost.
Jskd
------^	F...
MENAČENKOVA DOMAČIJA, ^^^ KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale IjjjJ Ljubljanska 61, Domžale,
menacenk^d-domzale.si	tel. 722 50 50, mfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si
Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.
V Menačenkovi domačijji smo v maju nadaljevali s ciklom ljudskih pripovedk, basni in pesmi. V sredo, 18. majja 2011, smo prisluhnili slovenskim basnim, v katerih so nastopajo različne živali od volka, lisice,^ medveda do čebel in mravelj. Živali v basnih same po sebi ne znajjo ne misliti ne govoriti, kadar pa nastopajo v basni, jih označujejo človeške lastnosti. Še več: v basni nastopajjoče živali ravnajjo marsikdajj razumnejjše kot človek in so mu zato tudi za zgled. V goste smo povabili priznanega dramskega igralca Marka Okorna, ki se nam jje najjbolj vtisnil v spomin iz mladinske oddaje Radovedni Ta-ček. Tudi o tem smo se pogovarjali in zaupal nam je, da so z Nacetom Simončičem posneli več kot tristo nepozabnih oddaj. Pogovarjali smo se tudi o značilnostih basni ter se sprehodili po zgodovini njihovega pisanja. Začetki basni segajo v srednji vek, ko je človek živel tesno povezan z živalmi in se
je seznanil z njihovim življenjem ter se pri tem marsičesa naučil. Pred tem je največ basni zapisal starogrški basničar Ezop že v 6. st. pr. n. št. in njegove klasične basni so bile najbolj razširjene pri nas
p1
vse do 18. stoletja. Šele po zaslugi Vodnika, Slomška, Volkmeqa, Trdine, Ketteja in drugih so nastale tudi slovenske basni. Večer basni smo zaključili v pri-
jjetnem vzdušjju ob čajju jn dobrotah ter domači pesmi. Še zadnjič red jesenjo se srečamo v sredo, 5. junija 2011, ob 18.30, ko se nam bodo pridružili člani KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Kra-šnje. Za kratek čas se bomo vrnili v preteklost in prisluhnili bogati ljudski in literarni dediščini na Domžalskem in v okolici.
Katarina Rus Krušelj
18
kultura
3. JUNIJ 20II
Z ALOJZOM STRAŽARJEM, PREDSEDNIKOM KULTURNEGA DRUSTVA MIRAN JARC SKOCJAN, O 11. POLETNEM KULTURNEM FESTIVALU STUDENEC 2011
Studenec, iz katerega že več kot šest desetletij izvira glasbena, gledališka in likovna ljubezen
»V Sloveniji je veliko vasi z imenom Studenec, ki so večinoma povezane s studencem ali izvirom. Tudi naša vas je dobila ime po hladni, čisti vodi, ki pridre na plano sredi vasi, ima pa ta vasica še eno posebnost. Na začetku vasi se razprostira veliko poletno gledališče za več kot tisoč obiskovalcev. Ze šest desetletij tu izvira glasbena, gledališka in likovna ljubezen,« je nekaj uvodnih besed, ki jih je Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan napisal na prve strani publikacije, s katero žele studenški gledališč-niki vse ljubitelje 11. poletnega kulturnega festivala Studenec 2011 povabiti, da si pridejo ogledat eno od glasbenih, dramskih ali likovnih predstav. V poletnem času se večina domžalske kulture že več desetletij preseli v prijetno zavetje Poletnega gledališča Studenec pri Domžalah, ki je znano tako v domači občini, kot naši državi, obiskovalci pa na Studenec prihajajo tudi iz drugih držav in uživajo, uživajo ...
Kot so tradicionalne nekatere prireditve, ki jih boste našli v publikaciji, je tradicionalen tudi pogovor z Alojzom Stražarjem o letošnjih prireditvah, v katerih želi tudi bralce in bralke Slamnika opozoriti na letošnje predstave in koncerte ter razstave ter jih povabiti, da si tudi letošnje poletje polepšajo s čimveč obiski Poletnega gledališča Studenec. Za nami sta že dva koncerta v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, zato je bilo moje prvo vprašanje predsedniku Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan povezano z obema očarljivima koncertoma.
Koncert pevske skupine Eroika je povezan z njihovim gostovanjem v Poletnem gledališču Studenec, ko so s svojo glasbo navdušili kar na dveh koncertih. Ze tedaj smo razmišljali, da bi trije odlični in izjemni vokalisti lahko v enem od prihodnjih let postali gostje
otvoritvenega koncerta poletnega kulturnega festivala. In res smo se dogovorili, povabili še odličnega citrarja Tomaža Plahutnika in organista Gregorja Klančiča. Tako je nastal nepozaben večer, ki ga je s svojim nagovorom pred letošnjim festivalom popestril evropski poslanec Lojze Peterle. Vesel sem, da je bila prva prireditev v okviru letošnjega festivala odlično obiskana, še sedaj pa mi v ušesih odmevajo besede, ki jih je eden od pevcev, Matjaž Robavs, izrekel ob gostovanju v krtinski cerkvi: »V veselje in čast nam je odpreti 11. poletni kulturni festival Studenec 2011.« Prepričan sem, da smo na koncertu uživali vsi: pevska skupina Eroika in obiskovalci, kolikor jih v krtinski cerkvi še ni bilo. Letos smo se prvič odločili, da v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pripravimo kar dva koncerta. Tako je po fantovski pevski skupini nastopila ženska glasbena skupina Ro-žmarinke, ki sta ji ravno pravšnje vzdušje pomagali pripraviti ljudska pevka Ljoba Jenče, ki je med drugim predstavila pesem, ki jo
je nekoč esmi iz
udskih ušnik -
pevala pevka lju pesmi iz Krtine Katarina Suš Bolčarjeva, ter mlada sopranistka Marieta Cerar, prav tako iz Krtine. V Krtini pa je svoj dom našla tudi članica Rožmarink, Monika Debelič. Na to, da je postala naša soseda, kaže tudi na novo odprti lokal, ki se imenuje Bar ROZMA-RINKE. Obiskovalce so dekleta z ljudskimi in sodobnimi pesmimi ter instrumentalno glasbo resnično navdušila.
Res je bilo dovolj razlogov za obisk in poslušanje tega koncerta, kot ste zapisali v publikacijo.
Za nami pa je že prvi od naro-dnozabavnih večerov - jubilejni koncert skupine Jodel express z jodlarsko kraljico Brigito ter njenimi gosti.
Veseli me, da je Poletno gledališče Studenec v zadnjih letih velikokrat prizorišče praznovanja različ-
nih glasbenih in pevskih skupin, tudi organizacij in društev. Tako se je skupina Jodel express odločila, da v našem poletnem gledališču 27. maja praznuje prvih pet let uspešnega dela. Zvezda večera je bila seveda Brigita, jodlarska kraljica, na praznovanju pa se je zbrala vrsta prijateljev skupine Jodel express, kot so: Skupina gadi, ansambel Stanka Petriča in Modrijani. Dobrodošel je bil Zoran Zorko, svetovni prvak na diato-nični harmoniki, prijazen večer pa so ob voditeljici Maji Oderlap pomagali oblikovati tudi Brane Klavžar, Mirko Šlibar in dame domače glasbe, ki so nas navdušile že na predlanskem obisku našega poletnega gledališča.
Prav na dan, ko bodo bralci in bralke brali tole številko Slamnika, 3. junija 2011, ob 21. uri, bo v Poletnem gledališču Studenec gostovalo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s predstavo OTOK SUŽNJEV, ki so jo naslovili tudi z »Razlike med ljudmi so preizkus človečnosti.« Zakaj si gledalci to predstavo morajo ogledati? Ker je prijetna, gledljiva, ker bo vse očarala in tudi vznemirila. Po brodolomu se moški par (gospodar s služabnikom) in ženski par (gospodarica s služabnico) znajdejo na otoku, kjer je čisto posebna družbena ureditev. Vloge se zamenjajo in gospodar mora zamenjati vlogo s služabnikom, enako tudi gospodarica. Seveda je tovrstna zamenjava povezana z vrsto smešnih situacij, saj imamo na eni strani vladajoče in njihova prejšnja nečloveška dejanja, na drugi pa nekdanje podrejene, ki se soočajo z odgovornostjo moči, skušajo pa biti tudi kruti, zlonamerni in maščevalni. Resnično je Otok sužnjev predstava, ki jo morate videti!
In potem bodo, že naslednji dan, 4. junija ob 21. uri, v Poletnem
sobotni večer
V vaseh Škocjan, Brezje, Krtina
gledališču na Studencu na vrsti ansambli naših krajev, ob katerih napovedi ste zapisali, da je glasba kot lepotica: ko te osvoji, nazaj poti ni. Nismo sicer evropski center glasbe, kot se radi pohvalijo v sosednji občini, pa vendar imamo vrsto ansamblov, ki nam bodo, skupaj z voditeljem Borisom Kopitarjem in humoristom Tilnom Artačem, polepšali prvi r v juniju. cjan, Brezje, in Zalog so bili nekdaj znani po številnih harmonikarjih in prepričan sem, da bi pred petimi desetletji na tem območju našli toliko harmonikarjev, da bi z lahkoto oblikovali celovečerni koncert. Toliko bolj pa me veseli, ker imamo tudi danes na tem območju toliko glasbenikov in pevcev, da bodo z lahkoto napolnili koncert ANSAMBLOV NAŠIH KRAJEV. Zaigrali in zapeli nam bodo: ansambel Franca Flereta, katerega življenjsko zgodbo je v knjigi Godec pred peklom napisal Ivan Sivec; ansambel Tineta Stareta, ki v različnih zasedbah igra že desetletja; Gamsi, ki so s svojo Kdor ne skače, ni Slovenc in drugimi obnoreli ne le našo državo, temveč tudi pol sveta; pa Mladi gamsi, ki že lovijo svoje predhodnike in izkoriščajo talente, ki so jih podedovali po starših. Nastopila bosta tudi ansambla Dobra vo ja in Namig, povezanost z našimi kraji boste lahko ugotavljali ob njihovem igranju in petju, prijetne trenutke pa vam bo v poletno gledališče prinesla tudi vokalna skupina Dea in Danni Stražar. TV-voditelja in pevca Borisa Kopitarja ni treba posebejpredstavljati, humorist Tilen Artač pa bo poskrbel, da nam ne bo manjkalo dobre volje.
V publikaciji ob letošnjem festivalu sem našla tudi naslednjo trditev: Ali ni res, da je glasba kot lepo in prikupno dekle? Kot te osvoji, nazaj poti ni in drži do konca dni. Bi morda skoraj enako lahko zapisali tudi za priku-jnega Franca Pestotnika Podo-cničarja, ki bo v vašem poletnem gledališču praznoval srebrno poroko s projektom Podoknice Nedeljskega, s katerim je, tudi nekdanji hlapec Danijel v vaši domači predstavi Cvetje v jeseni, prekrižaril celotno Slovenijo in skupaj s sodelujočimi ustvaril na tisoče prijetnih trenutkov? Nikakor pa 10. junija 2011, ob 21. uri, v Poletnem gledališču Studenec Podokničar - Franc Pesto-tnik ne bo sam, tako kot ni bil sam v nobeni Podoknici Nedeljskega. Z njim bodo Veseli svatje, pa ansambli Stanka Petriča, Roka Zlin-
egi
Morda nekaj več o komediji!
Komedijo smo za domačo gled ško predstavo izbrali, ker so doslej
dre, Veseli Begunjčani, Slovenski muzikantje, Modrijani, pevci, folklora, prvi slovenski bariton bataljon in harmonikarji, nekaj bomo pripravili tudi člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Seveda pa ne bodo tu le glasba, petje in ples, marsikaj bo tudi za oči, saj se bodo predstavljali tudi nosilci nekaterih domačih obrti. Sploh pa bo prireditev zasnovana kot podoknica in bo prepletena s starimi običaji, vasovanjem, pre-vevanjem pod oknom ter igranjem najboljznanih slovenskih ansamblov. Obiskovalce vabim, da pridejo in obudijo spomine na svojo mladost in morda že rahlo pozabljene čase.
Le teden kasneje bodo v poletnem gledališču svoj 45. rojstni dan praznovali glasbeniki Alpskega kvinteta. Spominjam se, da je bilo praznovanje njihove 40-letnice velika zabava, ki jo bodo fantje in dekle 17. junija 2011, ob 21. uri, najbrž z obilico novih pesmi ponovili ter še enkrat več prehodili svojo glasbeno pot.
Tudi sam se rad spomnim srečanja z njimi ob njihovem 40. rojstnem dnevu. Fantje in dekle so res uspešni glasbeniki, izredno priljubljeni poslušalcih, pa tudi svojih ko-1 doma in v tujini. Odlikuje jih gorenjski temperament in resen pristop do te zvrsti glasbe, pa tudi znanje, ki jim je omogočilo visoko kvalitetno raven. Ljudje jim radi prisluhnejo in jih občudujejo na njihovih nastopih, kjer ansambel nastopa v gorenjskih narodnih nošah in tudi na tak način poudarja in spominja, od kod prihaja. Zato vabim vse ljubitelje njihove glasbe, da se nam pridružijo, da Alpskemu kvintetu ob njegovem 45. rojstnem dnevu skupaj zapojemo: »Vse najboljše za te, Alpski kvintet ... «
In sva že sredi julija, sredi dopustov, ko je na vrsti domača gledališka predstava. Letos ste izbrali komedijo Dama iz Maxima Ge-orgesa Feydeauja, pisca komedij, igralca in režiserja, ki je napisal simpatično komedijo, v kateri se bo na gledaliških deskah prvič poizkusila tudi ena odličnih pevk iz mlajše generacije - Eva Cerne, zmagovalka slovenske popevke.
je bila Feydeaujeva temeljna maksima: Smeh trosi med Kudi zlato
dje srečni,
pNaa
vse komedije v našem poletnem gledališču razveselile zelo veliko ljudi. Ti namreč v gledališče prihajajo predvsem, ali pa tudi zato, da bi se smejali, da bi bili veseli in se razvedrili. Kot je zapisal lektor letošnje predstavi Ludvik Kaluža,
ed lju
zrno sreče, zato so ljudje ko gledajo njegove komedije in prepričan sem, da bodo radi hodili gledat tudi komedijo Damo iz Maxima. V njej bo veliko pesmi in plesa, veliko dinamike, pa tudi množica lahkotnih zapletov in preobratov, ob kateri se bodo gledalci in gledalke zanesljivo zabavali. Naj omenim, da gre za komedijo v treh dejanjih. Adaptacijo prevoda igre ter besedilo songov je delo Romana Končarja.
Morda nekaj imen, ki so pomembne za postavitev Dame iz Maksima. Nekatere že poznamo: režiser Alojz Stražar, čudovito sceno bo naredil, tako vsi upamo, Jože Napotnik, s kostumi se bo trudila in kot vedno izkazala Nada Slatnar, za scensko glasba po motivih can cana Jaccquesa Offenbacha Slavko Avsenik ml., Saša Eminič in Sabina Selan bosta poskrbeli za koreografijo. Kaj igralci in igralke?
astopili bodo stari znanci stu-denškega gledališča. Poleg že omenjene glavne igralke Eve Černe bodo z nami Jure Sešek, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Jože Vunšek, Rajko Majdič, Matevž Mali, Zoran Potočan, Robert Vrčon, Brigita Hrovat ter vrsta drugih igralcev.
Letos bo zaključek festivala malce drugačen kot prejšnja leta.
Vesel sem, da lahko napovem, da 15. oktobra 2011, ob 20. uri, načrtujemo posebno prireditev, na kateri bomo predstavili knjigo 60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU, ki jo je napisal dr. Velimir Vulikič, hkrati pa bomo odprli tudi razstavo o zgodovini območja, na katerem živimo in delamo. To bo zanimiv kulturni večer, v katerem bomo iskali svoje korenine, predvsem pa spoznavali svojo zgodovino.
Morda še kaj za konec?
Še enkrat iskreno povabilo bralcem in bralkam Slamnika, da čim večkrat pridejo v Poletno gledališče na Studencu ter se razvedrijo. Hkrati pa hvala vsem sponzorjem in donatonem, predvsem Občini Domžale. Vsem pa še enkrat veliko prijetnih poletnih dni in verjemite, da bo letošnje poletje v družbi z nastopajočimi v Poletnem gledališču na Studencu, z Damo iz Maksima ter naših Kulturnim društvom Miran Jarc Ško-cjan prijetnejše. Zato, dobrodošli v Poletnem gledališču na Studencu, veseli vas bomo!
Pogovarjala se je Vera Vojska.
Spoštovane dame, cenjeni gospodje! Vljudno in srčno vabljeni na
8. kulturni večer Pod Antonucovo lipo,
ki bo v četrtek, 23. junija 2011, ob 20.30, na slovitem »travniku češeniških kulturnikov« - poleg hiše Gaberskovih, Češenik 7.
Solze raz obraz, vrisk iz grl ter vsesplošno dobro voljo in občutke klenega slovenskega ponosa bodo skušali pričarati fantje, ki slišijo na ime Ansambel SKALA, pa možakarji, ki prepevajo lepše od s avčkov, združeni pa so v oktetu sotočje.
celotno dogajanje bo s svojimi domislicami začinil Roman Končar. Tudi kakšen gost presenečenja se bo našel. poskrbljeno bo tudi za slastno gostinsko ponudbo.
pridite, zagotovo ne boste nikoli obžalovali. Yerjemite!
KD GRAJSKI OKTET v sodelovanju z JSKD Domžale organizira
10. srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine,
ki bo v petek, 3. junija 2011, ob 20. uri, v atriju gradu Tuštanj (Moravče).
Sodelovali bodo številni priznani okteti (Oktet Gallus, Oktet Valvasor, Oktet Jurij Dalmatin ...). Gost večera bo SLOVENSKI OKTET.
Vstop je prost. Y primeru slabega vremena bo prireditev v kulturnem domu v Moravčah. Vljudno vabljeni!
3. JUNIJ 20II
kultura
19
KUD JOZETA KARLOVSKA
Zelo aktivni v prvi polovici leta
V Kulturnem društvu Jožeta Kar-lovška smo v prvi polovici letošnjega leta organizirali številne dogodke, obiskovalcem sta najbolj segla v srce še posebej dva, namenjena in poklonjena ženskam in materam; koncert »Poti do srca« z Giannijem Rijavcem, ko je na odru velike Hale komunalnega centra zapelo kar 270 otrok iz Domžal ter okoliških občin, ter glasbeno-plesni spektakel z Miranom in Anastazijo Juvan ter gostjo Alenko Godec. Oba marčevska koncerta še dolgo ne bosta pozabljena. Skoraj neponovljiv je bil zborček 270 otrok iz sedmih osnovnih šol, ki so na odru v Hali komunalnega centra, z rožico v roki, zapeli pesmico Mamica je kakor zarja ter po končani pesmici stekli k svojim mamicam ter jim padli v objem. Kot organizatorji smo vsem otrokom, ki so nastopali v zboru, poklonili brezplačni vstopnici za starše. Na koncertu je obiskovalce nagovorila tudi stoletnica iz Domžal -Frančiška Kitin, nastopili pa so še Miša Molk, Anastazija in Miran Juvan, Godalna zasedba Glasbene šole Domžale Anastasia strings, Nataša Madjar ter mala zvezda Lina Kuduzović, ki je povzročila pravi val navdušenja. Gostili smo tudi mlado italijansko zvezdnico Zuleiko Morsut, ki je zapela z Gi-annijem Rijavcem prvi slovensko-italijanski duet.
Ob materinskem dnevu smo v Kulturnem domu Groblje pripravili glasbeno-plesni spektakel z gostjo Alenko Godec. Nastopili so: Anastazija in Miran Ju-van, Godalni orkester Glasbene šole Domžale Anastasia strings, Domžalski Komorni zbor z dirigentom Fernandom Mejiasom, solist na saksofonu je bil Andrej Omejc, plesalca Eva Osolnik in Peter Pipp, večer pa je povezoval Marjan Bunič.
V mesecu aprilu smo organizirali koncert dalmatinske klape Subre-num ter Roka Kosmača, v maju je v Kulturnem domu Groblje nastopil Adi Smolar, v juniju pa bomo organizirali dva dogodka, in sicer veliki ROCK festival Groblje 2011 z mladimi, neuveljavljenimi
glasbenimi skupinami iz naših krajev, festival bo na prostem, ter koncert Vlada Kreslina. V jesensko-zimskem delu leta 2011 se bomo posvetili komedijam, gostili bomo tri izvrstne komedije: septembra predstavo Jamski človek, oktobra Kolumbovo jajce, novembra pa komedijo Nevarno razmerje. Že sedaj pa pripravljamo zimsko glasbeno-plesno pravljico, ki bo 11. decembra v Kulturnem domu Groblje. Nastopili bodo: Anastazija Juvan, Miran Juvan, Godalna zasedba Glasbene šole Domžale, Otroški zbor RTV-Slovenija pod vodstvom Tomaža Pirnata, Domžalski komorni zbor, Alenka Godec, plesalci ter povezovalec večera Marjan Bunič. Lepo vabljeni.
Če bi želeli sodelovati v našem društvu in s svojim delom prispevati k dogajanju v naši občini, nam pošljite elektronsko sporočilo na naslov: katarina@rta.si ali nas pokličite na tel.: 01/7220 720. Zelo se razveselimo vseh novih članov.
Katarina Karlovšek Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška
V Groblje prihaja jeseni monokomedija Jamski človek, v produkciji Gustav filma in Theatra Mogul, režiji Nataše Barbare Gračner in izvedbi Uroša Fursta. Foto: Gustav film
Adi Smolar v Grobljah
Na povabilo Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška, je v soboto, 7. maja, v Kulturnem domu Groblje nastopil priljubljeni kantavtor Adi Smolar, ki ravno v teh dneh praznuje svojo 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Kot se za Adija spodobi, je bil koncert zelo prijeten in domač, skozi svoja izvrstna besedila in z vmesnimi šalami pa je nasmejal in navdušil obiskovalce. Več kot dobri dve uri je preigraval vsem dobro poznane skladbe iz njegove bogate glasbene zakladnice in ob koncu koncerta dejal: »Sem moral nehati, kljub temu, da so obiskovalci želeli, da še kar igram. Sem vesel da je tu v Grobljah tako hvaležna publika.« Obiskoval-
ci so njegov koncert označili kot »posebno doživetje«, ki še dolgo časa ostane v spominu. Pred koncertom je imel Adi tudi daljši intervju za televizijsko oddajo o glasbeni estradi, in sicer kar na klopci v drevoredu. Čisto v stilu
Foto: Adi Smolar je navdušil, tako publiko, kot televizijsko ekipo.
