NAŠ ČAS PIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 203 PO REFERENDUMU O LOKALNI SAMOUPRAVI Ostanemo. v eni občini Kdor je pričakoval, da bosta v vrhniški občini nastali dve, vrhniška in borovniška in sije tega vneto želel, bo zdaj razočaran. Kot smo zapisali v prejšnji številki, Vrhničan, ki bi Bdrovničanu plačal večerjo, če bi se Borovnicam odločili za svojo občino, bo dobil večerjo plačano sam, kajti plačati mu jo bo moral Borovničan, kjer je prerokoval, da njegovi sokrajani niso bili za novo občino, in to s še bolj presenetljivim rezultatom, kot so mislili. Sploh ni bil tesen izid. Borovnicam so s prepričljivo večino proti samostojnosti. Tako so se desetletne želje, in seveda tudi točke z nekaterih volilnih plakatov pred štirimi leti, pokazale kol nepoznavanje skritega prepričanja Borovničanov. Ljudje hočejo drugače, kot sodijo o tem njihovi voditelji, kar pa sploh ni več samo problem tega kraja, temveč je bilo podobno tudi drugje po Sloveniji. Za samostojnost so se odločili povsod tam, kjer vidijo sami neko prihodnost in tudi ljudi, ki jim bodo jamčili za uspešno delovanje občine. Tega pa kot da v Borovnici niso videli, čeprav so včasih hoteli. Toda tudi Vrhničani se niso odločali dosti drugače. Na volišča jih je bilo komaj za zadostno udeležbo. Nekaterim pa se sploh ni zdelo smiselno o čemerkoli odločati. Pa tudi tisti, ki so na volišča prišli, so nekateri težko razumeli, kaj jih država sprašuje, tudi člani volilnih odborov so bili za to nalogo preslabo oboroženi. Kdor je bil vajen referendumov za vodovod in različne vrtce, bo seveda po tem rezultatu in po taki volilni udeležbi črnogled, češ, ljudje nič ne razumejo in jih nične skrbi - toda ljudje so praktičnega duha. Če bi jim nekdo obljubil, da jim ne bo treba za vsako figo ponovno iz Borovnice na Vrhniko urejat papirjev in drugih zadev, če bi jim povedal, da bodo imeli vse na razpolago kar na domačem županstvu, bi bilo morda drugače. Toda teh zakonov še ni in tako tega ni mogel nihče obljubiti. Lahko bi bilo iskati krivce, ampak ti so bržkone v Ljubljani, kjer so zadnjega niso znali ljudem zadovoljivo pojasniti, kaj z novo občino dobijo in česa ne. Tako pa se je zgodilo, da ljudje ostajajo pri tem, kar je in ne pri tem, kar naj bi bilo. Ne zaupajo ne strankam in ne politikom, in to po štirih letih navdušenja, kar je nastala demokracija. Ljudje vse bolj vidijo, da stranke sicer so, demokracije pa to še ne pomeni. Politiki, zlasti oni, ki so plačani za to, da predstavljajo voljo ljudstva, bodo morali bolj razmisliti, kaj ljudem ponuditi, da jim bodo še verjeli. Ali se je torej zaupanje, eno telo in en duh naroda, utrudilo od velikih besed in slabotnih dejanj? Ali pa imajo v kosteh še tisto od prej, ko so imeli na kupe množičnih sestankov in samoupravljalskih zborovanj, na katerih so mleli od prej požegna-na mnenja, ter jih zato danes zato ni zraven, ker so še vedno prepričani, da tako ali tako ne morejo nič premakniti. Različne raziskave javnega mnenja namreč kažejo, da je največja stranka na Slovenskem stranka neodločnih, ki celo volit ne bi več šli, tako so vsega siti. Prazen želodec, luknja v žepu in politično prepričanje pač ne sodijo skupaj, čeprav v naši občini ni tako tragično kot v nekaterih drugih, boj za preživetje pa še vedno jemlje preveč moči. In ni ga na Slovenskem človeka, ki bi ljudem znal odkrito pojasniti, da je lokalna samouprava v sodobnem svetu samo to, da se ljudje v svojem kraju po lastni presoji in željah odločajo o tem, kako bodo živeli pred svojim pragom. Državi pa plačujejo samo davke, da funkcionira v njihovo dobro in terjajo od nje odgovornost za tisto, kar dela. Kar pa se referendumov tiče: Švicarji jih imajo zelo pogosto, in pogosto zavrnejo kak vladni predlog - pa zato Švica na razpade. Tako bo vsaj v letošnjem letu ostalo pri tem, kar je, le da se bo tja do novega leta treba pripraviti na občinske volitve. Po občinskih skupščinskih zasedanjih sodeč se je delovna vnema predstavnikov ljudstva nekoliko ohladila in samo še čakajo, kdaj se jim konča mandat, vmes pa vsaj nekateri politično delujejo skupaj, vsaj tisti, ki v občinskih svetih vidijo veliko politično prihodnost tudi zase. Zato že zdaj nabirajo duše za na volilne kandidatne sezname. Organizirala se je lista Nauportus, združba desnosredinskih političnih sil, v katero se povečini zbirajo predstavniki strank nekdanjega Demosa, po drugi strani so v vrhniško občinsko liberalno demokracijo prišli skupaj ravno prejšnji teden občinski predstavniki vseh tistih strank, ki tudi v strankarskih razmerjih na državni ravni delujejo skupaj kot ena, pravijo si sredinska stranka. Na zunaj sicer ni videti, toda povezujejo se tudi drugi, ki bi kaj radi dosegli v občinski politiki, pa tega za zdaj še ne izdajo. Zdi se, da je politično prizorišče oživelo po daljšem času tudi na Vrhniki, kjer je bilo čutiti rahlo zatišje. Morda zato, ker ni bilo takih pretresov kot po marsikateri drugi občini in so zadeve vsaj na zunaj bolj umirjene. Tudi osebnih zamer k sreči ni tolikšnih, kot so drugod, zato konflikti ostajajo kar tam, kjer nstajajo, na zunaj pa jih ni videti. Verjetno bi se po tem dalo roditi, da smo še vedno vsi najprej prebivalci te občine, šele potem strankarski politiki ali kaj drugega, kar je dobro izhodišče na občinsko upravo po novem. Ponavadi se na lokalni ravni, vsaj v demokratičnih državah je tako, pokaže, kako kaže velikim na državni ravni. Vrhnika se lahko pohvali deloma tudi s tem, da se tu na občinski ravni zgodi marsikaj podobno kot na državni in da je na Vrhnt.ci včasih več politike, kot jo naši kraji prenesejo. Snubljenje bo kar trajalo in jeseni se bo medstrankarsko prepričevanje pokazalo tudi na zunaj, kajti volitve se bodo bližale. Zatorej dotlej mirno na počitnice, čeprav samo z nogama v lavor-ju. Ostajamo torej v eni sami občini na dosedanjem območju, poznamo se, skoraj vsi pijemo eno in isto vodo, le prometno smo vsaksebi tako kot prej. Naš časopis do konca avgusta ne bo motil vašega miru. Pač pa vas v tej številki vabi, zlasti z drugo številko Turističnega informatorja, na Argonavtski sejem, na različne veselice in na druge kulturne prireditve. Tone Janežič JUNIJ 1994 Vrhniški spominek Prejšnji teden so na Vrhniki odprli razstavo Vrhniški spominek. Dela so nastala na likovni akademiji na pobudo iz občine, kjer so dolgo iskali izvajalca pravih zamisli. Zdaj so te na ogled, vendar iščejo podjet-jega duha in izvajalca, ki bi take predmete tudi izdeloval. Spominske predstavljamo v Turističnem informatorju. Ob dnevu slovenske državnosti 25. juniju, iskreno čestitamo vsem bralcem Našega časopisa, kakor tudi vsem občanom celotne občine Vrhnika Še so znani dogodki izpred treh let, ko je bila 25. junija 1992 razglašena Slovenija kot samostojna država. Na ta večer je bila v Šponnem parku na Vrhniki posajena lipa miru in sožitja. Vendar pa so pred meseci lipo oskrunili. Slovenska lipa pa je le pognala liste in pričela zopet rasti. Tudi v tem je del naše slovenske simbolike. Župan sprejel odličnjake Ta ponedeljek, 20. junija, je predsednik občine Vinko Tomšič sprejel odličnjake z vseh treh vrhniških osnovnih šol. Odličnjaki so bili vseh osem razredov. Podelil jim je pohvale in skromna darila. Ti odličnjaki so: osnovna šola Dragomer Log: Klemen Nameršnik, Matic Meglic, Polona Repnik, Marjeta Je-lovšek, Klemen Perko, Andreja Čamernik, Matija Gams, Sabina Verbič, Eva Vukelič. osnovna šola dr. Ivana Korošca, Borovnica: Branka Brancelj, Tjaša Garin, Boštjan Peršin, Sabina Kržič, Polona Turšič, Nadja Cvirn, Blaž Kovač, Peter Petrovčič, Lidija Pezdir, Aljoša Žerjav, Nada Mali. osnovna šola Ivan Cankar, Vrhnika: Eva Slabe, Boštjan Žirovnik, Tatjana Popovič, Mateja Domin-ko, Nina Lab, Alenka Umek, Mojca Turk, Iztok Berdnik, Urška Voljč, Miodrag Stojnic, Aleš Justin, Katja Kogovšek, Erika Ra-kuša. V današnji številki objavljamo tudi skupinske posnetke vseh osmo-šolcev. Turistični informator 2 ob argonavtskem sejmu Konec tega tedna bo na Vrhniki argonavtski sejem s številnimi prireditvami in stojnicami. Kot posebna priloga ob tem dogodku je v Našem časopisu danes tudi 2. številka Turističnega informatorja, občasne publikacije, ki naj vas seznani s turistično ponudbo in možnostmi te dejavnosti v naši občini. 90-LET ZADRUŽNIŠTVA IN MLEKARSTVA NA VRHNIKI NEDELJA, 4. septembra 1994 MLEKARSKA RAZSTAVA v DOMU KARLA GRABELJŠKA: • državna razstava mlečnih izdelkov • prodaja mlečnih izdelkov • razstava dobrot kmečkih žena • promocija brošure 90 let zadružništva in mlekarstva na Vrhniki; ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA v Športnem parku Vrhnika • razstava 90 živali (govedo, konji, ovce, koze) • dogon živali ocenjevanje in fotografiranje živali revija najboljših živali podelitev zvoncev in nagrad družabno srečanje s kmečkimi igrami GOVEDOREJSKO DRUŠTVO VRHNIKA KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA Visoka obletnica Pred 90. leti, natanko 30. junija 1904, je vrhniškemu kaplanu Mateju Sušniku, zvestemu privržencu zamisli krščanskega socialista dr. Janeza Evangelista Kreka, uspelo zbrati 122 okoliških kmetov in ustanoviti Mlekarsko zadrugo Vrhnika. S tem odločnim in plemenitim dejanjem je na obrobju Ljubljanskega barja utemeljil organizirano zadružno gibanje ion se zavestno uprl politiki, kije vse od druge polovice 19. stoletja siromašila slovenskega kmeta. Njegova izjemna zasluga je, da mu je ob ustanovitvi zadruge v Cankarjevem rojstnem kraju uspelo presečitudi v tem koncu Slovenije usodne razcepljenost na dva nasprotujoča si tabora, klerikalc ein liberalce, ikn najbolj ustvarjalne moči iz obeh političnih skupin pridobiti za osnovo nalogo: zagotovitev gospodarske rasti in socialne gotovosti tukajšnjih kmetovalcev. Po zaslugi tedanjega in kasnejših načelstev mlekarske zadruge je mleko postalo stalen in najpomembnejši vir dohodkov živinorejcev, ki so jih tudi v najbolj kriznih časih obvarovali pred gospodarskim polomom. Posebno uspešnen je bil kasnejši prehod na sirarjenje. Izvrstni vrhniški ementalec in topljenis ir J axon je bilopred drugo svetovno vojno moč kupiti v Zagrebu, Beogradu, v Leipzigu in Berlinu. Zanj so se zanimali v Selunu in Kairu, posebnopošilko reklamn ih vzorcev so vrhniški sirarjiposlali celo v New York. Mlekarji, ki so se v letih 1907-1914šolali na Vrhniki, so svoje mojstrstvo še dolga leta dokazovali sirom po Sloveniji. Po obsegu poslovanja je bila vrhniška mlekarska zadruga pred drugo svetovno vojno najmočnejša med 68 melkarskimi zadrugami v Sloveniji, kije mleko svojim članom tudi n ajbolje plačevala. Kljub neprijaznim časom je KZ Vrhnika tudi po drugi svetovni vojni ostala eden od neomajnih stebrov slovenskega zadružništva. Posebno odločilen je bil njen vpliv na izboljšanje reje z uvajanjem primernejšihpasem govedi, na strogo izbiro Hvali za rodovnik, uvedli so molzno kontrolo in zavarovanje živine. Sledilo je umetno osemenjevanje, zlasti uspešna pa so njena prizadevanja za izboljšanje travnatega sveta na Barju in v hribovitem svetu. Mitja Kreft JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS Izidi referenduma za ustanovitev občine Vrhnika in Borovnica REFERENDUMSKO OBMOČJE 302, VRHNIKA Udeležba in rezultati glasovanja št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ imen. imen. potrd. GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 11829 6035 0 6035 51.02% 6035 100% 3862 63.99% 2023 33.52% 150 2.49% Glasovanje na voliščih št. vol. v vol. glasovalo po s SKUPAJ od- nevel- volišče imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI javne 1 Cankarjev dom 534 280 0 280 280 150 121 9 52.4% 100% 53.6% 43.2% 3.2% 2 Obrat družbene prehr. 539 233 0 233 233 129 98 6 43.2% 100% 55.4% 42.1% 2.6% 3 OS Ivan Cankar, Lošca 655 300 0 300 300 144 153 3 45.8% 100% 48.0% 51.0% 1.0% 4 Dom Krajevne skupnosti 403 197 0 197 197 110 83 4 48.9% 100% 55.8% 42.1% 2.0% 5 Cankarjev trg 8 549 254 0 254 254 163 81 10 46.3% 100% 64.2% 31.9% 3.9% 6 F-CAR Opekarska 16 640 260 0 260 260 138 115 7 40.6% 100% 53.1% 44.2% 2.7% 7 Dom upokojencev 1022 449 0 449 449 202 227 20 43.9% 100% 45.0% 50.6% 4.5% 8 WO enota Hrib 605 260 0 260 260 118 132 10 43.0% 100% 45.4% 50.8% 3.8% 17 Gostilna na Pokojišču 77 52 0 52 52 47 4 1 67.5% 100% 90.4% 7.7% 1.9% 18 Gasilski dom Verd 731 282 0 282 282 147 123 12 38.6% 100% 52.1% 43.6% 4.3% 19 Gasilski dom Verd 667 316 0 316 316 158 151 7 47.4% 100% 50.0% 47.8% 2.2% 20 Gasilski dom Dragomer 1454 796 0 796 796 571 214 11 • 54.7% 100% 71.7% 26.9% 1.4% 21 Gasilski dom Log 897 459 0 459 459 378 74 7 51.2% 100% 82.4% 16.1% 1.5% 22 Gasilski dom Drenov grič 674 267 0 267 267 203 58 6 39.6% 100% 76.0% 21.7% 2.2% 23 Zadružni dom Stara vas 461 241 0 241 241 179 57 5 52.3% 100% 74.3% 23.7% 2.1% 24 Kulturni dom Bevke 492 293 0 293 293 220 60 13 59.6% 100% 75.1% 20.5% 4.4% 25 Gasilski dom Podlipa 377 302 0 302 302 222 71 9 80.1% 100% 73.5% 23.5% 3.0% 26 Bivša šola Ligojna 310 201 0 201 201 142 58 1 64.8% 100% 70.6% 28.9% 0.5% 27 Dom KS Sinja Gorica 306 208 0 208 208 147 57 4 68.0% 100% 70.7% 27.4% 1.9% 28 Gasilski dom Blatna 244 172 0 172 172 116 53 3 70.5% 100% 67.4% 30.8% 1.7% 29 Bivša šola Zaplana 192 155 0 155 155 133 20 2 80.7% 100% 85.8% 12.9% 1.3% 901 Glasovanje po pošti 0 17 0 17 17 8 9 0 100% 47.1% 52.9% 0.0% 999 Predčasno glasovanje 0 41 0 41 41 37 4 0 100% 90.2% 9.8% 0.0% REFERENDUMSKO OBMOČJE 303 Udeležba in rezultati glasovanja BOROVNICA št. vol. v vol. imen. glasovalo po s imen. potrd. SKUPAJ GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 2724 1955 0 1955 71.77% 1955 100% 416 21.28% 1495 76.47% 44 2.25% Glasovanje na voliščih št. vol. glasovalo volišče v vol. imen. po imen. s potrd. SKUPAJ GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 9 Gasilski dom Borovnica 333 229 0 229 229 44 172 13 68.8% 100% 19.2% 75.1% 5.7% 10 VD Partizan 653 399 0 399 399 98 301 0 61.1% 100% 24.6% 75.4% 0.0% 11 KS Borovnica 219 174 0 174 174 35 136 3 12 OŠ Borovnica 79.5% 100% 20.1% 78.2% 1.7% 302 211 0 211 211 51 159 1 69.9% 100% 24.2% 75.4% 0.5% 13 Gasilski dom Breg 317 253 0 253 253 50 198 5 79.8% 100% 19.8% 78.3% 2.0% 14 Žitko Franc, Dol 78 452 340 0 340 340 56 281 3 75.2% 100% 16.5% 82.6% 0.9% 15 Žito, mlin Bistra 44 28 0 28 28 3 24 1 63.6% 100% 10.7% 85.7% 3.6% 16 Brezovica pri Borovnici 404 313 0 313 313 77 218 18 77.5% 100% 24.6% 69.6% 5.8% 901 Glasovanje po pošti 0 3 0 3 3 1 2 0 100% 33.3% 66.7% 0.0% 999 Predčasno glasovanje 0 5 0 5 5 1 4 0 100% 20.0% 80.0% 0.0% Volilni odbori Pri izvedbi referenduma je sodelovalo 30 volilnih odborov, v katere je bilo imenovanih 180 občanov naše občine. Vsem članom odborov se zahvaljujemo za njihovo delo, ki so ga opravili zelo dobro, čeprav je bilo od imenovanja pa do izvedbe referenduma na razpolago samo nekaj dni. Pri tem bi radi posebej poudarili, da smo imenovanja opravili v sodelovanju s predsedniki krajevnih skupnosti v občini Vrhnika, ki so nam zatrdili, da so vse imenovane zaprosili za soglasje in ga tudi dobili. Po pritožbah nekaterih članov in zaradi odpovedi sodelovanja drugih pa smo ugotovili, da vsi občani niso dali soglasja za delo v odboru. Vsem, ki so bili zaradi tega nezadovoljni, se opravičujemo, tistim pa, ki so bili pripravljeni delati kljub tej formalni pomanjkljivosti, se še posebej zahvaljujemo. Ker pričakujemo konec tega leta volitve v lokalne skupnosti, prosimo vse člane volilnih odborov, da premislijo tudi o delu v volilnih odborih, ki bodo imenovani konec leta. Volišča Po določitvi volišč za izvedbo referenduma za ustanovitev občin, smo bili opozorjeni, da nekatera volišča niso več primerna, tako zaradi prostorske problematike kakor tudi zaradi neživljenjskega ločevanja npr. ene ulice na dve volišči. Vse krajane, ki menijo, da bi bilo potrebno spremeniti lokacijo volišča na njihovem področju, prosimo, da nam to sporočijo do konca avgusta 1994. Volilni komisiji 302. in 303. referendumskega območja TUDI NA VRHNIKI Združitev v Liberalno demokracijo Demokrati, liberalni demokrati in socialisti so na ustanovnem zboru v četrtek, 16. 6. 1994, formirali vrhniški odbor Liberalne demokracije. S tem dejanjem je bil formalno končan postopek združevanja, kije temeljil na združitvenem kongresu Liberalne demokracije Slovenije marca letos na Bledu. Ustanovnega zbora seje udeležil predsednik sveta Liberalne demokracije in poslanec Državnega zbora dr. Dimitrij Rupel. Zbranim je spregovoril o sedanjih notranjih in zunanjih političnih razmerah Slovenije in o prizadevanjih Liberalne demokracije v vladajoči koaliciji za uspešno promocijo samostojne Slovenije v Evropi in svetu. Zbor je za predsednika novoustanovljene sredinske stranke izvolil dosedanjega predsednika Demokratov Igorja Novljana, podpredsedniško mesto je prevzel Fra-njo Modrijan, sekretarske dolžnosti pa so bile zaupane Richardu Beuermannu. R. B. Programska izjava Liberalne demokracije Slovenije 1. V modernih evropskih državah se zamnjšujejo ideloške razlike med strankami. Namesto levo-desnih sporov se oblikujejo nove programske alternative. Tudi v Sloveniji se bodo stranke vse bolj prepoznavale po rešitvah konkretnih družbenih vprašanj. Ob strankah, ki zagovarjajo tradicionalne, avtoritarne in populistične vrednote, se na drugi strani stranke povezujejo ali združujejo glede na pojmovanje modernih pravic posameznice oz. posameznika, tekmovalnosti, podjetnosti in tržne regulacije ob upoštevanju nujnih socialnih in okoljevarstvenih korektivov. Združitev Demokratov, Liberalno-demo-kratske stranke, Socialistov in Zele-nih-EES v moderno močno sredinsko liberalno stranko pomeni hitrejše premagovanje težav družbe v prehodu in utrditev pravne države. 2. Naša stranka uveljavlja liberalno in demokratično ureditev, ki pomeni spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin: enakopravnost ne glede na raso, narodnost, spol, spolno usmerjenost, jezik, veroizpoved, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo ali katerokoli drugo osebno okoliščino; uveljavljala bo zakone, ki temeljijo na načelu spoštovanja razlik in enakosti hkrati. Naša politika spoštuje avtonomijo strok in ne širi svojega vpliva nanje. Naša politika predstavlja kontrolni mehanizem zoper zlorabo oblasti in za krepitev ustanov pravne države. Pravna država je utemeljena in omejena z ustavo in zakoni. Zakonodaja, izvršna in sodna oblast so ločene. Uporaba sile je omejena na državo, vendar mora biti tudi tu zakonsko omejena in demokratično nadzorovana. 3. Vztrajali bomo pri svobodi izbire in politiki enakih možnosti na vseh področjih, od gospodarstva in politike do kulture; svobodo bomo branili pred starimi in novimi kolektivizmi, pred vsiljevanjem vrednot in življenjskih slogov. Kulturna politika bo temeljila na načelu distance med državo in kulturnim ustvarjanjem ter na različnosti kulturnega delovanja. Posebej bo podpirala tisto ustvarjalnost, ki je zaradi jezika omejena samo na slovenski kulturni prostor. 4. Cerkev in država sta ločeni, javno šolstvo je laično! Vse državljanke in državljani imajo pravico do izobrazbe in do enakih možnosti v procesu izobraževanja. Potrebno je izboljšati kakovost osnovnega in srednjega izobraževanja, zvišati izobrazbeno raven prebivalstva! Posebna pozornost naj bo posvečena študiju tujih jezikov. 5. Slovenska demokratična izkušnja je povezana z državotvornostjo. Svobodne volitve so bile prvi predpogoj za nastanek samostojne države. Države nismo postavili, da bi postala otok sredi naglo povezujočega se sveta, ampak da bi se lahko po svoji presoji vključili v procese evropskega združevanja. Nujna je čimprejšnja vključitev v EU. Po krizi svetovnega dvopolnega sistema si Slovenija želi varno mednarodno okolje, ki ga sestavljajo sosednje države in države SEP oziroma Vi-šegrajske skupine. Zgodovinska izkušnja nam narekuje, da danes brez predsodkov sodelujemo na vse strani. Slovenija mora sodelovati tako z Rusijo, Nemčijo in Italijo kot tudi z velesilami, kot so Britanija, Francija in ZDA. Še posebej smo zainteresirani za vzpostavitev miru na Balkanu. Slovenci v sosednjih državah in drugod po svetu predstavljajo del skupnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenija mora posebej skrbeti zanje na jasno razviden in zakonsko urejen način. Za vse te naloge vztrajamo na učinkoviti in profesionalni slovenski diplomaciji. 6. Oborožene sile države morajo biti pod popolnim civilnim nadzorom, depolitizirane, profesionalne, izobraženost višjega kadra mora biti primerljiva z izobraženostjo v razvitih zahodnih državah. Podpiramo vključitev v evropske varnostne povezave (NATO, ZEU), končna odločitev pa bo odvisna od referenduma. Slovenija mora biti varna in odprta srednjeevropska država. 7. Gospodarska politika bo vzpodbujala rast narodnega dohodka v okviru sonaravnega in uravnoteženega razvoja. Gre nam za pretehtano, kvalitetno gospodarsko rast v okviru naravnih omejitev, brez ogrožanja planetarnih in lokalnih ravnovesij ali raznovrstnosti biosfere. Država naj s sodobno okoljevarstveno zakonodajo in ekonomskimi mehanizmi vzpodbuja primerno ekološko sanacijo in gospodarsko prenovo. Zanamkam in zanamcem hočemo zapustiti toliko naravnih virov, kolikor smo jih dobili od prednic in prednikov. Uspešnost gospodarstva bomo merili tudi z njegovo prijaznostjo do okolja. 8. Stranka bo skušala-omejiti negativne gospodarske, socialne in politične učinke prehoda iz socialističnega v tržni gospodarski sistem. Nasprotujemo začasnim in trajnim podržavljanjem in ob tem poudarjamo: družbeno koristnih malverzacij ni! Socialna politika je korektiv tržnega gospodarstva, ne motiv gospodarskega sistema. Več pozornosti je potrebno posvetiti politiki zaposlovanja in kakovosti življenja. Nasprotujemo ekonomski politiki, ki se ukvarja samo z načini razdelitve dohodka. Spodbujali bomo konkurenčnost gospodarstva in izvoz ter vezali rast plač na produktivnost. Varovali bomo konkurenčnost gospodarstva in izvoz ter vezali rast plač na produktivnost. Varovali bomo samostojnost monetarnih oblasti. Bogate družbe ni brez bogate posameznice in posameznika, zato bo naša stranka podpirala poslovnost, znanje, ustvarjalnost, inova-tivnost in kakovost, ki pomenijo osnovo družbenega in posameznikovega premoženja. 9. Cilj države ni doseganje popolne enakosti materialnih pogojev in vsestranske varnosti, ampak doseganje ravnotežja med različnimi vrednotami oziroma tekmovalnimi silami v ekosocial-no-tržni družbi. Socialno pomoč je treba ponuditi vsem posameznicam in posameznikom in skupinam, ki zaradi objektivnih razlogov ne morejo enakopravno tekmovati. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje sme predstavljati le manjši del potrebnih sredstev za zdravstveno varstvo. Pozornost zdravstva ne sme biti usmerjena le v razvoj zdravstvenih dejavnosti, ampak jo je treba usmeriti tudi k življenjskim navadam in okolju. 10. Pri pokojninah bo treba popraviti krivice in napake preteklosti. Treba bo premostiti krizo generacijsko solidarnostnega sistema in preiti na pokojninsko zavarovanje, v katerem bodo pravice izhajale iz prispevkov v pokojninski sklad, v katerem bo zagotovljena največja mogoča gospodarnost in samoupravljanje upokojene generacije. 11. Podpiramo policentrizem in skladen regionalni razvoj, ki temelji na dejanski (kulturni, zgodovinski, krajinski in gospodarski) raznovrstnosti Slovenije. Pokrajine bodo vmesna stopnja med državo in novimi občinami. Lokalna samouprava bo neodvisna od države, vendar mora imeti zagotovljena ustrezna sredstva za delovanje. 12. Spoštujemo narodnoosvobodilni in protifašistični boj Slovenk in Slovencev v času II. svetovne vojne kot slavno dejanje samoohranitve in državotvornosti. Vzpostavitev samostojne slovenske države pa so omogočile prve svobodne volitve, plcbisci-tarna volja državljank in državljanov in vseljudska obramba teh odločitev v junijski vojni. (Sprejeto na združitvenem kongresu na Bledu, 12. marca 1994) Ustanovitveni zbor občinskega odbora Liberalne demokracije Vrhnika Po referendumu Predvidljivost ali nepredvidljivost, oboje bolj sovpada v razumnost nas vseh in tistih, ki so se odločili in glasovali proti zaletavosti, s katero želijo premnogi karieristi podrediti Slovenijo sebi v prid brez upoštevanja narodovega duha. Odraz tega referenduma se kaže v preudarnosti prebivalstva, ki tokrat ni nasedlo političnim spletkam, nenamerno ali namerno neustrezno ali ustrezno pripravljenim gradivom za oblikovanje novih občin. Zdi se, da so državljani Slovenije končno le dojeli nesmisel drobljenja, ločevanja, zaplan-kanosti in notranjega preštevanja naših in vaših, kar je značilnost tako severne sosede Avstrije kot zahodne sosede Italije in deloma nesmiselnih oblik posiljevanja oziroma diktature, ki pronica proti nam iz južne Tudmanove Hrvaške. Prav s takimi metodami demokratičnega posiljevanja in pokoritve naroda so nas želele desne stranke popeljati v njihov objem, vendar se tokrat njihova zamisel ni uresničila. Duh njihove nestrpnosti ter zagovarjanje politike trdega kapitalizma ob vse bolj postopnem izničevanju osnovih človekovih pravic in svoboščin se jim je tokrat zarotil in pričakovati je, da bo desnica poslej še bolj na udaru širokih ljudskih množic. Tako so se razblinile polglasne, a načrtovane iluzije o malih bogovih na Slovenskem. Desnica je preveč vsiljeno razmišljala o zasedbi in trajni posesti županskih stolov (beri občinskih oblasti), ki bi se nadaljevala brez volitev, po nekdaj ustaljenem običaju cesarstev in kraljevin, s prestolonasledstvi. Izmikanje tem ugotovitvam bi bilo le še stopnjevanje laži slovenske desnice. Glede na pripravo materialov za izvedbo lokalne samouprave, katerim je prav desnica najbolj ugovarjala in vsiljevala spremembe, bi bilo upravičeno prisoditi zaušnico prav slovenski desnici. Ob navedenih ugotovitvah pa je že skrajni čas, da slovenska desnica spozna in prizna svoje zmote, ob tem pa dojame, da se mora tudi še vsemogočna Evropa učiti demokracije in tudi od nas. Zatorej, nasvidenje na prihodnjem referendumu, ki ga že napovedujejo, o reviziji državljanstev, vendar pa naj poprej razčlenijo svojo pridobit-niško miselnost, ob tem pa vlogo in načine izdajanja državljanstev, tudi skozi prizmatičen vpogled ministrstev za pravosodje, notranjega in obrambnega ministrstva. V stilu Podobnikovih razmišljanj to pomeni, da so moralne želje eno, koristoljubjepa drugo. Ker niso in ne morejo biti to božje želje, ne more priti do združevanja SLS in SKD, kar pa se kljub vsemu teoretično, že od vsega začetka dogaja. Pa drugič o tem. Marjan Pečan Kotna pot 10, Dragomer, NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 BURNA RAZPRAVA V KS DRENOV GRIČ Bo konj stopil na rep potočnemu raku Koliko poznamo okolico, v kateri živimo, in koliko spremljamo ali pa vemo za doganja okoli nas, bi se lahko vprašali ob tem članku. Zakaj? 12. aprila je bila na željo g. Janeza Prebila na območjih Stara se sprašujemo, zakaj se vsi ekološko sporni projekti načrtujejo prav na tem območju. S tem mislim na prašičjo farmo, ki je pred leti burila duhove v vasi, na eno od možnih lokacij za odlagališče odpadkov in danes na konjsko farmo s turističnim objektom. Sprašujem se, ali vsi, ki načrtujejo in izdajajo dovoljenja za take projekte, resnično poznajo ta prostor, ki je »primeren« za tako različne dejavnosti (od prašičje farme do smetišča in turizma). Na tej površšini je približno polovica travnikov, na katerih je vrsta znamenitosti, vrednih ohranitve. Ob Stari cesti teče potok Zrnica, v katerem živijo številni otočni raki. Skozi Bezgov kot teče majhen potoček, katerega gornji del je prebivališče rakov, nato za nekaj metrov izgine očem in ponovno priteče na površje nekaj metrov nižje. V spodnjem toku pa v svoji strugi skriva potočne cesta in Bezgov kot (K.O. Velika Ligojna, KS Drenov Grič) ustna obravnava zaradi priprave lokacijske dokumentacije in izdaje lokacijskega dovoljenja za zidavo hleva za vzrejo plemenskih konj in spremljajočega gostinskega objekta s spalnimi možnostmi. Farma za vzrejo toplokrvnih konj bi zavzela površino približno 11 hektarov zemljišč parcelnih številk od 1788/6 do 1788/19; od 1795/2 do 1795/6; 1793/1 in 1793/2. Ob tolikšnem objektu in površini, ki bi jo farma zasedla, pa se pojavi kar nekaj vprašanj: • kam bodo speljane odplake tridesetih konj in gostinskega objekta s prenočišči (greznica na iz-praznjevanje bi morala biti izjemno velika in odvozi zelo pogosti) • kako bo preprečeno onesnaževanje potoka in podtalnice, ki jo prebivalci Stare ceste uporabljamo za pitno vodo, • ali je obstoječa električna napeljava primerna za priklop novih porabnikov, saj napetost niha od 220V do 154V, • kdo bo poravnal škodo, ki bo nastala na 1625 m2 asfalta zaradi dovoza materiala (asfalt je urejen s samofinanciranjem krajanov Stare ceste), • kako bo preprečen pregon ali uničenje ogroženih zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst zaradi objektov, hrupa in osuševanja. Zanimivo pri tem ogledu je tudi, da na ogled niso bili povabljeni lastniki parcel, na katerih zemlji bi farma stala, in da nič ne vedo o odkupu teh parcel. Ta prostor je dober za vse, le za naravo ne Prebivalci Stare ceste in drugi ljubitelji tega dela naše občine pa ka in močvirskih vijolic (E), med katerimi se beli nožničavi munec (V) in svojo belo grivo poveša k tlom. Domačini mu pravijo konjska smrt. Md travami se bohotita boljši (V) in kalužni (V) šaš in ob bolj mokrih dneh omogočata edino prehodno pot skozi močvirje. Če se boste sprehajali po travniku, pazite, da ne boste kot slon v trgovini s porcelanom. Potem bodo pred vami v dolgih skokih skakale žabe sekulje (V) in rosnice (V). Včasih boste opazili divje race, vodomca ali pa celo črno štorkljo (E), ki se je ustavila, da si poišče nekaj hrane. Tudi v gozdu okoli travnikov je kar nekaj zanimivosti. Na nekaterih mestih se pojavlja tisa, kije pri nas zelo redka in zaščitena drevesna vrsta. Nad drevjem letajo smrdokavra, črna žolna, južna postovka in netopirji, v grmovju pa svojo hrano iščeta gozdni jereb in jazbec. Ljubitelji, ne pa zbiralci Dolžni smo se potruditi oln ani-ti redkosti, kot so raki, školjke, ilirski meček, nožničavi munec..., saj lahko razne objekte prestavimo na druge lokacije, rastišč, rastlin, in živali pa ne moremo. Tudi ni smiselno imeti v občini naravnega spomenika, če bomo druge naravne znamenitosti uničili. Ta članek je tudi prošnja vsem, posebno pa domačinom, ki so trgali ali ruvali cvetje in ga odnašali domov. Pustite rasti rože v njihovem naravnem okolju, saj utrga- Gospodarjenje z gozdovi po novem V letu 1993 je bil sprejet Zakon o gozdovih, ki na novo ureja gospodarjenje z gozdovi. Ena od novosti, kijih zakon vpeljuje, je tudi ustanovitev Zavoda za gozdove Slovenije. Ta bo skrbel za načrtovanje ter gospodarjenje z vsemi gozdovi v Sloveniji. S 1. majem je bila na Vrhniki ustanovljena Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Je v prostorih bivšega Gozdarstva Vrhnika na Vrtnariji 11. In kako bo po novem potekalo gospodarjenje z gozdovi? Zakon določa, da bo treba postopoma izdelati za posamezno gozdno parcelo ali skupino parcel gozdnogojitveni načrt. V njem bodo določeni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje. Nadalje bo določen obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih ter varstvenih del. Določen bo tudi časovni in prostorski obseg sečenj kot tudi načini in pogoji za pridobivanje lesa. Določene pa bodo tudi smernice za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških ter socialnih funkcij gozda. Ko bo tak načrt izdelan, bosta lastnik gozda in gozdar opravila skupen ogled gozda. Na tem ogledu bo gozdar svetoval lastniku gozda, kako naj gospodari v gozdu, da bo to gospodarjenje v skladu z gozdnogojitvenim načrtom. Lastnik gozda pa bo lahko v skladu s svojimi željami in potrebami predlagal dopolnitve oziroma spremembe gozdnogojit-venega načrta. Hkrati bosta tudi skupaj izbrala drevje za možni posek. Po tako opravljenem svetovanju in usklajevanju bo lastniku gozda Zavod za gozdove izdal odločbo o upravnem postopku. V njej bodo določena: — gojitvena in varstvena dela, kijih mora lastnik gozda opraviti v svojem gozdu — roki za izvedbo del — količina in struktura dreves za največji možni posek — usmeritve in pogoji za sečnjo ter spravilo lesa. Zoper tako odločbo bo možna pritožba. Vendar pa zakon določa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Janko Vidmar, dipl. inž. gozd. Pričel se je čas obžetve Vsakdo ve, da moramo njivo redno pleti, okopavati, pregosto razredčiti, slabo in neprimerno odstraniti. Če tega ne bi storili, bi bil pridelek majhen ali pa bi celo propadel. Enako velja za gozd. Potem, ko so bile spomladi sadike posajene, seje okrog njih že razvil močan zeliščni sloj, ki nežne sadike ovira v njihovi rasti. Zato je treba ta zelišča odstraniti — pravimo, da sadike obžanjemo. In kako to storimo? — Prvo pravilo je, da odstranimo zelišča samo v neposredni okolici sadike, tako da se ta lahko nemoteno razvija. Pri tem pa pogosto naletimo na nasade, v kate- rih lastniki preprosto »očistijo« ves prostor med sadikami. Tako ravnanje je napačno. Tako se namreč razgalijo bolj, kot je potreb- no. Sonce in veter jih močno izsušita. Zato sadika zaostane v rasti ali pa se celo posuši. Hkrati z vsemi zelišči mimogrede odstranimo tudi sicer redek naravni podmladek listavcev. Tako nehote ustvarjamo tisto, česar nočemo — to pa so čisti sestoji iglavcev. — Drugo pravilo pa je, da prostor okrog sadike obžanjemo v obliki lijaka. Če žanjemo v obliki cilindra, se dogodi, da plevel v bli- žini sadike nima opore, zato se prt bohotni rasti upogne čez sadiko in jo zaduši. napačno pravilno školjke in namaka sosednje travnike, tako da so večji del leta neprehodni. Verjetno ni človeka, ki ne bi vedel, da sta potočni rak in potočna školjka - škržek zaradi onesnaženja naših rek in potokov zelo redki živalski vrsti. Potočnega raka rdeči seznam ogroženih živalskih vrst uvršča med ranljive vrste (V). To so vrste, ki so zelo občutljive za kakršno koli spremembo oziroma vrste, ki naseljujejo za človekove vplive zelo občutljive biotope. Tako v naši občini najdemo potočnega raka le v zgornjem toku potoka Zrnice in Logaščice, potočno školjko pa le še v potoku, ki teče skozi Bezgov kot. Razni posegi (izsuševanje, gradnja, zastrupljanje, odvajanje odplak v potok) bi v tem življenjskem prostoru zagotovo pustili črne stopinje za ti dve živalski vrsti. Zato dobro premislimo, kako bomo posegali v to območje. Zamočvirjeni travniki nudijo tudi dobre pogoje za rast nekaterih rastlin in bivanje živali, ki za svoje življenje potrebujejo veliko vlage. Spomladi so ti travniki polni kukavičnikov, ilirskega meč- Kdaj jo opravljamo? Obžetev opravljamo od začetka junija do avgusta. Na tleh z bujnim zeliščnim slojem jo moramo opraviti dvakrat v enem letu. Kako dolgo jo opravljamo? Obžetev opravljamo vsaj 3—4 leta po sajenju, odvisno od velikosti sadik in kakovosti sajenja. Slabo posajene sadike namreč 2—3 leta skorajda ne odženejo, zato je tudi obžetev neprimerno več. Janko Vidmar no lahko občudujete le vi v vaši vazi, v vašem vrtu pa ne bo dolgo rastla, ker zanjo tam ni ustreznih pogojev za rast. Upam tudi, da ste Drenovčani občudovalci rakov in školjk, ne pa njihovi zbiralci in lovci na trofeje. Če boste rastline in živali s travnikov, iz gozdov in potokov odnašali domov, je prizadevanje nekaj ljudi, da ta del doline ostane tak, kot je, in pisanje tega članka izničeno. Ferdo Kozjek Jernej Iskra Ob ustanovitvi Krajevne enote Zavoda za gozdove Vrhnika so nastale določene spremembe v kadrovski zasedbi posameznih revirjev. Da bi lastniki vedeli, kdo je sedaj njihov revir-ni gozdar, jih navajamo. Prav tako navajamo obseg njihovih revirjev ter telefonske številke, na katerih jih dobite vsak delavnik od 7. do 7.30. revirni gozdar telefon območje revirja_ DarkoJerina 756-153 k.o. Vrhnika, Zaplana, Podlipa, Ligojna, Log in Blatna Brezovica Andrej Stiglic 756-153 k.o. Verd, Borovnica (del — Poko-jiška planota) Janez Pirnat 746-003 k.o. Borovnica (del — pod Poko- jiščem), Breg, Zabočevo Srečo Kajtna 741 -276 k.o. Smrečje_ Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Vrhnika BOGDAN BLAZNIK Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica muza Medved z ovratnico Nič kaj nemogočega ni, če boste v gozdovih okoli Vrhnike, Postojne pa tudi v Krimskem pogorju opazili medveda z belo ovratnico. Ne, ni ušel iz živalskega vrta ali cirkusa!