4. JUNIJ 2011 - ROCK POZDRAV POLETJU V DOMZALAH
Rock festival Groblje 2011, festival na prostem
ROCK FESTIVAL GROBLJE 2011 bo potekal v soboto, 4. junija, red Kulturnim domom Groblje Rodica pri Domžalah), od 17. do 1. ure zjutraj, kot pozdrav poletju in brezskrbnim počitnicam. Festival bo na odru gostil kar pet mladih, neuveljavljenih glasbenih zasedb iz okolice. Nastopali bodo: Pantakan iz Kamnika, Nenia iz Nove Gorice, Adam iz Trzina, Syfy iz Radomeljter Sadni & Prizmi iz Domžal. V Občini Domžale živi veliko mladih, ki večkrat izpostavijo, da je v občini malo prireditev, namenjeni mladini, zato z veseljem na-javljamo velik dogodek, namenjen mladini in mladim po srcu. Ideja festivala je, da ponudijo kva-
litetno glasbeno prireditev na prostem, k'er bodo svojo priložnost za nastop dobile neuveljavljene skupine iz okolice Domžal. Idejni vodja festivala, Sabina Strajnar, je povedala, da je njihova velika žeja, da festival postane tradicionalen in da vsako leto tudi nekoliko pridobi, tako na veljavi, kot tudi na velikosti prireditve. »Vsi se radi družimo na prostem, ob dobri glasbi. Vseh pet glasbenih skupin je v svojem lokalnem prostoru dobro poznanih, saj izvajajo kvalitetno, avtorsko glasbo, niso pa prepoznavni širši javnosti, zato jim s tem festivalom tudi skušamo nekoliko pomagati pri njihovi uveljavitvi. Kot organizatorji smo k pripravi prireditve pristopili zelo
svojih moče
razstava društva lipe v knjigarni in galeriji beseda
Najpomembnejše je, da ustvarjate ...
Adija Smolarja, skromno in vsebinsko bogato. Že 11. junija pa v Grobljah nestrpno pričakujejo legendarnega Vlada Kreslina, obeta se še en prijeten večer. Vabljeni.
Katarina Karlovšek
odgovorno, med drugim smo poskrbeli za ustrezno varnost, ker pa čutimo odgovornost tudi do tega, da se obiskovalci festivala varno vrnejo domov, bomo zagotovili brezplačen prevoz obiskovalcev po končani prireditvi,« je povedala vodja festivala Sabina Strajnar. Prireditev bo potekala na prostem, in sicer na ploščadi pred kulturnim domom Groblje. V sklopu prireditve bodo postavljene tudi stojnice z unikatnimi izdelki mladih domžalskih oblikovalcev in rokodelcev. Organizatorji so pripravili bogat srečelov, dobitke so prispevali številni lokalni podjetniki in s tem po 'l podprli festival.
Katarina Karlovšek
Kakor se počasi za vse zaključuje letošnje šolsko leto, bo v začetku letošnjega poletja vrata zaprla tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, Društvo Lipa, zato študentke in študenti hitijo s predstavitvami svojih izdelkov in novo pridobljenih znanj, ki so jih dosegli v še enem od zelo uspešnih šolskih let. Tako so tradicionalno predstavili tudi umetniško ustvarjanje v likovnem in keramičnem krožku ter klekljarske izdelke. Knjigarna in galerija Beseda je bila tako tudi letos sredi maja prizorišče dobro obiskane prireditve, ki jo je po pozdravu predsednice Društva Lipa, Metke Zupanek, med številne obiskovalce pospremil gostitelj Roman Kos, ki je poudaril pomen ustvarjanja vseh generacij, še posebej pa vseh v jeseni življenja, pohvalil pa tudi velik napredek sodelujočih v likovnem krožku pri umetniškem izražanju, pa tudi iskanju motivov in pestrosti likovnega izražanja. Sodelujoče razstavljavce, ki so razstavili tako svoja likovna dela kot čudovite keramične izdelke, občudovali pa smo lahko tudi izdelke klekljaric, je pohvalila tudi Metka Zupanek, ki je poudarila rast kvalitete ter zanimanja za odkup razstavnih del, ki iz leta v leto raste. Ob tem je dejala, da umetniška in druga dela za nekatere ustvarjalce pomenijo enako kot otroci za matere in se ne želijo ločiti od njih. Enako kot smo lahko občudovali umetniška dela, izdelke ročnih del in keramične delavnice, voditeljice posameznih krožkov pa so nam svojo dejavnost tudi podrobneje predstavile, smo bili prijetno presenečeni nad spremljajočim kulturnim programom, v katerem so nas s svojimi literarnimi razmišljanji razveselile Janka Jerman, Silva Mizerit, Mila Vlašič Gvozdič in Nada Lomovšek, svoj delček k prijetnemu večeru v Knjigarni in galeriji Beseda pa so pridale tudi pevke Pevskega zbora Lipa pod vodstvom pevovodje Marine Oparnik. Dejavnost posameznih krožkov so predstavile Mojca Vilar (slikarstvo), Lučka Šičarov in Breda Podbevšek (keramiko) in Marija Rupnik (klekljarstvo). Razstava umetniških del, keramičnih izdelkov in klekljanja je tudi letos pokazala, kako bogata je lahko jesen življenja, predvsem pa, kako skrbno člani in članice različnih krožkov razvijajo svoje talente, za katere morda v delovni dobi niso imeli časa. Zato iskrene čestitke vsem razstavljavcem in njihovim mentorjem, predvsem pa vodstvu Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Vera
m
Kulturni dom Groblje
Vlado Kreslin koncert
sobota, 11. junij, ob 20. uri.
vljudno vabljeni.
Rrodaja vstopnic: Trgovina vistra Groblje, Rapirnica Lipa Radomlje in eno uro pred koncertom na blagajni kulturnega doma.
komedijo v treh dejanjih,
UrTOA«
v izvedbi domače dramsice sicupine, v petelc, 10. junija 2011, ob 20. uri, v Kulturni dom v iVIoravče.
Tamburašicega oricestra Vrhpoije, v soboto, 11. junija 2011, ob 20. uri, na Gradu Tuštanj pri IVIoravčah.
Gostje na koncertu bodo: Tamburaška skupina TAIVIIKA iz Avstrije
In
Klapa Mali Grad iz Kamnika.
Ï' '(Tt Ě
\ ISvfi I' brezplačni prevoz do doma (do 15 km)
ROCKFEST^/
sobota. 4.6.2011 od 17h naorei...	FK' /
mV I///
sobota, 4.6.2011 od 17h naprej...	/ ji///
pred kulturnim domom GROBUE (Domžale) it i/ , /' ' '
nastopajo:
^	te	^ Sê	(Kamniio
P-l^. T, ▼ Nenia(NovaGorica)

\ < I ř
Skupina SyFy iz Radomlj je zasedba, ki navdušuje povsod, kjer nastopajo.
Sadni & Prizmi iz Domžal sta vrhunska glasbenika.
v primeru dežja prireditev odpade
% -AJ
r^TAi
iAdam (Trzin) SyFy (Radomlje) Sadni&Prizmi (Domžale)
pol<roviteljStudentsl<ildubDomžale organizacijaprojelcta V* — ŤfNÍTiO'^ IVIedlJsl<isponzor:
20
kultura
3. JUNIJ 20II
MIS ZALOZBA POBIRA NAGRADE TER POHVALE BRALCEV IN BRALK
Od pozabljene pravljice do Desetnice
Miš založba z Gorjuše v zadnjem času kar po vrsti niza zanimive knjige in dogodke. Po jesenski Večernici, nagradi, ki jo je prejela Bina Štampe Žmavc za knjigo Cesar in roža, in Belih vranah 2011, priznanju, ki ga je ista knjiga prejela od Internationale Jugendbibliothek Munchen na sejmu mladinske literature v Bologni, je Bina Štampe Žmavc zdaj za svoje pravljice prejela še Desetnico 2011, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev najboljši mladinski knjigi, ki jo je napisal njen član. Miš založba je imela med desetimi nominiranci za to nagrado kar tri svoja dela, bila je založba z največ nominiranci. Med priznanji ne smemo pozabiti nominacije za najboljšo izvirno slovensko slikanico, Nagrado Kristine Brenkove 2011, ki jo je Miš založba prejela za pesnitev Toneta Pavčka Po morju plava kit z ilustracijami Suzi Bricelj. Velik uspeh pa doživlja tudi Tipna slikanica Žiga špaget gre v širni svet, izjemna knjiga za otroke
Sin Vitomila Zupana, Dim Zupan, s Slavkom Pregljem, direktorjem Javne agencije za knjigo
s posebnimi potrebami - Outstanding Books for Disabled Children. V okviru IBBY, svetovne organizacije za mladinsko književnost, je bila razstavljena na sejmu v Bologni in trenutno z drugimi knjigami potuje po razstavah po vsem svetu. Sredi maja je založba predstavila tudi zanimive novosti. Itaq, fiktivna avtobiografija Renate Ažman, je prvoosebna izpoved ženske, ki smisel išče v drobnih vsakdanjih radostih in ljubezni do druge ženske. Njeni tujci priznane novinarke Sonje Merljak Zdovc pripovedujejo ljubezensko zgodbo slovenske študentke, ki se znajde v Ameriki ob dogodkih 11. septembra. Brez Janje Vidmar, napeta zgodba o fantu, ki je hkrati mala baraba in zaljubljeni pesnik, je knjiga namenjena najstnikom in med istimi platnicami je hkrati prozno in dramsko besedilo z enako tematiko. Največjo pozornost pa je požela pozabljena pravljica Vitomila Zupana z naslovom Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo, ki jo je izjemno ilustriral Damijan Stepančič. Med zapuščino Vitomila Zupana, pisatelja, pesnika, dramatika in esejista, ki je močno zaznamoval slovensko literarno prizorišče, natančneje v njegovi partizanski torbi, se je našla lična, ročno izdelana ilustrirana knjižica, ki jo je napisal leta 1938 za svojo bodočo ženo. V vseh pogledih razkošno knjigo dopolnjuje spremna beseda Ifigenije Simonović, ki kot najditeljica besedila in poznavalka Zupanovega opusa, razjasnjuje okoliščine nastanka pravljice in njene nadvse zanimive usode. Miš založbi iskrene čestitke za nove knjige in priznanja, bralcem pa veliko užitkov ob branju.
V.
DRUSTVO UPOKOJENCEV »NAS DOM«
Spomladanski izlet na Koroško
Za letošnji spomladanski izlet Društva upokojencev Dob - Naš dom, smo si izbrali manj znani del naše Slovenije, prelepo Koroško. Od obiska tega dela Slovenije nas velikokrat odvrne ozka in vijugasta cesta, vendar je vse to poplačano s prelepim pogledom na tri pogorja - Pohorje, Karavanke in Savinjske Alpe. Na izlet smo se odpeljali kar z dvema udobnima avtobusoma, saj je bilo več kot 85 udeležencev. Pot nas je najprej rieljala pod Trojanami, mimo Velenja do Slovenj Gradca.
Prvi postanek, kjer sta nas pričakala vodiča ga. Hermina in g. Franc Šegovc - vodilna člana ansambla »Štirje kovači«, je bil v vasi Legen, ki se nahaja 2 km pred Slovenj Gradcem. Tu smo si ogledali cerkev sv. Jurija iz prve polovice 9. stoletja , zgrajeno v romanskem slogu, ki je edina materialna priča prvih krščanskih skupnosti na področju nekdanje velike Karantanije. Pri zamenjavi dotrajanega poda v cerkvi so odkrili veliko skeletnih grobov, nakit, med lepšimi dve okrogli bronasti zaponki z upodobitvijo pava, ki predstavlja starokr-ščanski simbol nesmrtnosti. V Slovenj Gradcu smo si najprej
jpre
prelepo baročno cerkev 'izabete, zgrajeno leta 1207. Skozi zgodovino te cerkve nas je popeljal prijazni g. župnik,
ogledali Svete E
letni koncert mešanega pevskega zbora td turnše-cešenik
Reci ji, da jo ljubim, kot sem ljubil jo nekdaj
Prijetno topel majski večer je na prireditveni prostor Turističnega društva Turnše-Češenik v četrtek, 20. maja 2011, privabil številne ljubitelje ljudske pesmi, ki so želeli prisluhniti drugemu letnemu koncertu Mešanega pevskega zbora Turnše Češenik, ki ga vse od njegovega nastanka vodi pevovodkinja Polona Hribar.
Prijeten pevski večer se je začel kot pred sto ali več leti, s klepačem kose, s predico in veselimi pevci, ki so posedli okrog velike kmečke mize s
šopkom poljskega cvetja in se nam predstavili z znano ljudsko Lunca, o kateri je eden od pevcev, Maks Jeran, povedal, da je bilo za lunin nasmeh malce prezgodaj, ni pa bilo prezgodaj za petje ljudskih pesmi, ki so včasih pa tudi danes lepšajo kmečke večere in za katere lahko zapišem, da so ljubljene, kot so bile ljubljene nekdaj. To so pevci in pevke dokazali tudi na letnem zboru, kjer so se nam predstavili s številnimi ljudskimi pesmimi, tudi drugih narodov, prijetno presenetili pa so nas tudi
s štiriglasnim petjem znane Rož, Podjuna, Zila, za kar so bili deležni še posebej glasnega aplavza. Prijetno presenečenje je bilo tudi petje ob spremljavi enega najbolj znanih slovenskih citrarjev Tomaža Plahutnika, ki je pevski zbor spremljal v pravcati opereti, v kateri se je zbor razdelil na moški in ženski del ter zapel nekaj najbolj znanih ljudskih pesmi, v katerih so fantje odgovarjali dekletom, dekleta fantom, vse skupaj pa je bilo zelo prijetno. Potem, ko se je citrar Tomaž
Plahutnik predstavil še kot solist, je Mešani pevski _zbor Turističnega društva Turnše-Češenik, ki vstopa v peto leto uspešnih vaj in nastopov, katere je predstavila Mojca Hafner, zapel par pesmi še ob spremljavi harmonikarja Mirana Pezdirca, na željo številnih obiskovalcev, med katerimi je bil tudi pobudnik ustanovitve zbora Roman Končar, ki kar niso mogli nehati ploskati, pa so pevci in pevke skupaj z obema glasbenikoma, pa tudi pevci iz občinstva, zapeli znano Avsenikovo Na Robleku. S tem pa prijetnega večera še ni bilo konec, saj so zlasti pevke iz pevskega zbora pripravile vrsto dobrot, ki so družabnejši del, na katerega je številne obiskovalke povabil pevec Janez Orehek, prijetnega pevskega večera potegnile v noč. Drugi letni koncert Mešanega pevskega zbora Turističnega društva Turnše-Češenik je pokazal, da pevci in pevke pod vodstvom prizadevne pevovodkinje Polone Hribar, ki se je tokrat z možem izkazala tudi kot odlična solistka, napredujejo - tako po kvaliteti petja kot po pestrejšem izboru pesmi, zato zaslužijo iskrene čestitke. Pohvalo pa dobijo tudi za predstavitev teh pesmi, saj tako ohranjajo ljudsko pesem in nekdanje običaje, o katerih govorila pevka Majda Narat. Pa še eb
je spre-Pa še
apis
razigranih pevcev in pevk, ki niti ne
eno pohvalo je treba napisati: tako
skrivajo, da v pesmi uživajo, že dolgo nisem videla. Čestitam in le tako naprej!
Vera
župnije jarše, BRDO IN viR
Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije
nato pa nam je ga. Hermina raz-kazala še lepo staro mestno jedro. Po malici smo nadaljevali vožnjo skozi slikovito Mislinjsko in Mežiško dolino do Mežice, kjer je bil glavni cilj našega izleta in sicer ogled rudnika svinca. Za dve uri smo postali rudarji in se z vlakcem odpeljali v podzemlje Pece, kjer smo malce okusili, kako težak in grenak je bil »knapovski šiht«. Po ogledu rudnika smo se vračali nazaj skozi Kotlje, rojstno vas našega velikega pisatelja Lovra Kuharja- Prežihovega Voranca, se za trenutek ustavili pri, žal zapuščenem, Rimskem vrelcu, kjer smo poskusili mineralno vodo, ki zdravi mnoge bolezenske in ljubezenske težave.
Naš prijeten izlet v čudovitem vremenu smo zaključili v znani gostilni, kjer so nas postregli z obilnim in dobrim kosilom. Za popestritev pa sta nam na koncu zaigrala in zapela ga. in g. Šegovc, seveda pa se je petju pridružil marsikateri udeleženec izleta, saj smo Slovenci znani po tem, da radi pojemo. S harmoniko se jima je pridružil novi član društva g. Konrad, tako da se je petje nadaljevalo še na avtobusu. V večernih urah smo se polni novih dogodivščin srečno vrnili domov.
T.G.
Tokrat nam je revija prinesla nove obraze, nove glasove in razveseljivo dejstvo, da mladi še želijo tudi s petjem oznanjati Evangelij. In to jim zelo dobro gre od rok, bolje od glasu, in kar veselje je pogledati male in malce manj male nadebudneže, ki že vedo, kako se stvari streže, ko zapojo iz srca. Čeprav so bili vajeti organizacije v rokah moških, se pravi anima-torja za cerkveno petje, župnika Jožeta Tomšiča in domačega župnika Jureta Ferleža, pa so s pevci v glavnem bile zborovodkinje in vprašanje je, ali so ženske na tem področju uspešnejše in bolj potrpežljive ali moški ne znamo z otroki, vsaj kar se petja tiče. Vsekakor so zborovodkinje pokazale, da delo z mladimi rodi sad, saj se kasneje večina mladih pevcev uspešno vključi v mladinski zbor
in kasneje v odrasli zbor. Kar tri župnije so se predstavile tudi z mladinskimi zbori - Jarše, Brdo in Vir. V nedeljo, 8. maja, smo v cerkvi sv. Martina v Dobu poleg omenjenih mladinskih zborov prisluhnili še otroškim zborom iz župnij Dob pod vodstvom Tine Grošelj, Domžal z zborovodkinjo Lili Sever, Mengeš - zborovodki-
nja Urška Znidar, Ihan s. Mirjam Ferčak, Jarše - zborovodkinja Pflaum, Brdo - Petra Avbelj in
Vrhpolje - Marija Klopčič. Tokrat smo, vsaj kar se avtorjev skladb tiče, prisluhnili skladbam tako domačih kakor tujih avtorjev in celo nepoznanim, se predajali umirjenim ritmom ali pa veselim, in ne nazadnje - imeli izbiro, kot smo si jo vsi zaželeli. Sicer pa je že nekaj let stalnica revij malo govorjenja in veliko petja in tudi tokrat ni
bilo nič drugače, saj so slavnostni nagovori in ostalo odpadli in smo govorni besedi na koncu prisluhnili le ob branju šmarnic o dobrih delih angelčka Sarafinčka. Ravno na nedeljo se je namreč mudil v bolnišnici in ob tej vsebini je domači župnik Jure Ferlež potrkal tudi na naša srca in na naš odnos do bolnih, osamljenih ^ Skupno
smo zapeli še Frančiškove litanije, prejeli blagoslov z najsvetejšim in ^ Kljub slabemu vremenu, ki se je na koncu le malce izboljšalo, nismo takoj odhiteli domov, ampak v učilnice, kjer so imeli pripravljene dobrote za vse, ki so pripomogli, da je tokratna revija izzvenela Bogu na čast in nam v veselje.
Djd
vecer fotografije in filma v Radomljah
V našem kraju se dogaja
Fotografski, filmski in video klub Mavrica je 16. maja pripravil zanimivo dokumentarno razstavo. V pritličju kulturnega doma, v galeriji Dom, so bile na ogled fotografije, ki prikazujejo razvoj Radomelj v zadnjih 40 letih, v Kodrovi dvorani pa velike reprodukcije starih poštnih razglednic krajev ob Kamniški Bistrici. V kulturnem programu ob odprtju razstave so prikazali šest filmov. Sproščeni večer so začeli s para-f razo pregovora o deževni Zofki: »Če v maju Mavrica filma ne zavrti, potem njena letina prida ni,« za katerega je Janez Kosmač, predsednik društva, zatrdil, da drži kot pribit.
Za uvod so pokazali film 100-letnica pošte v Radomljah iz leta 1997. Dobiti pošto je bila pred
več kot sto leti za kraj neizmerna pridobitev. Če se je pred tem pomen kraja meril po cerkvi in fari, kasneje po gostilni in šoli, je bila v industrijskem obdobju pošta tista, ki je kraj prepoznala kot pomembno križišče in vozlišče ter ga potlej naredila za središčni kraj območja. Film je bil posvečen prazniku KS Radomlje, ki ga kraj praznuje na 21. maj, ko je bila leta 1897 ustanovljena pošta in leta 1851 rojen Anton Koder.
Zalosten majski dogodek iz leta 1944 dogodek so obeležili z igra-no-dokumentarnim filmom Lukova bolnica. V maju so nacisti odkrili partizansko bolnišnico Triglav na Kolovcu in pobili ranjence.
Meseca mladih so se spomnili z igranim filmom Na trgu se dobi-
va. Tedaj postanejo stari in ztreseni. T
mladi
malce raztreseni. Tudi junaka filma izpred 30 let, ki sta se nerodno dogovorila, da se dobita na trgu - kot bi se šivanki iskali v kopici sena. Film je tudi zanimiva slika ljubljanske tržnice iz tistega časa, na kateri je možno videti tudi nekaj znanih resničnih Slovencev. O svetem Primožu, cerkvi med Stahovico in Veliko planino, gre veliko zgodb, legend in mitov. Opisali so ga tudi umetnostni zgodovinarji, ki so slavo te sakralne arhitekture ponesli po Evropi. Pred tridesetimi leti pa je po scenariju in besedilu mlade etnologinje Marjance Ftičar Mavrica posnela film Sveti Primož in pomlad. Danes je scenaristka filma doktorica znanosti in znanstvena svetnica Marija Klobčar na Znanstveno-raziskovalnem centru
Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Film je videlo veliko oči po nekdanji Jugoslaviji, posebej lepo je bil sprejet na tematskih filmskih festivalih. Po Srbiji ga je ponesla kulturniška skupina Abra-šević. Nastopil je na Mali Puli -sočasnem festivalu ljubiteljskega filma, ob velikem, kjer so filmi tekmovali za areno.
O Stari pekarni, ki je v hiši Joška Šraja v Radomljah nehala delovati aprila 1981, so posneli film Nočno življenje. Gledalcem se je kar stožilo po vonju, ki je vsako jutro zavel iz današnje Prečne ulice. Za konec so pokazali še najnovejši film o postavljanju mlaja v Mengšu. Film Mlaj se je februarja letos vrnil z medaljo z mednarodnega festivala v Mariboru. Razstavo je odprl Igor Jeretina, predsednik sveta krajevne skupnosti Radomlje, Taja Gubenšek pa je v imenu Muzejskega društva Domžale čestitala prijateljskemu društvu in mu podarila zbornike o scenariju v filmu, ki so nastali v okviru aprilskega festivala Togetherness.
Igor Lipovšek
Obiskovalci v Kodrovi dvorani
Taja Gubenšek predaja zbornike Janezu Kosmaču.
Igor Jeretina je odprl razstavo.
3. JUNIJ 20II
kultura
21
klavirski koncert
»Včasih so jih peli
V ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri je Glasbena šola Domžale v Tom-čevi dvorani KD Franca Bernika priredila vsakoletni klavirski koncert, ki je postal že kar tradicija. Organizator koncerta je bil profesor Jože Smrekar, verze narodnih pesmi pa je projeciral profesor Tomaž Pirnat.
Nastopili so učenci klavirskih oddelkov pod mentorstvom profesorjev GŠ iz Domžal, Mengša, Brda pri Lukovici, Radomlje, Doba in Moravč. Sodelujoči mentorji so bili: Jože Smrekar, Romana Bizjak Saje, Meta Novak, Laura Medved Šemrov, Martina Golob
Bohte, Miha Nagode, Anamarija Javornik Zupanc, Veronika Šarec in Ana Klopčič.
Nastop je bil vizualno drugačen, sajso nekateri učenci nastopili
v narodnih nošah, tako kot Jože Smrekar in Martina Golob Boh-te. Štiriročno sta na klavir zaigrala Jaz, pa ti, pa židana marela ter Kje so stezice ^
Koncert mladih pianistov je tematsko oživil že skoraj pozabljeno narodno pesem, a so učitelji in učenci dokazali, da ni tako.
Saša Kos
predstavitev "družbeno odgovornega" eko-reportažnega prvenca
Od Samse do Bakuja
V sredo, 18. maja, je avtorica Alenka Žumbar Klopčič skupaj z Barbaro iz društva Humanitas v preddverju Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavila svoj reportažni prvenec z naslovom Od Samsa do Bakuja, spregovorili sta tudi o projektu o odgovornem turizmu Nova destinacija: odgovornost.
Reportažna knjiga, ki zajema šestnajst izbranih reportaž s predstavitvijo dvajsetih mest in krajev, je nastala zaradi projekta društev Humanitas in Umanotera o odgovornem turizmu. Reportaže so bile objavljene že v revijah Horizont in Rina, pod "eno streho" - v knjigo izdano na reciklirnem papirju - pa jih je Alenka združila, ker namerava dobiček od prodaje eko knjige nameniti prav Humanitasu. Ta namreč skrbi tudi za šolanje otrok v Gani, Keniji in Burkini Faso, kjer sicer živi tudi deček, katerega botrica je avtorica tudi sama. Reportaže večinoma evropskih
mest, ki so nastajale v hotelih, na letališčih in letalih, so tako pravzaprav popolnoma sveža doživetja prelita na papir, podajajo pa informacije ne le o znamenitostih posameznih krajev, ampak tudi o tamkajšnjem življenju, saj je zara-
di narave svojega (novinarskega) dela avtorica vajena predvsem poslušati (v tem primeru lokalne prebivalce) in opazovati (utrip krajev in mest).
Namen knjige je tako spodbuditi poslovne popotnike, med kakršne se šteje tudi sama, k odkrivanju obiskanih krajev, pa četudi si morajo za to ukrasti kakšno urico in na drugi strani predočiti tudi tistim, ki morda manj potujejo, da občasen skok preko meja širi obzorja in spodbuja osebnostno rast. Knjigo začenja z reportažo z danskega otoka Samso, ki je znan po ekološki pridelavi hrane, še bolj pa po tem, da so tam skorajda vsi otočani vključeni v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Otok je navdušil tudi ameriškega igralca, sicer Danca, Viga Mortensena, ki je v Gospodarju prstanov posodil obraz Aragornu. Nadaljuje z vsem znanim Amsterdamom, ki pa ne navdušuje le s sproščenostjo, ampak tudi s čudovito arhitekturo. Ko pomislimo na baltski Rigo in Vilno, se avtorici pred oči prikaže pravcata belina, tako čisti se zdita
ti prestolnici, in če "skočimo" še v Prago, ne moremo mimo tega, da najbolj turistično oblega praški most ne slovi le po gracioznosti, ampak tudi po zgodovinsko bolečih trenutkih, kot je obglavljanje in utapljanje upornih protestantov. Osrednji del knjige namenja opisovanju poti od Ljubljane do Pariza, na katero sta se podala z možem kar po cesti, bolj kot Pariz pa ju je navdušilo "izgubljanje" po manjših vasicah, kjer sta med drugim naletela na slovensko govoreče Francoze. Tudi Rim je ni toliko očaral z vsem znanim Ko-losejem pa Španskimi stopnicami in Vatikanom, kot jo je prevzelo to, da stracciatela v Italiji ni sladoled. Velik del knjige posveča opisovanju in doživljanju krajev in mest v državah južno od nas, od tega tudi nekdanjim jugoslovanskim republikam, ki so jo presunile s svojo čutnostjo. Pot pa jo je nadalje nesla do izjemnega Istanbula, ki se še komajda drži Evrope, pa naprej do Bakuja, ki je v zadnjih letih zažarel v vsej svoji gracioznosti, za katero pa stoji - nafta.
• V- %
Togetherness 2011
V prejšnji številki smo v prispevku Četrti filmski festival Togetherness v očeh gostov, oblikovalcev in
sooblikovalcev pomotoma objavili fotografijo katere avtor ni Žiga Koritnik, prav tako ni bila povezana s festivalom. Za napako se opravičujemo, tokrat pa objavljamo fotografije letošnjega 4. Filmskega festivala Togetherness, ki jih je zares poslal Žiga Koritnik.
ljubiteljska slovenščina (vii)
Temelji naše materinščine
Prepozno sta mi prišli v roke dve čudoviti knjigi gospoda Vinka Vodo-pivca Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze. Vsebina obeh knjig je zame, kot preprostega ljubitelja slovenščine, enostavno prezahtevna. Menim, da je to delo tudi za poklicne jezikoslovce nekaj izrednega. In to veliko delo je ustvaril res pravi ljubitelj slovenščine, saj je po stroki magister gradbenih znanosti. Ker vsebine obeh knjig nisem sposoben komentirati, bom le nekaj pomembnejšega prepisal.
Povzetek prve knjige
Starejša slovenska etnogeneza je najmočneje vezana na slovenski jezik in se začne s slovenskimi zemljepisnimi imeni, ki so posejana po vsej srednji Evropi iz 8. tisočletja pr. Kr. ter se nadaljuje z etruščanskimi in venetskimi napisi iz 8. in 6. tisočletja pr. Kr. Slovenščina je pravi jezikovni muzej, saj so se prav v njej najbolje ohranile arhaične značilnosti indo-evropskega jezika, kar dokazujejo najboljše povezave slovenščine z indijskimi jeziki Ved, ki so bistveno starejši kot na njihovi osnovi normirani sanskrt iz 5. stoletja pr. Kr. Slovenska etnogeneza ima izvor na Bližnjem jugovzhodu egiptovsko-iranskega območja prastarih kultur.
Po novejših dognanjih pa so stare srednjeevropske kulture okoli 5.000 let pr. Kr. še starejše in to prav na nekdanjem slovansko govorečem območju, zato so še bližnji soizvori naše etnogeneze. Še starejše pa so sredozemske kulture, ki segajo že v zadnjo ledeno dobo do 20.000 pr. Kr. in so v jadransko-balkanskem območju že slovanske. Primerjave razumevanj različnih etruščanskih, venetskih, retijskih, starofrizijskih, galskih, starotrakij-skih in staroegiptovskih napisov v različnih jezikih podajajo najustreznejši jezik razumevanja. Prav vse primerjave potrjujejo slovenščino kot najustreznejši jezik in zavračajo kot možni jezik razumevanja latinščino in grščino.
Del uvoda v poglavju Korenine zahodnih in južnih Slovanov (str. 45)
V naših znanstvenih krogih še vedno priznavajo teorije o priselitvi zahodnih Slovanov v 6. stoletju na sedanje ozemlje ter na nekoč slovansko, sedaj po Germanih in Romanih potujčeno ozemlje. Za staroselce Venete, ki so prvobitni prebivalci srednje in vzhodne Evrope, in za Etruščane, ki so skupno z Veneti s svojo visoko kulturo bili temelj rimski umetnosti in kulturi, pa iščejo jezikovne prvine Rimljanov
zgodovin
odkritji še podaljšujejo. človek uporabljati
in Grkov, čeprav je dokazano, da so njihovi zapisi očitno slovanskega izvora in nimajo znatne povezave niti z latinščino niti z grščino.
Kot zanimivost še del poglavja Začetki pračloveka
Začetki pračloveka segajo več milijonov let v zgodovino in te dobe se z novimi od Ogenj je začel pred milijon leti, orodje pa že pol milijona let prej. Obleko naj bi začel uporabljati pred 70 tisoč leti, slikati naj bi začel kot kromanjonec pred 40 tisoč leti, pred 10 tisoč leti je začetek poljedelstva, najstarejše pisave pa segajo v dobo pred 6.000 leti. Pra-človek izvira v severovzhodnega dela Afrike, ki je v savanskem delu nudila ugodne vendar spremenljive življenjske razmere. Te so pogojevale hitrejši človekov razvoj in umnejši človek si je od tam razširil po vsem svetu. O jeziku v današnjem smislu lahko govorimo šele v novejši dobi, začetke jezikovnega sporazumevanja, ki pa se je ločilo od sporazumevanja najbolj razvitih človeku podobnih živali - šimpanzov in je človeku že vrojeno, pa ocenjujejo na podlagi primerjalnih znanosti že kar na 5 do 7 milijonov let. Začetki občestvene-ga govora verjetno segajo v davno preteklost 1,7 milijona let.
Povzetek druge knjige
Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze podajajo prečrkovanje, deljenje in razumevanje vseh znanih venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov. Njihovo razumevanje je dovolj dobro za uspešno zaključeno delo. Venetski napisi obsegajo 421 napisov z 2.426 besedami in 7.879 črkami, retijski napisi obsegajo 219 napisov s 779 besed lami in 2.301 črkami, sta-rofrigijski napisi obsegajo 207 napisov z 867 besedami in 2.438 črkami. Venetski napisi so izrazito usmerjeni v versko in posmrtno življenje, retij-ski so bolj posvečeni lovu in obrambi, strofrigijski pa nam spregovore tudi
o kmetovanju. Izvršene so številne primerjave g prečnih
ju.
lede primerjave črk, povprečnih dolžin besed ter deležev besed na začetno in končno črko. Prav vsi rezultati dokazujejo pravilnost razumevanja teh napisov na osnovah slovanskih jezikov in kažejo na neustrezno razlaganje zahodnih jezikoslovcev na podlagi latinskih in imenskih pristopov. Analiza narečnosti je pokazala, da so slovnične oblike, ki jih določajo končnice, močno vprašljive. Šele dovolj velika zanesljivost prevodov določa ustrezno delitev zvezno pisanih besedil kot osnovo za ugotavljanje stopnje narečnosti in knjižnosti. Delež narečnih besed je v obravnavanih predantičnih jezikih prevladujoč, zato bi morali za ustrezno uporabo končnic jezikoslovci poznati do sedaj njim neznano narečje, v katerem je pisan posamezen napis.
Spremno besedo k obema knjigama je zapisal prof. dr. Anton Mavretič, dopisni član SAZU.
France Cerar
torek, 7. junij
20h DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM / r: Niels Arden Oplev / 2009 / Man som hatar kvinnor / misteriozni triler / Švedska, Danska, Nemčija, Norveška /153 min / Cikel ekranizacij romanov Stiega Larrsona
sreda, 8. junij
20h DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM / r: Daniel Alfredson / 2009 / Flickan som lekte med elden / misteriozni triler / Švedska, Danska, Nemčija /129 min / Cikel ekranizacij romanov Stiega Larrsona
četrtek, 9. junij
18h SKRIVNOST IZ KELLSA / r: Tomm Moore, Nora Tw/ome / 2009 / The secret of Kelis / animirani družinski film / Irska, Francija, Belgija / 75 min / podnapisi, za otroke od 8. leta
20h DEKLE, KI JE DREGNILO V OSJE GNEZDO / r: Daniel Alfredson / 2009 / Luftslottet som sprangdes / misteriozni triler / Švedska, Danska, Nemčija /147 min / Cikel ekranizacij romanov Stiega Larrsona
četrtei^ 16. junij
18h RIO / r: Carlos Saldanha / 2011 / animirana družinska pustolovščina / Rio / Brazilija, Kanada, ZDA / 96 min / sinhro-nizirano, za otroke od 6. leta
20h ZAJČJA LUKNJA / r: John Cameron Mitchell / 2010 / Rabbit Hole/drama/ZDA/91 min
petek, 17. junij
18h RIO / r: Carlos Saldanha / 2011 / animirana družinska pustolovščina / Rio / Brazilija, Kanada, ZDA / 96 min / sinhro-nlzirano, za otroke od 6. leta
20h ZAJČJA LUKNJA / režija: John Cameron Mitchell / 2010 / Rabbit Hole / drama / ZDA / 91 min
torek, 21. junij
18h OTROČiČKI / režija Thomas Balmès / 2010 / Bébé(s) / dokumentarni film / Francija / 76 min / brez dialogov, za otroke od 5. leta
20h BOŽJI MOŽJE / r: Xavier Beauvois / 2010 / Des hommes et des dieux/drama / Francija /122 minut
sreda, 22. junij
18h OTROČIČKI / r: Thomas Balmès / 2010 / Bébé(s) / dokumentarni film / Francija / 76 min / brez dialogov, za otroke od 5. leta
20h BOŽJI MOŽJE / režija: Xavier Beauvois / 2010 / Des hommes et des dieux / drama / Francija /122 minut
četrtek, 23. junij
18h DEKLICA IN LISICA / r: Luc Jacquet/2007/ Le Renard et l'Enfant / družinski film / Francija / 92 min / podnapisi, za otroke od 7. leta
20h IŠČE SE ERIC / r: Ken Loach / 2009 / Looking for Eric / komedija / VB, Francija, Italija, Belgija, Španija /116 min
ponedeljek, 27. junij
20h IŠČE SE ERIC / r: Ken Loach / 2009 / Looking for Eric / komedija / VB, Francija, Italija, Belgija, Španija /116 min
INFORMACIJE
MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale.
t. 7225050 www.kd-domzale.si
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 24. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 16. junij 2011, do
10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
22
kultura
3. JUNIJ 20II
KNJIŽNICA DOMŽALE - ZBIRANJE GRADIVA ZA IZDAJO KNJIGE
Domžalske podobe
2. razširjeni sestanek za oblikovanje knjige o razglednicah, ki je bil 24. maja 2011 v veliki dvorani Knjižnice Domžale, je pokazal, da je skupina naredila kar velik korak naprej pri pripravi vsega potrebnega za izdajo knjige z in o razglednicah, fotografijah in umetniških podobah krajev v občini Domžale.
Na pobudo domoznanskega oddelka Knjižnice Domžale se je namreč pred kratkim prvič sestala razširjena skupina, katere namen je pripraviti in izdati knjigo o in z razrednicami, fotografijami in umetniškimi deli, ki jo je trenutno oblikovalec Roman Kos oblikoval v podobi albuma, kateri bi kar nekaj časa lahko bil tudi promocijsko darilo Občine Domžale. Podobna knjiga z naslovom Oj, ta slamnik, avtorja Staneta Stra-
žarja, je namreč že pošla. Že začetni pogovori in prvi neformalni sestanki so pokazali, da tovrstnega gradiva v naši občini ne manjka. Z njim razpolagajo predvsem zbiralci zgodovinskega blaga, pa tudi številni posamezniki, ki včasih morda sploh ne vedo, da imajo v škatlah, različnih starih albumih, pa tudi na podstrešjih zanimive zgodovinske dokumente polpretekle zgodovine naše občine, med katerimi se najdejo tudi stare razglednice in fotografije. Zato se je na drugem sestanku, kjer smo bili seznanjeni z zbranim gradivom, oblikovali pa smo tudi smernice za nadaljnje delo, skupina odločila, da povabi bralce in bralke Slamnika, da pomagajo dopolniti zbirko starih razglednic in fotografij - do leta 1964. Ugotovili smo namreč, da imamo
Objavljamo seznam vseh 50 krajev naše občine ter vas vabimo, da sodelujete z nami
V knjigi Domžalske podobe bi v okviru možnosti radi objavili vsaj po eno fotografijo naselij z območja občine Domžale, zato jih tudi objavljamo in se veselimo vaše pomoči: Bišče, Brdo pri Domžalah, Brezje ■pri Dobu, Brezovica pri Dobu, Češenik, Depala vas, Dob, Dobovlje, Dolenje, Domžale, Dragomelj, Goričica pri Ihanu, Gorjuša, Homec, Hudo, Ihan, Jasen, Kokošnje, Količevo, Kolovec, Krtina, Laze pri
Domžalah, Mala Loka, Nožice, Podrečje, Prelog, Preserje pri Radomljah, Pšata, Rača, Račni Vrh, Radomlje, Rodica, Rova, Selo pri Ihanu, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Studenec pri Krtini, Šentpavel pri Domžalah, Skocj^n, Škrjančevo, Sv. Trojica, Turnše, Vir, Zaboršt, Zagorica pri Rovah, Zalog pod Sv. Trojico, Zgornje Jarše, Žeje, Želodnik, Žiče
SlAMNIK
kar precejtovrstnega gradiva o Domžalah, tudi nekaterih večjih krajih, kar nekaj naselij in vasi pa se do danes ne more pohvaliti, da sledovi njihove zgodovine ostajajo na razglednicah in fotografijah. Zato prosimo vse, ki imajo kakšne stare razglednice in fotografije, morda tudi kakšne stare umetni-
ške slike z motivov krajev in vasi, da jih odstopijo oz. posodijo ter s tem omogočijo, da bodo v knjigi, delovni naslov je DOMŽALSKE PODOBE, objavljene fotografij vseh 50 naselij, kot jih obsega sedanja Občina Domžale. Vabimo vas, da vašo pripravljenost - odstopiti ali le posoditi raz-
glednico, fotografijo ali umetniško delo - sporočite na e-naslov: do-moznanstvo@dom.sik.si, lahko pa na tel.: 722 50 80 pokličete Urško Justin ali Brigito Kranjec ter na tak način pritrdite prepričanju, da stare razglednice, fotografije niso dosti vredne, če so zaprte v škatlah, njihova vrednost pa bistve-
no zraste, če pridejo med ljudmi in jih spominjajo na našo skupno preteklost. Vsi, ki bodo pomagali pri iskanju razglednic, fotografij in umetniških del, bodo vpisani v knjigo, obstaja pa tudi možnost za odkup. Čakamo vaše sporočilo.
Vera Vojska
STUDIJSKI KROŽEK ZA PRIPRAVO SLAMNIKARSKE ZBIRKE
is C G JdSJ S t cirCJ s i Septembra predstavimo opravljeno delo
Bi sodelovali pri pripravi slamnikarske zbirke?
Kot ste lahko že večkrat prebrali v našem glasilu, v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale deluje Študijski krožek, katerega namen je pripraviti slamnikarsko zbirko ter s tem oživiti nedavno zgodovino Občine Domžale, za katero radi rečemo, da je zrasla na slamnikarstvu.
Radi bi namreč našli najstarejši SLAMNIK in še druge stvari, povezane z našo zgodovino - posebej z zgodovino slamnikarstva. Iščemo torej NAJSTAREJŠI SLAMNIK in vse drugo, povezano s slamnikarsko zgodovino. Poglejte, če imate morda doma karkoli povezano s slamnikarstvom - ne le slamnike, temveč tudi vse, kar so nekoč potrebovali za izdelavo kit in slamnikov, dokumente, razglednice, različne starejše publikacije in morda še kaj.
Veseli bomo vašega sodelovanja, saj bo tako naša skupna slamnikarska zbirka še obširnejša.
Pokličite gsm 051 307 539, kjer vas pričakuje član krožka. Roman Kos, s katerim se boste lahko dogovorilio donaciji, uporabi, najemu ali o morebitnem odkupu vaših predmetov, povezanih s slamnikarstvom.
Vabimo vas, da skupaj ohranimo pomemben delček naše skupne zgodovine.
Pokličite! Hvala in lep pozdrav!
Študijski krožek se iskreno zahvaljuje za predmete, povezane s slamnikarstvom, ki jih je za razstavo daroval gospod Srečo Smole iz Domžal.
Študijski krožek, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale opravlja aktivnosti, katerih rezultat naj bi bila razstava slamnikarske zbirke, nadaljuje svoje delo. Razdelili smo se v šest skupin, ki vsaka zase opravlja naloge, ki so ji bile zaupane. Tako se popisujejo predmeti, ki naj bi našli mesto v zbirki, pripravljajo se besedila za posamezne panoje, pridobivajo se filmi in preučujejo tehnične možnosti uporabe kar čimveč avdiovizualnih sredstev. Posebna ekipa se ukvarja s pripravo pedagoških in andragoških programov, ki naj bijih izvajali ob razstavi, kjer bo zanesljivo veliko obiskovalcev, ki bi radi poizkusili splesti kito ali sešili slamnik. Posebna skupina pa pripravlja vse potrebno za predstavitev dela študijskega krožka v okviru dnevov kulturne dediščine v Knjižnici Domžale. Seštevamo vitrine in panoje, ki jih bomo potrebovali, predvsem pa bi v okviru zbirke radi predstavili tudi življenj-
ske zgodbe ljudi, ki so bili nekoč pomemben del slamnikarstva, saj bi radi njihove konkretne spomine ohranili za prihodnje rodove. Pri tem je zelo pomembno, da imamo posnetih kar nekaj pogovor na to temo, ki sta jih pripravila Saša Roškar in Igor Kuzmič, sodelavci Mavrice pa tudi posneli.
V okviru dnevov kulturne dediščine bomo v Knjižnici Domžale predstavili pomen in delo študijskih krožkov, še posebej študijskega krožka za postavitev slamnikarske zbirke, na posebnem panoju bomo predstavili naše konkretno delo, kako smo se ga lotili in kje je bilo največ problemov, razstavili bomo
tudi nekaj predmetov, ob tem pa bomo obiskovalce in obiskovalke povabili, da še enkrat doma pogledajo, če imajo morda kakšne predmete, ki bi jih lahko uvrstili v našo slamnikarsko zbirko. Ob tem pa smo se na zadnjem sestanku tudi pogovarjali o organizaciji prireditev v okviru razstave, ki naj bi bila v Godbenem domu Domžale, saj naj bi mesečno pripravljali javne prireditve, s katerimi bi promovirali slamnikarstvo in ta za občino najpomembnejši del zgodovine.
Vera
NA viru smo doma
Prijeten kulturni večer vas je iskal ...