/fL Že lansko pomlad je mednarodna ekipa raziskovalcev (biologov in gozdarjev) iz Avstrije inSlovenije pričela z več let trajajočo raziskovalno nalogo o ekologiji in varstvu rjavega medveda v Sloveniji. Gre torej za mednarodni partnerski projekt, pri katerem sodelujejo Dunajska univerza, Inštitut za gozdarstvo Slovenije, Organizacija za ekologijo iz Munchna (Nemčija) in Lovska zveza Slovenije. Za center proučevanja in odlov rjavih medvedov so si izbrali širšo okolico Ljubljanskega Vrha nad Vrhniko (GL Ljubljanski Vrh), saj to območje predstavlja del selitvenega koridorja medvedov na poti k Alpam in naprej v SZ Evropo. Tu je tudi izrazito izražena problematika prehajanja medvedov prek avtoceste Ljubljana — Razdrto (leta 1992 kar pet naletov vozil na medveda!), kije resna ovira na njihovi selitveni poti. Raziskovalci so do konca letošnjega maja odlo- vili in z radijskimi oddajniki opremili 6 slovenskih medvedov v širši okolici Ljubljanskega Vrha. Odlov medveda za potrebe raziskav je tako končan. S posebnimi zankami so jih ulovili žive na njihovih stečinah in na krmiščih, jih uspavali, stehtali, jim odvzeli vzorec krvi in zob za določitev starosti, jim namestili belo ovratnico z vgrajenim radioodajni-kom in ušesno znamkico ter jih nato takoj spustili nazaj v naravo. Po protokolu ostane za raziskovalce najpomembnejša oprema radioodajnik na medvedu, s pomočjo katerega bodo spremljali gibanje vsakega medveda 2—3 leta, ko ovratnica z živali odpade sama. Metoda spremljanja medveda s pomočjo radijskih valov se imenuje telemetrična metoda. Ovratnica za odraslega medveda tehta 800 g, za mlajše pa manj in ni večji moteči dejavnik za žival. Vseh 6 označenih medvedov ima tudi svoje ime. Že lani je bila na Ljubljanskem Vrhu kot prva ujeta in označena 40 kg težka medvedka Jana, ki se je krajši čas zadrževala v okolici Borovnice, nato pre- čkala avtocesto (!) in se nato dolgo časa zadrževala v njeni neposredni bližini. Nato se je napotila v smeri Logatca in Kališ, kjer je preživela tudi zimo. Konec letošnejga marca in v aprilu pa so odlovili in označili še pet medvedov: Petka je 85 kg težka, 8—10 let stara medvedka, odlovljena tudi v GL Ljubljanski vrh; Clio (ime sta oba medveda dobila po pokrovitelju akcije avtomobilski tovarni Renault) je 35 kg težak medvedji samec v 2. letu življenja, označen prav tako na območju Ljubljanskega Vrha; Janez M. je že kar častitljivo velik, 118 kg težak in 4—5 let star medvedji samec, ki so ga odlovili v lovišču LD Hotedršica; Miško je tudi večji, 155 kg težak in 6 do 10 let star samec iz Ljubljanskega Vrha. Nazadnje so ujeli prav tod tudi Ančko, 73 kg težko, 8—10 let staro medvedko. S telemeteričnims premljanjem (s pomočjo avta in antene) so ugotovili, da 2 medveda živita na zahodnem delu avtoceste Ljubljana—Razdrto, štirje pa na vzhodnem delu. Vseh šest označenih medvedov se trenutno giblje po skoraj 800 km2 (20x40 km) od Nanosa na jugozahodu, Vrhnike na severu in vse do hriba Mačkovec (lovišče LD Mokric) v Krimskem pogorju (jugovzhod). Po izpustitvi medvedov so se raziskovalci še nekajkrat srečali s Cliom. S pomočjo telemetrične metode so tudi ugotovili, da sta se Ančka in Miško 14 dni družila in po tem sklepali, da sta se sparila. Tako lahko ob Ančki prihodnjo pomlad pričakujemo naraščaj. Skratka, s pomočjo 6 označenih slovenskih rjavih medvedov bodo skušali v naslednjih dveh letih raziskovalci ugotoviti, kakšen tip gozdnih združb jim ustreza, kje se gibljejo in kje želijo prečkati avtocesto. Ne čudite se, odkod tudi beli pesek, s katerim bodo raziskovalci potresli nadvoze in podhode čez (pod) avtocesto Ljubljana—Unec. Na pesku bodo vsako jutro razbrali sledove divjadi in ugotavljali, koliko jih sploh uporabljajo. Pri odlovu so veliko pomagali člani LD Logatec, LD Borovnica, LD Rakek, LD Planina in LD Hotedršica. Veliko delo in prijaznost pa so opravili tudi starešine in vojaki radarskega centra na Ljubljanskem Vrhu. Slovenska javnost je bila z akcijo seznanjena na dveh novinarskih konferencah (marca in maja letos) v gostišču Na Klancu v Medvodah, kije tudi prispevalo svoj delež pri pokroviteljstvu tega mednarodnega znanstvenega partnerskega projekta. Boris Leskovic 4 JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS ŽALNE SLOVESNOSTI NA TREH VRHNIŠKIH POKOPALIŠČIH Tri nedelje zapored so se svojci, prijatelji in krajani na treh pokopališčih poklonili žrtvam revolucije od leta 1941 in 1945. (Na Stari Vrhniki je bilo 15. maja, v Verdu 22. maja in na Vrhniki 29. maja).Na vseh treh slovesnostih so odkrili spominske plošče z imeni žrtev, simbolične pokope pa so vodili in pripravili duhovniki iz vrhniške župnije. Na novem delu vrhniškega pokopališča je slovesnost vodil prelat Melhior Golob. Spominska plošča na Vrhniki Spominska plošča na Stari Vrhniki POGOVOR Z NOVOMASNIKOM MARKOM JAPLJEM Na prvem cilju dolge poti Letos bo 3. julija na Vrhniki v župnijski cerkvi po petindvajsetih letih spet nova maša, ki jo bo daroval Marko Japelj, rojen sicer v daljni Argentini očetu in materi Slovencema, vendar že dolgo tudi pravi Vrhničan, saj je v našem kraju živel in celo delal v mlekarni in tovarni usnja, preden je stopil v ljubljansko semenišče. Marko Japelj je danes star enaintrideset let. Njegov oče pa je doma z Vrhnike, s Klanca, in je moral leta 1945 v svet, ter se je nato ustalil v Argentini. Očetova življenjska zgodba je dramatična, kot so bile dramatične usode vseh tistih, ki konca vojne niso pričakali v vrstah tedanjih zmagovalcev. Učil seje za pečarja v Kranju, vendar se je od tam pred Nemci zatekel v Ljubljano in vstopil v domobransko vojsko, ter se z njo umaknil čez mejo. Imel je srečo, da je bil v tistem prvem transportu, s katerim so domobrance res peljali v Italijo. Tri leta kasneje je že bil na ladji, kije peljala v Argentino. Novo življenje in tudi nov poklic zidarja je začel v kraju, ki je kakih 450 kilometrov južno od Buenos Airesa, Miramaru. Tam je ostal in se osamosvojil, se prekvalificiral ter naporno delal. Ženo, Slovenko iz Grosupljega, ki je tudi šla za očetom v Argentino, vendar šele nekaj let po drugi vojni, je spoznal tam. Mati Marka Japlja je umrla, ko je imel - najmlajši med tremi -dvanajst let, potem ko je dolgo bolehala za neozdravljivo boleznijo. Vrhniški novomašnik se kraja svoje mladosti spominja po ži- vahnem poletnem vrvežu turistov, ki vsako leto napolnijo Mi-ramar, tako da se prebivalstvo podeseteri, pozimi pa je to kot vsak drug turističen kraj samoten in nekoliko zaspan. Veliko je hiš, toda malo je ljudi. Tam je opravil sedem razredov osnovne šole in pet razredov gimnazije. Po končani gimnaziji je prišel prvič na počitnice k svojim sorodnikom v Slovenijo, vendar se je moral kmalu vrniti, ker ga je čakala vojaščina. Pa k sreči k vojakom ni bilo treba, saj so ga zaradi naduhe zavrnili. Zato se je ponovno vrnil v Slovenijo, na Vrhniko, in to za eno leto, ki pa se je dolgo zavleklo, Marko Japelj je kar ostal tukaj, se zaposlil za eno leto v vrhniški mlekarni, kjer je delal kot navaden delavec, po letu dni pa se je preselil v bližnjo us-njarno, kjer je delal pet let. V tem času je v njem dozorela odločitev, da postane duhovnik. Pravi, da je velikokrat vso stvar premislil, človek se mora pri taki odločitvi bojevati sam s seboj, poskuša najti tisto obliko življenja, ki ga bo lahko najbolj napolnjevala, če hoče biti do sebe pošten. Mladim na Vrhniki se je pridružil tako, daje sodeloval s tedaj mladinskim pevskim zborom, s katerim občasno zapoje še danes, zahajal je v veroučno skupino in pomagal okrog cerkve, kadar je bilo treba, denimo pri postavljanju cerkvenih jaslic, pri postavljanju mlajev, hodil je z mladimi na izlete itd. Tako kot vsak mlad človek, ki se mora nekam vključiti, če noče živeti kot samotar. V tem času je v njem dozorela odločitev. Ker je imel ustrezno izobrazbo, se pravi srednjo šolo, se je v šolskem letu 1987/88 vpisal v ljubljansko bogoslovje. Tedaj je s pomočjo vrhniškega župnika spisal prošnjo in jo nesel v Ljubljano, kjer ga je sprejel škof Stanislav Lenič, kije imel na skrbi duhovne poklice. Videla sta se kakih pet minut, toda letošnji novomašnik pravi, da se gaje nekaj let kasneje spomnil, ko je bil na Vrhniki, tako dober spomin je imel za ljudi. Lani 29. junija je bilo na Vrhniki diakonsko posvečenje in med novimi diakoni je bil tedaj tudi Marko Japelj. Odtlej seje njegovo življenje spremenilo. Poslali so ga na prakso v prvo faro, v Zagorje ob Savi, kjer župnikuje prejšnji vrhniški novomašnik gospod Dobrovoljc. Kot diakon se torej srečuje z dušnopastirskim delom, kar pomeni tudi obiskovanje bolnikov, pokopavanje mrtvih, krščevanje in poročanje - vmes pa med tednom še šesti letnik bogoslovnega študija v Ljubljani. Župnik je dia-konu s svojim bogatim praktičnim znanjem najboljši mentor. Marko Japelj pravi, da se tudi pri tem delu lahko izkaže s kakšno svojo zamislijo, s predlogom. Vprašali smo ga, kako se pravzaprav počuti, ali je tujec v domovini, pa pravi: »Lepo je, če prideš domov na Vrhniko, če se čutiš sprejetega.« Mašniško posvečenje bo v ljubljanski stolnici 29. junija, kot je vsako leto na praznik apostolov Petra in Pavla. Slovesnost nove maše pa bo na Vrhniki 3. julija dopoldne ob desetih. Kljub temu, da seje svet precej spremenil, je to za Slovence še vedno veliko praznovanje, kadar imajo svojega no-vomašnika. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri postavitvi spomenika doslej zamolčanim žrtvam revolucije na Stari Vrhniki, v Verdu in na Vrhniki. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, vsem govornikom, pevcem, občini Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika, vsem delavcem in darovalcem. Hvaležni svojci Vrhnika, 15. junija 1994 OB OBISKU SLOVENSKIH PEVK IZ KANADE Sanje so zaživele Spomenik v Verdu Vrhniški kulturni organizatorji so v letošnji sezoni gostili že kar precej pevskih zborov, med drugimi tudi take, v katerih pojejo slovenski zdomci. Tako seje pred kratkim tej vrsti pridružil še en pevski zbor, tokrat iz daljne Kanade. Dekleta iz pevskega zbora Plamen iz Toronta v Kanadi so se odločila, da bodo letos obiskala svojo domovino in njeni publiki pokazala, da tudi v Kanadi še vedno ohranjajo slovenski jezik in običaje. Tako so s pomočjo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektorja za Slovence po svetu in Zveze kulturnih organizacij Slovenije organizirale turnejo sirom po Sloveniji. Na Vrhniko so prispele v sredo, 8. junija, in se nam predstavile z zelo bogatim in zahtevnim koncertnim repertoarjem, ki je poleg slovenskih pesmi vseboval tudi druge, v angleškem in latinskem jeziku. Začetek njihove zgodbe sega v poletje leta 1991, ko so štiri dekleta slovenskega porekla^ začela uresničevati svoje sanje. Želele so si, da bi se naučile peti pesmi iz svojega izročila. Na srečo so našle zelo nadarjeno/vvoditeljico, ki je združila njihova srca, duše ter pesmi in tako so sanje začele živeti. Tako je v obdobju treh let nastal pevski zbor Plamen, ki ga sestavlja dvanajst deklet: Silvija Soršak, Suzie Stajan, Julija Konje, Amanda Bergant, Lidija Ko-sednar, Tatjana Smrekar, Karmen Javnišek, Monika Vegelj, Rosemary Fotivec, Andreja Bo-govič, Jeney Bojane in Sabina Jevnišek. Zbor je postal ambasador Slovenije v multikulturni deželi Kanadi. Pojejo ob najrazličnejših priložnostih, na manjših nastopih in proslavah ter cerkvenih slavnostih, pa tudi na samo- stojnih celovečernih koncertnih prireditvah. Dekliški zbor Plamen je po svojem članstvu in po svojem repertoarju zares nekaj izjemnega. Članice so ustanovile svoje društvo Plamen, da bi vzdrževale slovensko kulturo. Dekleta prihajajo iz osupljivo oddaljenih krajev kot so: Metropolitan, Toronto, Hamilton, Georgetown, Moount Albert in Pickering. Mnoge niso imele glasbene izobrazbe, zlasti ne pevske, zato se morajo sedaj še bolj truditi, da obvladajo glabeno gradivo in dosegajo visoko raven, ki jo zahteva njihova voditeljica. Voditeljica Marija Ahačič-Pol-lak je ženska s karizmo in zelo nadarjena osebnost, kar pevkam zagotavlja uresničitev njihovih sanj, če bodo sledile njenemu zgledu in se res posvetile napredku zbora. Poleg tega je Marija Ahačič- Pollak tudi producentka in urednica radia Glas kanadskih Slovencev v sklopu radia Toronto. Pod njenim vodstvom seje njihov repertoar razširil od slovenskih in kanadskih pesmi do duhovne glasbe, sodobnih popularnih pesmi, ki jih pojejo v štirih jezikih: slovenskem, angleškem, francoskem in latinskem. Marija Ahačič-Pol-lak je napisala vrsto angleških besedil za slovenske pesmi, pa tudi mnogo prevodov izbranih popevk v slovenščino, ki so se v pevkah še posebej udomačile, poslušalci pa tudi ob poslušanju le-teh doživljajo svojevrsten užitek. Poleg vsega tega pa ne smemo pozabiti na kitarista, kije pripotoval z njimi. To je Mike Orešar, je študent četrtega letnika Glasbene akademije na univerzi Wilfried Laurier, Waterloo. Predstavil se nam je z dvema solo skladbama. Ob koncu bi lahko napisala, da imajo pevke zbora Plamen moč, s katero so se zavezale in tako uspele oživeti svoje sanje. S tem si prizadevajo ne le za priznanje slovenske skupnosti, temveč tudi za mednarodno priznanje njihovega kanadsko-slovenskega izročila. Mateja Šmuc Seznami na ploščah Bilo je na kresni večer leta 1941. Novovaški otroci smo nanosili na križpotje, tam, kjer je sedaj parkirišče IUV, dračje in polena. Pod strokovnim vodstvom večjih fantov smo naredili veliko grmado. Pred mrakom je že zagorel mogočen kres. Naenkrat je z Verda prigalo-piral na konju italijanski oficir in divje kričal. K njemu je pristopila Petkovškova učiteljica in mu v italijanščini razložila, da je to star običaj in ker ne smemo kresovati v gozdu, smo to naredili v vasi. Še je kričal, da je treba kres takoj pogasiti in mimogrede udaril z bičem duhovnika Jožeta Cukala, ki je imel prejšnje leto novo mašo in je nosil kolar. Ko je odšel, smo začeli gasiti ogenj. Slišal sem pogovor med učiteljico Petkovškovo in Jo-žetom Cukalom. Pokazal je na gozd in rekel nekako takole: »Ne bomo se jim pustili. Smo že začeli, v gozdu že delujemo.« Pogledal sem proti gozdu in nisem nič raz- umel. Seveda se mi je kasneje odprlo. Začel se je odpor. Vsi so sodelovali. Cukale, kije bil od 15. avgusta 41 kaplan v Logatcu, pravijo, da je bil zelo aktiven pri zbiranju hrane, obleke in zdravil in samo čakal pravega trenutka, da napoti svoja brata v gozd. Toda žal. Zgodilo se je drugače. Narodnoosvobodilni boj je postal komunistično obarvan. Ljudje, ki so brali časopise, so vedeli, kaj je komunizem. Slovenec in Jutro sta prinašala že od leta 1930 naprej novice iz Sovjetske zveze. Fantje, ki so to vedeli, so prenehali sodelovati. Razšli so se na dve strani. Začel se je bratomorni boj. Izid boja nam je znan. Zmagal je komunizem in njegovi nasprotniki so morali z obličja zemlje. Domobranci so se umaknili, a čudne okoliščine so hotele tako, da so jih vrnili v Slovenijo, kjer so zmagovalci izvedli masaker, ki še danes vpije v nebo. Osemindvajset mož in fantov ter eno dekle so žrtve tega masakra. Povprečna starost fantov je 23 let. Med njimi je en bogoslovec, en študent medicine, en študent prava, en študent glasbe, drugi so bili izučeni ali pa so se še učili raznih poklicev. V Teharjih je bil zverinsko mučen duhovnik France Kunstelj, kije bil obetaven pisatelj. Med ubitimi so tudi družinski očetje. Storžev ata — javil se je v Logatcu, pa ga ni bilo nazaj. Pustil je šest otrok. Oblak Ivan — Slikarjev Žan je pustil ženo in štiri otroke. Morilec je družini sam povedal, da jim je ubil očeta. Hren Karel je pustil ženo in tri otroke, eden je bil na poti. Mejač Anton — notar je pustil ženo in hčerko, Markelj Franc in Pire Ivo sta pustila ženi in po enega otroka. Med ubitimi sta tudi Jurjevčič Franc — Mežnarjev in profesor Urbančič Stanko. Zadnja žrtev je bil trgovec Vane Malavašič, kije bil žrtev neverjet- nega sovraštva nekaterih Vrhniča-nov. Ustrelili so ga januarja 1946. Tako je seznam zaključen. Tu so napisani ha ploščah. Vrnjeno jim je njihovo človeško dostojanstvo. Skoraj pol stoletja so jih imenovali izdajalce, danes vemo, da so mislili dobro, da so bili pošteni ljudje, sinovi poštenih slovenskih družin. Samo niso se hoteli boriti za komunizem. Pod njihovimi imeni je žara z zemljo iz Roga in Teharij, od tam, kjer so verjetno izgubili življenja. Tu bodo njihovi svojci in prijatelji sedaj lahko prižigali svečke in pomolili zanje in za domovino, za katere svobodo so se borili. ■ i A. P. NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 Najvišje priznanje RED SLOVENSKE VOJSKE je prejel 54. oklepno-mehanizirani bataljon Vrhnika. PRIPADNIKI TO LJUBLJANSKE POKRAJINE PRAZNOVALI NA VRHNIKI IN V LOGATCU Dan slovenske vojske Dan slovenske vojske je bil svečan tudi za pripadnike TO Ljubljanske pokrajine v petek, 27. maja 1994. Pripadniki stalnega sestava TO Ljubljanske pokrajine, ki jo sestavljajo častniki in podčastniki iz občin Vrhnika, Logatec, Domžale, Kamnik, Litija, Grosuplje in celotnega mesta Ljubljane, so se najprej zbrali v vojašnici Ivan Cankar na RASKOVCU pri 54. oklepno-mehaniziranem bataljonu. Tam jih je pozdravil poveljnik podpolkovnik Bojan Končan. V navzočnosti številnih gostov iz vseh občin je poveljnik 5. PŠTO Ljubljanske pokrajine polkovnik Marjan Balant slavnostno otvoril črpalko za pogonska goriva lastnih bojnih in drugih vozil. Prav gotovo je bila to nujna in dobra naložba, saj bodo tako vojaško-mehanizirana sredstva še bolj mobilna in pripravljena na vsakršno presenečenje. Po slavnostni otovritvi so se vsi pripadniki TO Ljubljanske pokrajine in gostje napotili v vojašnico Logatec, kjer je bilo v organizaciji 53. Območnega štaba TO praznovanje ob dnevu slovenske vojske. Pričela so se razna športna tekmovanja in srečanja med štabi vseh TO Ljubljanske pokrajine. Med seboj so se pomerili v lokostrelstvu, košarki, izpeljali so suhi biatlon (tek in strel z zračno puško) v športni orientaciji. Najbolj zanimivo tekmovanje pa je bilo v vlečenju vrvi, kjer so se izkazali najmočnejši (najdebelejši) pripadniki TO. Sami rezultati niso bili pomembni, pomebno je bilo druženje in navezovanje novih prijateljskih vezi in poznanstev. Po tekmovanjih, ki so bila tudi kot delovna srečanja, so prišli še svečani trenutki. Najprej je bila slavnostna otvoritev obnovljenih prostorov 53. OŠTO TO Logatec, katere so se udeležili vsi gostje, predvsem pa iz občin Vrhnika in Logatec. Osrednja pokrajinska proslava ob dnevu slovenske vojske je bila na zunanji ploščadi vojašnice Logatec. Najprej so se postrojili vsi pripadniki stalne sestave TO Ljubljanske pokrajine. Svečani nagovor je imel državni sekretar Go-razd Vidrih, kije poudaril pomen in enotnost slovenske vojske v se- danjem trenutku, ko je treba odvreči vse strankarske razprtije, ker mora vojska nastopati nad-strankarsko. Po svečanem govoru je državni sekretar podelil najprej republiška priznanja MORS, ki jih je odobril minister za obrambo Jelko Kacin. Najvišje republiško priznanje so prejeli: — RED SLOVENSKE VOJSKE — 54. oklepno-mehanizirani bataljon Vrhnika — SREBRNO PRIZNANJE GENERALA MAISTRA — Robert Puš, vojašnica Ivan Cankar — SREBRNO MEDALJO SLOVENSKE VOJSKE — Jože Molk, 53. OBM. Š. TO Logatec — BRONASTO MEDALJO GENERALA MAISTRA — Peter Palčič, 530. Učni center Vrhnika — BRONASTO MEDALJO SLOVENSKE VOJSKE — Jože Malneršič in Franci Plestenjak. Podeljena so bila še priznanja TO Ljubljanske pokrajine, ki jih je podelil poveljnik pokrajine Marjan Balant, te pa so prejeli tile Jože Molk, poveljnik 53. območnega štaba TO, je prejel srebrno medaljo slovenske vojske. Poveljnik TO Ljubljanske pokrajine Marjan Balant svečano odpira nove prostore. občani Vrhnike: Igor Miklavčič, Bojan Žuber, Aleš Avguštin, Tomo Pejič, Janez Repar, Roman Lovšin, Drago Šubelj, Milan Zaje, Joko Čančarevič in kolektiv kuhinje 530. učnega centra Vrhnika. Svečani postroj in vse odliko-vance sta pozdravila tudi župana Vrhnike in Logatca. Za lep kulturni program so poskrbeli logaški godbeniki in znane logaške maržoretke. Nato je sledilo družabno srečanje. Samo prireditev je motilo dokaj slabo vreme, tako da ni bilo mogoče uresničiti vseh predvidenih športnih tekmovanj. Ne glede na to pa je dan slovenske vojske minil svečano in delovno, kar je postala odlika slovenskega vojaka. S. S. Tank gre na prvo polnjenje goriva na obnovljeno črpalko. PLAVALNI BAZENI IN SAVNE Več kot 52 vrst bazenov Posebna ponudba: Družinski bazen 0 3,6 m s črpalko, filtrom in lestvami: 49.200 SIT Bazen si lahko do konca meseca ogledate na dvorišču Mercatorja —Pohištvo na Vrhniki. Zastopa in prodaja Termo Tom d.o.o. »Vrtni program« Pristojna pot 9 Vrhnika Tel.: 755-663 752-449 Mobitel 0609 620-034 PREDSTAVLJAMO VAM 53. OBMOČNI STAB TO ZA OBČINI VRHNIKA IN LOGATEC Izkušnje in kolektivna energija Na prisojnem položnem pobočju Koša, griča nad Logatcem, leži prikrita v zelenju »Blekovskih gmajn« vojašnica Logatec. Tja se pride po cesti skozi Blekovo vas med Dolenjim in Gorenjim Logatcem. V vojašnici je 27. maja na proslavi TO Ljubljanske pokrajine ob dnevu Slovenske vojske 53. Območni štab svečano odprl svoje nove delovne prostore. Zavidljivo prijetni so zgledali tudi zato, ker je v tem trenutku v njih razstavljal g. Brane Praznik, častnik iz stalne sestave 53. ObmŠTO. Omeniti je treba, da je obnovo obstoječe stavbe projektiral PRI-MIS z Vrhnike. Vrvico je svečano prerezal poveljnik TO Ljubljanske pokrajine brigadir g. Marjan Balant, zapel je Logaški mešani pevski zbor, poveljnik 53. ObmŠTO major g. Jože Molk pa je gostom poudaril zaslužnost svojih sodelavcev, da take delovne pogoje uživajo pri svojem nadaljnjem delu. Ob tej priložnosti so bili povabljeni vsi častniki in podčastniki iz TO občin Vrhnika in Logatca, ki so bili zaradi pomlajevanja enot izvzeti iz novega mobilizacijskega razvoja štaba in enot 53. ObmŠTO, so pa v preteklosti veliko pripomogli k usposobljenosti TO Slovenije. Za svoj prispevek so prejeli zahvalno listino 53. ObmŠTO Vrhničani: Anton Jesen-ko, Branko Garafolj, Rado Gantar, Peter Javor, Janez Kenk, Zoran Otrin, Srečko Kenk, Matija Grom, Miha Gerbec, Žarko Rakoša, Adolf Krasna, Miran Kržmanc, Peter Gabrijel, Janez Cerk, Bojan Kukec, Vinko Rozmane, Marjan Možina, Anton Kesič, Marjan Filipič, Janez For-tuna, Simon Seljak, Marjan Sigu-Hn, Gregor Kenig, Angelo Arčon, Danilo Mlakar, Miroslav Han-žek, Janez Srdič, Janko Šestan, Anton Popit in Jože Žitko. 53. ObmŠTO je bil sicer formiran 23. maja 1991 z nalogo organiziranja, vodenja in poveljevanja vojnim enotam formacije območja, ki je zajemalo in še danes zajema območje občine Vrhnika in občine Logatec. Od vsega začetka je imel sedež v Logatcu in deloval na dveh lokacijah v manj primernih prostorih ter v prostorski stiski. Vojni in povojni čas je bil za ta štab veliko breme, toda prizadevni ljudje so vzdržali in morda bodo za to nekoč le dobili priznanje. Sicer je 53. ObmŠTO neposredno podrejen 5. PŠTO Ljubljanske pokrajine, kateremu je na Vrhniki neposredno podrejen tudi 530. UC Vrhnika in 54. Omb iz vojašnice Ivan Cankar. Tudi skladišče TO v Borovnici je v neposredni pristojnosti 5. PŠTO Ljubljanske pokrajine. Druge enote na Vrhniki so neposredno podrejene RŠTO. Ta opis je namenjen tistim, ki morda niso dovolj natanko poznali vloge 53. ObmŠTO. Torej 53. ObmŠTO organizira, pripravlja in po ukazu za mobilizacijo mobilizira območje Vrhnike in Logatca za obrambo Slovenije. V vojnih razmerah na območju občin Vrhnika in Logatec organizira in vodi odpor ter poveljuje svojim vojni enotam in drugim prepodre-jenim enotam. Štab in enote po-polnujejo vojaški obvezniki iz občin Vrhnika in Logatec, ki vse svoje obveznosti glede svojega razporeda urejajo v svoji občini stalnega bivanja na upravnem organu za obrambo. V vojne enote so lahko vpoklicani izključno z vpoklicem UO za obrambo svoje občine. Zelo redke so potrebe, da se mora vojaški obveznik zgjasiti zunaj vpoklica na 53. ObmŠTO. Zato ni pričakovati, da bi sedež 53. ObmŠTO zunaj občine Vrhnika predstavljal dodatne obremenitve ali probleme vojaškim obveznikom z Vrhnike, razpore- Skupina diverzantov s poveljnikom Borisom Skubicem po uspešno opravljeni diverzantski akciji na Ljubljanici jenim v VE 53. ObmŠTO Logatec. Tudi pri teh potrebah priporočamo, da bi poskušali zadevo urediti prek UO za obrambo občine Vrhnika, saj z njimi redno in zelo dobro sodelujemo. Novi mobilizacijski razvoj TO Slovenije je občino Vrhnika kadrovsko kar precej obremenil in v enotah 53. ObmŠTO smo se morali pri častniškem kadru vključiti kar do letnika 1955. Pomlajevanje je torej odvisno od nas, krajanov samih. Pozivamo krajane, da so pripravljeni sodelovati pri obrambi pa tudi pri usposabljanju za to in pri svetovanju mladim. Smo majhna država in ne moremo povsem ločiti vojaka od kmeta, poslovneža, delavca, študenta itd... Verjetno bo država vedno bliže sistemu vojaške obveznosti, ki bo minimalno obremenjeval uspešno civilno družbo in hkrati zagotavljal usposobljenost te družbe za obrambo. To si zelo želimo, saj sedaj bijemo včasih prave »verbalne bitke« z nekaterimi delodajalci, ki v času svojih neodložljivih obveznosti nočejo slišati za vojaško obveznost. Vsi, ki organiziramo in vodimo vojaške vaje, smo iz iste demokratične družbe, ki ceni ekonomsko uspešnost, kulturno bogastvo naroda, znanje, razvoj itd., kot tisti, ki se teh vaj morajo, se ali pa ne udeležijo. Zato želim tukaj prikazati naše težave pri naši nalogi, za katero smo zadolženi in konec koncev celo plačani ravno od države nas vseh skupaj! Verjemite, da ni nepopolni enoti težko organizirati dobro usposabljanje samo nam, profesionalcem, težko je dobro delati tudi odzvanim vojaškim obveznikom na svojih dolžnostih. Nepopolna usposobljenost posadke kliče vedno po ponovnem usposabljanju in kdor se redno odzove, je v takem primeru časovno oškodovan, država s poslovnim svetom vred pa finančno oškodovana. Obe strani v tej problematiki imata še precej možnosti in upam, da jih bomo oboji pravočasno izkoristili. No, pa navkljub tem kadrovskim težavam in pomanjkanju učnih sredstev moramo pohvaliti usposabljanja, ki smo jih v letu 1994 izvedli z vojnimi enotami. Borovničani so se aprila izkazali na usposabljanju Jod. Nepopol-njenost enote so nadomestili z veliko požrtvovalnostjo, kije že kar tradicionalnost. O tem so bralci Našega časopisa že brali in kaj več tokrat ne bi pisali. Vojska rada vidi, da jih na usposabljanjih opazi oblast in vsa čast vrhniškemu županu g. Vinku Tomšiču s sodelavci za obisk v tej enoti. Maja smo usposabljali diver-zante, v kar je stalna sestava 53. ObmŠTO zaradi specifičnosti enote vložila precej truda in s pomočjo odličnega poveljnika enote g. Borisa Skubica dovolj motivirala zelo dober kolektiv Vrhničanov, da so izvedli v dinamičnem usposabljanju precej več, kot smo od njih pričakovali. V sedmih dneh so obdelali vso temeljno tematiko za diverzante. Medsebojna dinamika na urjenju s protidiverzantsko četo 55. ObmŠTO jih je vodila na nepoznano Planinsko goro nad Planinskim poljem in zadnji dan celo na Veliko planino. Polovica kolektiva diverzantov je skupaj že iz leta 1990, ko so novembra brez besed na roke sprejeli AP in strelivo in sprejeli nalogo interventne enote za zaščito priprav na odpor proti agresivnim posegom ob rojevanju samostojne Slovenije. Željko Acalinovič, namestnik poveljnika diverzantov, je najbolj zaslužen, da ta vojaški kolektiv vzorno in enotno deluje. Druga polovica so mladi, naši iznajdljivi krajani, ki so se v kolektivu zelo dobro znašli. Izkušnje in kolektivna energija so dale zavidljive rezultate, ki so značilni že za profesionalne vojake. Ob tej priložnosti vsem tem gospodom javno čestitam! Glede usposabljanj enot je prav, če so krajani v začetku leta seznanjeni za celo leto in če ni sprememb v letnem načrtu, potem Vrhnika letos ne bo več obremenjena z usposabljanji celih enot iz sestave 53. območja. Specialisti in častniški kader bodo na kratkih urjenjih vzdrževali in dograjevali usposobljenost. Tukaj želim še spomniti vse tiste, ki iz raznih vzrokov niso še prevzeli priznanj, zahval, spominskih znakov za aktivnost v vojni 1991 in jih prosim, da nas obiščejo v vojašnici Logatec. Radi jim bomo pokazali še muzejsko zbirko, samo poprej se najavite po telefonu 741-425 ali 741-522 g. Molku (lahko tudi domov, tel. št. 752-512). Vsem pripadnikom TO iz začasne formacije 53. ObmŠTO priporočam tudi včlanitev v ZVVS, saj bomo le tako jedro združenja veteranov vojne 91, kar vsekakor zaslužimo in tudi pridobitev te vojne zasluži močno zaščito, ki jo zagotovijo lahko le veterani te vojne. Ce kdo iz formacije 53. ObmŠTO iz vojne ni prejel prijavnega lista na dom, se mu opravičujem in ga prosim, da prijavnico dobi in izpolni na UO za obrambo Vrhnika. Pomagajte nam organizirati srečanja v vojni zgrajenih kolektivov po enotah, skupaj se bomo zanesljivo počutili veterani in ne bomo hoteli stati ob strani. Morda na ta način odpravimo kako zamero, komu olajšamo srce in dušo, najdemo podatek za zgodovino? Vsem krajanom vrhniške občine in drugim bralcem Našega časopisa čestitam osebno in v imenu 53. ObmŠTO Logatec ob dnevu državnosti ter želim prijeten letni oddih. Poveljnik 53. območja major g. Jožef Molk 6 JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS I V LETU PO SPREMEMBI Prvi zbor častnikov Občinsko združenje slovenskih častnikov Vrhnika je v Domu Karla Grabeljška v torek, 7. junija izvedlo 1. zbor svojih članov. Zbora se je udeležilo okoli 50 članov, kar je zadostovalo, daje zbor potekal po prej sprejetem poslovniku. Poudariti je treba, da je v oktobru leta 1993 iz nekdanje ZRVS nastalo Združenje slovenskih častnikov, ki je dobilo novo vodstvo in nov statut delovanja združenja. Zato je tudi sedanje vodstvo občinskega združenja sklicalo prvi zbor, kjer naj bi sprejeli nov statut delovanja in izvolili vodstvo. Predsednik občinskega združenja Anton Plutje na kratko podal enote iz Raskovca. Z dobrim sodelovanjem z enotami in oddelkom za obrambo smo uspeli pridobiti izjave vodilnih delavcev na tem področju. Že v letu 1992 smo organizirali skupaj z RK ZČS in Oddelkom za obrambo ter poveljstvom območnega štaba TO Logatec analizo junijsko-julijske vojne v Sloveniji, ki je bila odlično pripravljena, pa tudi sama udeležba našega članstva na tej analizi je bila zadovoljiva. V letu 1993 smo skupaj z Oddelkom za obrambo občine Vrhnika organizirali izlet v Dražgoše, udeležili so se ga tudi predstavniki območnega štaba TO Logatec, Učnega centra in predstavniki borcev občinskega glasila Naš časopis in prek krajevnih organizacij. V krajevnih organizacijah smo se sestali z vodstvom in tako se je začela akcija: nekje bolj aktivno, nekje manj. Prepričani smo, da do slehernega častnika in podčastnika še ni prišlo obvestilo. Z akcijo bomo nadaljevali tudi s pomočjo članov, ki so že podali izjavo.« Nato so bile podane še naloge občinskega združenja za leto 1994 in predlog novega statuta delovanja. Sledila je zanimiva razprava prisotnih članov, ki jo lahko strnemo v naslednja mnenja in predloge: PRVI ZBOR ČASTNIKOV VRHNIKE poročilo o dveletnem delovanju in med drugim poudaril: »Naša organizacija častnikov mora nuditi članom tisti prostor združenja, kjer bodo lahko uveljavili svoje interese in potrebe, ki niso vezani zgolj za strokovno usposabljanje, temveč za častnika kot celotno osebnost. Organizacija mora biti strokovno interesna stanovska zveza, po organiziranosti podobna Slovenski vojski, ne glede na organiziranost lokalne samouprave. Organizacija častnikov naj svoje delovanje usmeri v združevanje častnikov, izgrajevanju lika častnika kot družbeno cenjene osebe. Sodelovanje pri reševanju statusnih vprašanj, izdelavi in uveljavitvi kodeksa častnikov, proučevanju novosti na obrambnem področju, doma in svetu, organiziranju družbenega, kulturnega in športnega življenja. Za nami je problemska volilna konferenca, na kateri je bilo 12. oktobra 1993 spremenjeno ime — iz Zveze poimenovano v Združenje slovenskih častnikov, sprejeta so bila nova merila za članstvo v našem Združenju in jasno opredeljene usmeritve za nadaljnje delo. Združenje častnikov Vrhnika je spremljalo in podpiralo spremembe v naši organizaciji. Bilo je 5 sej predsedstva, na katerih smo obravnavali spremembe v naši organizaciji o nadaljnjem delu našega Združenja. V akcijo so se aktivno vključili tudi aktivni častniki območnega štaba, učnega centra in NOV. 4.12.1993pa je bil organiziran izlet in ogled muzeja L svetovne vojne v Kobaridu. Vse prevozne stroške za omenjena izleta je poravnala Občina Vrhnika, kakor tudi za letno vzdrževanje strelskih spretnosti v Pivki, kijih opravimo vsako leto. Pri omenjeni akciji smo dobili tudi vso pomoč območnega štaba in UC Vrhnika. Naše Združenje se je s svojimi predstavniki udeležilo vseh zapriseg vojakov v obeh vojašnicah na Vrhniki, pa tudi vseh proslav, prireditev in odkritja spominske plšče na Stari Vrhniki ob odhodu zadnjega vojaka JLA z Vrhnike. Iz tega jasno sledi, da Združenje slovenskih častnikov občine Vrhnika zgledno in uspešno sodeluje z našo Slovensko vojsko na Vrhniki. Doslej je prispelo 230 izjav za vključitev v Združenje slovenskih častnikov, in sicer od nekdanjih 600 članov ZRVS v naši občini. Člane smo obvestili dvakrat, prek - članstvo je v združenju prostovoljno, zato naj bi še z osebnimi stiki pritegnili ostale častnike; - potrebno bi bilo bolj opredeliti in poudariti status častnika in podčastnika; - v sklopu občinskega združenja aktivirati aktive, predvsem pri strokovnih zadevah; - predsedstvo povečati s 5 članov na 9 članov; - delovanje članov v združenju naj bo nadstrankarsko; - poglobiti sodelovanje s slovensko vojsko, vendar se ne vmešavati v njeno profesionalnost; - finansiranje združenja se naj izvaja iz članarine članstva, ob spremembi lokalne uprave pa delno tudi iz državnega proračuna. Po razpravi je prvi zbor združenja izvolil novo predsedstvo, ki mu bo predsedoval Anton Plut ter še nadzorni odbor in častno razsodišče. S. S. 8. člen Član občinskega Združenja slovenskih častnikov Vrhnika je lahko oseba: — ki ima državljanstvo Republike Slovenije; — ki ima častniški ali podčastniški čin; — ki v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in junijsko-julijske vojne v letu 1991 in tudi kasneje ni delovala proti interesom slovenskega naroda in države Slovenije; — ki je imela kot častnik ali podčastnik, angažiran v profesionalnih strukturah, razporejen v obrambnem sistemu ali nerazporejen, častno držanje pri izvajanju obrambnih nalog; — ki je kot bivši pripadnik JLA na poziv slovenskih državnih organov prestopila v Teritorialno obrambo do 18. 7. 1991, razen če je po tem datumu delovala v zveznih (jugoslovanskih) institucijah po nalogah slovenske države; — ki s tem Statutom sprejema določene pravice in dolžnosti. Prvi zbor častnikov Vrhnike je naložil devetčlanskemu predsedstvu, da pritegne v svoje vrste čimveč mladih častnikov slovenske vojske. 30. PLANINSKI TABOR Mladinskega odseka planinskega društva Vrhnika Pokljuka — Rudno polje TABOR BO POTEKAL od 5. 8.1994 do 12. 8.1994. Primeren bo za vse starosti, za posameznike ali cele družine. CENA Cena 8-dnevnega taborjenja bo 150 DEM (preračunano v SIT na dan plačila). V ceno so vračunani stroški prevoza, prehrane, vodstva in organizacijski stroški. Stroške taborjenja morate poravnati do 26. 7. 