Sredi maja je bila v Kulturnem dom Vir tradicionalna kulturna prireditev Na Viru smo doma, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Vir pri Domžalah in nam še enkrat več predstavilo ustvarjalne posameznike, pevske in glasbene skupine ter plesalce, ki so doma z Vira. Kot je ob začetku prijetnega kulturnega večera dejala pove-zovalka Barbara Božič, že sama beseda VIR pove, da so tod VIRi topline, prijaznosti in dobrote. V prijeten večer nas je prvi popeljal Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Domžale, ki ga vodi prof. Luka Einfalt. Orkester je lani praznoval deset let neprekinjenega dela in goji skupinsko muziciranje, odnos do skupinskega dela, predvsem pa je za mlade glasbenike priložnost za prehod v druge
orkestre, predvsem pa godbe. V ansamblu Viharnik so obiskovalci prepoznali svojo krajanko, pevko Sabino Vidovič s Podrečja. Sledilo je prijetno druženje z ljudskimi pevkami Kulturnega društva Domžale, ki jih vodi Mara Vilar. Ob prepevanju ljudskih pesmi, ki nas oblikujejo še danes, smo prisluhnili domačinki Slavki Gerčar, ki je na Vir prišla pred 55 leti s Kozjanskega ter nam je pripravila prijetno presenečenje z branjem pesmi Grosove mame o Količe-vem. Sledilo je prijetno druženje s Francem Pestotnikom - Podokni-čarjem, ki letos praznuje 25-letni-co podoknic Nedeljskega. Plesalca Marko in Natja Orehek z Vira, sicer člana Plesnega kluba Miki, tudi državna prvaka med seniorji v latinsko ameriških plesih, sta nas
najprej razveselila s ča ča ča, glasnega aplavza pa sta bila deležna tudi za odlično odklesano rumbo. Lahko bi rekli, da je ansambel Skala, ki uspešno igra že pet let, na prireditev Na Viru smo doma pripeljal harmonikar Milan Rot, ki živi na Viru.
Sledil je pogovor povezovalke Barbare Božič z domačinom Jankom Štiftarjem, iskalcem resnice, izumiteljem, pisateljem, duhovnim mislecem in družinskim terapevtom, ki se v življenju rad šali, predvsem pa skrbi, da mu v njem ni dolgčas. Skupaj sta predstavila prav posebno knjigo SREČA NAS IŠČE, ki jo je avtor pisal pet let, v njej pa shranil 15 let svojih izkušanje. V njejJanko Štiftar poudarja, da smo samo nebesni sprehajalci s hrepenenji, željami in
hotenji, da se dotaknemo miline ljubezni in sreče. Sreča nas išče in nas bo našla, če ji bomo dali prostor, čas in srce.
Avtor vam na osnovi svojih izkušenj zagotavlja, da branje blagodejnih sporočil izredno pomaga, mnogi so po uporabi knjige lažje živeli, bili bolj sproščeni, se prepričali, da, če v življenju najdeš eno upanje ali eno srečo, dobi tvoje življenje novo energijo in nov pomen. Janko Štiftar nam je ob koncu priporočil, da je pomembno, da najdemo eno besedo - na pravem mestu in v pravem trenutku ter zaželel vsem vse dobro. V nadaljevanju prireditve smo se skupaj z ansamblom Skala spraševali, kaj je življenje ter si želeli, da nas vedno spremlja sonce, se še enkrat razvedrili ob nastopu Podokni-čarja, domov pa so nas pospremile prijetna glasba narodno-zabavnega ansambla Viharnik ter prijazne besede Saše Lavrič, predsednice Kulturnega društva Vir. Nasvidenje na Na Viru se dobimo 2012.
Vera
3. JUNIJ 20II
objave
23
O
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za urejanje prostora Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale
JAVNI POZIV
ZA UGOTAVLJANJE INTERESA ZA NAJEM VRTIČKOV
Občina Domžale namerava v sodelovanju z zasebnim lastnikom urediti vrtičke za oddajo v najem zainteresiranim občanom.
v je predvidena na Savski cesti med podjetjem )aiiščem. Površina posameznega vrtička bo od 70
Lokacija vrtičkov Prodnik in pokopali
do 120 m2. Vrtički bodo enotno urejeni z leseno lopo za orodje in
drugo potrebno infrastrukturo. Dostop do vrtičkov bo po pešpoti s parkirišča ob pokopališču. Vrtički bodo za uporabo na razpolago predvidoma v začetku naslednje sezone (spom adi 2012).
Dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu: prostor@domzale. si ali v času uradnih ur na tel.: 01/7213-686, kontaktna oseba je Klavdija Prelovšek.
Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010) iz zbirk dokumentarnega gradiva od-bira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2000.
Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2000 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 4. maja do 15. junija 2011.
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko: 01/72 20 100, int. 270 ali 265. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni.
Mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav., načelnik
lAr
PROFUNDIS
DRAGOMELJ: v vaškem jedru so na voljo še tri parcele velikosti 557 m2, 570m2 in 819 m2. Zemljišča so na sončni legi in imajo delno plačan komunalni prispevek.
Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783
RRA LUR objavil nov
Javni poziv delodajalcem za vključitev v regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije
RRA LUR obvešča, da je na njihovi spletni strani www.rra-lur.si objavljen nov Javni poziv delodajalcem za vključitev v regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko leto 2011/2012. Poziv omogoča 50-odstotno sofinanciranje štipendiranja delodajalcem. Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS v šolskem/študijskem letu 2011/2012.
Štipendija iz RŠS je sestavljena iz:
•	dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja štipenditor (RRA LUR) v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju;
•	preostalo polovico zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju.
Pogoii
Pravico do vključitve v RŠS za izvajanje kadrovskega štipendiranja imajo delodajalci, ki so pravne osebe zasebnega prava, fizične osebe ali pravne osebe javnega prava, s sedežem ali prebivališčem na območju Ljubljanske urbane regije in se prijavijo na javni poziv s predpisanimi obrazcih, v katerih opredelijo svoje potrebe po štipendiranju.
Na osnovi potreb, ki jih bomo pridobili od delodajalcev, bo v mesecu septembru 2011 RRA LUR objavil razpis za štipendije.
Rok za oddajo vlog delodajal-cevje 30. junij 2011.
Za dodatne informacije obiščite: www.rralur.si.
SEZNAM PRODAJALCEV NA TRZNEM PROSTORU V DOMŽALAH V JUNIJU 2011
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin	torki, srede, petki, sobote
Hubat d.o.o, Mengeš	rezano cvetje, pelargonije, enoletnice, lončne krizanteme, ikebane	od 15. aprila dalje
Globočnik Dušan, Radomlje	salame, klobase, šunke, pršut ipd.	sobote
Loboda Štefi, Domžale	vse vrste zelenjave	petki, sobote
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče	četrtki, petki in sobote
Klemenc Katarina s.p., Litija	trajnice, enoletnice, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domači šopki rož, jagodičje, nasadi v manjših posodah	4. 6., 11. 6. in 18. 6. 2011
Svetek Franc, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave	torki, srede, petki, sobote
Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	vse sobote in petek, 24. 6. 2011
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, petki, sobote
Sašo Žaljec s.p., Domžale	sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne	petki, sobote
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic	11. 6. 2011
Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vsi dnevi
Peterka Breda, Domžale	pletenine lastne proizvodnje	3. 6., 4. 6., 7. 6., 14. 6., 21. 6., 23. 6. , 24. 6. 2011
P
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na nancah (Ur. l. RS, št. 11/11 - UPB4), Odloka o proračunu Občine Domžale zaleti 2011
i določil Zakona o javnih fi-omž eljeva
etništva v Občini Domžale (Ur. vestnil
in 2012 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 25/11) ter Pravilnika o dodeljevanju dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/10), v sodelovanju s Poštno banko Slovenije, d.d., objavlja
J A V N I R A Z P I s
ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2011
RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 625.000 EUR. Posojila se plasirajo preko Poštne banke Slovenija, d.d., (v nadaljevanju: banka), s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
UPRAVIČENI STROŠKI:
•	Posojila se dodeljujejo za naložbe v gospodarstvo. Posojilo se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške:
•	stroški nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
•	stroški prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov;
•	stroški nakupa novih strojev in opreme;
•	stroški izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Davek na dodano vrednost se ne šteje med upravičene stroške.
UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Domžale:
•	samostojni podjetniki;
•	mikro podjetja - to so podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in katerih letni prihodek ne presega 2 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 2 milijonov evrov;
•	mala podjetja - to so podjetja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in katerih letni prihodek ne presega 10 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive
ne presega 10 milijonov evrov. Pogoji:
•	lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale;
•	naložba se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po njenem zaključku.
Do sredstev na podlagi tega razpisa niso upravičena podjetja, ki:
•	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji;
•	so v težavah, ki dobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje;
so že za iste upravičene stroške pridobila sredstva
ga ali rodnih virov;
•	so iz sektorjev ribištva in ribogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti;
•	delujejo v cestno-prometnem sektorju in zapro-šajo za subvencioniranje stroškov nabave vozil za cestni prevoz tovora.
•	Dodelitev sredstev ne sme biti neposredno povezana z izvoznimi dejavnostmi podjetja.
Subvencionirana obrestna mera (ne celotna vrednost posojila), na podlagi tega razpisa, se dodeljuje in upošteva kot državna pomoč po pravilu »de minimis« in v skladu z Uredbo Komisije ES št. 1998/2006, z dne 15. decembra 2006, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za pomoč de minimis.
Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000,00 € v obdobj u zadnjih treh proračunskih
iz državnega ali občinskega proračuna ali medna-
POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno
aslednja
polnjenega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
a. Dokazila o obstoju podjetja:
•	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije (pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc).
b.	Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
•	samostojni podjetnik: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc); izpis prometa v breme in v dobro po posameznih mesecih na transakcij-skem računu za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun); obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani DURS za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	gospodarska družba: podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	vsi prosilci: podatki o solventnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun).
c.	Vsi prosilci, ne glede na status: poslovni načrt ali
kratek investicijski program za investicijo.
č. Dokazilo glede na namen posojila:
•	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč ter pridobivanju projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za zemljišče in veljaven predračun stroškov urejanja, opremljanja zemljišča ali pridobivanja projektne dokumentacije; dokazilo, da je zemljišče opredeljeno za gradnjo poslovnih prostorov;
pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: izdano gradbeno dovoljenje (fotokopijo pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. veljavna
let, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja meja pomoči 100.000,00 €).
POSOJILNI POGOJI
a)	Višina posojila:
Do 75% predračunske vrednosti investicije brez DDV; višina je odvisna tudi od števila prejetih vlog ter razpoložljivih sredstev; banka bo odločitev o možni višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja.
b)	Odplačilna doba: Do 8 let
c)	Letna obrestna mera: Trimesečni EURIBOR + 0 %
d)	Višina bančne provizije:
0,7% od zneska odobrenega posojila oz. minimalno 125 EUR
e)	Vračilo posojila:
Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
f)	Črpanje posojila: Do 15. 12. 2011
g)	Zavarovanje posojila:
•	bianco menica,
•	plačilo zavarovalne premije pri Zavarovalnici,
•	zastavna pravica na nepremičnine ali premičnine,
•	zastavna pravica na vrednostnih papirjih,
•	morebitna druga oblika zavarovanja.
okacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije; veljaven predračun; zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila;
pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba; pri nakupu novih strojev in opreme: veljaven predračun ali ponudba;
za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije: veljaven predračun ali ponudba.
V primeru nejasnosti v zvezi z investicijo se lahko pozove vlagatelja, da predloži še ustrezen dodaten dokument.
d. Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja, za katero se prosilec dogovori z banko.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava Komisija za obrt in podjetništvo na Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odločitvi, na predlog komisije ter predhodnem mnenju banke, izda Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale, najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge.
Zoper sklep o odločitvi je v roku 15 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županu Občine Domžale.
NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vloge je 24. 6. 2011 oziroma do porabe sredstev, če ta na podlagi prispelih vlog do 24. 6. 2011 ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 28. 10. 2011. Vlagatelj lahko odda vlo-
go za posojilo skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa jo pošlje priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: "Posojila za podjetništvo".
Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 01/72142-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale ŽUPAN Toni Dragar
24
iz naših vrtcev in šol
3. JUNIJ 20II
Obisk Šarčevega hleva v Volčjem Potoku
V sredo, 11. maja 2011, smo otroci iz Hiše otrok Mali Princ v Domžalah (skupina Oblački, 2-3 leta) obiskali Šarčev hlev v Volčjem Potoku. Namen obiska je bil, da otroci bolje spoznajo konje in ponije. Do kmetije nas je pripeljal avtobus. Tam sta nas pričakala zelo prijetna gospa Simona in go-
spod Uroš Šarc. Ogledali smo si hlev, kjer so bili štirje konji. Otroci so božali in opazovali konje. Gospa Simona nam je pokazala, kako se neguje konja, od kopit in vse do njegove lepe dolge grive. Gospod ^roš je konja pripravil za jahanje. Poučil nas je, kaj je sedlo, uzda in vajeti. Vsak otrok, ki je želel, je
nj U
imel priložnost jahati ponija po imenu Bono.
Na koncu smo si lahko ogledali vse konje, kako brezskrbno in veselo tečejo v ogradi. Polni impresij in zadovoljstva smo se poslovili, za spomin od tega lepega dogodka pa je vsak otrok dobil sliko, kako jaha ponija.
Obisk vrtnarije
Sredi aprila smo obiskali vrtnarstvo Ksenija. Lastnica nas je prijazno sprejela, nam razložila, s čim se ukvarja, in seveda, kako poteka njen delovni dan. S ponosom nam je razkazala rezultate svojega dela, mi pa smo se čudili, kako ji vse to uspe.
Poskrbela je, da je vsak otrok posadil svojo rožico in jo odnesel domov, kjer bo še naprej skrbel zanjo. Vzeli smo si tudi čas za igro, petje in zabavo, ob slovesu pa smo se gospe Ksenji zahvalili ter ji zaželeli še veliko uspeha in dobre volje pri ravnanju z rastlinami.
Žogice ter Marta in Sonja Vrtec Urša
Imeli smo obisk
Skupina Zajčki iz Bistre smo v mesecu maju povabili na obisk naše prijatelje iz skupine Medvedki. Otroci so k nam prišli iz vrtca Ostržek na Rodici. Ko so prišli na obisk, smo jim najprej zapeli pesmice, ki smo jih spoznali v spomladanskem času. Povabili smo jih, da se nam pridružijo, da skupaj zapojemo. Malo smo se pogovarjali. Razveselile pa so nas skupne igre v naši igralnici. Tudi na malico nismo pozabili. Po malici pa smo odšli na svež zrak.
Na našem igrišču je bilo res pestro. Skupaj smo se zaigrali, ampak na žalost so se Medvedki morali posloviti, saj jih je tako kot nas ča-
kalo kosilo. Poslovili smo se in si obljubili, da se še srečamo.
Skupina Zajčki z Jelko in Valentino, Vrtec Urša, enota Bistra
POSADILI DREVESA
Mlinčkovi praznujejo dan zemlje
22. april je svetovni dan Zemlje in letos, 2011. leto, je mednarodno leto gozdov. Turistično društvo Radomlje je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Radomlje organiziralo prireditev, ki je imela ekološki ter vzgojno- izobraževalni cilj. Gost je bil gozdar Anže Knific, ki je z velikim posluhom in
občutkom za radovedne otroke in s spoštljivim odnosom do narave otrokom in spremljevalcem povedal in pokazal, kako ohranjati drevesa, zakaj in kaj drevesa potrebujejo. Otroci in tudi njihovi spremljevalci so z zanimanjem poslušali in se naučili, kako občutljiva in hkrati dragocena so za nas
in naše okolje drevesa, ki so pljuča našega planeta - Zemlje. Otroci so pod budnim očesom gozdarja posadili dve drevesi - lipo in rdeči javor, ki bosta odslej krasila zelenico v neposredni bližini Kulturnega doma Radomlje. Najbolj prisrčni in radovedni slušatelji, hkrati pa tudi nastopajoči, so bili otroci iz Vrtca Domžale, enote Mlinček, ki so se na povabilo Turističnega društva na sodelovanje takoj odzvali in aktivno sodelovali. Zapeli in zaplesali so, potem pa z velikim navdušenjem pomagali posaditi drevesi.
Dejanje, ki ima več kot dejanskega pomena pri ohranjanju okolja, predvsem simbolni pomen. Tako kot raste mlado drevo, se širi in krepi, tako naj bi rasla naša osveščenost, čut za okolje in naravo ter zavest, da je Zemlja samo ena in se moramo do nje vesti skrajno spoštljivo in zaščitniško. V Vrtcu Domžale se v vseh enotah zaposleni in otroci ukvarjamo z ekologijo in razvijamo pri otrocih spoštljiv odnos do narave, hkrati pa se trudimo, da besede tudi udejanjimo in zares aktivno participiramo pri ohranjanju okolja po naših najboljših močeh in v želji, da se naša prizadevanja prenesejo tudi na širše, izven vrtčevsko okolje.
Nina Mav Hrovat Pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale
BABICAM IN DEDKOM SO POKAZALI SVOJE RAZREDE
Vnučki so stare starše pripeljali v svojo šolo
»Joj, kako pa pri vas hitro mine čas!« je vzkliknila ena od razposajenih babic, ki je prišla v OŠ Venclja Perka v Domžalah skupaj s svojim vnučkom. Kako tudi ne, ko pa se je tisto popoldne v šoli dogajalo toliko prijetnih reči. 12. maja so učenci 1. triade naše šole na popoldansko srečanje povabili svoje stare starše. Zelja otrok in mentoric je bila, da bi to bila urica veselja in iskrive sproščenosti, zato smo pripravili izbor dejavnosti, v katerih bi se učenci z dedki in babicami prijetno zabavali, obenem pa na prisrčen način tudi spoznali sodobnejše šolske pristope. Današnje šolsko delo se
prav gotovo v mnogočem razlikuje od tistega, ki so ga v svojem otroštvu doživljale starejše generacije. Otroci so svojim babicam in dedkom lahko tudi pokazali svoj razred in svojo šolsko klop ter jih seznanili s sošolci in učiteljicami. Nekaj dni prej so otroci odnesli domov vabila, da bi se na ta dan lahko pripravili tudi dedki in babice iz oddaljenejših krajev, ne le iz domžalske okolice. Skupaj smo se navduševali in polni pričakovanj čakali na uro srečanja. Vse skrbi, da morda ne bi šlo kaj prav, so takoj izpuhtele, ko smo na vratih šole zagledali radostne obraze otrok in njihovih starih staršev.
jVa
Brez nepotrebnih zadreg so se otroci skupaj s starejšimi takoj spontano vključili v ponujene dejavnosti in šola je vzvalovila ^
pritličnih prostorih so učiteljice Alenka, Mojca in Katja pripravile zanimive Montessori delavnice z materiali, ki so tudi sicer del učnega dela na naši šoli. Pripomočki za učenje po tem konceptu spodbujajo otroke v smislu »pomagaj mi, da naredim sam«. V 1. nadstropju šole je vzgojiteljica Janja prisotne spodbujala k gibanju ob glasbi. Ob plesnih igrah smo se pošteno razmigali pa še nasmejali zraven. Drugo nadstropje sta zasedli učiteljici Alenka in Ingrid. Pripravili sta namizne družabne igre, za katere si sicer premalokrat vzamemo čas, a so lahko vir prave sprostitve.
Popoldan je bil kot naročen, sončen in topel, kar klical je k dejavnostim na prostem. Na šolskem igrišču so goste pričakale učiteljice Tjaša, Maja in Lidija. Fitove gibalne igre so nekaj, kar so otroci morali pokazati starim staršem, saj se sami navdušujejo nad njimi tudi v času pouka in temeljijo prav na sodelovanju med igralci, da kar najbolje učinkujejo. Čas, namenjen druženju, je zares minil, kot bi trenil. Ne moremo reči drugega, kot: »Prijetno je bilo!« Nekaj dobrega smo napravili za starejše. In zase. To je bil naš aktiven prispevek k medgeneracijskemu druženju, letu prostovoljstva in mednarodnemu tednu družine.
Učiteljice 1. triade OŠ Venclja Perka Domžale
Veter v laseh v OŠ Rodica
se je
boto, 21. maja, dogajalo. V sodelovanju s Športno unijo Slovenije so zavzeti/e učitelji/ce organizirali športno druženje za družine. Tako so se otroci in starši lahko pomerili v različnih športnih dejavnostih. Na postaji elementarnih iger smo se igrali tisto, kar so oz. smo otroci že pozabili, če so sploh kdaj znali. »Mi«, starejši, smo skakali gumi-twist dneve in dneve, po mojem opažanju pa otroci to vse manj počno, če sploh. Vse bolj pa trenirajo svoj levi in desni palec na raznih IKT-jih. Igre, kot so balon-ton, lovilci, pa sploh ne poznajo, igrače, ki praktično nastanejo iz odpadka, so jim popolnoma tuje.
Vsi smo uživali, jaz, ker sem jim to lahko prestavila in jih tudi na ta način povabila h gibanju, in tudi
oni, ki so ta način gibanja lahko bolje spoznali.
Hvala šoli za tovrstna gibalna srečanja.
Mojca Grojzdek, predsednica ŠAD MAVRICA
OS DOMŽALE PRIPRAVILA TRADICIONALNI EKODAN
Medkulturni dialog in ekotržnica
Pripravili smo dejavnosti za učence šole, njihova starše, učitelje in obiskovalce. Učenci so si ta dan pred šolo ogledali eko tržnico. Na stojnicah so predstavili svoje pridelke in izdelke člani Združenja ekoloških kmetov Lukovica in člani biodinamičnega gospodarjenja Ajda Domžale. Učencem so predstavili značilnosti eko kmetovanja in pomen ekološko pridelane hrane iz neposrednega okolja na zdravje človeka. Obiskovalcem smo predstavili tudi šolski vrt.
V	šolskih prostorih so potekale dejavnosti na temo medkulturnosti.
V	oddelkih so nas obiskali: Makedonec, Indijci, Tajvanka, Grk, Bošnjaki, Romi, prostovoljci Unicefa, Evropsko unijo pa so nam pomagali spoznavati prostovoljci Slovenskega sveta evropskega gibanja in Urada vlade RS za komuniciranje. V avli nas je s svojo predstavitvijo navdušil svetovni popotnik Tomo Križnar, prireditev so popestrili tudi člani folklorne skupine društva Ljiljan, romski in albanski glasbenik in badžan band.
Za starše smo pripravili ekotr-žnico, delavnico indijske kuhinje, predavanje mag. Brankice Pet-ković z naslovom Večkulturnost, razumljena kot grožnja ali pridobitev in sprostitveno delavnico oz. »zvočno kopel«.
Verjamemo, da smo s pestrim dogajanjem uresničili cilja projek-
tnega dne, spoznavanje zdravega načina življenja preko uživanja lokalno pridelane ekološke prehrane in ozaveščanje »drugačnosti« ter spodbujanje k strpnosti in medkulturnemu dialogu. Nekaj utrinkov z ekodne si lahko ogledate na slikah ali v prispevku
RTV SLO, če kliknete na povezavo. Hvala vsem sodelujočim, posebej še KS Slavka Šlandra, ki nam je postavila stojnice, RTV Slovenija in Radiu Hit pa za pomoč pri prepoznavanju okoljskih aktivnosti šole.