1994 (lahko v dveh obrokih). PRIJAVE Prijavite se lahko v šoli pri tov. VALERIJI ŠTEBLAJ ali pri tov. ELICI BRELIH! Prijavite se lahko tudi v pisarni PD (Tržaška 11) vsako sredo od 19. do 20. ure ali v Zavetišču na Planini vsako nedeljo. Prijavite se tako, da izpolnite priloženo prijavnico in jo vrnete kamorkoli od naštetih mest za prijave. K- PRIJAVNICA ZA TABOR NA POKLJUKI Se prijavljam v planinski tabor (ime, priimek) Moj naslov: ..................................... Rojen (a) sem ................................... podpis: VABILO Občinska organizacija zveze združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana Vič-Rudnik in domicilni odbor Dolomitskega odreda organizirata srečanje borcev pri Partizanskem domu na Ključu v soboto, 23. julija 1994, ob 11. uri V primeru slabega vremena bo srečanje en teden kasneje. Vabimo borce Dolomitskega odreda in občin Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana-Siška, Vrhnika, Logatec, njihove svojce in vse ljudi dobre volje ljubljanskega in dolomitskega območja, da se udeležijo srečanja. Prevoz z avtomobili je mogoč do vasi Brezje, od tam do Ključa pa peš (z boljšimi avtomobili tudi do doma na Ključu). Za invalide in starejše bomo organizirali tudi prevoze od vasi Brezje do doma na Ključu. OBČINSKE ORGANIZACIJE ZB NOB ODBOR DOLOMITSKEGA ODREDA kulturno-priredltvenl centelj In okrepčevalnica Podjetje za gostinstvo in trgovino, d.o.o. Gradišnikova 18, Borovnica Trgovine KOCKA BOROVNICA, Rimska cesta 32, tel. 061/746-613 VRHNIKA, Stara cesta 34, tel. 061/755-335 ODPRTO delavnik: od 900 do 19°°, sobota: od 8°° do 12™, nedelja, prazniki zaprto ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ZA NOVO ŠOLSKO LETO sprejemamo prednaročila za učbenike, del. zvezke in ostale šolske potrebščine (omogočamo plačilo s čeki v treh mesečnih obrokih). IGRAČ?! - za peskovnik in rekreacijo, - pliš, lego. barbie PROGRAM MORJŠ! - Rokavčki, obroči, žoge, čolni - obroči s hlačkami, blazine pisarniški material praktična darila in darilne žgane pijače tobačni izdelki, plenice pampers, foto, aparati, filmi in foto albumi, razvijanje filmov in izdelava slik, kasete audio in video ❖ ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖•>❖❖•>❖❖•>❖❖•>❖❖❖❖❖♦>♦>•>❖•>•>❖❖•>•>❖*❖❖❖❖❖•>❖•> VABIMO VAS, da nas obiščete KOCKA BOROVNICA: SUPERGE, COKLE, NATIKAČI ZA PLAŽO,. Opremljate svoj novi dom, ali pa želite preurediti svoje stanovanje? Potem je pravi naslov za Vas: DOM - OPREMA TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 23 (pri kino dvorani), tel.: (061) 755-255 i« ODPRTO: od 8.30 do 12. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. E : sedežne garniture od 50.900 SIT dalje kavče, trosede od 31.900 SIT dalje dnevne sobe od 59.900 SIT dalje mladinske sobe od 44.600 SIT dalje spalnice od 76.000 SIT dalje predsobe od 39.900 SIT dalje omarice za čevlje od 8.800 SIT dalje kuhinje in jedilnice pisarniške stole in pisarniško pohištvo ortopedske in medicinske vzmetnice vrtne garniture (miza + 4 stoli je 6.000 SIT) Obiščite nas in prepričani smo, da boste našli kaj novega za vaš dom. S NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 1 USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V GLASBENI ŠOLI Na revijah od Tolmina do Kopra Najboljšemu harmonikarju Vlorjanu Sedeju ravnatelj Viktor Zadnik izroča zasluženo priznanje. Letos je bilo naporno za vse: pedagoge, učence in za vodstvo šole. Jeseni 1993 smo se preselili v nove prostore, v izredno lepo urejen dom Karla Grabeljška. S svečanim odprtjem novih prostorov je delo v šoli steklo po novih tirnicah. Po več letih želja in hotenj smo odprli oddelek solopetja in s profesorico Nadico Grozdanovo dobili izvrstno pedagoginjo, ki je svojo vrednost pokazala v zelo kratkem času. Iz nič je ustvarila oddelek, ki je našo šolo že uspešno predstavil zunaj Vrhnike — v Stari Gorici in v Novi Gorici na revijah Društva glasbenih pedagogov Primorske. Ker smo ugotovili, da glasbene šole v Ljubljani nc kažejo posebnega navdušenja nad medsebojnim sodelovanjem, smo se odločili, da zaprosimo za pridruženo članstvo Društvo glasbenih pedagogov Primorske. Naši prošnji so prijazno ugodili in sodelovali smo na vseh njihovih revijah od Tolmina do Kopra. Tako smo se udeležili njihovega regijskega tekmovanja harmonik in klavirja. Na njih je sodelovalo šest učenk klavirskega oddelka iz razredov pedagoginj Renate Bauer, Urše Dri- novec in Marte Kržič. Učenke Tjaša Rus, Špela Leben, Tanja Bukovec in Špela Janša so prejele tretje nagrade, učenki Mateja Mole in Katarina Molk pa priznanje za udeležbo. Še večji uspeh pa so dosegli učenci iz oddelka harmonik, katerega gonilna sila je nedvomno trenutno najboljši pedagog harmonike v naši državi Vili Ošlaj. Njegovi učenci Florjan Sedej, Aleš Ogrin in Franci Malavašič so dosegli v II. kategoriji kot solisti prve nagrade, v tekmovanju komornih skupin pa je duet harmonik Florjan Sedej, Franci Malavašič prejel drugo nagrado. Kvartet harmonik v sestavi Franci Malavašič, Florjan Sedej, Aleš Ogrin in Andrej Švigelj pa je prepričljivo osvojil prvo nagrado. Na tekmovanju sta sodelovala tudi učenca iz razreda Dejana Meseca Matej Drašler, ki je v prvi kategoriji prejel prvo nagrado, in Gjašper Kržmanc, ki je v isti kategoriji prejel drugo nagrado. Uspehov šole je torej več kot dovolj in lahko si le želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so nam bili pripravljeni pomagati v težkih trenutkih, še posebno pa predsedniku IS Občine Vrhnika gospodu Viliju Gran-da za vso nesebično pomoč in razumevanje za delo šole. Ravnatelj: Viktor Zadnik Zgodovina in pravljičarji Med pravljičarji, ki se v svojem pisanju opira na ljudsko gradivo, bi Vam rada predstavila RUDOLFA MOHARJA iz Šegove vasi v Loškem potoku na Notranjskem. V svoje pripovedke je zajel motive iz ljudskega pravljičnega izročila, kakršno se je ohranilo med ljudmi v Loškem potoku in v ribniški okolici, ali pa v zapisih, ki se snovno nanašajo na ta del slovenske dežele. Tako se prvič v naši tovrstni literaturi predstavlja na tako zaokrožen način ta naša notranjska pokrajina, ki v svojem hribovitem kraškem nedrju skriva brezna, ponikalnice, mrzle studence, jezera in potoke, pa tudi širne gozdove in rodovitna polja. O vsem tem je ljudska domišljija, podkrepljena s podedovanimi navadami in izkušnjami tamkajšnjih ljudi, izbajala celo vrsto zgodb, ki se nanašajo bodisi na nastanek določenih krajevnih posebnosti in izvor njihovih imen ali pa na kakšen skrivnosten dogodek v zvezi z njimi. Vseskozi pa je seveda v to vpleten tudi človek, ki je, kot se v pravljičnih pripovedih skoraj zmeraj dogaja, osvetljen tako, da se v čimbolj jarki luči kažejo na eni strani njegov pohlep in požrešnost, zavist in hudobija, zločinstvo in krivičnost, na drugi strani pa poštenost in dobrota, skromnost in nedolžnost, pogum in pravičnost, ki so tudi vselej poplačani s tem, da človek zanje prejme zasluženo nagrado. Tako je v teh pripovedkah, ki jih zaznamuje vznemirljivo dogajanje, ves čas čutiti tudi dovolj občutne vzgojne poudarke, kakršni so sicer sploh značilni za to zvrst pripovedništva. V nekem zapisu je o svojem literarnem delu povedal takole: »Pisati sem začel že dokaj mlad, a meje delo, ki sem ga opravljal, pri tem precej oviralo. Sprva sem pisal pesmi, nato prozo. Leta 1966 sem izdal zbirko pesmi v samozaložbi. Od vsega tega pa so me najbolj privlačile pripovedke. Začel sem jih zbirati in pisati nekoliko po svoje, z željo, da bi jih otroci brali in sprejemali iz njih vse, kar je dobrega.« Škoda, da se z njim ne moremo več srečati! Letos bi imel 85 let. Kljub temu pa je dočakal izid svojih pripovedk z naslovom SREBRNI ZVON, ki ga je 1. 1985 izdala Mladinska knjiga. (Po zapisu N. G. pripravila M. Rijavec.) V Rahovem Škocjanu bo v juliju mesecu »Simpozij pravljičarjev; morda bo kakšna pravljica več?! V prelepem ambientu Bistre je MPZ Liko predstavil svojo kaseto ter se zahvalil svojemu prvemu zborovodji Tonetu Jurjevčiču. NA PROMOCIJI KASETE MPZ LIKO Vse najlepše! Vsi, ki spremljate dogajanje na področju zborovskega petja na Vrhniki, poznate tudi poustvar-jalno dejavnost Moškega pevskega zbora Liko skozi dve desetletji njegovega delovanja. Težko je zajeti dosežke vseh teh let, pa vendarle vam želijo pevci predstaviti njihovo delo v tem dolgem obdobju. To so naredili s kaseto, na kateri je izbor pesmi, katerih se poslušalci in pevci radi spominjajo. Promosija kasete je bila v petek, 20. maja, v Bistri. Začetki delovanja MPZ Liko segajo v začetek leta 1973. Takrat je bil njihov zborovodja Tone Jur-jevčič. Leta 1976 sc je zboru priključil sedanji zborovodja Mitja Drašler, ki je takrat deloval kot PREJELI SMO Bioritem in veliko vaj Spoštovani! Res je, da je laže brati tipkano besedilo, da pa se pri prepisu čitljivega (na roko pisanega) članka naredi toliko napak, je pa kar malo zoprna reč. Ne samo zame, kot pisca kritike koncerta Pihalnega orkestra Vrhnika in Okteta Ras-kovec, ampak tudi za glasbenike, ki so prebrali to čudno in kontro-verzno kritiko. V njej sem namreč napisal, da se godba POBIRA, ne pa OBIRA. Upam, da se tudi vi strinjate, da je razlika v besedah velika in da ima prva pozitiven prizvok, druga pa ne. Naslednja pripomba pa se nanaša na kritiko Okteta Raskovec. Zanj sem napisal, da bi kazalo ZMANJŠATI in ne IZBOLJŠATI število nastopov... Torej spet popolnoma nasprotna pojma. Manjkajočih oklepajev oz. zaklepajev ne bom podrobneje omenjal kljub temu, da lahko spremenijo pomen. Prosim, da objavite ta prispevek (pisan na pisalni stroj) v celoti in upam, da z njim ne bo takih težav kot s kritiko koncerta. Lep pozdrav Marko Fabiani — Kakovost — Hitra dobava — Plačilo s čeki (z odlogom) Se priporočamo! korepetitor zbora. V tem obdobju, točneje od leta 1976 pa do leta 1979, je deloval tudi oktet Kašča, ki so ga sestavljali pevci MPZ Liko. V prvih letih delovanja je v zboru prepevalo tudi 45 pevcev, po desetih letih seje število zmanjšalo na 35 pevcev in po dvajsetih letih celo na 25 pevcev. Iz tega je razvidno, da tovrstno zanimanje iz leta v leto vse bolj upada in prav zato člani MPZ Liko iščejo nove pevce. Kljub temu pa se zbor lahko pohvali z bogato preteklostjo. Na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru so kar štirikrat prejeli bronasto plaketo (leta 1978,1980, 1982 in 1986). Poleg tega že od vsega začetka sodelujejo na Novoletnem koncertu in na Reviji pevskih zborov na Vrhniki, ki jo priredijo vsako leto v aprilu. Tradicionalen je tudi njihov nastop na Drči v spomin padlim borcem. Zadnji dve leti pa sodelujejo tudi na srečanju pevskih zborov v Pod-lipi, kamor je povabljenih le nekaj pevskih zborov. Vsako drugo sezono priredijo tudi samostojen celovečerni koncert v prostorih OŠ Ivan Cankar na Vrhniki, poleg tega pa navezujejo stike z nekim koroškim pevskim zborom. Nenazadnje moramo zapisati nekaj tudi o njihovi kaseti, ki sojo izdali od 20-letnici delovanja. Najprej moram poudariti, da v diskografiji MPZ Liko že obstaja ena plošča, ki je zagledala luč ob 10-letnici delovanja tega pevskega zbora. Njihova zadnja kaseta je sestavljena nekako iz dveh delov; v prvem delu so pesmi z njihove plošče, v drugi del pa so uvrstili pesmi iz druge polovice njihovega delovanja. Tako so se zahvalili prvemu zborovodji Tonetu Jurjevčiču, poslušalcem pa zaželeli vse najlepše ob poslušanju njihove nove kasete. Mateja Šmuc NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Nastop pihalnega orkestra in prijateljska nogometna tekma v Gonarsu Iz pobratenega Gonarsa smo prejeli vabilo na otvoritev novega nogometnega igrišča. Vabilu sta se 4. junija 1994 odzvala nogometna ekipa mlajših kadetov in Pihalni orkester Vrhnika. Z Vrhnike smo se odpeljali v močnem dežju in dvomili smo, če bo napovedan program Pihalnega orkestra in pa prijateljsko tekmo sploh moč odigrati. Med potjo se je vreme kar nekajkrat spremenilo in ko smo prispeli v Gonars, je tudi tam rahlo deževalo. Kljub temu je pihalni orkester, pod taktirko gospoda Ludvika Velikonje, uspešno in zelo dostojno opravil svoj nastop, nogometaše pa je še čakala preizkušnja. Po izmenjavi daril ter slovenski in italijanski himni, zaigral jo je vrhniški pihalni orkester, se je pričela prijateljska nogometna tekma. Naša ekipa, ki jo je vodil gospod Ivan Hvala, je nasprotnike premočno premagala. Po tekmi je sledila uradna otvoritvena slovesnost novega igrišča, kateri je prisostvoval celo pokrajinski odbornik za šport. Sodelujoči so v spomin na to srečanje prejeli spominske plakete. Sledila je pogostitev in prijateljski klepet, ki je bil izredno živahen vse do trenutka, ko smo se utrujeni napotili domov. E. M. Kulturno-priredltvenl center In okrepčevalnica SPLOŠNO Knjižna vzgoja Bender, L.: Izumi FILOZOFIJA — PSIHOLOOGIJA Andrijič, Z.: Astrološki koledar Kosovel, L: Magija in metamorfoze duha Ripel, F. G.: Ognjena zemlja Jeffers, S.: Čar samozavesti Johnson, S.: Priročnik za sprejemanje boljših odločitev Birkenbihl, V. F.: Trening uspešnosti Castaneda, C: Umetnost sanjanja Proto, L.: Več energije: kaj storiti da ne bomo utrujeni... Hribar, T.: Pustiti biti: kriza evropskega nihilizma DRUŽBENE VEDE Lash, S.: Sociologija postmodernizma Kovačič-Peršin, P.: Zaveza slovenstvu Balkovec, B.: Prva slovenska vlada 1918—1921 Marinko, L: Perspektivna delovna mesta Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij Jaklič, M.: Strateško usmerjanje gospodarstva Završnik, B.: Življenjski cikel izdelka... Čačinovič, R.: Slovensko bivanje sveta Državna ureditev Slovenije Sajovic, B.: Osnove civilnega prava Čelik, P.: Policija, demonstracija, oblast... Žagar, F.: Besedilne in besedne vrste... Divja jaga: slovenska ljudska pripoved MATEMATIKA — PRIRODOS-LOVNE VEDE Zemlja 1994: Poročilo inštituta World-Watcha... Nebo nad nami Bour, L.: Orel Skynner, R.: Družine in kako v njih preživeti Rüssel, S.: Tao: erotična masaža Histologija in anatomija: priročnik za študente farmacije Enciklopedija vrtnarjenja Bird, R.: Nageljni in klinčki Rous, C, E.: Okrasni sroboti Strgar, J.: Trajnice v vrtu in parku Jantra, H.: Vrtni raj na balkonu Janulewicz, M.: Zelišča Thomas, E. M.: Skrivno življenje psov Toplak, M.: Jesti zdravo UPORABNE ZNANOSTI Pucko, D.: Strateško poslovodenje in planiranje v podjetju Vitežnik, S.: Več kot 700 fontov iz 250 družin za PC in Macintosh Bjelič, Ž.: Wordperfect 5.1 ARHITEKTURA — UMETNOST Zadnikar, M.: Zgodovinska in umetnostna podoba farne cerkve Daitz, M.: Crafty ideas for parties, presents, junk, science Kako se je razvijalo slikarstvo Mojstri klasične glasbe in njihova dela JEZIKOSLOVJE — LEPOSLOVJE -LITERARNA VEDA Murphy, R.: English grammar in use Vince, M.: Language practice Literatura 33 Saksida, L: Mladinska književnost med literarno vedo... Karahasan, D.: Dnevnik selitve Sodobna špansko-ameriška poezija Updike, J.: Čarovnice iz Eastwicka Perelman, C: Kraljestvo retorike Slapšak, S.: Mala črna obleka Kolmanič, K.: Pozno poletje Felc, J.: Radost poslednjih ur Glazer, J.: Razprave, članki, ocene Jurič, E.: Dame brez pižame Karlovšek, I.: Rodoljub 8 JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS Osnovna šola Log -Dragomer Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica Učenci 8.a razreda Razredničarka: Tonka Permoser-Zvab Artač Uroš Boh Primož Cukljati Iztok Čamernik Gregor Čemažar Barbara Kovačevič Josip Mavsar Petra Meglic Matic Merlak Jure Naveršnik Klemen Novak Iztok Ogorevc Aleš Plevnik Maruša Remec Tina Repnik Polona Rus Primož Sedej Vilma Skodlar Sandra Smuk Petra Smuk Polona Smuk Martina Smuk Stanka Sojer Klemen Sega Petja Trček Nataša Vinšek Ana Učenci 8. a razreda Razredničarka: Marjana Gabrovšek Bortšnik Marko Brancelj Branka Bukejlovič Mirko Cerk Simon Demšar Jožko Dreven Roman Djordjevski Damjana Furdi Ivica Garin Tjaša Grimšič Benjamin Grom Alan Jesenšek Sebastjan Korošec Urška Kržič Sabina Kulundjič Ljiljana Novak Mihaela Peršin Boštjan Peršin Janez Petelin Martina Petrovčič Andreja Prodanovič Ljubiša Remec Aleš Ribarski Gabrijel Ristič Katja Tomšič Špela Trček Štefka Tumbas Danijela Tušič Polona Verovšek Marinka Učenci 8. b razreda Razredničarka: Snežna Alič/Breda Žagar Dolenšek Darko Dolničar Aleš Drašlej Tjaša Fridl Željka Glavač Klavdij Jelovšek Marjetka Jeraj Simon Jugovic Miha Krašovec Miha Kos Gregor Kristan Ines Lavrič Tina Likar Andrej Malavašič Urška Metljak Mira Miklič David Mikuž Katarina Novak Lidija Perko Klemen Perko Marko Polanc Ana Rožnik Tomaž Šemrov Miha Trplan Nina Zalokar Maja Učenci 8. b razreda Razredničarka: Dragica Anastasov Asanovič Tina Cvirn Nadja Debevec Andreja Dolenc Primož Garin Luka Grohar Špela Kocjan Karmen Kogovšek Boštjan Korošec Simon Kovač Blaž Leben Jernej Mali Nada Petrič Marjetka Petrovčič Peter Petrovčič Saša Pezdir Lidija Plevnik Jaša Soklič Andreja Susman Sašo Škrbec Andrej Sejarič Suvada Troha Boštjan Turšič Mateja Turšič Matej Vidmar Milanka Zupančič Tomaž Žerjav Aljoša Osnovna šola Ivan Cankar, Vrhnika Učenci 8. c. razreda Razredničarka: Vita Senegačnik Bajer Matjaž Briški Mirjana Čamernik Andreja Čamernik Marjan Erjavec Peter Gams Matija Gantar Simon Gostiša Simon Grom Gregor Herzog Miha Jesenovec Tanja Koprivec Sonja Kramar Tadej Kropušek Špela Marinko Vesna Martinčič Andrej Petrovčič Barbara Ralca Mojca Radošek Sabina Slabe Karmen Strgar Sonja Šebenik Sebastjan Vehar Uroš Verbič Sabina Vrhovec Suzana Vukelič-Ciuha Eva Žniderič Petra Učenci 8. a razreda Razredničarka: Nevenka Volf Curk Tina Fatur Igor Gutnik Amir Gutnik Gabrijela Hrestak Sanela Jeraj Bojan Jeraj Marko Jeraj Mojca VSI NAŠI Jušič Edvin Karadzic Selma JKrešič Zeljka Lulič Denis Lutman Gregor Malovrh Aleš Markeljc Tanja Mole Ines Molk Simona Opeka Ajda Remic Andrej Rozmane Boris Slabe Eva Slabe Uroš Tominc Uroš Žirovnik Boštjan Žitko Davorin Učenci 8. b razreda Razredničarka: Olga Moškon Bozovičar Mateja Božič Dejan Bračko Maja Bradeško Aleš Drmota Špela El Mourahal Adnan Frank Suzana Furlan Peter Gladek Vesna Hribar Mateja Kogovšek Natalija Krompič Dejan Kržič Bojan Lindič Nataša Marolt Sonja Merlak Vanja Mušinovič Nermin Ožegovič Hasan Petrovčič Mateja Pišek Natalija Popovič Tatjana Strah Nataša Suhadolnik Nina Šubic Matija Švigelj Slavko Trček Jaka Tumara Snežana Učenci 8. c razreda Razrednik: Rafael Jaklič Dominko Mateja Gorenc Žiga Grubar Eva Jazbar Marko Jeram Karmen Jereb Irena Jerina Ines Kastelic Petra Kune Jelka Malavašič Boštjan Malavašič Helena Malavašič Irma Malavašič Maja Malovrh Katarina Mihevc Gregor Mivšek Urška Molk Aljaž Pelcar Luka Plahutnik Miha Prek Miha Rode Aleš Šabič Danijel Škrgič Esnad Štirn Jana Voljč Marjan Zalaznik Mateja Žitko Karmen Učenci 8. d razreda Razredničarka: Nuška Zeleznik Filipič Nataša Grbec Andrej Japelj Barbara Jereb Damjana Jerina Damjana Kavčič Tanja Leb Nina Maksimovič Siniša Mole Špela Nadlišek Gergor Opeka Tanja Pajsar Katarina NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 17 OSMOŠOLCI Pavlovič Danijela Petoš Damir Pire Jure Pišek Anita Rančov Tadej Samotorčan Benjamin Skvarča Sandra Tršar Spela Turk Mojca Umek Alenka Umek David Vehar Katja Voljč Peter Vuleta Nenad Žitko Jure Prebil Maja Rakuša Erika Ramič Sabina Simič Jelena Slavec Katja Sternen Robert Suhadolnik Jernej Ščepanovič Polona Štefančič Mojca Vukovič Ana Učeni 8. e razreda Razredničarka: Jožica Rode Bašič Jasmina Berdnik Iztok Cimerman Anita Cvijanovič Zorica Džabič Goran Gutnik Andreja Ivaniševič Ana Jeremič Mladen Konjevič Miloš Kos Tomaž Kržič Borut Malovrh Tina Mamuza Vesna Miklavčič Jože Povšnar Jure Savič Oliver Sekulič Ivana Stojnic Miodrag Šestan Simona Širok Tina Trček Beno Voljč Urška Zenkovič Elvis Žilavec Ksenija Učenci 8. f razreda Razrednik: Vinko Bizjak Balabanič Jasmina Beganovič Šemsudin Boh Simon Brkič Miloš Dojčinovič Vesna Drašček Andraž Hribernik Martin Hušidič Seldin Jerina Janez Jerina Špela Jurca Tadej Kavčič mer Kostanjevec Ana Krompič Nataša Mašič Rok Mesec Renata Modrijan Špela Molk Matija Osredkar Anka Podvratnik Tomaž Radošek Sabina Repac Vesna Rudolf Jolanda Širok Jernej Trček Jože Turk Bina Žakelj Sonja Učenci 8. g razreda Razrednik: Zmago Solina Abdakovič Almir Bosnič Klara Dončič Bojan Foršnarič Luka Gračner Igor Horvat Dejan Hudjek Aleš Japelj Borut Justin Aleš Kogovšek Katja Košir Matej Kozmenko Aleš Leveč Primož Mamuza Goran Molek Robert Nuhanovič Hasmira Učenci 8. p razreda Razredničarka: Jana Vilfan Dobrovoljec Štefan Gerbec Mateja Gerbec Tomaž Gostiša Matej Govekar Marta Janša Janez Kastelic Brigita Končar Jovan Korenčič Andrej Kosi Marko Krupič Dejan Langenvalter Rok Mole Sabina Nagode Marko Ogrin Mojca Dan odprtih vrat na osnovni šoli Ivana Cankarja V soboto, 21. maja 1994 so učitelji in učenci osnovne šole Ivana Cankarja, pripravili dan odprtih vrat, z namenom, da staršem in krajanom pokažejo del svoje aktivnosti in delovanje v interesnih skupnostih tekočega šolskega leta. Tako so v številnih razredih pripravili razstave svjih izdelkov in priprav, ki so jih izdelali med poukom oziroma v prostem šolskem času. Odprtega dneva se je udeležilo okoli 500 ljudi, kar pa je nekako premalo za ves trud, ki so ga v odprti dan vložili učenci in učitelji. Saj je ta dan namenjen predvsem staršem in ostalim krajanom, da se vidi, kaj otroci zmorejo in znajo narediti sami preko celega šolskega leta. Učenci nižjih razredov pa so svoje starše povabili kar na športna igrišča ter se skupno z njimi pomerili v raznih štafetnih aktivnostih. S. S. Azil za živali v Borovnici? V petek, 17. junija, so se v prostorih občine Vrhnika sestali predstavniki občinskih in medobčinskih strokovnih služb, občine Vrhnika, krajevne skupnosti Borovnica ter društva za varstvo živali Brin iz Ljubljane. Obravnavali so zasebno pobudo Nevenke Štern iz Ljubljane, da bi na trenutno praznem posestvu v Borovnici zgradili azil za zavržene živali. Ena od poti v Evropo je tudi zakon o varstvu živali, ki ga bodo v kratkem obravnavali v skupščinskih klopeh. V Sloveniji predvideva regionalne azile za živali. Slovenska javnost je premalo seznanjena s tem problemom. Povečini si ljudje iz časopisnih pole- mik ustvarjajo napačno sliko, kaj naj bi tako pribežališče sploh bilo in kako mora biti urejeno. Predstavniki veterinarske stroke so poudarili, da je najbolj nadzorovana žival, katere porekla ne poznamo, prav v urejenem zavetišču in da je bojazen prebivalcev območij, na katerih predvidevamo izgraditev azilov, popolnoma odveč. Udeleženci sestanka so sklenili, da bodo še v juniju sestanek ponovili in ob tej priložnosti seznanili krajane Borovnice z načrti ter jim predstavili urejen azil za brez-dome živali. Meta Malus PO PRESKUSU VODOTESNOSTI Kanalizacija v Borovnici drži vodo Kot je pri nas običaj, so naši kraji razkopani pred turistično sezono in med njo, vendar to ni problem, saj turisti tako ali tako v Borovnico že zdaj prihajajo celo in je torej tudi sezona celo leto. Tako se tudi Borovničani in morebitni obiskovalci Borovnice vozijo čez drn in strn po nekdaj asfaltiranih cestah in molče ali preklinjajoč trpijo cukanje in ru-kanje, vendar so nadvse ponosni, ker se zavedajo nespodbitnega dejstva, da kanalizacija bo. Cevi, ki jih letos že dolgo polagajo v tla, so zdaj zasute, in so zdržale preskus vodotesnosti, kar pomeni, da straniščnik iz borovniških hiš ne bo kapljal in ne curljal proti Borovniškemu vršaju, temveč naravnost v čistilno napravo, kar bo velika delovna zmaga, kakor bi rekli optimisti, ali dolg, kije ostal še od vodovodnega samoprispevka, kakor trdijo realisti. Vsekakor pa bi Borovničani radi verjeli, da bodo po borovniških ulicah in trgih še letos postavili stvari tako, kot so bile in da bo asfalt spet tam, kjer je bil. Vendar morajo izvajalci del dotlej napeljati vodo še v zaselek Jele, tako da bo tudi ta konec priključen na centralni vodovod, kajti doslej so pri poletni porabi ostajale pipe suhe. Dela bo izpeljalo vrhniško komunalno podjetje, potem ko bodo prebivalci teh hiš plačali klomunalni prispevek. Kot smo že zapisali, bodo morali kmalu napeljati tudi sekundarne kanalizacijske vode do hiš, kar naj bi se zgodilo že v letošnjem letu, ker načrti za razpeljavo do hiš tudi že so narejeni. Kmetijska inšpekcija medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, Vrhnika izdaja na podlagi 21. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. I. SRS št. 16/77) in 128. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. SFRJ št. 47/86-preč. besedilo) po uradni dolžnosti naslednji SKLEP 1. Nobena oseba ne sme na kmetijskih zemljiščih občine Vrhnika uporabljati kemična sredstva za varstvo rastlin, ki so škodljiva za čebele na kmetijskih kultivira-nih rastlinah, gozdnem drevju, okrasnih zdravilnih rastlinah, kadar te cvetijo ali kadar se na njih pojavlja mana. Ta prepoved se ne naša na uporabo kemičnih sredstev na krompirju in vinskih trtah. 2. Po 94. členu zakona o splošnem upravnem postopku se šteje, da je ta sklep vročen strankam (vsem uporabnikom kemičnih sredstev v občini Vrhnika) po preteku 15 dni od dneva objave na oglasni deski upravnih organov skupščine občine Vrhnika. Obrazložitev: V 21. členu zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. I. SRS št. 16/77) je določeno, da se kemična sredstva za varstvo rastlin uporabljajo v skladu s posebnim predpisom na način, ki ni škodljiv za čebele. Na podlagi tega člena je izdana v Ur. I. SRS št. 23/77 Odredba o varstvu rastlin čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, ki se glasi: — Kemična sredstva za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: kemična sredstva), ki so škodljiva za čebele, se ne smejo uporabljati na kmetijskih kultivi-ranih rastlinah, gozdnem drevju, okrasnih in zdravilnih rastlinah, kadar te cvetijo ali kadar se na njih pojavlja mana. Ta prepoved se ne nanaša na uporabo kemičnih sredstev na krompirju, vinski trti in hmelju. Kot čas cvetenja se šteje čas od odpiranja cvetov do odevetenja. Za čebelam škodljiva se štejejo vsa kemična sredstva, ki imajo na embalaži oznako »strup za čebele« ali pa so v skladu s predpisi na kak drug način deklarirana kot strupena za čebele. — Če je zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev neogibno potrebno, sme za kmetijstvo oz. gozdarstvo pristojni upravni organ občinske skupščine izjemno dovoliti, da se določba 1. točke te odredbe ne uporablja. Lastniki oz. uporabniki zemljišč morajo o nameravani uporabi kemičnih sredstev iz 1. točke te odredbe obvestiti najmanj 48 ur pred uporabo kemičnih sredstev imetnike čebel v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, ki so oddaljena do 3 km. — Pred uporabo kemičnih sredstev v sadovnjakih mora biti odstranjena podrast, če je v cvetju. Če zaradi vremenskih ali tehničnih ovir podrast v cvetju ni mogla biti odstranjena, pa se morajo kemična sredstva kljub temu uporabiti, morajo lastniki oz. uporabniki zemljišč (nasadov) obvestiti imetnike čebel, ki imajo čebele v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, oddaljenih do 3 km od nasada, o uporabi kemičnih sredstev najmanj 48 ur pred pričetkom uporabe. — V oddaljenosti do 50 m od stalnih čebelnjakov in pasišč se kemična sredstva v nobenem primeru ne smejo uporabljati, razen če so imetniki čebel obveščeni o nameravani uporabi vsaj 48 ur pred uporabo kemičnih sredstev. — V gozdovih in na gozdnem drevju se smejo kemična sredstva uporabljati, če organizacija, ki gospodari z gozdom oz. zasebni lastnik gozda, obvesti o nameravani uporabi kemičnih sredstev najmanj 48 ur pred uporabo imetnike čebel v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, ki so oddaljena do 3 km. — Šteje se, da so bili imetniki čebel obveščeni o nameravani uporabi kemičnih sredstev, če je bilo obvestilo objavljeno v roku iz 2., 3., 4. in 5. točke te odredbe o javnih občilih, pismeno ali ustno ali na drug način, ki je običajen v posameznem kraju. — Raztreseni in razliti osnutki kemičnih sredstev se morajo odstraniti oz. se jih mora napraviti neškodljive za čebele. Kraj, na katerem se kemična sredstva za varstvo rastlin pripravljajo za uporabo, mora biti od studenca, vodnjaka ali katerekoli tekoče ali stoječe vode oddaljen najmanj 50 m. Glede na navedeno, da morebitni kršitelji za kmetijsko inšpekcijo niso znani, je bil uveden zoper morebitne kršitelje postopek z javnim naznanilom, kot to določa 128. člen zakona o ZUP. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep ni dovoljena posebna pritožba (222. člen ZUP). Za ta sklep se po 14. členu ZUT taksa ne plača. Zvonka Loštrek, dipl. inž. agr. kmetijska inšpektorica Za lepše okolje Vrhnika je moj rojstni kraj. Zato mi ni vseeno, kaj se dogaja z mojo okolico. Ob Tržaški cesti in Cesti 6. maja ter cesti Na zelenici je parcela, ki na srečo še ni pozidana. Je lepa zelenica in mi stanovalci, kateri stanujemo v najbližjih blokih, jo smatramo za park, čeprav ni posajenih rož in postavljenih klopi. Saj narava sama poskrbi za rože: najprej cveti regrat, nato celo leto marjetice, ivanjšči-ce, detelje in lepo zelena trava. Prava paša za oči. Enkrat ali celo dvakrat na leto pa se podoba te zelenice, tega našega parka, spremeni v pravo ka- tastrofo. Ta prostor preplavijo različni cirkusi z avtomobilčki, vrtiljaki, raznimi igralnimi avtomati ter tako glasno muziko, da za zaprtimi vrati drug drugega komaj slišimo. Tudi za starše majhnih otrok, je to prava nadloga. Saj ima velika večina njih, majhne prejemke.Ko pa cirkus odide, pusti za seboj tako žalostno podobo, da te zaboli srce. Če cirkus za vsako ceno mora biti, naj bo na drugi lokaciji, kje na obrobju Vrhnike, kjer bo narejeno manj škode. Pa lepo pozdravljeni ! Upokojenka A. B. 18 JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS POLETNA ŠOLA V NARAVI ZA UČENCE 4. RAZREDOV IN LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK IZ NAŠE OBČINE Vrhniški in borovniški Najmlajšim na letovanju otroci prvič v Medulinu ni bilo dolgčas V torek 14. junija so se vsi vrtci naše občine, kar nekako izpraznili, saj so na ta dan predšolski otroci in otroci s skrajšnim programom male šole odšli na sedemdnevno letovanje v kamp MNZ Slovenije na Debeli rtič. Na povabilo vodstva vrtca, sem jih v četrtek 16. junija obiskal ter v sliki in besedi naredil naslednjo reportažo.Kamp sam leži neposredno ob mejnem prehodu Laza-ret in je v lasti ministrstva za notranje zadeve. Ob prihodu so se otroci ravno prebujali in veselo odpravljali na zajtrk v skupno restavracijo. Bil je pravi živ - žav, brez joka, vendar pa zadovoljivo in veselo, da bo minil še en lep kopalni dan. Otroci spijo v 41 camp prikolicah, ki so zelo udobne in otroci so se hitro navadili na red ter pospravljanje. Ob ugodnem vremenu smo opravili večino predvidenega programa. Kopanje ter osnove plavanja smo izvajali dopoldne in popoldne, čeprav je voda nekoliko mrzla, so otroci najraje ob vodi in v njej, kjer spoznavajo morje, njegovo obalo ter rastlinje in živali ob njem. Najbolj jih je zainteresiralo nabiranje in iskanje različnih školjk. Tudi s prehrano smo zelo zadovoljni, saj v restavraciji ustrežejo vsaki naši želji. Zajtrk imamo ob 8. uri, malico ob 10., kosilo ob 13.15 in večerjo ob 18.15.V popoldanskem času pa otrokom ponudimo razne sokove Razgibana obala in razgibani otroci. Ob vprašanju, ali jim je dolgčas, so vsi hkrati odgovorili, kar s polnimi usti, da ni, saj imajo ob dokaj lepem vremenu veliko aktivnosti in zanimivosti. Na dom in svoje domače pa pomislijo le zvečer, ko je potrebno zaspati. Nato se razgovor pričel z vodjo letovanja Eriko Slatnar, ki mi je povedala naslednje zanimivosti: »Letošnjega letovanje se udeležuje 201 otrok iz vseh vrtcev naše občine in otroci s skrajšanim programom male šole. Za vse otroke skrbi 27 vzgojiteljic in vaditeljev, ki so razdeljeni v 27 skupin, po sedem ali osem otrok. Z nami je tudi zdravnik dr. Mihelčič, ki do sedaj ni imel veliko dela, se pa je zelo vključil v ostale aktivnosti z otroki. in piškote, ki so jih prinesli s seboj. Po kosilo je obvezen počitek, po večerji pa smo imeli sprehode do italijanske meje in šli smo na oblik v Mladinsko-klimatsko zdravilišče. Do konca letovanja pa planiramo izlet z ladjo, srečo-lov in obvezni zaključni ples, saj si je že skoraj vsak našel svojega »partnerja«. Zanimalo meje tudi, kakšni so stiki s starši in možnost telefoniranja? »Največje kontaktov preko pošte, saj jo vsak dan dvakrat dobimo po cele kupe. Slaba pa je možnost telefoniranja, vendar smo to uredili preko matičnihb vrtcev in vzgojiteljev tu v campu, predvsem na željo staršev, če nočejo kaj izvedeti o svojem otroku. Vendar do sedaj ni bilo nobenih problemov«. Čas v razgovoru in druženje enega dopodneva z našimi najmlajšimi je hitro minil. Pozvedel sem še nekaj podatkov o letovanju ter mimogrede še izvedel za zanimivo storijo z izleta k italijanski meji. Skupinica otrok ene izmed vzgojiteljic seje le preveč približala meji in le-ta jih je opozorila, da naprej ne morejo brez potnega lista. Ena deklica pa je hitro pripomnila, da je res tam meja, saj je trava čisto drugačna od naše slovenske. S.S. Po prespani noči je zelo teknil zajtrk Vsoboto 18. 6. 1994 so se iz poletne šole v naravi vrnili učenci četrtih razredov osnovne šole Ivana Cankarja iz Vrhnike in iz osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Otroci so deset dni preživeli v hotelu Mutela, Medulin, ki spada v turistično hotelsko naselje Are-naturista iz Pule: Tako je bil hotel B-kategorije Mutela prvič prizorišče poletne šole v naravi za otroke iz Vrhnike in Borovnice. Čeprav je nekoliko slabše vreme vplivalo na izvedbo celotnega plavalnega programa, pa so učenci preživeli v Medulinu nepozabne dneve ob vsemogočih aktivnostih in interesnih dejavnostih, ki so jih izvajali na igriščih in ostalih širnih objektih ob hotelu. Nekako pet dni so morali šolo plavanja izvajati v pokritem bazemu sosednjega hotela, kjer so imeli 5 ur plavanja. Tako da so se vse skupine neplavalcev in polplavalcev polno številno učile prvim in osnov plavanja. V zadnjih dneh pa so izkoristili boljše vreme ter vse teste in tekmovanja v plavanju izvedli v morju. Splavali so vsi učenci. Bronastega delfinčka je prejelo 82 učencev za 25 m neprekinjenega plavanja, srebrnega pa 192 učencev, ki so morali 10 minut neprekinjenega plavati v globoki vodi. Za zlatega delfinčka pa je bilo potrebno preplavati dvakrat razdaljo 50 m v dveh različnih tehnikah,-to pa je opravio 87 učencev. Šole v naravi seje udeležilo 227 otrok (178 vrhniških in 49 borovniških), to je skupno 8 razredov in en oddelek otrok ŠPP. Za te otroke je skrbelo 9 razredničark, 21 storkovnih vaditeljev, pet prakti-kantov in vodja šole v naravi. Stalno prisotnost pa je bila zagotovljena z zdravnikom in sicer prvih pet dni dr. Zupanova, zadnjih pet dni pa dr. Rožmančeva. Otroci so bili razdeljeni v 5 nepla-valnih skupin, 6 polplavalnih skupin in 11 plavalnih skupin. Nekatere skupine so izvedle tudi osnove deskanja tako na kopnem kotv morju ter pri prvine prostega plavanja, za kar so poskrbeli specialni vzgojitelji. Slabo vreme je večkrat vplivalo na stalno spremembo zastavljenega programa, ki je temeljil predvsem na plavanju in raznih aktivnostih šole plavanja. Zato so Zbor pred hotelom Mutela za večerne aktivnosti Pogled na bazen, kjer je več učencev tudi splavalo Skupina borovniških učencev vadi »regee« za nastop na zadnjem večeru morali učence animirati z drugimi aktivnostmi na zunanjih igriščih ter organizirati razne sprehode in izlete. Imeli so dva izleta v Pulo. Enega z ladjo, z ogledom puljske arene, drugega pa z avtobusom, ko so si ogledali samo mesto Pulj. Učenci pa so bili najbolj veseli dveh plesnih večerov plesa. Še najbolj so se pripravili na zaključ- ZATIŠJE V SAVUDRIJI Deset dni za četrte razrede Učenci 4. razredov osnovne šo- preživljali v počitniškem naselju le Log-Dragomer so šolo v naravi Zatišje-Bašanija-Savudrija. Ta ne- SiP1 , Skupna slika ob robu bazena je najbolj sigurna, vendar so nato vsi dokazali da znajo plavati. Izdelovanje mckrameja je bila ena izmed popoldanskih aktivnosti. kako, že večkratna postaja šole v naravi osnovne šole Log-Dragomer, je bila od 13.6. do 23.6.1994 drugi dan, zaletošnjo generacijo otrok četrtih razredov. Za obisk šole v naravi sem se odločil za četrtek, 16. junija in jih presenetil ravno pri dopoldanskem plavanju. Nekaj skupin je utrjevalo plavalne elemente v nepokritem bazenu savudrijskega avto-campa, skupine boljših plavalcev pa so se kopale v morju. Udeležba šole v naravi je bila skoraj 100 odstotna, saj je letovalo 86 učencev iz štirih razredov. Razdeljeni so bili v devet skupin, od tega dve neplavalni. Poleg štirih razredničark je za učence skrbelo 9 vaditeljev, en praktikant in zdravnik (dr. Vodopivec). Ob dokaj ugodnem vremenu za uresničitev celotnega zastavljenega programa, so največjo pozornost namenili vodnim aktivnostim. Za neplavalce in polplavalce so izvajali elementarne igre v vodi in prvine osnov plavanja, da bi na koncu vsak učenec postal tudi plavalec. Poleg šole plavanja pa so se v prostem času največ ukvarjali z interesnimi dejavnostim: razne športne igre, raziskovalne dejavnosti, kulturno delovanje, razna ročna dela in vsakodnevno urejanje stenskega časopisa. Ob obisku sem se pogovarjal z vodjo letne šole v naravi Ladom Dekleta so imela kar lepo pospravljene postelje v svoji sobi. Pahorjem, ki mi je med drugim povedal: »Program izvajamo skoraj 100 odstotno, saj imamo dokaj ugodno vreme. Zelo zanimiv je bil izlet v Umag. Z barkačami smo se peljali do Umaga, kjer smo si ogledali znamenitosti mesta ter se s turističnim vlakom vrnili do Ka-tora, nato pa sprehodili do našega naselja. Otroci se tudi zelo radi udeležujejo vseh interesnih aktivnosti, saj poizkušamo, da se vsak učenec v nečem izkaže. Otrok mora v nečem najti priložnost za potrjevanje. Nevsiljivo učencem nudimo res polno aktivnosti, kjer se lahko izkažejo in dobijo občutek, da so pomembni v kreiranju, življenju in dogajanju v celotni šoli.