Ekokoordinatorke OŠ Domžale
3. JUNIJ 20II
iz nosih sol
25
Učenci OS Rodico no ex temporu
V četrtek, 5. maja 2011, je bil prijeten pomladni dan. Za izbrane učence 5. razreda OŠ Rodica pa je bil dan še posebej lep. Udeležili smo se 15. ex tempora naPokljuki, ki ga je organizirala OŠ Jurija Vege iz Moravč, v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije. Na prireditvi je sodelovalo 30 osnovnih šol iz vse Slovenije. Poslikali smo stene v temnih podzemnih hodnikih pod biatlonskim tekmovališčem Športnega centra Pokljuka. Vsaka šola je dobila tako imenovano okno, na katerega sta dva učenca naslikala svoj motiv na temo naravna in kulturna dediščina Slovenije, tretji učenec pa je slikal pokrajino okoli športnega centra - zunaj.
Veseli, da smo bili izbrani za to dejavnost, smo ustvarjali s polno
VSEM ISKRENA HVALA
paro. Bili smo tako zagnani, da smo naš izbran motiv, Menačen-kovo domačijo iz Domžal, naslikali tako lepo, kot je v resnici. Barvali smo tako vneto, da smo zraven še sami sebe malo popackali. Luka je bil zelo zagret za slikanje in pri tem ni opazil, da piha veter, zato bi ga ta
ZMAGOVALCI
Projekt Zemljo so nam posodili otroci
V okviru ekošole smo se učenci 7. a OŠ Domžale odločili sodelovati pri projektu ARSO in Zveze prijateljev mladine Zemljo so nam posodili otroci.
Namen projekta je bil nominirati organizacijo, pravno osebo ali posameznika, ki v naši okolici skrbi za ohranjanje čiste narave. Nominirali smo gospoda Antona Komata in Centalno čistilno napravo Domžale-Kamnik. K projektu smo pristopili, ker mislimo, da si vsi tisti, ki veliko storijo za ohranjanje narave, zaslužijo pohvalo. Vemo pa tudi, da dober zgled hitro opomni in spodbudi še ostale, da ravnajo podobno. Akcija
pRo
pRo
se je s podelitvijo nagrad zaključila 22. aprila, o_b mednarodnem dnevu Zemlje. Že šesto leto za-ored sta jo organizirala Agencija epublike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tudi letos je akcija potekala od pokroviteljstvom predsednika epublike Slovenije dr. Danila Turka. S svojo nominacijo smo zmagali v kategoriji Kakovosten odnos do voda in s tem Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik pridobili priznanje za delo. ^od utemeljitev nagrade so zapisali, da čistilna naprava Domžale-Kamnik poleg komunalne odpadne vode sprejema tudi odpadno
Eko dan za zdrav način življenja na OŠ Dob
med delom skoraj odpihnil, Man-co so še celo dopoldne bolele roke od držanja čopiča, Žiga pa je tako kot pri slikanju užival pri slastnem kosilu. Učiteljica Katja, sporočamo vam, da bi še kdaj šli z vami.
Žiga Fašing, Manca Mertik, Luka Korošec
vodo iz različnih industrijskih panog, ki predstavljajo okoli 13 odstotkov vseh količin sprejetih odpadnih vod. Skupno pa ta čistilna naprava očisti odpadne vode za približno 52.000 prebivalcev. Zagotavlja sekundarno čiščenje, kar pomeni, da se odpadne vode najprejočistijo na mehanskem delu čistilne naprave, nato pa vode še biološko očistijo v aeracijskih bazenih z aktivnim blatom. Blato, ki nastaja pri čiščenju voda, se anaerobno obdeluje v gnilišču. Pri tem nastaja bioplin, ki ga toplotno izkoriščajo za ogrevanje gnilišč in za proizvodnjo elektrike za lastne potrebe. Reka Kamniška Bistrica je tudi zaradi centralne čistilne naprave Domžale Kamnik bistveno čistejša.
Komisija akcije je za splošne zma-
fovalce letošnje akcije razglasila Ekologe brez meja (organizatorji akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu) in gospo Petro Matos.
Učenci 7. a OŠ Domžale in učiteljica Nataša Bergant
V soboto, 7. maja, je bil na naši šoli delovni dan nekoliko drugačen kot običajno. Pripravili smo tako imenovani eko dan z vsebinsko pestro izbiro delavnic in ostalih dejavnosti na temo ekologija in zdravje. Nanj smo se pripravljali kar nekaj časa, saj smo želeli, da bi se vsak izmed učencev vključil v dejavnost po lastni izbiri, privlačen pa naj bi bil tudi za starše in ostale obiskovalce. Že nekaj dni pred tem je na šoli potekala akcija zbiranja starega papirja, eko šolski detektivi so po razredih redno kontrolirali, kako učenci ločujejo odpadke, ugašajo luči in varčujejo z vodo ter papirjem, stene na zgornjem hodniku pa smo okrasili s slikami slikarjev iz Tržiča, ki so bili na eko dnevu tudi naši gostje. Slike so še vedno namenjene prodaji, del izkupička pa šolskemu skladu, česar smo na šoli zelo veseli. Razveselila nas je tudi Založba Miš, ki je naši šolski knjižnici podarila 48 knjig, ki jih bodo prebirali predvsem učenci
drugega in tretjega obdobja. Vsem iskrena hvala.
Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, zato so se po razporedu lahko odvijale tudi različne dejavnosti za krajane. Med tem, ko so se učenci s svojimi mentorji že razporedili po učilnicah in se dogovarjali za nadaljnje delo, se je zunaj pričela telovadba na prostem, ki jo je vodilo društvo Šola zdravja, v zbornici pa predavanje strokovnjakinje za prehrano o zdravem prehranjevanju otrok. Društvo podeželskih žena je na eko tržnici ob vhodu v šolo ponujalo domači kruh iz krušne peči in ostale dobrote. Preko dopoldneva so svoje izdelke na tržnico prinašali tudi učenci, in sicer izdelke iz naravnih materialov, izdelke iz odpadnih materialov, pa tudi lepo naloženo šolsko sadje in izdelke, ki sodijo v zvrst zdrave prehrane.
oleg tega so se na prostem odvijali še delavnica eko improvizacija, pa slikanje ob svetovanju, kolesarjenje po poteh, k'er vozi šolski
avtobus, vodene igre na prostem, gozdna učna pot in obisk čebelarja Marjana Kodermana na Gor-juši, ki je predlagal, da bi na šoli ustanovili čebelarski krožek. Število obiskovalcev našega dne se je nekoliko povečalo pred pričet-kom zanimive odbojkarske tekme med društvi in svetniki Doba in Krtine na šolskem igrišču. Zanimivo je bilo tudi v učilnicah, kjer so učenci izdelovali nakit iz naravnih materialov, spoznavali vzgojo sojinih kalčkov, izdelovali ptičje hišice, delali križanke na izbrano temo, iskali zanimive zgodbe, urejali prostor po feng shui metodi, mikroskopirali, iskali ideje za polepšanje šole, pekli in
kuhali zdrave jedi, plesali in peli. Dan se je končal v telovadnici s skupno prireditvijo, na kateri so med drugim razglasili zmagovalni razred v zbiranju starega papirja in zmagovalni razred v ločevanju odpadkov. Nagrada bo sladka, ob koncu šolskega leta se bodo učenci zmagovalnih razredov sladkali s torto. Nagrajen je bil tudi učenec, ki je prinesel najizvirnejši recept, in sicer za zelenjapčiče. Učenci novinarske skupine smo skupajz učenci fotografskega krožka spremljali vsa dogajanja na šoli, jih opisovali in fotografirali. Strinjali smo se, da je bil dan lep in sproščen, še lepši pa bi bil ob večjem obisku staršev.
Pia, Martin, Tjaša, 9. b
Ustvarjali smo pesmice
Na Podružnični šoli Ihan je potekal natečaj Naj pesmica o revščini. Sodelovali so lahko vsi učenci naše šole. Pri nastajanju pesmice so jim lahko na pomoč priskočili, jih vodili in usmerjali starši, dedki, babice, bratci, sestrice ali kar njihove učiteljice. Vse nastale pesmice smo razstavili v Eko kotičku, kjer jih lahko vsi obiskovalci naše šole preberejo. Najboljših pet pesmic je bilo nagrajenih s praktičnimi nagradami. Dve pesmici si lahko tudi preberete.
Anita Tancik
Pesem o revščini
Revščina noč in dan.
Brez denarja, brez hrane,
brez najbolj potrebnih stvari.
Sreča, sreča,
da nekatere tete
z darovi pomagajo.
Dajo hrano, pijačo, obleke in
denar.
Sreča, sreča,
kakšna sreča.
Blanka Lanišek, 2. d
Se sprašujem
Kaj je revščina,
se ves čas sprašujem.
Kje,le kje,
jo zdaj že vidim?
Mislim, da je groba in mogočna.
Podajmo si roke,
pomagajmo zdaj revnim,
dajmo jim kapljice,
ki imajo upanje,
da z našo pomočjo
dlje živeli bodo.
Sara Buki, 5. d
Sanjsko potovanje
Moje sanje so kot nebo okrašene z zvezdami in luno, ki sije lepo.
V sanjah potujem
in svet raziskujem,
tu in tam pa tudi ponočujem.
Srečam pravljično deželo, zraven pa čudežno omelo. Srečam holivudske zvezde s slavnostne večerje.
Sanje se ne smejo
končati,
sanje se morajo
nadaljevati.
Čas me priganja,
noč me zanemarja.
Šola se bo začela, treba bo vstati,
ker nekoč hočem nekaj postati.
Karla Glina, 6. a
Šimfonjcni orkester RTV Slovenip
Dobrodelni koncert v Arboretumu Volčji Potok
Arboretum Vočji Potok bo najunij-sko noč zopet zažarel v soju glasbe in dobrodelnosti. Tokrat bodo srca ogreli zvoki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla ter glasovi Eroike, Nuše Derende, Darje Švajger in Alenke Gotar.
Obleci me v rdeče
Arboretum se z junijskim koncertom pridružuje akciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije 'Obleci me v rdeče'. Ta poteka v okviru mednarodne akcije Go red for Women, ki predstavlja kampanjo za zdravje srca žensk. Na svetu vsako leto namreč umre 9,1 milijona žensk zaradi bolezni srca. Osnovno sporočilo akcije 'Obleci me v rdeče je, da lahko veliko bolezni srca in ožilja preprečimo sami ali jih premaknemo v čim kasnejše življensko obdobje. Cilj akcije je prepričati čim več žensk, da začnejo aktivneje skrbeti za zdravje svojega srca. S kupljeno vstopnico, bo obiskovalcem ob vnaprej določenih terminih omogočena brezplačna meritev v Arboretumu Volčji Potok. Ogled parka bo na ta dan z vstopnico koncerta brezplačen.
Srčni partner
Glavni partner dobrodelnega koncerta so Družbe v Skupini KD Group: Adriatic Slovenica d.d., KD Banka, KD Group d.d., KD Skladi, d.o.o. in KD Življenje d.d.
Skupina KD Group preko svoje ustanove KD Fundacija akciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije 'Obleci me v rdeče', podarja donacijo v višini 5.000,00 EUR. Namen ustanove KD Fundacija je splošno koristen in trajen: spodbujanje in omogočanje izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, in razvoja otrok pa tudi zagotavljanje denarne in materialne pomoči drugim socialno ogroženim in drugače prizadetim osebam in organizacijam, društvom in združenjem, katerih delovanje je usmerjeno v nudenje pomoči ogroženim in pomoči potrebnim.
V petek, 17. junija ob 20. uri bo Arb. oretum Volčji Potok obarvan v veliko rdeče srce.
Začutute utrip dobrodelnosti in se v rdečem pridružite neponovljivi glasbeni ekstazi.
Ill
OŠ Dob
1000 + 1
V CENTRU DOMŽAL
vabimo vas na nov
SLADOLEDNI VRT
Izrežite ta kupon, in ga prinesite k nam, nagradimo vas z brezplačno kepico svežega sladoleda


26
šport
3. JUNIJ 20II
nov SPORTNI USPEH
Domžalski nogometaši pokalni prvaki in državni podprvaki 2010/2011
Domžalski nogometaši so se vso sezono držali pri samem vrhu tekmovanja v državnem prvenstvu, na koncu pa sezono končali tik pod vrhom na odličnem 2. mestu. Državni prvaki so postali nogometaši Maribora, ki so morali priznati poraz v finalu pokala Hervis. Domžalčani so v letošnji sezoni v državnem prvenstvu odigrali 36 tekem, od tega so osvojili 20 zmag, 7 neodločenih izidov in 9 porazov. Skupno so dosegli 57 zadetkov, 35 pa so jih prejeli. Najboljši strelec pri Domžalah je bil Damir Pekič, ki je bil s 13-imi zadetki tudi tretji
najboljši strelec državnega prvenstva v minuli sezoni.
Domžalčani osvojili pokalno lovoriko
Po tistem, ko so Domžalčani nekaj krogov pred koncem prvenstva že vedeli, da bodo osvojili naslov državnih podprvakov, jih je čakalo še
fomembno srečanje v finalu pokala ervis, kamor so prišli po zmagah nad Malečnikom (4:1), AH Mas Techom (6:1), Olimpijo (dve tekmi, 0:2, 4:0), Interblockom (dve tekmi, 0:0 in 2:0). Finale, kjer sta se borili vso sezono najboljši ekipi v Sloveniji
NK Domžale in NK Maribor, se je na dan mladosti odvijalo v Stožicah v Ljubljani, srečanje pa je bilo pred več kot šest tisoč gledalci vseskozi napeto in polno preobratov. Dom-žalčani so prvič zatresli nasprotnikovo mrežo že v 3. minuti, ko je po prekršku Mezge prosti strel iz 35 metrov izvajal Juninho, ki je z evro-golom zadel levi kot mariborskih vratnic. A sodnik se je odločil, da zadetek ni veljaven, rezultat je tako ostal 0:0. V 15. minuti smo videli tudi prvi priznani gol, strelec za Maribor je bil Filipović, Domžalčani pa niso dolgo čakali na izenačenje. V 22. minuti se je Juninho, tudi sicer igralec tekme, še enkrati izkazal in v drugo zatresel nasprotnikovo mrežo za delni izid 1:1. Do konca polčasa je padel še en zadetek za Domžale, strelec je bil Damir Pekič, rezultat ob polčasu pa 2:1 za Domžale. Po vrnitvi na igrišče so Domžalčani povečali razliko na 3:1 Šimunović je v 51. minuti zatresel mariborsko mrežo. Le štiri minute kasneje se je odprlo Mariborčanom, ki so v osmih minutah dosegli dva zadetka, Beričevič v 55. minuti in Mezge
po uspešno izvedeni H-metrovki v 63. minuti, ki so ponovno prišli do izenačenja (3:3). Končni izid pa je, kljub igralcu manj na igrišču (v 76. minuti je rdeči karton prejel Dom-žalčan Dalibor Teinović), zmagovalna ekipa iz Domžal postavila v 78. minuti po zadetku Damirja Pekič 4:3. Najboljši ekipi sta si tako razdelili lovorike, Domžalčani pa so se z zmago v finalu pokaza Hervis oddolžili za lanskoletni poraz v istem tekmovanju proti isti ekipi. Domžalskim nogometašem čestitamo za uspehe v minuli sezoni in želimo vsaj tako dober rezultat tudi v prihodnji, ki jih čaka že čez
nekaj tednov!
Mateja A. Kegel
Lestvica 2010/2011	
Maribor	75 točk
Domžale	67 točk
Fc Luka Koper	60 točk
Olimpija Hit Gorica	55 točk
	48 točk
Rudar Velenje	46 točk
Triglav Gorenjska	39 točk
Cm Celje	37 točk
Nafta	37 točk
Primorje	29 točk
KK Helios sezono končal s tretjim mestom in vrnitvijo v ligo NLB
Po osvojenem drugem mestu v pokalu Spar, kjer so košarkarji Heliosa osvojili drugo mesto, so tudi ob koncu državnega prvenstva razlogi za veselje upravičeni, saj so sezono končali na 3. mestu, po zaslugi odličnih predstav Krke in Olimpije v minuli mednarodni sezoni, pa so si ponovno priborili tudi vrnitev v ligo NLB. Domžalski košarkarji so se v pol-finalu srečali z Unionom Olimpijo, v dveh polfinalnih tekmah so poskušali loviti vlak za finale, a Olimpija je bila premočan nasprotnik. V prvi polfinalni tekmi so bili Ljubljančani boljši z izidom 74:59, medtem ko so jih Domžalčani v drugem srečanju nekoliko bolj namučili, končni izid v prid Olimpi-
je pa je bil 73:81. Dve zmagi sta zadostovali, da je Olimpija prišla v finale, kjer jih čaka druga finalna ekipa - novomeška Krka, ki je bila v polfinalu boljša od Zlatoroga. Kot je po zadnji tekmi povedal trener Heliosa Rado Trifunović, je bila igra preveč odprta, Olimpija se je bolje znašla, drugi polčas pa je Heliosu omogočil, da so prišli do boljšega rezultata. Domžalčani so se torej borili do zadnjega, zaključna bilanca sezone pa je vsekakor uspešna.
Košarkarjem vseh kategorij v KK Helios Domžale čestitamo ob uspehih, ki jih v minulih mesecih ni bilo malo!
(mak)
KVALIFIKACIJSKI NOGOMETNI TURNIR CORDIAL CUP 2011
V Radomljah podeljene vstopnice za Kitzbuhel
Še ena nogometna sezona se bliža koncu in ligaška tekmovanja se počasi končujejo. Eden izmed vrhuncev in verjetno največjih nogometnih dogodkov za mlade nogometaše v iztekajoči se sezoni je bil v organiziran v Radomljah v začetku meseca maja (7. in 8. maja 2011). NK Radomlje je na idiličnem kraju športnega parka Radomlje organiziral drugi kvalifikacijski turnir CORDIAL CUP 2011 za selekciji cicibanov U-10 in mlajših dečkov U-12. Nagrada za zmagovalca turnirja je bila nastop na finalnem turnirju v Kitzbuhlu, ki sodi med tri največje evropske turnirje za mlajše selekcije. Motivacija igralcev in njihovih
vodij je bila zato visoka in v dveh dneh je na igriščih NK Radomlje nastopilo 44 ekip oziroma okoli 700 otrok. Na odlično pripravljenih igriščih je bilo odigranih 136 tekem in uživali smo v res kvalitetnem in zanimivem nogometu. V kategoriji U-10 se je pomerilo 24 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. Zmagovalci pred-tekmovalnih skupin, v katerih so igrali vsak z vsakim, so postali: NK Domžale, FC Koper, NK Bravo in NK Šenčur. V polfinalu sta se pomerili ekipi Domžal in Kopra (boljši so bili Domžalčani s 3:2) ter NK Bravo in NK Šenčur (zmagali so nogometaši NK Bravo s 5:1). V tekmi za tretje mesto
je FC Koper premagal NK Šenčur s 3:1 in čakal nas je samo še veliki finale. Finalna tekma je bila zelo izenačena in razburljiva, na koncu pa so zmago in s tem udeležbo na zaključnem turnirju slavili igralci NK Bravo (zmagali so z rezultatom 3:1). S to zmago so se igralci NK Bravo že drugič uvrstili na zaključni turnir v Avstrijo. Za razliko od ligaškega tekmovanja v Sloveniji, fantje selekcij U-12 po pravilih Cordial Cupa igrajo že pravi, veliki nogomet, kar je nekaterim ekipam povzročalo nekaj težavic. V tej starostni kategoriji so bili sodelujoči razdeljeni v štiri predtekmovalne skupine po pet klubov. Zmagovalci skupin so postali: NK Triglav, NK Bravo, NK CM Celje in NK Olimpija. V polfinalu je ekipa Triglava premagala Bravo z 1:0, z enakim rezultatom pa je Olimpija odpravila CM Celje. V boju za tretje mesto so bili uspešnejši igralci NK Bravo, ki so slavili s 3:2. Veliki finale je postregel z zelo dobrim in izenačenim nogometom, na koncu pa so zmago slavili igralci NK
Olimpija, ki so zmagali z rezultatom 1:0. Otvoritev turnirja so s svojimi plesnimi točkami popestrila dekleta iz mažoretne skupine Komenda in govorniki: župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je ravno na dan turnirja slavil svoj 50. rojstni dan, predstavnik NZS, Matjaž Jakopič, ter Hans Grubler,
lastnik licence Cordial Cup in oče tega turnirja. Drugi dan turnirja so se mažoretkam iz Komende pridružili direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janez Župančič, eden najboljših igralcev NK Domžale, Luka Elsner, in ponovno Matjaž Jakopič iz NZS. Vsem najlepša hvala za prijazne
in vzpodbudne besede. Zmagovalnim ekipam in ekipi NK Radomlje, ki potujejo v Kitzbuhel,
kjer bo od 10. do 13. junHa 2011 potekal finalni turnir Cordial Cu 2011, želimo veliko nepozabni trenutkov in dobrih iger.
Matjaž Obrstar Vodja tekmovanja
3. JUNIJ 20II
šport
27
♦««i;,S.
DomžftI«
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Se gledalci bi si obuli sprinterice!
Atletski mitingi z ravno pravšnjim tekmovalnim nabojem so najboljši način za motivacijo mladih _atletov za trening in tekmovanje. Če zraven pride še sončno vreme in organizatorji poskrbijo za malico, se atleti vedno radi vračajo - tako kot na miting v Šentjur. Dve zlati medalji bosta na 7. maj 2011 spominjali Tilna Ulčarja, ki je bil najhitrejši med pionirji mlajšimi od 10 let (U-10) na 60 in 200 m. Takoj za njim je cilj obeh sprin-tov pretekel Žan Gashi. Med najmlajšimi je bil četrti še Jure Hribar, peta Erin Kralj in šesti Sven Ulčar. Med mlajšimi od 12 let je bil na 60 m bronast Matic Ulčar, še štirikrat pa so bili aplavza za stopničke de-ežni domžalski pionirji pod 14 let: v metu vortexa sta bila zlata Anže Farkaš in Tea Podbevšek, slednja je bila še bronasta na 60 m. Klemen Ribaš je bil srebrn na 60 m. V metu vortexa sta nastopila še Luka Raz-potnik, ki mu je medalja ušla le za las, na šesto mesto se je uvrstil Jančar Jakob.
Sopek domžalskih mladink
Ekipno prvenstvo Slovenije za mladinke in mladince je sestavljanka 19 disciplin: 100, 200, 400, 800, 1500, 3000, 100 oz. 110 ovire, 400 ovire, 2000 zapreke, daljina, troskok, višina, skok s palico, kopje, krogla, disk, kladivo ter štafeti 4x100 in 4x400 m. Za končno uvrstitev se seštejejo točke za rezultate v vseh disciplinah, tako da je tekmovanje zastavljeno zelo široko in zahteva delovanje klubov na vseh področjih. Domžalske mladinke so svoje nastope opravile odlično in postale peta najmočnejša ekipa v Sloveniji, mladinci so bili deveti. Alja Sitar je zmagala na 100 m in točke prispevala še kot članica štafete 4x100 v postavi Petra Pavlič, Gabriela Kumek, Klara Hribar, Alja Sitar. Petra je bila še predstavnica Domžal v metu diska in
suvanju krogle, Gabriela v kladivu in Klara na 200 m. Nika Medle je odtekla oba teka z ovirami (100 in 400) in zadnjo predajo štafete 4x400 v postavi Tina Vaupot, Kaja Žgajnar, Eva Aljančič in Nika Medle. Tina je skakala še v daljino, Kaja je tekla na 400, Eva na 800 m. Na 1500 mje v domžalskih barvah tekla Ana Šumah, kopje je metala Tjaša Rajh, v oranžnem dresu pa je v višino in troskok skakala še Katja Tekavc.
Ekipo mladincev je sestavila šesterica Domžalčanov: Gregor Lazar je tekel na 110 in 400 m z ovirami, Rok Kveder na 400, Jure Aljančič na 800 in Jakob Vodnjov na 1500 m. Denis Kumek je rezultat za AK Domžale zabeležil v metu diska in suvanju krogle, Lovro Šlibar pa v metu kladiva in kopja.
Dobitek vremenske loterije gre »sobotnim atletom«
Tekmovanja na prostem so vedno vsaj malo odvisna od vremena. Enkrat je prijetno sončno in toplo, že naslednji dan lije kot iz škafa ter je hladno in vetrovno - kot je bilo na dvodnevnem ekipnem prvenstvu Slovenije za člane in članice 14. in 15. maja 2011 v Ljubljani. Na tekmi, ki je bila hkrati tudi kvalifikacijska tekma za Finale atletskega pokala Slovenije, je ekipa atletinj štela sedem, ekipa fantov pa pet članov. Izkupiček? Članice so šesta, člani pa 13. atletsko najmočnejša ekipa v Sloveniji.
Terno v obliki sončnega vremena in prijetnimi 20°C sta zadela Peter Kastelic, ki je 5.000-metrsko preizkušnjo zaključil kot tretji, in prav tako tretje uvrščena v metu kladiva Tamara Cerar. Prvi dan sta v soncu na 100 m nastopili Alja Sitar in Klara Hribar, drugi dan se jima je na deževni 200-tki pridružila še Kaja Žgajnar. Alja Sitar se je z dvema četrtima mestoma brez težav uvrstila v Finale atletskega pokala Slovenije, ki bo 11. in 12. maja v
Celju. Bernarda Letnar je pričakovano zmagala v metu kopja, kjer ji je družbo delala še Erika Pirnat. Slednja je nastopila še v preostalih treh metalskih disciplinah, največ točk je prejela za drugo mesto v suvanju krogle. Nika Medle je nastopila v konkurenci troskokašic in 400-ovirašic, Eva Aljančič je bila osma med 800-metrašicami. Denis Kumek je bil deveti med diskaši, Gregor Lazar se je preizkusil na 400 m, oba sta bila še člana štafete 4x400 m, v kateri sta tekla še Luka Marolt in Jakob Vodnjov.
Pol minute prednosti za suvereno zmago
Na 1. mednarodnem mitingu Rijeka 2011 je 20. maja v barvah domžalskih atletov nastopil le Peter Kastelic. Oranžno barvo si bo konkurenca zagotovo zapomnila, saj je Peter čez cilj teka na 3000 m pritekel več kot pol minute pred deveterico zasledovalcev. Čestitke za rezultat 8:35,46min in zmago, ki je bila zagotovo ena lepših!
Vučko je spet navdušil
Kranjski stadion se je 21. maja 2011 tradicionalno spremenil v živahno atletsko mravljišče, v katerem so se mladi atleti in atletinje pomerili v tekaških, metalskih in skakalskih disciplinah. Organizatorji so naročili sončno in toplo vreme, ki je le še dvignilo že tako energično vzdušje med mladimi. Tudi letos je bila konkurenca mednarodna in da si boste bolj živo predstavljali tekmovanje, ki je zares namenjeno najmlajšim - na stezi so bili tudi rojeni leta 2006, torej petletniki. Med zmagovalce že 17. mednarodnega mitinga mladih, memoriala Vučko, sta postala Neja Majcen v vortexu in Tilen Ulčar na 150 m, ki sta na najvišji stopnički prejela tudi pokal. Srebrno medaljo in praktično darilo so prejeli: še enkrat Tilen Ulčar za tek na 60 m, David Hribar (vortex), Žan Gashi (daljina) in
Luka Razpotnik (krogla), bronasta medalja bo na uspešen nastop spominjala Jako Deželaka (600 m), Jureta Hribarja in Anžeta Farkaša (daljina); slednji si bo tekmo zapomnil še po »enem samem centimetru«, saj mu je do magične meje 500cm zmanjkal le centimeter! V množici mladih so nastopili še: Sven Ulčar, Eva Majce, Neja Kar-ner, Nika Kos, Nina Kočar, Matic Ulčar, Neža Hren, Nika Pavlič Hren, Inja Melkič Sitar, Nina Pa-vlič Hren, Klemen Ribaš, Jakob Jančar, Matevž Hribar, Jernej Go-lija in Luka Vrhovnik.
Krst prve modre steze v Sloveniji
Na novi koprski atletski stadion so 22. maja 2011 prvič stopili atleti in »krstili« zaenkrat edino modro stezo v Sloveniji. Alja Sitar je sprint na 100 m z rezultatom 11,91s pretekla za tremi najhitrejšimi, tretji je bil Denis Kumek med mlajšimi mladinci, ki so metali disk (44,19 m), kot druga pa je le za najboljšo mlajšo mladinko v metu kladiva svoj nastop zaključila Gabriela Ku-mek (49,67 m).
7-v-1 - sedmerobojka Tina Vau-pot
Pestrega za gledalce in spretnostno zahtevnega tekmovanja za tekmovalce - Prvenstva Slovenije v mnogoboju, se je letos iz AK Domžale udeležila Tina Vaupot, ki je 21. in 22. maja 2011 na Ravnah v sedme-roboju nastopila med pionirkami do 16 let. Suvanje krogle, met kopja in skok v višino je šlo Tini dobro od rok, uspešno je opravila tudi s tekoma na 100 in 800 m, še najbolj napeta in negotova pa je bila prva disciplina - oviraška preizkušnja na 80 m z ovirami. A je bil strah odveč - Tina je brez težav opravila z osmimi ovirami. Skupen seštevek 3823 točk je nov Tinin osebni rekord, krepko popravljen klubski rekord in spodbuda za naprej.
Lovorika za najhitrejšo slovensko srednješolko gre ... Alji Sitar!
Na dan mladosti so se v Ljubljani pomerili najboljši slovenski srednješolci - atleti in atletinje. Najuspešnejše se je v vseslovenski konkurenci odrezala Alja Sitar, ki je »pometla« s konkurentkami v finalnem teku na 100 m (11,89 s); drugouvrščena dijakinja je ciljno črto pretekla kar 41 stotink počasneje! V suvanju krogle je nastopila Petra Pavlič, v teku na 1000 m Eva Aljančič - obe sta tekmovanje končali na nehvaležnem četrtem mestu. Med dijaki je nastopil Jakob Vodnjov, ki se je v teku na 2000 m uvrstil na osmo mesto.
Bojana
ATLETSKO PRVENSTVO OSNOVNIH SOL DOMŽALSKE REGIJE
Veliko odličnih tekačev, metalcev in skakalcev
Da se za domžalsko atletiko ni bati, so dokazali osnovnošolci na atletskem prvenstvu osnovnih šol domžalske regije, ki je bilo 12. maja na atletskem stadionu. Tako mlajši učenci in učenke, kakor tudi njihovi starejši vrstniki, so se maksimalno potrudili ter v tekih, metih in skokih ter štafeti dosegli odlične rezultate, ki mnoge od njih vodijo na regijska in nato morda tudi na državna tekmovanja, ki so največkrat odskočna deska za začetek atletskih poti. Tekmovanje sta pripravila Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Atletski klub Domžale, pomagali so mentorji, kljub nekaterim težavam pa lahko ugotovimo, da je bil 12. maj prijeten atletski dan. Vsem, ki so se uvrstili v nadaljnja tekmovanja, želimo veliko uspehov.
MLAJŠE KATEGORIJE: Učenke:
Tek na 60 m: 1. Živa Vesel, OŠ Men-
feš; 2. Neja Kokalj, OŠ Dragomelj; 3. ;va Lampič, OŠ Venclja Perka Tek na 300 m: 1. Ajda Tič; 2. Jerneja
Dimc, obe OŠ Janka Kersnika Brdo; 3. Neža Keržan, OŠ Domžale Tek na 600 m: 1. Ana Kračman, OŠ Mengeš; 2. Ana, Blaž, OŠ Rodica; 3. Liza Praznik, OŠ Mengeš Skok v dal'ino:, 1. Tjaša Matičič, OŠ Trzin; 2. Zala Šenet,_OŠ Domžale; 3. Nina Pavlič Hren, OŠ Mengeš Skok v višino: 1. Nika Planinc, OŠ Jurija Vega Moravče; 2. Zoja Anžur, OŠ Domžale; 3. Tara Horvat, OŠ Rodica_ Met vortexa: 1. _Urška Brigelj, OŠ Domžale;_2. Nika Šušteršičj OS Venclja Perka; 3. Špela Loboda, OŠ Mengeš
Učenci:
Tek na 60 m: 1. Gašper Trdin, OŠ Jurija Vege Moravče, 2. Luka Lenarčič, OŠ Dragomelj, 3. Blaž Vrhovnik, OŠ Trzin
Tek na 300 m: 1. Anže Farkaš, OŠ Dob; 2. Matej Marčun; 3. Gašper Sa-dar, oba OŠ Mengeš Tek na 600 m: 1. Nejc Levec, OŠ Mengeš; 2. Jernej Golija; 3. Nejc Klav-žar, ob OŠ Domžale Skok v daljino (cona): 1. Klemen Ribaš, OŠ Trzin; 2. Matevž Mazgon, OŠ Domžale; 3. Žak Žan Tomažin, OŠ Janka Kersnika Brdo Skok v višino: 1. Aljaž Bratec, 2. Luka
Papež; 3. Juš Smole, vsi OŠ Domžale Met vortexa: 1. Benjamin Letič, 2. Luka Sitar, oba OŠ Domžale; 3. Kristjan Urbanija, OŠ Jurija Vega Moravče
STAREJŠE KATEGORIJE: Učenke:
Tek na 60 m: 1. Gabi Kumek, OŠ Venclja Perka, 2. Anamarija Stojc, OŠ Preserjepri Radomljah, 3. Selma Vela-džič, Oš Jurij Vega Moravče; Tek na 300 m: 1. Tina Vaupot, OŠ Trzin; 2. Maša Bagovec, OŠ Domžale; 3. Katja Binter, OŠ Mengeš Tek na 1000 m: 1. Ana Šumah, OŠ Preserje pri Radomljah; 2. Sara Lekan; 3. Nina Jasenc, ob OŠ Domžale Štafeta 4 X 100 m: 1. OŠ Domžale; 2. OŠ Jurija Vega Moravče; 3. OŠ Rodica
Skok v daljino (cona): 1. Neja Kavčič, OŠ Dob, 2. Fatima Mušič, OŠ Domžale; 3. Maša Marija Vrtačnik, OŠ Rodica
Skok v višino: Pia Marinček, OŠ Dob; Anja Orehek, OŠ Jurija Vega Moravče; 3. Tjaša Kalin, OŠ Domžale _ Met krogle: 1. Manca Avbelj, OŠ Jurija Vega Moravče; 2. Neža Pezdirc, OŠ Janka Kersnika, Brdo; 3. Eva Novak,
Vabilo vsem športnikom in športnicam Domžal!
Od 2. do 4. septembra 2011 bomo v Domžalah gostili veliko mednarodno tekmovanje BAVI - balkanske atletske veteranske igre. Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Atletski klub Domžale pričakujeta več kot 700 nastopajočih iz 12 balkanskih držav. Tekmovališča bodo rezervirana za ženske, rojene 2. septembra 1981 ali prej, in moške, ki so bili rojeni 2. septembra 1976 ali pred tem. Da bo konkurenca enakovredna in tekmovanje bolj pravično, so veteranske starostne kategorije razporejene po pet
let, starosti pa sledijo tudi discipline in teže orodij.
Ker si v vrsti slovenske reprezentance želimo tudi čim več domačinov, Domžalčanke in Domžalčane vabimo k aktivnemu sodelovanju. Veliko nas bo med sodniki, pričakujemo številne gledalce in navijače, želimo pa si tudi tekmovalcev! Atletski klub Domžale je za zainteresirane pripravil predstavitev tekmovanja, disciplin in osnov treninga. Pridružite se nam na stadionu na treningu metov ob sobotah ob 9. uri, tekaška skupina se bo zbirala ob četrtkih, ob 16.30. Za vse informacije pokličite na tel.: Roman - 041/624-442, Tomaž -040/795-795.
Vabljeni k sodelovanju v projektu 100 Domžalčanov na BAVI!
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Člansko državno prvenstvo Slovenije 2011
OŠ Domžale
Met vorteksa: 1. Lara Šuštar, OŠ Trzin; 2. Nina Volčini, OŠ Dragomelj; 3. Lara Janjoš, OŠ Mengeš
Učenci:
Tek na 60 m: 1. Grega Dolenc, OŠ Janko Kersnik Brdo; 2. Aleksa Jevte-mijevič, OŠ Preserje pri Radomljah; 2. Arb er Halili, OŠ Domžale; Tek na 300 m: 1. Gašper Volčini, OŠ Domžale; 2. Primož Mal; 3. Jaka Ci-
flič, oba OŠ Janko Kersnik Brdo ek na 1000 m: 1. Rok Kveder, OŠ Preseije pri Radomljah; 2.^Matic Zupan, OŠ Venclja Perka; 3. Žiga Avbelj, OŠ Janka Kersnika Brdo Štafeta 4 X 100 m: 1. OŠ Janka Kersnika Brdo; 2. OŠ Domžale; 3. OŠ Preserje pri Radomljah Skok v daljino (cona): 1. Luka Carič, OŠ Preserje pri Radomljah; 2. Martin Kunavar, OŠ Mengeš; 3. Evgen Sušnik, OŠ Dob
Skok v višino: 1. Žiga Lah, OŠ Men-
feš; 2. Žan Žužek, OŠ Domžale; 3. aj Hrovat, OŠ Preserje pri Radomljah
Met kroele: 1. Nik Potočnik, OŠ Dob;
2.	Žan Škarja, OŠ Jurija Vege Moravče; 3. Blaž Končan, OŠ Venclja Perka; Met vortexa: 1. Rok Balantič, OŠ Dob; 2. Alex Matulin, OŠ Dragomelj;
3.	Lovro Šlibar, OŠ Dob
Vsem zmagovalcem in zmagovalkam iskrene čestitke!
V.
Pisala se je nedelja, 15. maja 201, ko so se v Hali Komunalnega centra Domžale na članskem državnem prvenstvu Slovenije pomerili najmočnejši dvigalci uteži. Fantje iz Težkoatletskega kluba Domžale so ponovno dokazali, da so najboljši in najmočnejši, saj so pobrali največ zlatih in drugih medalj.
Samo tekmovanje je bilo zelo razburljivo, saj je bilo med tekmovalci veliko taktiranja in preskakovanja tež, kdo bo dvignil več. Vsi tekmovalci so se zavedali, da ta tekma ni samo, kdo bo odnesel najbolj cenjeno medaljo, ampak se je tudi določala ekipa reprezentance Slovenije za tekmovanje ALPE ADRIA, ki se bo letos odvijala na Hrvaškem, na Reki. Kot že vrsto let so se tudi letos uvrstili v slovensko reprezentanco vsi tekmovalci iz TAK Domžale. Za slovensko ekipo bodo nastopali Petra Pavlič - dekle, Mark Selan - mlajši mladinec, Jure Svetlin - mladinec in Jernej Orešek - član. Celotni ekipi reprezentance Slovenije želimo čim boljšo uvrstitev in veliko uspeha.
Rezultati državnega prvenstva Slovenije
Kategorija do 69 kg dekleta: prvo mesto in novi državni rekordi tako pri mladinkah kot tudi pri članicah: Petra Pavlič TAK Domžale (poteg 51 kg, sunek 65 kg, biatlon 116 kg), drugo mesto Tjaša Rajh
TAK Domžale (poteg 42 kg, sunek 59 kg, biatlon 101 kg) in tretje mesto Katarina Višnar KDU Olimpija (poteg 38 kg, sunek 50 kg, biatlon 88 kg). Kategorija do 69 kg: prvo mesto Blaž Kuhar TAK Domžale (poteg 75 kg, sunek 95 kg, biatlon 170 kg). Kategorija do 77 kg: prvo mesto Mark Selan TAK Domžale (poteg 85 kg, sunek 105 kg, biatlon 190
kKga)t
ategorija do 85 kg: prvo mesto Jernej Orešek TAK Domžale (poteg 110 kg, sunek 123 kg, biatlon 233 kg), drugo mesto Jure Svetlin (poteg 80 kg, sunek 103 kg, biatlon 183 kg) in tretje mesto Grega Jerkič KDU Olimpija (poteg 80 kg, sunek 100 kg, biatlon 180 kg). Kategorija do 94 kg: prvo mesto Matej Šolinc Body Fit celje (poteg 110 kg, sunek 136 kg, biatlon 246 kg) in drugo mesto Tine Orešek Tak Domžale (poteg 100 kg, sunek 130 kg, biatlon 230 kg). Kategorija do 105 kg: prvo mesto Boštjan Peterca TAK Domžale (poteg 100 kg, sunek 130 kg, biatlon 230 kg), drugo mesto Uroš Herček KDU Olimpija (poteg 90 kg, sunek 120 kg, biatlon 210 kg) in tretje mesto Miha Fajon KDU Olimpija (poteg 95 kg,_ sunek 110 kg, biatlon 195 kg). Četrto mesto pa je osvojil Dominik Kozjek TAK Domžale (poteg 85 kg, sunek 105 kg, biatlon 190 kg). Čestitke!
Tanja
T
RAčunawoDnva mWUHA
prispevamo k vašemu dobičku
Zvami Že 15 let
f 1 ' '
Računovodstvo Pavliha
m: 041/682-727 www.pavliha.org

OPTIKA OČESNA AMBULANTA
HElena DolinsEk s.p.
Breznikova 15, Domžale TeI.:OI/7SI6-436 (Breza
Samostanska 14, Kamnik TeI.:0I/83I7-005
28
šport
3. JUNIJ 20II
KK PIRUETA
Tudi hitrostniki več kot uspešni
Kotalkarski klub Pirueta poleg umetnostnega kotalkanja goji tudi disciplino hitrostnega rolanja. Pred kratkim so pod okriljem Zveze kotalkarskih športov Slovenije organizirali državno prvenstvo v tej disciplini. Tekmovanje se je odvijalo v športnem centru TEN TEN in je bilo izvedeno odlično. Na tekmovanju so nastopili hitrostni rolarji iz petih slovenskih klubov. Domači tekmovalci so osvojili kar nekaj naslovov državnih prvakov, organizacija pa je bila ob pomoči Športnega društva DOKONCA iz Lendave odlična in prav vsi nastopajoči so bili več kot zadovoljni.
Tudi umetnostni kotalkarji so med tem nastopali na najrazlič-
nejših tekmovanjih, tako so bili na mednarodnem tekmovanju v Novi Gorici, kjer je bilo tekmovanje za Pokal Goriške vrtnice, me-morialu Sandre Jakin, prav tako v Novi Gorici, in na Dunaju, kjer so pokazali, da so tekmovalci izredno napredovali glede na prejšnjo sezono.
V prihodnosti jih čakajo tekmovanja vsak vikend, tja do državnega prvenstva, ki bo od 8. do 10. julija v Renčah. Funkcionarji ko-talkarskega kluba Pirueta pa se že pospešeno pripravljajo na domači največji kotalkarski dogodek, to je organizacija že 19. mednarodnega tekmovanja v umetnostnem ko-talkanju PIRUETA 2011, ki bo 2. julija 2011 v šotoru v Športnem parku v Domžalah. Tekmovanje šteje tudi za točkovanje v nizu tekmovanj za Pokal Slovenije, ki je drugo največje tekmovanje takoj za državnim prvenstvom. Starejši tekmovalci se intenzivno pripravljajo ne reprezentančne nastope, ki jih čakajo, kot so evropsko in svetovno prvenstvo ter kup pomembnejših mednarodnih na-
Predstavitev karateja malo drugače ^
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Hana Mihelič in Nika Močnik - državni prvakinji
Kljub mladosti ali pa prav zaradi nje je Klub borilnih veščin Domžale zanesljivo na dobri poti med najboljše tovrstne klube v naši državi, saj ni prvenstva posameznih kategorij ali zvrsti borilnih športov, kjer ne bi njegovi tekmovalci in tekmovalke dosegali odličnih uspehov, osvajali naslovov državnih prvakov ter podprvakov ter tako ponesli glas o odličnih borcih iz naše občine - tako po državi kot po svetu.
Tako je tudi po pravkar končanem finalu državnega prvenstva v kickboksu, ki je bilo v začetku maja na Ptuju, predsednik kluba Marjan Bolhar lahko ponosno dejal: »Za podmladek se nam ni bati!« V finalu je namreč med 21 klubi na finalu državnega prvenstva v kickboxingu, v disciplini semi (pol) contact in glasbene forme, v starostnih kategorijah mlajših in starejših kadetov in kadetinj uspešno nastopala tudi četica iz Kluba borilnih veščin Domžale. Uspešni nastopi so bili še zlasti pomembni, saj bodo najmlajši prvaki letos tekmovali na svetovnem prvenstvu svetovne kickboxing
Hana Mihelčič - državna prvakinja, vaditelj Miha Močnik; Nika Močnjk - državna prvakinja, in Teja Mihelčič - državna podprvak-inja. Čestitamo!
organizacije WAKO za kadete in mladince, ki bo v začetku septembra v Italiji. »Upajmo, da katera od tekmovalk Kluba borilnih veščin Domžale tudi,« upa Marjan Bol-har, mi pa držimo pesti, da se bo upanje izpolnilo.
Marjan Bolhar gre naprej!
V teh dneh smo se razveselili novice, da bo Marjan Bolhar, tudi predsednik Kluba borilnih veščin, kar dvakrat nastopil na pomembnih tekmovanjih. Tako bo konec maja kot član slovenske reprezentance nastopil na balkanskem kickboxing prvenstvu v Beogradu, in sicer v kategoriji do 79 kg, le nekaj dni kasneje pa na svetovnem kickboxing pokalu - 16. Best fighter v Italiji. Držimo pesti in srečno, Marjan!
Utrinki SSK Ihan
Skakalci SSK Ihan so imeli mesec dni počitnic, v tem času pa niso popolnoma pozabili na šport, saj so med počitnicami najmaljši napisali tudi nekaj športnih misli. Mlajša skupina, ki jo vodi Gaj Trček je misli namenila svojemu vodji:
»Gaj je prišel šele na začetku zimske sezone, ampak smo se kar hitro ujeli. Je zelo prijazen in včasih tudi zelo zabaven. Nikoli nas ne krega. Z njim delamo gimnastič-ne vaje in skačemo. Oba trenerja imamo radi (Gaj in Simon), sta prijazna in najboljša trenerja na svetu,« pravijo najmlajši. Marsikomu je bilo že malo dolgčas, kar je razvidno v naslednjih stavkih. Gašper A.: »Komajčakam, da začnemo spet skakati na plastični skakalnici. Rad hodim na skoke. Pozimi, ko je bila skakalnica za-ledenela, mi ni bilo všeč kot poleti.«
Matic L.: »Pretekla sezona se mi je zdela po občutkih dar dobra. Malo boljše sem skakal kot prejšnja leta. Trener Gaj mi je zelo pomagal.«
Taj E.: » Zimska sezona mi je bila zelo všeč.«
MajE.: »Komajsmo čakali, da zapade sneg. Moj prvi skok se je zgodil na skakalnici Mengeš. Nekaj časa smo še skakali, potem pa se je vse odvijalo samo še v telova-
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek,
24. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 16. junij 2011, do 10. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Ker tudi starejši ljudje potrebujejo popestritev, smo se s karate klubom WANKAN odzvali na povabilo DPU Tržič - Doma starejših občanov Tržič. Na povabilo smo se odzvali iz dveh razlogov. Prvi od njih je bil, da starejšim občanom občine Tržič popestrimo dan, drugi od razlogov pa je bila demonstracija, skozi katero smo poskušali prikazati, da karate ni le resen šport, kot to mislijo nekateri, temveč je tudi zabaven. Po končani demonstraciji so nam pripravili pogostitev, malo smo pokramljali in si obljubili, da se kmalu spet vidimo.
Ker so nas stanovalci doma lepo sprejeli in so bili nad našim nastopom navdušeni, se člani kluba
WANKAN KRANJ že veselimo naslednje takšne priložnosti.
Karate klub Wankan
stopov, na katerih se dokazujejo, da so med najboljšimi v državi. To bo vidno po nastopih na državnem prvenstvu po katerem strokovni svet določi reprezentante, ki bodo zastopali našo državo.
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE
Opravljeni izpiti za višje stopnje črnih pasov
Na prvo majsko soboto je sedmerica ATOMovcev uspešno opravila izpite za višje Dan stopnje črnih pasov. Rok Kurent, Zidarič, Alenka Trpin, Saša
or
glic in Ksenija Pevec za 1. Dan, Robert Lupše in Timotej Kokalj za 2. Dan ter Lovrenc Kokalj za 5. Dan. Čestitke!
Mednarodna generalka pred evropskim prvenstvom
15. maja 2011 je v dresu Slovenije šesterica ATOMovcev nastopila na 20. Mednarodnem S.K.I.F. Kyu turnirju v avstrijskem Strasswalchnu. Na tatamiju so se Slovenci pomerili z vrstniki iz Madžarske, Nemčije in Avstrije. KYU reprezentanca Slovenije je bila z uspehom v obliki treh zlatih, dveh srebrnih in šestih bro-
nastih medalj zadovoljna, odlično pripravljenost pa so prikazali tudi ATOMovci, ki so v Domžale odnesli vse razen treh bronastih odličij. Patricija Vehovec je bila dvakrat najboljša (kate in borbe), na na'višjo stopničko je stopil še Grega Teršek po kumite borbah. Srebrna sta bila Hana Kerič v katah in David Kar-
dum v borbah. Tretje stopničke sta se po po Katah veselila Žan Pod-boršek in David Kardum, v kumite borbah si je bron priboril še Željko Šašić. Za slovenske barve je izmed ATOMovcev nastopil še Črt Hro-vatin, Lovrenc Kokalj 5. Dan je bil prisoten kot glavni sodnik.
Bojana
Še posebej pa čestitamo Hani Mihelčič (do 37kg) ter Niki Močnik (nad 47kg), ki sta postali državni prvakinji, ter Teji Mihelčič, ki je osvojila naslov državne podprva-kinje.
Vera
sankukai karate klub Domžale
Več kot natrpan zaključek sezone
Spomladansko-poletni del treningov in tekmovanj se počasi zaključuje, na sporedu pa so izpiti za višje pasove.
Ob zaključku sezone so se v Ljubljani, še zadnjič pred pričetkom šolskih počitnic, zbrali najboljši karateisti na 4. pokalni tekmi (v celem letu se zvrsti sedem takih tekmovanj). Pokalna tekmovanja so del sistema celoletnega tekmovalnega obdobja in služijo kot preverjanje, treniranje in preizkušanje tekmovalčevih sposobnosti in pripravljenosti. Uvrstitve naših članov so bile tudi tokrat več kot odlične. Poleg tega pa nas čaka še tisti,
najpomembnejši del ob zaključku treningov - izpiti za višje pasove. Tokrat bodo preizkusi potekali na dveh lokacijah in v kar treh dneh. V nedeljo, 5. junija 2011, bodo ledino prebili člani, in sicer v Ljubljani v Karate centru Savlje, otroci pa bodo pokazali svoje znanje v Domžalah, 11. junija 2011, kjer bomo videli izpite do zelene-
Lju": . .
do morali izkazati tisti z višjimi pasovi. Vsem želimo veliko uspeha, vsi pa že komaj
ga pasu, ter v Ljubljani, 12. junija, kjer pa se bodo morali
pričakujemo Letno karate šolo v Umagu!
Četrta pokalna tekma, člani in članice:
1.	mesto: Teja Grad, Andrej Ko-relc, Tomo Perčič
2.	mesto: Tjaša Šinkovec, Tine Makovecki, Tomaž Herič, Emil Velič
3.-4.	mesto: Teja Medle, Kristjan Bernot
G. J.
dnici zaradi topljenja snega.« Luka P.: » Jaz rad hodim na smučarske skoke in skačem. Zelo rad imam treninge v telovadnici, še posebej takrat ko delamo kar si sami želimo.«
3. JUNIJ 20II
šport
29
OD 30. JULIJA DO 7. AVGUSTA 2011
Poletni planinski tabor na Bovškem
Tudi letošnje poletje nas čaka družba planinskih vodnikov in preživljanje počitnic nekoliko drugače, v naravi brez sten in vsakdanjih nepotrebnih težav. Spomnimo se Soče, Triglavskega narodnega parka, Koritnice, Kanina, ja, prav ste uganili - letošnji tabor preko tedna se bo odvijal v Bovcu! In priključite se nam, stalni ali novi, saj bomo skupaj spoznali, da drži trditev domačinov, ko pravijo, da je Bovško čudolepa pokrajina polna navdiha. Kje in kdaj bo tabor? Letos bomo taborili na Bovškem, od sobote, 30. julija, do nedelje, 7. avgusta 2011.
Kaj bomo na taboru delali? Vsak dan se bomo odpravili na turo v okolici tabornega prostora. Kadar tura ne bo prezahtevna ali pa če nam bo ponagajal dež, bomo dan zapolnili s čim zanimivim, zabavnim in poučnim. Po dolgem in počez bomo spoznavali Bovško, z ogledi ali naravnih znamenitosti ali kulturne dediščine, kot na primer z obiskom muzeja. Dan bo še bolj pester, zato ne bomo pozabili na popoldanske aktivnosti: plezalni vrtec, plavanje, ustvarjalne igre, športne igre in turnirji, družabne in zabavne igre itd. En dan, nekje v sredini tedna, je namenjen počitku, ko se bomo učili o orientaciji v naravi, o gorskem svetu, o prvi pomoči, varovanju v gorah, nato pa izvedli še orientacijski tek po skupinah! Vsak večer, če nam
vreme to dopušča, nas spremlja večerni ogenjin trenutke pred spanjem popestrimo s kakšnimi družabnimi igrami in petjem ob spremljavi kitare.
Komu je tabor namenjen? Pridruži naj se nam vsak, ki bi poletni teden rad preživel nekoliko drugače in bolj sproščeno - na prostem v planinskem svetu, ki ima rad naravo in mu je planinstvo v veselje! Ali na tabor lahko pridem s starši? Otroci, mlajši od 8 let, naj pridejo s starši oz. drugo odgovorno osebo, tudi starejši lahko pridejo s starši in starši lahko pridejo brez otrok!
Kako je s hrano? Za tople obroke v taboru in malice na turah bo poskrbljeno. Hrane bo dovolj in dobra bo, predvsem za utrujene planince, jedli pa bomo iz posod in s priborom, ki jih bomo prinesli s seboj.
Kje bomo pa spali? Spali bomo v šotorih, za katere bo poskrbljeno (šotor lahko prineseš tudi sam), obvezno pa imejs sebojtoplo spalno vrečo (lahko še dodatno odejo) in spalno podlago. Ostale informacije pri Gašperju (031/622-757), Boštjanu (041/602-296) ali Niki (041/325456) in na spletni strani www.pd-menges.si.
Prijave pobiramo do 29. junija 2011, ko bo ob 19. uri na Mengeški koči informativni sestanek. Prijavi se čim prej, da si zagotoviš svoj prostor!
DRUSTVO ZA MODELARSTVO IN AERONAVTIKO MODRA PTICA
Tekmovanje v zračnih bojih z daljinsko vodenimi modeli
Modra ptica, Društvo za modelarstvo in aeronavtiko, si je tudi za leto 2011 začrtalo ambiciozni program, katerega bistveni del organizirajo in izvajajo na modelarskem letališču v bližini Krtine. Ob tem še vedno največ pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju mladih modelarjev, hkrati pa jim nov društveni prostor v Delavskem domu na Viru omogoča organizacijo različnih tečajev. Potem ko so v letu 2011 že pripravili oz. sodelovali na nekaterih tekmovanjih, so 8. maja na modelarskem letališču izvedli tekmovanje v zračnih bojih (AIR COMBAT) z daljinsko vodenimi modeli iz prve in druge svetovne vojne.
Društvo, ki je že praznovalo 35. rojstni dan,je tradicionalno prireditev namenilo v spomin nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku društva Janku Nagliču. 2. memori-ala v njegov spomin so se udeležili
Na črno-belih poljih
Slovenija ima svetovnega prvaka v dopisnem šahu Marjanu Šemrlu, članu Domžal, uspel veliki met
Slovenski velemojster dop šaha Marjan Šemrl je 19. maja končal svojo zadnjo partijo v finalu 24. svetovnega prvenstva v dopisnem šahu. Kljub temu, da sta bili
do tedaj dve partiji še nedokončani, si je Šemrl z enajstimi osvojenimi točkami tudi teoretično zagotovil naslov svetovnega prvaka in neulovljivo prednost pred tekmeci. S tem je dosegel največji uspeh slovenske-
Êa dopisnega šaha v zgodovini. )opisni šah, ki velja za garaško šahovsko disciplino, v moderni dobi igrajo šahisti izključno preko interneta. Za vsako potezo imajo igralci v povprečju po pet dni časa za razmišljanje in igrajo partije z vsemi nasprotniki istočasno. V finalu je sodelovalo 17 igralcev iz Evrope, Amerike in Azije. Za vstop v finale so se kandidati potegovali vsaj pet do osem let na različnih predtekmoval-nih turnirjih, finalni del pa traja že
od aprila 2009. Svetovna prvenstva
potekajo pod okriljem mednarodne
zveze za dopisni šah ICCF že od leta 1953. Na prvih 23 prvenstvih so največ uspehov imeli igralci iz Rusije in Nemčije. Marjan Šemrl je prvi Slovenec, ki mu je uspelo stopiti na najvišjo stopničko svetovnega dopisnega šaha. Finalni del običajno traja dobri 2 leti. Na dosedanjih prvenstvih so največ uspehov imeli igralci iz držav nekdanje Sovjetske zveze, Nizozemske in Nemčije. Dopisni šah je nedvomno posebna šahovska disciplina. Včasih so ga igrali z navadno pošto, danes poteka preko interneta. Je drugačen šah od rednega tekmovalnega šaha, saj si dopisni šahisti pri igranju pomagajo z moderno šahovsko tehnologijo. Vendar pa zgolj uporaba zmogljivih računalnikov in najmodernejših šahovskih programov še zdaleč ne zadošča za zmago. Prav v zadnjo partijo, ki jo je moral zmagati za osvojitev naslova, je Šemrl vložil nekaj sto ur lastnega dela, saj mu v zapleteni končnici računalniki
niso kaj prida pomagali. Premagal je nemškega dopisnega velemojstra Franka Gerharda z najvišjim ratin-gom na turnirju, kar 2.645, medtem ko ima Marjan 55 točk nižji rating. Da pa vendarle sodi med izjemno močne dopisne šahiste, priča njegov rating 2.590, s katerim je bil vsaj na papirju četrti najmočnejši udeleženec finalnega turnirja. Zabeležil je šest zmag, desetkrat je remiziral in je končal finale neporažen. Na njem
je sodeloval tudi Slovence Jože Novak, ki je zbral sedem točk. Nekateri šahovski poznavalci imajo podcenjevalni odnos do dopisnega šaha, češ da potekajo tekmovanja izključno s pomočjo računalnika. Vendar pa je uporaba računalnika sestavni del sodobnega šaha. Povsem drugače je seveda, ko partija že poteka. Ko je neka poteza že odigrana, potem ni povratka in še tako zmogljivi računalnik ne pomaga kaj prida, če je igralec skrenil na napačno pot. Šah je preprosto tako bogata igra, da se pozicije na šahovnici ustvarjajo povsem na novo. Tudi takšne, ki jih računalniki nimajo v spominu, ker pač nikoli še niso bile odigrane.
Marjan Šemrl, ki je sicer slovenski nacionalni mojster, velja tudi kot klubski igralec za predanega šahista. Ima zelo odgovoren odnos do igre, pa tudi do moštva. Zagotovo je bilo v naslov svetovnega prvaka vloženo ogromno dela in odpovedovanja. Zato mu velja-iskrene čestitke. Marjan se je tako
jo
pridružil domžalskemu velemojstru Luki Leniču, ki je v starostni skupni do 14 let pred leti že osvojil naslov svetovnega prvaka.
Jože Skok
MED upokojenci šTEvILNI ODLIČNI šAHISTI
Najboljši so šahisti iz Društva upokojencev Domžale
17. maja 2011 je bilo domžalsko društvo upokojencev gostitelj šahovskega tekmovanja, na katerem so se pomerile ekipe društev upokojencev z Gorenjske, in sicer: Domžale, Jesenice, Kamnik, Komenda, Kranj, Moravče, Naklo, Radovljica in Ško-fja Loka.
Za ekipo gostiteljev so igrali Vladimir Ivačič, Vid Vavpetič, Vitomir Janjič, Anton Jerina in Mirko Čo-kan, arbiter pa je bil Boštjan Grošelj, sicer predsednik Šahovskega društva Domžale. Po desetih kolih borbenih šahovskih tekem se je izkazalo, da je prvo mesto ostalo doma, saj je bila
Šahovska ekipa DU Domžale, manjka Vladimir Ivačič, z arbitrom Boštjanom Grošljem in predsednikom DU Domžale, Ferdinandom Starinom
ekipa Društva upokojencev Domžale premočna za drugo uvrščeno Društvo upokojencev Komenda, medtem ko je DU Kranj zasedla tretje mesto, četrto je pripadlo DU Radovljica, peto DU Kamnik, šesto DU Jesenice, sedmo je bilo DU Škofja Loka, osmo DU Moravče, deveti pa so bili šahisti iz Naklega. Poglejmo še najboljše po deskah: na prvi j^ največ točk zbral Marjan Kar-nar, DU Komenda, Vladimir Ivačič, DU Domžale je bil tretji; na drugi deski je bil najboljši Drago Buha, DU Radovlj ica, drugi pa Domžal-čan Vid Vavpetič. Največ točk je na tretji deski zbral Vitomir Janjič, DU Domžale, enako je Anton Jerina, DU Domžale zasedel prvo mesto na četrti deski. Čestitamo! Čez teden dni, 24. maja 2011, je bilo DU Domžale gostitelj šahovskega tekmovanja posameznikov iz Gorenjske regije. Enako kot pri ekipnem prvenstvu tudi tokrat lahko pohvalimo tako organizacijo kot izvedbo šahovskega tekmovanja po-
sameznikov, še posebej pa je treba čestitati šahistom Društva upokojencev Domžale, saj je najboljši šahist med člani društev upokojencev na Gorenjskem Vladimir Ivačič, sicer član Šahovskega društva Domžale, ki je zbral 7,5 točk, tretje mesto pa je osvojil še eden od Domžalča-nov, tudi vodja šahovske sekcije DU Domžale, Vid Vavpetič, ki je zbral 6,5 točk. Dobro so igrali tudi ostali člani DU Domžale: Vitomir Janjič je bil sedmi, Anton Jerina pa deseti. Tudi tokrat je bil arbiter Boštjan Grošelj. Čestitamo! Kot nam je povedal Ferdinand Starin, predsednik Društva upokojencev Domžale, ga veseli, da se člani in članice ukvarjajo z različnimi športi in tako skrbijo za svoje zdravje, hkrati pa z uspešnimi nastopi promovirajo Društvo upokojencev Domžale in z njim tudi občino. Posebej je pohvalil šahiste, saj domžalska ekipa praviloma osvaja najboljša mesta.
V.
domači in tuji modelarji. Z modeli iz prve svetovne vojne so se pomerili štirje tekmovalci, medtem ko je z modeli iz druge svetovne vojne sodelovalo deset modelarjev. Tekma, njen vodja je bil Rajko Hafner, je potekala v sončnem in prijetnem spomladanskem vremenu ter privabila številne gledalce, med njimi veliko mladih, bodočih modelarjev. DMA Modra ptica je ob tem pripravil tudi prijetno druženje, ki so ga člani društva in ljubitelji modelarstva in aero-navtike izkoristili za izmenjavo izkušenj in prijetno soboto. Rezultate lahko preberete na http:// www.modellflug-thon.at/joomla/. Medtem je na njihovem »letališču« že potekal HELI MASTERS CARINTHIA 2011, mednarodno tekmovanje z modeli helikopterjev, o katerem boste lahko brali v naslednji številki.
V.
S, dan okolja]
06 Po
OTib
I s. dan gasilcev
TOPLO)
O srce, g krvni obtok, arterije, hrbet
plod
2 (HLADNO)
E prebavila,
vranica, I trebušna J slinavka
DEVICA
sol, gomolji
korenini
lolji KOI
renina
(sveže svetlo)
12Ne

TEHTNICA
n kolki, J ledvice, ^ mehur
maščoba, olje
Û
cvet
(MOKRO)
spolni organi, D sečevod
t
ogljikovi hidrati
(toplo)
stegna, vene
beljakovine
plod
-	(HLADNO)
J	sklepi,
t	kolena,
M	kosti, koža
L
J	sol, korenina,
«	gomolji
korenina!
dent
d,o,o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja S7a, 122S Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
30
objave
3. JUNIJ 20II
GINEKOLOGINJA DR. KSENIJA SELIH MARTINEC
Kaj storiti - v dobro boljše zaščite zdravja
Ukvarjamo se z vprašanjem, kako premagati spomladansko utrujenost; kako si ne bi raje dan ali dva vzeli za regeneracijo, kot da se po nepotrebnem naprezamo in tvegamo, da bi resno zboleli. Utrujenost je lahko tudi opozorilo, da je organizem ogrožen in v stiski. Tudi na sploh naj bi se odločili za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje nista zgolj osebni interes sodobnega človeka, temveč to prerašča v družbeno normo. S projekti promocije zdravje želijo zdravstveni delavci pomagati, da razvijemo zdrav življenjski slog in zadovoljstvo s samim seboj. Z dr. Šelihovo sva že stara prijateljska znanca in to bralci in bralke Slamnika dobro vedo. Nekateri že kar pričakujejo, kdaj bo gospa doktorica spet spregovorila o raku, ki da »ni ena sama bolezen ampak nabor več 100 različnih obolenj, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih
in organih človekovega organizma«, deluje zelo prijetno, tako da je komuniciranje z njo pravi užitek.
Kako je mogoče, da so samo v prvih dveh mesecih tega leta v sklopu državnega programa za raka dojk Dora pri 30 navidezno zdravih ženskah odkrili raka. Zaradi programa, temelječega na zelo strogih, mednarodno postavljenih strokovnih kriterijih, vrhunskih strokovnost, kakovosti in varnosti, se je, tako sem bral, umrljivost zaradi raka dojk zmanjšala za 25 - 30%. To je vsekakor pohvalno, toda zanima me kaj je tisti, bom rekel prvenstveni vzrok za nastanek raka dojk in ali obstaja kakšne preventiva, razen samopregledo-vanja, ki se lahko izkaže za zelo ne transparentno^
Najpomembnejša dejavnika tveganja za nastanek raka dojke sta vsekakor
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti.
V SPOMIN
7. junija bi praznovala rojstni dan
Štefanija Sirše
rojena Gorza iz Domžal
Zelo te pogrešamo in vedno boš z nami!
Sebastjan z družino, Slavko, Marjan in Anica
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 78. letu nas je za vedno zapustila
Ivanka Trstenjak
iz Štude pri Domžalah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hčeri Nada in Joži z družinama
Mirno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 83. letu je za vedno odšla draga sestra, svakinja in teta
Pavla Majdič
iz Vira, Čufarjeve 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Čufarjeve in prijateljem za darove, sv. maše in sveče. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Tomšič ter pogrebni službi, pevcem in trobentaču.
Vsi njeni
spol in starosti. Ženske stokrat pogosteje kot moški zbolimo za rakom dojke. Morda bo ta podatek koga presenetil predvsem zaradi spoznanja, da rak dojke ni izključno bolezen žensk. Seveda smo ženske bistveno bolj ogrožene. S starostjo se veča možnost za nastanek raka dojke. Večina rakov dojke se pojavi pri ženskah, starih 50 let in več. Zelo pomembna je družinska obremenjenost. 20-30 % žensk, ki zboli za rakom dojke pove, da ima bližnja sorodnica rak dojke. Znana je tudi genetska obremenjenost. Najpomembnejša sta gena BR-CA1 in BRCA2. Praviloma sta gena odgovorna za sintezo beljakovine, ki nas ščiti pred rakom. Ženska, ki je podedovala okvarjen gen ima 80 % verjetnost za nastanek raka dojke. Rak dojke je v največjem odstotku hormonsko odvisen, zato je povezan s hormonskim stanjem ženske. Povečano tveganje imajo ženske, ki dobijo menstruacijo pred 12 letom in pri katerih nastopi menopavza po 55 etu, ženske, ki več kot 5 let uporabljajo hormonsko nadomestno terapijo. Tveganje je povečano, če ženska nikoli ni bila noseča ali če je prvič zanosila po 30. letu. Dojenje nas ščiti pred nastankom raka dojke. Debelost poveča tveganje za razvoj raka dojke predvsem zato, ker maščobne celice sodelujejo pri tvorbi estrogena. Vsadki dojk in uporaba modrčkov s kostjo pa ne sodita v dejavnike tveganja, torej ne povzročata raka dojke. Ko govorimo o preventivi se usmerjamo na tiste dejavnike tveganja na katere lahko vplivamo. Rakava celica je spremenjena celica, ki jo praviloma naš imunski sistem spozna kot tujek in jo odstrani. Kadar imunski sistem ne deluje dobro, in takšne celice ne odstrani se le-ta začne deliti in tako se razvije rak. Zdrav imunski sistem je najpomembnejše orožje v boju pred razvojem rakavih bolezni. Krepimo ga z zdravim načinom življenja. Študije so potrdile, da D vitamin v visokih dozah (2000IE na dan) zmanjšuje nastanek raka dojke, prostate in debelega črevesja.
Menda obstajajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje
raka na materničnem vratu, na
Srsih in na debelem črevesju ter anki. Kaj lahko okvirno rečete o katerem teh programov?
V Sloveniji potekajo presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu ZORA, presejalni program za odkrivanje raka dojke DORA in presejalni program za odkrivanje raka debelega črevesja SVIT. Najstarejši je program ZORA, ki je že popolnoma vpeljan in je že pokazal dobre rezultate.
Kako ženske motivirati za ta ma-mografski pregled. Kdaj so rezultati zdravljenje najboljši? Ali bo resornemu ministrstvu oz. vladi, ki je nosilec projekta uspelo poskrbeti za finančni vidik programa Dora, saj vendarle načrtovani organizacijski in tehnološko-iz-vedbeni prijemi zahtevajo dodaten denar?
Naloga vseh je širjenje vedenja o raku dojke, o dejavniki tveganja, o zdravljenju in seveda o pomenu zgodnjega odkrivanja. Rezultati zdravljenja so seveda najboljši pri zgodaj odkritem raku dojke. Ozdravimo lahko rak dojke, ki se še ni razširil po telesu. Vprašanje kaj bo naši vladi uspelo in kaj ne, pa je kar preveč zame. Nimam občutka, da politiki res želijo dober zdravstveni sistem, ki bi temeljil na realnih možnostih. Nihče še ni bil pošten do vseh nas. Premalo je zdravnikov, premalo je denarja pa vendar vsi lažejo, kako bodo pravice ostale nespremenjene, kako se bodo čakalne dobe krajšale. Če bodo že tako preobremenjen zdravstveni sistem še dodatno obremenili so takšne obljube zavestna laž. Morda nas vse skupaj podcenjujejo. Mar ne vedo, da imamo inteligenco in razumevanje. Vemo, da so časi slabi in vemo, da so potrebne spremembe,vsi izvajalci in uporabniki si jih želimo. Potrebujemo poštene ljudi, ki bodo znali oceniti naše možnosti, in nam bodo pošteno povedali kaj nam trenutno stanje res omogoča. Potrebujemo nekoga, ki bo znal narediti plan, ki nam bo omogočil, da bomo čez nekaj časa stanje izboljšali. Ne potrebujemo politikov, ki nič ne vedo, ki jim ljudje niso mar in jim je mar samo njihov napuh.
Pregled, ki traja menda največ 10 minut je namenjen uporabnicam po 50. letu starosti, ki bodo ali so
Kako boli, ko od bolezni usihajo moči,
veš le ti in vemo mi,
ki smo bili ob tebi zadnje dni.
ZAHVALA
V 80. letu starosti je bolezen izčrpala moči in zaprla je oči naša draga mama
Anica Rožič
roj. Pirc iz Ihana
Ob boleči izgubi naše mame, babice, tašče, sestre in tete se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter
darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Prebold za
kakovostno oskrbo in prizadevanje ter topel odnos. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo.
Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku in ste jo imeli radi, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
že prejele vabilo; kako pa je z naročanjem mlajših^?
Mamografija pri mladih ženkah ni zanesljiva. Pri mlajših ženskah se poslužujemo ultrazvoka in redkeje mamografije. Upoštevati moramo možnosti, ki jih posamezne metode nudijo. Tudi termografija, ki je sicer manj specifična, ima v odkrivanju raka dojke pomen. Pomembno je, da žensko, ki si zatrdlino tipa vzamemo resno. Potrebno jo je pregledati. Predvsem ženke, ki nosijo spremenjene gene, zbolijo za rakom mlajše. Ženske, pri katerih je znan rak dojk e v družini začnejo z mamografijo že pri 35. letu, sicer pa državni program vključuje ženske od 50. leta starosti, onkologi pa svetujejo preglede že po 40. letu.
Kako pa je z mamogarfijo, dopolnjeno z ultrazvokom, oziroma kaj je reči o vlogi ultrazvoka pri odkrivanju raka dojk, da so avstrijski radiologi precej skeptični do preprečevanja raka dojk po smernicah EU, kako naj potem ženske ne bi bile skeptične? Kaj rečete glede tega?
Ultrazvok, kot sem že omenila, je najpogostejša diagnostična metoda pri mladih ženskah. Kadar mamo-grafija pokaže nejasne spremembe, predstavlja ultrazvok pomoč pri vrednotenj te spremembe. Skoraj pri vsakem postopku se najde skupina ljudi, ki je skeptična. V medicini moramo slediti dognanjem, ki jih potrdijo znanstvene študije. Danes imamo vedenje, da nam prav mamografija pomaga odkriti zgodnje oblike raka dojke, ki jih lahko uspešno pozdravimo.
Če raka dovolj zgodaj odkrijejo, ali res zadostuje zgolj operacija in da kemoterapija, ki je povezana s številnimi neprijetnimi učinki, ni
iiotrebna? In še, kako se da raz-ikovati pred rakave celice od rakavih, ali pri prvih pride v poštev preventivno obsevanje? Terapija različnih oblik rakavih bolezni je različna, ker vse tumorske celice ne reagirajo enako na obsevanje ali na kemoterapijo. Kadar je bolezen omejena npr na dojko, je odstranitev tumorja z različnimi kirurškimi pristopi, ustrezna terapija. Kadar so bezgavke negativne, menimo, da je bolezen omejena na dojko kar je vsekakor dober prognostični znak. Težko pa je biti povsem sigu-
ren, da nikjer v telesu ni posameznih spremenjenih celic. Zato se pogosto onkologi odločajo za dodatno terapijo. Pri zdravljenju raka dojke je to pogosto hormonska terapija. Rakava celica ima drugačne lastnosti in je tudi po obliki in zgradbi drugačna. Ravno ta drugačnost omogoča imunskemu sistemu, da celico spozna kot tujek in jo odstrani. In ta drugačnost omogoča tudi izbor terapije.
Po Svetem pismu je Bog z besedo ustvaril svet, torej imajo besede veliko težo: ali bi rekli za konec našim ženskam sploh pa zaskrbljenim kakšno bodrilno besedo oz. kaj ne obhodno potrebnega? Prav vsi se ob diagnozi rak zdrznemo. V resnici pa je rak pogosto ozdravljiv. Pri zdravljenju moramo sodelovati in biti pozitivni. Telo reagira kot celota in kadar razmišljamo pozitivno se v telesu sproščajo pozitivni hormoni, ki pomagajo premagati bolezen. Mnoge oblike raka so povezane z načinom življenja. Vsi skupaj moramo dojeti, da smo sami odgovorni za svoje zdravje. Skrbimo za telo, ki predstavlja dom naše duše. Cenite sebe in imejte radi svoje telo, skrbite za lepe misli in uživajte v vsakem trenutku svojega življenja. Ne vemo kaj bo jutri in včeraj je že za nami. Imamo samo ta trenutek, ki je sedaj in ne pustite da gre neizživet mimo vas samo za to ker izgubljamo misli v tam kako bo jutri ali v tem kako je bilo včeraj.
Neki latinski izrek pravi NULLA ROSA SINE SPINA, kar pomeni NI CVETLICE BREZ TRNA -
in res prav vsak človek ima kakšno težavo in, če jo jemlje kot del življenja blagor mu. Neki svetopisemski stavek pa se glasi, vsaj v starem prevodu: vsak dan ima svojo lastno težavo. Ze dan, kaj šele sicer^ Tudi neki pregovor pravi, navajam po smislu, da je najnevljudnejša usoda, ki vstopi, ne da bi potrkala. Zlasti našim bralkam ste zagotovo omilili kakšno grenkobo in tako »nagovorili« usodo naj se ji ne mudi^ Torej prisrčna hvala najprej za srečanje z vami in seveda za vse vaše besede. Prav lepo pozdravljam vas osebno, vse vaše doma in vse, ki kakor koli v ordinaciji sodelujejo z vami.
Ivan Kepic
Ne metulj, ne besede, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo, spi.
(Lorca)
Ostali smo sami. Odšla je naša ljubljena
Brigita Vrenjak
rojena Pipan
Srčna hvala vsem za besede tolažbe, izrečeno soža^e, za cvetjje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala prijateljici Tatjani Kokalj in župniku Juretu Ferležu, ki sta prepletla misli in prijazno spregovorila o moji mami. Hvala Kvartetu Krt za pesmi, ki so nam segle v srce in pogrebni službi Vrbančič.
Njeni: hčerka Bojana z možem Markom ter vnuka Mirt in Aljaž.
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 76. letu nas jje za vedno zapustila naša draga mami, mama in sestra
Marija Gregorc
rojena Burja z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena soža^a, za darovano cvetjje in sveče.
Zahvala tovarni Količevo Karton, pevcem za odpete pesmi. Zahvala gospodu župniku Tomšič Jožetu za lep poslednji obred in dr. Banku za trud ob njeni bolezni.
Zahvala tudi pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
Svojjo življjenjjsko pot jje v 82. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja
Francka Skok
rojena Voler, iz Domžal.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Vsi njeni
Kako boli in duša trpi, ko ob bolezni usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga
Ivica Velepec
iz Bišč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste z nami sočustvovali, izrekali sožalje, podarili cvetje in sveče ter
darovali za Sv. maše. Hvala g. župniku Marku Pozniču za lep obred, Krtom za lepo petje
in
Pogrebni službi Verbančič.
Vsi njeni
3. JUNIJ 20II
objave
31
AKCIJA DNEVNIKOVE PRILOGE MOJE ZDRAVJE
Domžalska lekarna druga Naj lekarna 2010
Tudi letos je od januarja do aprila potekala akcija Dnevnikove priloge Moje zdravje Najlekarna. Namen akcije je okrepiti zavest o poslanstvu lekarniškega poklica. Izbor je letos potekal že četrtič zapored. Lekarna Domžale je bila tudi tokrat med najboljšimi. Po številu glasov, ki ste nam jih namenili vi, cenjeni uporabniki naših storitev, smo se uvrstili na 2. mesto.
Veseli nas, da zaupate v naše znanje, se vedno vračate k nam po nasvet, po zdravila na recept ali pa po druge izdelke za ohranjanje zdravja. Prav zaradi vas se je prepoznavnost lekarne Domžale v zadnjih letih močno povečala. Vsem, ki ste oddali svoj glas in nagradili naše strokovno delo, se najlepše zahvaljujemo.
Alenka Podgornik, mag. farm.
JEZIKOVNO »VSTAJENJE« PREDPOSTAVLJA KONSTRUKTIVNO JEZIKOVNO politiko
Slovenci smo Slovenci zaradi
Dnevno se srečujemo s pomanjkljivim oziroma s preskromnim besednim zakladom, s slovničnimi prekrški, z bolj ali manj mačehovskim izražanjem; če le moremo, uporabljamo tujke, tudi kjer bi lahko uporabili domačo slovensko besedo: vse to pa je še povezano z neravno spodbudnim izražanjem. Da pa bi bila mera polna, nas je povrhu vsega še Maja Keuc na Emi zastopala v tujem jeziku. Ob vsem tem se upravičeno sprašujemo, ali imamo Slovenci v povprečju res tako zelo slabo samopodobo. No, to je vsekakor relativno, ker težko odgovorimo na vprašanje, kdo pa je sploh povprečen Slovenec. Ob vseh jezikovnih spodrsljajih zelo radi rečemo ER-RARE HUMANUM EST, motiti se je človeško. To je samo del pregovora, ki nam daje celo potuho, če ne povemo še dopolnilnega dela - toda vztrajati v napakah je pa bedasto. Ruski lingvisti so odkrili, da genska koda DNA sledi istim pravilom kot jezik, ki ga posameznik govori. Do tega odkritja so prišli tako, da so primerjali pravila sintaxe, to je način, kako si sledijo besede v stavku, dalje semantike, to je proučevanje pomena v oblikah jezika, in osnovnih pravil slovnice. Odkrili so, da osnove naše DNA sledijo slovničnim pravilom in da imajo svoja pravila, slična jezikovnim - materinščini. To pomeni, da se ljudski jeziki niso pojavili slučajno, ampak so izraz naše prirojene DNA. So naš program. Ne zmoremo nobenega jezikovnega vstajenja, saj je že Cankar pisal o tem, da smo narod hlapcev, sicer se nas pa itak loteva epidemija poan-gleženja; nekako tako menijo nekateri. Evropa menda še ni pretirano poangležena; kaj pa Slovenija v njej, je zopet drugo vprašanje, ki smo si ga zastavili ali si ga še moramo zastaviti ob svetovnem vrhu knjige, ob katerega zaključku so udeleženci na slovesnosti v Cankarjevem domu sprejeli tako imenovano Ljubljansko resolucijo o knjigi, ki sem jo (resolucijo) v zadnjem Slamniku res samo omenil. Resolucija državnim in lokalnim oblastem ter strokovnim združenjem in organizacijam
civilne družbe, ki delujejo na področju knjige, med drugim predlaga naloge, naj upoštevajo kompleksno naravo knjige in pri načrtovanju javne kritike v odnosu do knjige vselej usklajujejo kulturne, izobraževalne, znanstvene, gospodarske in socialne note. To se vsekakor vsaj spodbudno sliši. Ali pa bodo sledila tudi dejanja ^ ?
Povrnimo se nazaj k Cankarju. Če je imel Cankar o sebi slabo samo-podobo, ne smemo videti nobenega razloga, da bi si to njegovo podobo dovolili nalepiti na vse Slovence. Slovencev nas je res malo, kar pa na pomeni, da smo zaradi tega manj vredni. To, da smo kljub majhnemu številu uspeli ohraniti svoj jezik in previharili vse viharje, ohranili svoj jezik, ki je posebnost tudi med slovanskimi jeziki, je posebna vrednota. Razmislimo, zakaj bi svojo bodočnost gradili na slabih, trhlih temeljih, če jo lahko zgradimo na svojih močnih posebnostih. Zato si še toliko bolj ne smemo dovoliti, da nam vzamejo naše znanje, naš pogum, naš jezik, našo posebnost majhnosti. Mi smo izjemno redek in dragocen diamant, diamantov je na svetu tudi malo, pa je njihova vrednost velika.
Materinščina je jezik srca, ali pa se tega sploh zavedamo, vprašanje. Dr. Janez Drnovšek je veliko pisal o samozavedanju človeka kot posameznika in kot naroda, k čemur spada v osnovi tudi tako imenovano »vstajenje« besede. Naj bo na tem mestu p počaščen Drnovškov spomin. Britanski jezikoslovec in član Britanske akademije David Crystal pravi, da vsaka dva tedna izumre jezik. Polovici od približno 6.000 svetovnih jezikov (če prištejemo še velika narečja, se številka povzpne na 10.000) slabo kaže, saj so resno ogroženi in ne bodo več dolgo obstajali - jezikoslovci jim pripisujejo še največ 100 let življenja. Prepričanje, da jezik umre, ko umre njegov zadnji govorec, ne drži popolnoma, saj je izumrlo kar nekaj jezikov, denimo bretonščina, čeprav njihovi govorci še živijo. Jeziki so vedno izumirali, a nikoli tako hitro, kot do
sedaj. Večina ljudi tega ne ve, se ne zaveda (bolj smo seznanjeni z izumiranjem pand, gozdov Tudi strokovnjaki so se z izumiranjem jezikov začeli temeljiteje ukvarjati šele pred dobrimi dvajsetimi leti, ko so popisali vse jezike, ki jih govorimo po svetu in ugotovili, da je usihanje jezikov resna težava. Pri priseljencih običajno tretji rod
ne govori več jezika svojih prednikov, četrti pa se želi v iskanju svojih korenin naučiti jezika dedov in pogosto oživi etnični jezik (težava je, ker 40 odstotkov jezikov ni napisanih, zato jih želijo jezikoslovci zapisati). Britanski jezikoslovec svetuje, naj spoštujemo tudi narečja in žargone (jezik mladih, nad katerim se zmrdujemo, da ne ohranja lepe materine besede), saj se jezik spreminja. K ozaveščanju bi lahko pripomogli umetniki, ki bi s svojimi deli opozarjali na izumiranje jezikov (s knjigami, likovnimi deli, predstavami, filmi
V 90. letih, ko se je razvila in zaživela misel o »univerzalnem« jeziku, esperantu, so imeli snovalci in zagovorniki pred očmi njegovo temeljno poslanstvo, in sicer »ustvariti svetov-
ni mir«. Menili so, da bi laže dosegli svetovni mir, če bi vsi ljudje govorili en jezik, se razumeli in ne bi bilo sporov in vojn. David Crystal pa je opozoril, da raziskave ugotavljajo prav nasprotno: države, kjer ljudje govorijo različne jezike, recimo Švica, Vietnam, imajo manj notranjih sporov, kot tiste, kjer govorijo le en jezik. Jezikovna različnost zahteva, da se prilagajamo različnim okoljem, kar je z evolucijskega gledišča dobro. Prizadevanja za svetovni mir pa z usahlim zanimanjem za esperanto niso ponehala. Med tistimi, ki so na tem področju mednarodno najbolj vidno dejavni, so Združeni narodi, ki imajo 24. septembra svoj dan (prim. Šolski razgledi 2002).
Ivan Kepic
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
jadralce predramili odlični pogoji za jadranje
Prva regata za Pokal Slovenije 2011 -Kombinacijska regata uspešno zaključena!
CUT

Posadke osemintridesetih jadrnic, kolikor se jih je zbralo na tokratni Kombinacijski regati v organizaciji Yacht cluba Domžale, so sobotno dopoldne preživeli bolj kot ne turistično - nastavljali so se namreč sončnim žarkom, o kakšnem resnem jadranju pa vse do 12.30 ni bilo ne duha ne sluha. Toplo sonce je obetalo, da bo za veter poskrbela termika in res je nekaj minut čez pol eno zmerno zapihalo. Rega-tni odbor je hitro odreagiral in ob 12.50 se je začela startna procedura.
Veleslalomska postavitev regatne-ga polja jadralcem ni povzročala večjih težav, z dobrih 6 milj dolgim poljem je najhitreje opravila jadrnica Casali s krmarjem Samom Zvanom.
Po končani regati pa se je odvijal zanimiv boj za prva mesta v komi z Navtičnim veleslalomom.
ši smučarski rezultat je k zmagi v kombinaciji prispeval najboljši slovenski smučar vseh časov - Bojan Križaj.
Zanimivost, in sedaj lahko rečemo, da tudi stalnica Kombinacijske regate, je regata zmagovalcev posameznih razredov na jadrnicah Mini 12. Škoda Grand prix Mini 12 poteka med pomoli Marine v Izoli, le nekaj metrov od številnih gledalcev, ki tako lahko zelo od blizu opazujejo manevre najboljših jadralcev. Zal so bili vetrovni pogoji na tokratnem Grand prixu nekoliko slabši, kljub temu pa je organizatorju uspelo izpeljati tri regate. Zmagovalec regate je bil letos krmar jadrnice Eureka, Bojan Rajar, ki je svoji posadki prijadral 20-litrski flaškon Refoška.
je sledil piknik z Ansamblom Nagelj, razglasitev rezultatov in seveda podelitev pokalov - letos so najboljši poleg pokalov prejeli tudi osebni avtomobil glavnega pokrovitelja Kombinacijske regate ŠKODA ŠKRJANEC - prvou-vrščeni so prejeli Škode Superb, drugo in tretje uvrščeni pa Fabie -sicer v pomanjšanem merilu, vendar veselja za to ni bilo prav dosti manjše. Člani Yacht cluba Domžale so ponovno dokazali, da se kot organizatorji odlično znajdejo na vodah v obeh oblikah - torej zmrznjeni, ko jadralsko-navtično veselico priredijo v Kranjski Gori, in tekoči, ko se veselica drugi ali tretji vikend v aprilu preseli pred
JK Burja Izola.
Andrej Jarc
Letos je kar 15 posadk jadralo z namenom, da osvojijo mesto najboljših smučarjev med jadralci oz. najboljših jadralcev med smučarji. To je letos uspelo posadki jadrnice One 4 all, ki so v kombinaciji nastopali pod imenom ZA DOM-ZALE - kot zanimivost: najbolj-
Nudim strokovno nego in pomoč na domu. Tel: 041 425 769
Nada POMPE s.p., Žeje 16, 1233 DOB
V TRZINU prodamo skladiščne in pisarniške prostore v izmeri 247 m2, cena 1390 €/ m2+DDV.
HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., Ul. Nikola Tesla 17, Domžale Tel: 040 414 141
Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713-421. BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik.
Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. Info: 040 168 454. Urbanija in Partner d.n.o., Škrjančevo 4a, 1235 Radomlje
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689840
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel:
040/268-090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale

ercator CenterDomžala
Redni obratovalni čas: PONEDELJEK-PETEK: 09.00-21.00 | SOBOTA: 08.00-21.00 | NEDELJA: 09.00-13.00 Obratovalni čas med prazniki: 08.00-13.00

. llWWiAltNMh □	P^ritNK'A
ZlatasnaCeue
Okrepčevalnica Topler
ir^ti m iss[iinn i
o D t A-N-
VINTERSPORT

a KD Finančna točka



Velika izbira že pripravljenega mesa za žar.
Za večjo količino mesa je potrebno predhodno naročilo na T: 01 721 89 54.
^ Hipermarket

Knjigarne in
papirnice
DZS
DZS, d.d., Letališl<a 30, Ljubljana
BARVICE 1/12 ŽE OD
SOLSKI NAHRBTNIK ŽE OD
2,79.9,45
EUR