« Kako ste zadovoljni s prehrano in nastanitvijo ? »Prebivamo v počitniških hišicah, v dvo in štiri posteljnih sobicah s tušem in WC. Zelo zadovoljni pa smo s prehrano, saj je prava »domača«. Imamo štiri obroke: zajtrk, kosilo, popoldanska malica in večerja«. Samo osebje počitniškega naselja pa nam usliši vsako željo, tako, da smo obojestransko zelo zadovoljni«. Kakšna pa je bila cena in pogoji plačila? »Na dan plačamo po 20 DEM na učenca. Staršem pa smo omogočili plačilo v treh obrokih, kar so tudi že opravili, tako, da imamo že vse plačano in poravnano.« Razgovor sva morala kar hitro končani, saj so se otroci že zbirali za popoldansko malico ter nato odpravljali na aktivnosti kopanja in šole plavanja. Ob odhodu so me razredničarke še opozorile, da se vsi zahvaljujejo dvema sponzorjema, Debo-rah d.o.o. iz Ljubljane in TELE-URH d.o.o. za pomoč pri nabavi nekaterih pripomočkov iz sredstev za uresničitev interesnih dejavnosti. S.S. ni večer, kjer so posamezne skupine pripravile re izvirne programe in nastope. Veliko so imeli tudi raznih športnih aktivnosti od tenisa, namiznega tenisa, mini golfa, badmintona, nogometa in razrednega prvenstva v igri med dvema ognjema. Pripravili pa so prvenstvo obeh šol v krosu. Razredničarke vseh razredov pa niso pozabile na obvezen pouk, ki je bil po zajtrku ter popoldanskem plavanju. Pri pouku so spoznavali morski svet živali in rastlin, morske pojave ter samo Jadransko morje z vsemi značilnostmi. Ob tem pa so učenci skupno z razredničarkami pripravljali bogat vsakodnevni stenski časopis, kjer so opisovali z besedo in sliko dnevne aktivnosti in dogodke. Tudi šolo v Medulinu sem obiskal in se pogovarjal z vodjo šole Zlato Novak, kije bila prvič v tej vlogi in jo je na zadovoljstvo vseh tudi dobro opravila. V razgovoru mi je še povedala: »Življenje in bivanje v hotelu je zelo dobro, saj nam osebje hotela gre izredno na roko. Učenci spijo v dvo- tro posteljnih sobah s tušem in WC-jem. Imamo 5 obrokov na dan, z veliko tekočine-sokovi. Za posamezne obroke se po želji otrok tudi dogovorjeno, kar nam tudi ugodijo. Le telefoniranje je nekoliko otežkočeno, ker gre vse preko recepcije z dvema telefonoma. S starši pa smo dogovorjeni, da oni kličejo ob določenih urah, ko so otroci v hotelu. Cena penziona je bila dogovorjena 22 DEM, in starši so dva obroka že plačali, tretjega pa bodo ob vrnitvi otrok. Zdravnica na zadovoljstvo vseh ni imela večjega dela, razen nekaj prehladov in vročine vsled slabega vremena ter nekaj manjših prask pri športnih in plavanih aktivnostih«. Ob obisku so bili otroci zelo razpoloženi in neglede na nekoliko slabše vreme, dobre volje. Vsi v en glas pa so sporočali, da jim ni še nič dolgčas, da je lepo v Medulinu, vendar pa je najlepše doma na Vrhniki. S.S. NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 19 NAŠ GLAS NAJ SEŽE pO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Od zadnje številke sta bila samo dva večja dogodka, kiju obširneje opisujemo: NA SREČANJU OSTARELIH IN INVALIDNIH OSEB PRI CERKVI SV. PAVLA V soboto, 4. 6., je bilo popoldne ob 16. uri v cerkvi sv. Pavla vsakoletno srečanje bolnih in invalidnih oseb. Za prevoz in spremstvo tja in nazaj so poskrbeli prostovoljci župljani, g. kaplan in skavti. Kljub bolj deževnem vremenu so se imeli lepo. Gospod je vse lepo pozdravil in nagovoril. Spregovoril je tudi o njihovih družinah — letos je Leto družine — in poudaril, kako pomembno je, da ti ljudje, posebno v domu, čutijo njihovo ljubezen. Nekaj mnenj naših oskrbovancev: — ga. Marija: Bilo je zelo lepo. Všeč mi je bilo petje, peli so ljudske pesmi, ki jih znam tudi jaz: Marija skoz življenje..., Marija mati ljubljena, Ti, o Marija itd. — ga. Jožefa: Bilo mi je všeč, ker so me peljali z avtom. Ne pomnim, kdaj sem se nazadnje. Všeč mi je bilo, ker je bila cerkev tako lepo okrašena. Tudi peli so lepo. Še nikoli nisem videla toliko ljudi in tako lepe cerkve. Lepo so nas pogostili. Pijače je bilo štiri vrste, pa mnogo slaščic. Srečno sem se pripeljala tudi nazaj. — ga. Mici: Lepo je bilo tako, da si lahko jokal zraven. Zopet je bil drugačen dan Četrtek 22. junija je bil organiziran tako, kot že nekaj let, »tradicionalni izlet Društva invalidov Vrhnika v neznano« zatežje po-kretne invalide. Zjutraj smo se zbrali na Trgu Karla Grabeljška. Tu nas je pozdravil predsednik Janez Petrič in njegovi soorgani-zatorji. Predno smo se namestili v avtobus, je g. Seljak naredil fotografski posnetek. V prijetnem razpoloženju smo se odpeljali proti Primorski. Prvi postanek je bil v Izoli. Tu nas je pričakalain pozdravila gospa Veronika, tajnica Društva invalidov Piran.Sledil je ogled Simonovega zaliva, kjer ima Zveza društevinvalidov Slovenije svoje počitniške garsonjere. Tu je lepo, je blizu morja, v neposredni bližini v hotelu Delfin je notranjibazen. Pot smo nadaljevali proti Fiesi in Piranu. V Fiesi smo videli obnovljeni hotel Jezero. Pot smo nadaljevali v Piran, saj drugi udeleženci izleta še niso bili v tem najstarejšem obmorskem mestu. Ogledali smo si Tar-tinijev trg in Akvarij. Nato pa smo se odpeljali preko Portoroža, Lucije na FORMO VIVO. To je prijeten park z mnogimi kamnitimi skulpturami umetnikov iz celega sveta, kije vreden ogleda. Pot smo Gospodje imel zelo lepe besede za nas grešnike. Všeč mi je bilo toliko luči, pa peli so čudovito. Všeč mi je bila tudi spremljevalka. — ga. Francka: Všeč mi je bilo, ker so me lepo peljali z avtom in se lepo obnašali. Pridigo sem bolj slabo razumela, ker slabo slišim. Vesela sem bila pogostitve pred cerkvijo. — ga. Jerca: Se ne spomnim drugega kot, da mi je gospod pripel svetinj ico Brezmadežne Matere božje. — ga. Silva: Vesela sem bila, ker so naju z Jerco peljali. Pa tudi mojo sestro Poldo. V cerkvi mi je bilo všeč petje in cvetje. (Cerkev je bila namreč okrašena na čast presv. Reš-njega telesa, ki so ga slavili v nedeljo). Po maši so nas lepo pogostili. Bila je prava zabava. G. misijonar mi je pripel sveti-njico. Nato so nas odpeljali nazaj. Bilo je zelo lepo. Še kdaj bi šla. — g. Srečko: Bilo je zelo luštno. Po petdesetih sem bil zopet v cerkvi in ni mi žal. Pridiga mi je bila zelo všeč. Ko sem šel iz cerkve, me je spremljal g. župnik. Potem mi je dal kozarec vina in kekse. Spomnil sem se na leto, ko sem bil še ministrant. Vse se mi je zelo dopadlo. Lahko bi bilo večkrat na leto. Odnesel sem zelo dober vtis. — g. Franc: Najprej nisem hotel iti, ker sem se bal, da jim bom delal napoto. Potem so me le pregovorili in ni mi žal. Tisti, ki so nas vozili, so bili zelo prijazni. Kar z vozičkom vred so me naložili v avto. V nadaljevali ob sečoveljskih soli-nahv prijetno gostišče s kmečkim turizmom, kjer so nas prijaznigo-stinci postregli z dobro malico. Tu smo se podprli, odžejali in odpočili. Poslovili smo se od prijetne gospe Veronike, ki nas je celo pot spremljala in nam pokazala in razložila znamenitosti krajev, kjer smo se vozili. Zahvalili smo se ji tudi za čas, ki ga je žrtovala za nas. Njihovo društvo smo povabili na Vrhniko, da jim tudi mi raz-kažemo znamenitosti našega kraja in okolice. Izlet smo zaključili tako kot vsako leto, ob dobri hrani -prijetnem vzdušju v gostilni Ma-rinčič.Vsi udeleženci smo bili zelo veseli in tudi vreme je bilo lepo, saj je to za mnoge edini drugačen vsakdanjik. Seveda pa sezaveda-mo, da je to za organizatorje zahtevno delo, zato se vsem skupaj, ki so kakorkoli pomagali, najlepše zahvaljujemo, še posebej pa našemu neumornemu organizatorju predsedniku Društva invalidov Janezu Petriču. Zahvala tudi g. šoferju, ki je imel z nami potrpljenje, ter nas je srečno pripeljal domov. Še enkrat vsem hvala. Marija Pivk Pred Postojnsko jamo cerkvi že nisem bil dolgo. Zdaj mi je bilo zelo všeč: Bilo je lepo in drugo leto, če bom vsaj tako zdrav kot zdaj, bom spet šel. Pripravila Anica Bili smo na morju! V sredo, 7. 6., po zajtrku smo se vsi razpoloženi odpeljali po stari cesti proti morju. Tako smo videli mnogo znanih in novih krajev. Najprej smo videli Postojnsko jamo — od zunaj. Mimo Erazmovega gradu smo se pripeljali do Škocjanskega. Tam smo imeli malico, nekateri so se podali na krajši pohod do razgledne točke. Na Črnem kalu smo kupili češnje. V Izoli nas je že čakalo dobro kosilo (no, vsi niso bili takega mnenja). Tam so nekateri ostali na terasi, se sprehajali ob morju, se pomenkovali ob sladoledu, kartali, pisali razglednice. Drugi pa so se z avtobusom odpeljali proti soli- nam. Več udeležencev je menilo, da je bil sprehod po solinah kar malo predolg, čeprav nas je vodička Sonja prepričevala o koristnosti joda, ki smo ga vdihavali. Obiskali smo tudi rastlinjak kaktusov v Seči. Nazaj grede smo pobrali še tiste, ki so nas čakali v Izoli. Z enourno zamudo (ob 19. uri) smo prišli na toplo večerjo. Vreme nam je bilo vseskozi naklonjeno, eni so bili bolj, drugi manj utrujeni, večinoma pa dobre volje. Povejmo še, da je 42 stanovalcev spremljalo 10 uslužbencev in naša dolgoletna vodička Sonja. Kaj mi je bilo na izletu najbolj všeč? — ga. Marija: Všeč mi je bilo, da smo peli na avtobusu. Spremljala nas je Ani na harmoniko. Všeč mi je bil tudi razgled na kanjon Reke na Škocjanu. — ga. Tončka: Všeč mi je bilo, da smo se ustavili v Postoj- ni na kavici. — ga. Francka: Všeč mi je bil pogled na brajde, drugače pa imam rajši notranjske gozdove kot istrsko grmovje. — ga. Milka: Vse mi je bilo všeč, sem bila prvič na morju. — g. Miha: Všeč mi je bilo kosilo in postrežba v hotelu Delfin v Izoli. — ga. Jelka: Všeč mi je bila vožnja skozi naravo in morje, morje... V četrtek, 2.6.1994, je potekalo v prostorih Doma upokojencev Vrhnika strokovno srečanje voditeljev skupin starih za samopomoč obalnokraške oziroma primorske regije in Vrhnike. Srečanje je pripravil Center za socialno delo Vrhnika, vodile pa so ga Franja Pupis, socialna delavka Centra za socialno delo iz Doma upokojencev Vrhnika, pa Mojca Drmota, medicinska sestra, in Darja Kumše, socialna delavka. Strokovni delavci iz vseh okolij Primorske, Obale in z Vrhnike, ki vodimo skupine starih za samopomoč, se namreč redno, enkrat mesečno sestajamo, ponavadi v Kopru. V zadnjem času pa se dobivamo v različnih okoljih, od koder prihajamo. Tudi tokrat smo se zbrali voditelji skupin iz vseh koncev: iz Pirana, Kopra, Ajdovščine, Nove Gorice, Idrije, Sežane, Postojne in Vrhnike, razen iz Ilirske Bistrice, ki tokrat niso mogli priti. Srečanje je bilo zanimivo in koristno. Vsi, ki vo- Kako malo je včasih treba storiti in ravno tista malenkost ali odločitev lahko v marsičem popestri dan. Da ne bo ostala beseda le zgolj kot obljuba, sem se navkljub nestanovitnemu in muhastemu vremenu odpeljal v goste k cerkniškim krvodajalcem, ki so pripravili srečanje krvodajalcev pri SnežniSkem gradu, nedaleč stran od Starega trga. Sam grad Snežnik daje res videz neokrnjenega, vpetega z naravo in obkroženega z mogočnimi notranjskimi gozdovi, pristnega, takšnega, kot si ga lahko včasih človek le zgolj zamišlja, grad, ki še ni podlegel nekemu izumet-ničenju, vkljub poskusom v zadnjih letih. To mu brez dvoma daje svojevrsten čar, predvsem pa tistim pravim ljubiteljem zgodovinskih vrednot in lepot. Na zgornjem delu tega naravnega grajskega parka je nekakšen zabaviščni prostor. Ob prihodu udeležencev na ta del prostora jih je pozdravila pihalna godba s strumnimi koračnicami. Samo srečanje se je začelo z ubranim peljem mladih deklet in fantov, ki so ob spremljavi svoje mlade ročk skupine in pod dirigirko svoje zborovodkinje odpeli pesmi seda- Kaj mi ni bilo všeč na izletu? — g. Miha: Rajši bi obiskal kakšno mesto — rad sem med ljudmi, sredi življenja. — ga. Tončka: Češnje so bile na Črnem kalu dražje kot doma. — ga. Francka: Veliko kioskov v Postojni je bilo zaprtih — nismo mogli zapravit denarja. Pripravila Skupina v III. nadstropju dimo takšne skupine v svojih okoljih, smo si tako izmenjali lastne izkušnje pri tem delu, se pogovorili o uspehih, dilemah in problemih, ki se pri tem pojavljajo, in o načrtih za v prihodnje. Naši sestanki pa so namenjeni tudi strokovnemu izobraževanju in izpopolnjevanju. Udeleženke z Vrhnike smo obširneje predstavile delo skupine v bivalnem okolju Vrhnike, ki se srečuje enkrat na teden v prostorih Centra za socialno delo Vrhnika, ter skupin in drugih aktivnosti v Domu upokojencev Vrhnika. Gostje so si z zanimanjem ogledali tudi albume slik, v katerih so zabeleženi vsi pomembni dogodki o tej dejavnosti. Nad našim delom so bili navdušeni. Ob koncu smo jih povabili na ogled Doma, jim pokazali prostore, v katerih potekajo dejavnosti, ki našim starostnikom krajšajo čas in bogatijo dneve v jeseni življenja. Mojca Drmota nje mlade generacije. Zatem je sledil pozdrav navzočim, med katerimi so bili predsednik, skupščine Rdečega križa Slovenije dr. Alojz ....................... z nekaterimi ožjimi sodelavci, predstavniki ženevske mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, predstavniki notranjskih občinskih odborov RK ter predstavniki občine in gospodarstva Cerknice, Loža in Starega trga. Zatem je besedo povzel predsednik 00 RK Cerknica dr. Petrič, kije spregovoril o pomembnosti in nenadomestljivosti krvodajalstva, ob tem pa razčlenil sestav in vsebino krvi. K mikrofonu so potem poklicali predsednika skupščine Rdečega križa Slovenije, ki je spregovoril o prehojeni poti in novih programskih usmeritvah, kijih čakajo v prihodnje. Zatem so podelili plakete gospodarskim organizacijam cerkniške občine, najbolj žlahtno je prejel gen. dir. Kovinoplastike Lož. Potem so nadaljevali s podelitvijo plaket posameznikom za njihovo tudi več desetkrat darovanje krvi. Nekako v stilu podeljevanja plaket so tudi mene povabili pred mikrofon. Udeležence sem pozval naj v dobro slovenskega naroda, zdravstvenega varstva ter tudi za ohranitev slovenstva in mladega prihajajočega rodu strnejo vrste in naj ne dovolijo prevlade tehnome-nagerskega, zgoljpridobitniškega lobi-ja, ki zanika in onemogoča plemenita in človeška dejanja ter s tem sama dejanja kot namen in vrednost. S tem se je uradni del končal, popestrila pa ga je mlada ročk. skupina in dve mladi dekleti, ki so oddigrali oziroma odpeli nekaj zadnjih svetovnih uspešnic z vročih Top list. Navzoči udeleženci so jih pozdravili z dolgim aplavzom. Med tem so organizatorke po mizah ponujale domačo medico in žganje za ogrevanje, kot so dejale v šali. Kmalu zatem pa je že zadišalo po pristnem lovskem golažu. Tako se je sobota že prevesila v popoldan in plesišče je kaj hitro napolnilo staro in mlado ob zvokih ansambla Pozdrav. S tem tudi končujem svoj prispevek. Marijan Pečan Skupna slika pred odhodom avtobusa na izlet »v neznano« Praznovanje ob mednarodnem letu družine V praznovanje mednarodnega leta družine, ki ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, se je vključila tudi naša občinska organizacija Rdečega križa. Povabili smo družino z Loga in Vrhnike ter mlade člane Rdečega križa. Program, ki smo ga poprej dobili, je napovedoval aktivnosti, ki bodo spremljale praznovanje. V delavnici na temo »Širjenje znanj o RK« so se naši otroci odlično izkazali in s tem pokazali, da jim humanitarne dejavnosti organizacije Rdečega križa niso tuje in jih zanimajo. Pridobili so si kar nekaj skromnih nagrad. Krvodajalci: Alič, Mesaric in zakonca Marolt so v mobilni krvodajalski postaji darovali kri. Okrogla miza na temo »Družina« se nam je izmuznila, ker je bila ob istem času kot krvodajalska akcija. Vse dopoldne nas vreme ni ravno razveseljevalo z nizko oblačnostjo. Okrog poldneva je posijalo sonce in Debeli Rtič je zažarel v bogati zeleni odeji. Morje je ob toplem soncu vabilo. Zelja mlajših po kopanju je preraščala v nemir. Privolitev odraslih je bila odrešilna. Kopanje v pravem morju — nepozabno doživetje. Zbranim iz vse Slovenije je spregovoril pokrovitelj srečanja predsednik republike Milan Kučan. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga popestrili gledališčniki slovenske Istre v njihovem narečju. Po kosilu je sledil zabavni program, igrali so mladi fantje, rajalo in vrtelo se je mlado in malo manj mlado. Proti večeru smo se odpeljali domov, polni lepih vtisov in doživetij. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo OŠ Ivan Cankar in Industriji usnja Vrhnika, ki sta nam omogočila prevoz s kombiji. 00 RK Vrhnika Tekmovalci z napisi iz posameznih vrtcev so se predstavili svojim navijačem. 1. Cicibanova olimpiada Predšolski otorci iz vseh vrtcev naše občine so na športnih igriščih Vrhnike imeli 1. cicibanovo olimpijado. Pomerili so se v več disciplinah:-teku na 30 metrov, skoku v daljino, v nogometu, v kotalkanju in v spretnostni vožnji v kolesi. Končni rezultati niso bili važni, čeprav so prvi trije prejeli priznanja, saj je bilo pomembno druženje in srečanje otrok, ki so še zadnjič v vrtcu, kar jih jeseni že pričakujejo šolske klopi. Vse tekmovalce pa so zvesto spodbujali mlajši otroci iz njihovih vrtcev. Tudi navijaških rekvizitov ni primanjkovalo, saj so sijih naredili sami. Otroci so se zabavali, olimpijada pa je v popolnosti uspela. S. S. Srečanje voditeljev skupin starih za samopomoč Ob dnevu Rdečega križa 20 JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS SEZONA BALINANJA SE JE ZAČELA Izredna organizacija mladinskega prvenstva Balinarski klub Blagajana Vrhnika je bil organizator državnega mladinskega prvenstva v hitrostnem in preciznem izbijanju. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 5. junija 1994 na turističnem balinišču IUV Vrhnika. Kvalifikacijski del tekmovanja, kjer je tekmovalo po 24 mladih balinarjev iz cele Slovenije, je bil zaradi dežja na dveh pokritih baliniščih v Ljubljani. Ob izboljšanju vremena pa so finalni del izpeljali (po 8 tekmovalcev v vsaki kategoriji) na vrhniškem balinišču. Mladi balinarji so pokazali izredno znanje in preciznost pri izbijanju krogel in balinčka ter dokazali, da v Sloveniji raste nov rod dobrih balinarjev, ki bodo prav kamalu dosegli vrhunske rezultate na svetovnem nivoju. bil vrstni red naslednji: 1. Dejan Koren -Železničar (Postojna) 91 točk, 2. Danijel Stupan -Jadran Pata (Izola) 83 točk, 3. Uroš Ve-har - Trata (Škofja Loka) 81 točk, 4. Borut Belcijan - Ferles(Radov-ljica) 65 točk, 5. Denis Benčič -Jadran Vial (Hrpelje) 49 točk, 6. Klemen Podgoršek, Polje (Ljubljana) 49 točk, 7. Gregor Moličnik - Feroles (Radovljica) 45 točk, 8. Gregor Oprešnik - Balinček (Ljubljana) 45 točk. Prvi trije so prejeli pohvale in medalje, vsi finalisti pa praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji prireditve. Ža oba državna prvaka pa je Zlatarstvo Lančič podarilo vredna zlata obeska, ki bosta mlada balinarja, državna prvaka za leto 1994, še veliko let spominjala na ta uspeh.Ostali sponzorji pa so še bili: IUV, KZ Predsednik slovenske balinarske zveze Jože Rebec pa je po zaključku tekmovanja pohvalil prireditelje, ki so odlično pripravili in izvedli državno prvenstvo v hitrostnem in preciznem izbijanju. Med finaliste preciznega izbijanja se je uvrstil tudi Sinjegoričan Simon Boh ter dosegel odlično sedmo mesto. Rezultati v preciznem izbijanju: 1. Gregor Oprešnik - Balinček (Ljubljana) 100 točk, 2. Uroš Ve-har - Trata (Škofja Loka) 99 točk, 3. Borut Belcijan - Feroles(Ra-dovljica) 98 točk, 4. Mitja Verlič -Vegrad (Velenje) 64 točk, 5. Boštjan Podgoršek - Stahovica 54 točk, 6. Toni Trobec - Jesenice 51 točk, 7. Simon Boh - Sinja gorica 48 točk, 8. Martin Blatnik 40 točk. Pri hitrostnem izbijanju pa je Vrhnika, Blago-Mix, Sodček Verd, KP Vrhnika, Metalotrg, Avtocommerce, Modni dežnik, Jože Šušteršič, Domača lekarna, Mercator Dolomiti, Optika Je-lovčan, Foto Ristovski, Mesnica Mercator, Stenplast Stržinar, Občina Vrhnika, Mesnica Blatnik, Urar Mihevc, Foto Markelj, Gostilna Turšič, Pekarna Baškovč, Pekarna Žito, Pekarna Adamič, Planika Vrhnika, Pizzerija Boter, Športna zveza Vrhnika, Cankarjeva Založba, Cvetličarna Veronika, Torbarstvo Jerina, Slaščičarna Breza, Slaščičarna Berzo, Sadje zelenjava Abazaj, Graver-stvo Tomšič, Corning, Zamt, Kara, Petrol, Droga, Medeja, LEK, LIKO, Tastik d.o.o. in Štirn d.o.o.. S.S. Souaiki, organizatorji in tekmovalci, ki so sodelovali v zadnjem finalnem krogu tekmovanja dvojic na balinišču BK Dren. OBČINA VRHNIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje objavlja RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem Predmet razpisa so poslovni prostori v pritličju stavbe Zaplana 1 (bivša šola) v skupni površini 103.54 m2 (prostor — 54.18 m2, prostor — 28.06 m2, prostor — 15.30 m2, sanitarije — 6.00 m2). Poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas, od 1.8.1994 dalje. Najemnina za poslovne prostore se plačuje mesečno in je določena v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Poslovni prostori so primerni tudi za opravljanje gostinske ter trgovske dejavnosti. Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Vrhnika, Tržaška 1, vključno do 15. 7.1994. Dodatne informacije dobite na tel. (061) 755-121, int. 236. Vrhnika, 20. 6.1994 Borut Drašler iz Sinje Gorice dvakrat prvi Na mladinskem prvenstvu notranjske regije, kije bilo 8. maja v Idriji, so mladinci Sinje Gorice dosegli odlične rezultate, saj je Borut Drašler postal dvakratni notranjski prvak v hitrostnem izbijanju in v igri med posamezniki, Samo Boh pa je bil drugi vhitrost-nem izbijanju. Oba mlada balinarja sta se uvrstila tudi na državno prvenstvo v hitrostnem izbijanju (med 24 najboljše slovenske mlade balinarje). Rezultat mladih Sinjegoričanov je prav gotovo dokaz dobrega dela z mladimi ba- linarji v naši občini, še posebno pa v Sinji Gorici, kjer je balinanje postal šport številka ena. Rezultati v Idriji pa so bili naslednji: POSAMEZNO: POLFINALE: Drašler (S.G): Foršnarič(S.G.) 13:3, Sedej (Idri-ja):Boh (S.G.) 11:10 FINALE: Drašler (S.G): Sedej (Idrija) 12:6 Boh (S.G.):Foršnarič 13:6. Vrstni red: 1.Drašler (S.G.); 2. Sedej (Idrija); 3. Boh (S.G.) in 4. Foršnarič (S.G.). Hitrostno izbijanje: 1. Drašler (Sinja Gorica)41 točk, 2. Boh (Sinja Gorica) 24 točk,. Sedej (Idrija) 22 točk, 4. Rovtar (Idrija) 17 točk. Precizno izbijanje: 1. Sedej (Idrija) 30 točk, 2. Drašler (Sinja Gorica) 27 točk, 3. Boh (Sinja Gorica) 19točk,4. Rovtar (Idrija) 13točk. S.S. Dvojice za naslov notranjskega prvaka Balinarski klub Dren iz Drenovega griča je v nedeljo 29. maja 1994 izvedel finalni del notranjskega prvenstva dvojic v balinanju. V zaključni finalni del se je uvrstilo 16 dvojic iz 13 klubov notranjske regije.Že v predtekmo-vanju pa je tekmovalo 45 dvojic, ki so tekmovale v Idriji, Loški dolini in v Sinji Gorici (Bajer). Iz vrhniške občine so v finalu nastopile štiri dvojice, ki pa niso dosegle vidnejše uvrstitve ter s tem možnost nastopa na državnem prvenstvu. Zaključni rezultati so bili: pol-finale: Logatec-Horjul 2:13, Idri-ja-Brest 8:6. Finale za tretje mesto: Logatec:-Brest 9:13in za prvo mesto Horjul : Idrija 13:1. Tako je »Notranjski prvak« postala ekipa Horjula, druga je bila Idrija 2, tretji Brest (Cerknica) in četrti Logatec 2. Vrhniške ekipe pa so bile: 5. BK Bajer (Sinja Gorica); 8. Dren (Drenov grič-Lesno brdo); 12. Sinja gorica in 15. IUV. Prve tri ekipe so prejele pokale in medalje. Vzorno tekmovanje pa so izvedli balinarji balinarskega kluba Dren. S. S. s Na podlagi 46., 50., 51. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiš-l čih (Ur. list SRS 18/84 in 33/89), 3. do 19. člena odloka o A stavbnih zemljiščih občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 6/92) in sklepa 25. seje UO Sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika z dne 19. 4.1994 OBJAVLJA SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VRHNIKA JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA PROIZVODNO POSLOVNE OBJEKTE I. ZA PROIZVODNO POSLOVNO DEJAVNOST 1/1. Predmet oddaje so komunalno opremljena zemljišča v k.o. Vrhnika (Sinja Gorica — Tujnice): pare. št. 2718/10 — 1.841 m2 pare. št. 2718/7 — 1.904 m2 pare. št. 2718/3 — 1.843 m2 pare. št. 2718/9 — 799 m2 pare. št. 2718/8 — 1.886 m2 I/2. Za območje oddaje so izdelane programske zasnove kot sestavina dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika. Za gradnjo na oddanih zemljiščih bo za posameznega investitorja izdelan zazidalni načrt oz. lokacijska dokumentacija, s katerima bo določen podroben program dejavnosti z ekološkimi in urbanističnimi pogoji. I/3. Cena stavbnega zemljišča na dan 10.6.1994 je 1.542,00 SIT za m2 I/4. Višina sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča z že zgrajenimi komunalnimi objekti in napravami sekundarnega pomena znaša na dan 10.6. 19941.069,00 SIT za m2 zemljišča in se valorizira z indeksom IGM za nizke gradnje. I/5. Posebni kriteriji — ekološko neproblematična dejavnost — zagotavljanje novih delovnih mest II. Ponudniki morajo predložiti ponudbe z navedbo podatkov iz odloka o stavbnih zemljišč (UR. list RS, št. 6/92). Komisija za oddajo stavbnih zemljišč mora o izboru obvestiti ponudnike v 15 dneh po končanem razpisu. Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča je treba skleniti v 30 dneh po končanem razpisu. III. Vrednost stavbnega zemljišča je treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča oz. rok plačila glede na interes obeh pogodbenih strank določi UO Sklada stavbnih zemljišč. IV. Gradnja do III. gradbene faze mora biti končana 2 leti po izdaji gradbenega dovoljenja, ki ga mora pridobiti investitor. Če investitor v določenem roku ne bi zgradil objekta do III. gradbene faze, mu bo zemljišče odvzeto, vplačana kupnina za zemljišče pa valorizirana vrnjena. V. Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah z oznako »ZA JAVNI RAZPIS« in priložiti dokazilo o plačani varščini v višini 250.000,00 SIT, vključno do 7.7.1994, na žiro račun št. 50110-654-45036 — Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika. VI. Vse tolarske vrednosti so vezane na DEM po prodajnem tečaju SKB. VII. Če uspeli ponudnik odstopi od ponudbe oz. ne sklene pogodbe v predpisanem roku, vplačana varščina v celoti zapade. Neuspelim ponudnikom bo vplačana varščina vrnjena brezobrestno najkasneje v 15-tih dneh po končanem razpisu. Uspelim ponudnikom bo varščina vračunana v pogodbeni ceni. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na biroju PRI- l MIS Vrhnika, Tržaška c. 23, tel. 755-616 ali 756-004, oz. na V Občini Vrhnika, tel. 755-121 int. 241. Notranje Gorice Podpeška cesta 236 REAN INŽENIRING d.O.O. tel./fax: 061/651-309 Sedaj je čas za preureditev ogrevanja na kurilno olje «0^ Atestirane cisterne z vgrajenim čepom - dostava na dom: prostornina SIT 10001 24 900 1500 1 28900 2000 1 33900 25001 41 900 3000 1 46900 Ecoflam Oljni gorikH z montažo: Ecoflam ThYssen API SIT 46 900 59900 65900 Dr. B.THYSSEN eskove Stara cesta 23 PAPIRNICA M. ANA d.o.o. VRHNIKA Trgovina obutve LARA Trgovina NADA tel. 061 752983 Restavracija LESKOVEC NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 21 ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA Dvojna zmaga Dušice in Urške v Sofiji Konec marca sta se dve vrhniški telovadki Dušica Jeremič in Urška Cvetko podali na mednarodni turnir Memorial '78 v Bolgarsko Sofijo. Turnir vsako leto organizira klub CSK v spomin na telovadke in sodnice, ki so se smrtno ponesrečile v letalski nesreči. Naši mladi tekmovalki sta presenetili prav vse prisotne, saj sta v mnogoboju prehiteli celo Bolgarke, ki veljajo za svetovno velesilo v ritmični gimnastiki, ter med 22 tekmovalkami iz 12 klubov osvojili zlato in srebrno medaljo. Svojo odlično pripravljenost sta potrdili tudi naslednji dan v finalih z rekviziti, saj je Dušica osvojila prav vse (3) zlate medalje, Urška pa je k srebrni iz mnogoboja dodala šejbron za kolebnico in obroč. Kaj pa sta učenki 5. razreda, sicer sošolki, povedali o svojih nastopih: _ , Dušica: »Že od nekdaj mi je Bolgarija prinašala srečo. Ko sem se prav istega turnirja udeležila že pred tremi leti, sem prvič letela z letalom. Takrat sem osvojila 9. mesto, poleg tega pa še posebno nagrado za najmlajšo udeleženko turnirja. Lani sem na tekmovanju za zlati obroč zasedla 6. mesto ter se uvrstila v vsa finala, gledalci pa so me razglasili za najbolj priljubljeno tekmovalko turnirja. Zdaj pa še to! Ni kaj — Bolgarija mi prinaša srečo!« Urška: »Tokrat sem se prvič pomerila v pravi mednarodni konkurenci. Na tekmovanje sem bila odlično pripravljena. V mnogo- boju sem napravila vse vaje brez napake, moja trenerka pa pravi, da sem si zaslužila drugo mesto predvsem zaradi treh B piruet (največja zahtevnost), ki sem jih izvedla v vseh vajah. Prav visoke ocene za kompozicijo pa so me postavile tako visoko.« Medtem pa bi morala vrhniška najstarejša tekmovalka, članica Sandra Žilavec nastopiti kot re-prezentantka Slovenije skupaj z moščanko Ano Kokalj na uradni mednarodni tekmi v Pragi. Žal pa je delegacija svoj »nastop« končala že v Murski Soboti zaradi smole z avtomobilom. Tudi take dogodivščine se pripetijo... V soboto, 9. 4., pa je klub za ŠRG iz Murske Sobote organiziral mednarodni turnir, ki se je na koncu izkazal le kot dvoboj med slovenskimi klubi ter hrvaškim Maksimirom. Tu seje najbolje izkazala Biljana Milašinovič, kije v svoji skupini suvereno zmagala. Pohvaliti pa velja tudi Helenco Trček, Barbaro Sinigoj, Majo Če-plak in Bojano Grigič v najmlajši skupini ter Tino Pajnič v kadetski kategoriji. Ponovno zmago pa je ekipi ŠZ Vrhnike pritelovadila Dušica v redni slovenski prvenstveni tekmi za kadetinje, ko je vse druge tekmice ugnala za dve točki in pol. Žal seje Biljana poškodovala, tako da svoje dobre forme ni mogla potrditi. Tina pa je med 13 tekmovalkami zasedla izvrstno 5. mesto. Špela Mohar Športno ritmična gimnastika je šport deklet, ki na Vrhniki že vrsto let uspešno združuje vrsto mladih generacij deklet, in te potem tudi uspešno tekmujejo. Vsako leto sekcija SRG Vrhnika v svoje vrste pritegne veliko novih mladih deklic, saj je njihov moto, daje potrebno pričeti delovati z mladimi - najmlajšimi, ki bodo v bodočnosti zamenjale svoje starejše tekmovalke. Zato vrhniška sekcija SRG pri ŠD Partizan Vrhnika vabi deklice v starosti od 4. do 6. leta, ki bi se želele ukvarjati z ritmično gimnastiko, da se vključite v uspešne vrste športnih ritmičnih gimna-stičark. Vpis bo v ponedeljek, 5. septembra ob 17.00 uri v telovadnici ŠD Partizan Vrhnika, Tržaška 9. (pri Meti Mohar) \_ Državno prvenstvo Tretje državno prvenstvo za kadetinje in mlajše Dionirke je bilo 20. in 21. maja v Športni hali na Vrhniki. Tekmovanje je pripravila vrhniška sekcija za športno ritmično gimnastiko, predvsem starši vrhniških tekmovalk in Športna zveza Vrhnika. Po kade-tinjah je nastopilo 18 najboljših slovenskih ritmičark, od katerih so nekatere dosegle že mednarodne uspehe. Z odličnimi nastopi se je izkazala domačinka Dušica Jeremič in v mnogoboju premočno svojila prvo mesto in naslov dr- Ekipa mlajših pionirk s pokalom za drugo mesto v prvi vrsti Helena Trček, Maja Čepljak in Barbara Sinigoj; v drugi pa Bojana Grigič, Nadja Khalil in Manca Podhostnik. žavne prvakinje. Na četrto mesto se je uvrstila Biljana Milašinovič, na osmo pa Tina Pajnič. Vse tri tekmovalke vrhniške ŠRG pa so osvojile tudi pokal za ekipnega zmagovalca. V finalnih bojih z posameznimi rekviziti pa je Dušica Jeremič osvojila še štiri prva mesta. Izkazala pa seje tudi Biljana Milašinovič in osvojila tri srebrne kolajne. Ob dosegu teh odličnih rezultatov lahko upravičeno trdimo, da vrhniške kadetinje krojijo slovenski športni ritmični vrh. To se pravi, da je politika ŠRG na Vrhniki pravilna, saj največ posvečajo mladim perspektivnim ritmičarkam, ki žanjejo uspehe pri nas in v mednarodni sceni. Tudi mlajše pionirke so pokazale, daje potrebno v prihodnosti računati tudi na njih. Helena Trček je v mnogoboju zasedla tretje mesto, ekipa pa je bila druga za TVD Partizan Moste. Izven konkurence ta pri kadetinjah nastopili še dve Vrhničanki, Mojca Rode in Urška Cvetko, ki sta tudi pokazali izredno formo in bi v uradni konkurenci bili obe pri vrhu. S.S. Slovenke premagale Furlanke V Trstu je bil 1. mednarodni dvoboj v športno ritmični gimnastiki med Slovenijo in Furlanijo. Dvoboj je potekal v treh kategorijah, in sicer pri kadetinjah, mladinkah in članicah. V skupnem seštevku je Slovenija zmagala in osvojila zaslužen pokal. Pri kadetinjah sta nastopili dve Vrhničanki, Dušica Jeremič in Mojca Rode. S suverenimi in brezhibnimi vajami sta prepričljivo opravili z vsemi tekmicami ter tako osvojili Dušica prvo mesto, Mojca pa drugo mesto. S. S. Jeremičeva razočarala Bela Slatina (Bolgarija) — naše najmlajše reprezentantke v šport-no-ritmični gimnastiki so se vrnile s tradicionalnega, bilje že 18. po vrsti, tekmovanja za zlati obroč, ki ga prireditelji radi imenujejo kar Mini svetovno prvenstvo. To je največji turnir v kadetski kategoriji. Letos se gaje udeležilo kar 36 tekmovalk iz 19 držav. Največ uspeha so imele domačinke ter tekmovalke iz novonastalih ruskih držav, najboljša je bila Bol-garka Aleksandrova pred lanskoletno zmagovalko Ukrajinko Ko-betzovo ter Rusinjama Shalamo-vo in Anikino. Tudi Slovenija je imela svoje predstavnice; Nina Vengust je z brezhibno izvedenimi vajami zasedla 13. mesto, Dušica Jeremič pa je z bledimi nastopi ter z veliko napako v vaji z žogo pristala mesto za njo, kar je vsekakor veliko razočaranje, še posebno ob dejstvu, daje lani na istem tekmovanju zasedla 6. mesto ter se uvrstila v vsa finala. Špela Mohar IRONMAN TRIATLON Najdaljši dan v letu V nedeljo, 22. maja je na Lan-zarotu, otoku Kanarskega otočja, potekal letošnji Ironman triatlon, tretji v svetovni seriji Ironman za Novo Zelandijo in Avstralijo. Tekmovanja se je na najbolj zahtevnem triatlonu na svetu udeležilo tudi šest Slovencev, med njimi pa je našo občino zastopal 27-letni Matjaž Bajec iz Borovnice. Na Lanzarotu je tekmoval že lani, tako da mu je poznavanje proge, vremenskih razmer in predvsem večja izkušenost pripomoglo, da je lanski rezultat izboljšal za dobro uro. To pa je bilo še premalo, da bi se kvalificiral za SP v Ironmanu na Havajih, kar je ta tekma tudi omogočala. Doseženo 69. mesto in čas 10 ur 11 minut pa je za 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka zelo dober, spoštovanja vreden rezultat. Toda svetovna konkurenca je vsako leto močnejša, kar pomeni, da je treba za dober rezultat le še več in bolje trenirati. Na tekmi je startalo 410 triatloncev, od tega 22 žensk, ki so se zbrali iz 28 držav z vseh celin sveta. Zmagovalec tekme in s tem prvi »železni mož« Kanarskih otokov je postal 25-letni Nizozemec Frank Heldoorn, profesionalec, ki je na Lanzarote pripotoval že februarja, da bi se kar najbolje pripravil na tekmo. Med ženskami pa je slavila najboljša Ironman triatlonka na svetu, šestkratna zmagovalka na Havajih, Američanka Paula Newby-Fraser. Kako močna je, pove podatek, da je v absolutni razvrstitvi zasedla 26. mesto. Tudi drugi Slovenci so dosegli dobre rezultate, saj je Jani Tomšič zasedel 16., Bojan Debenec 126., dr. Brane Breznikar 133. in dr. Matija Horvat 270. mesto, v svoji starostni kategoriji 55-60 let pa je celo zmagal. Zelo nesrečno pa je končala najboljša slovenska triatlonka Nataša Nakrst, ki ji je na 40. km razneslo gumo in ni mogla nadaljevati tekme. Matjaža Bajca sedaj čakajo tekmovanja slovenske turneje in nekaj mednarodnih tekem v sosednjih državah, septembra pa se bo udeležil svetovnega študentskega prvenstva v Franciji. Na koncu je treba omeniti vsa podjetja in posameznike, ki so omogočili, da seje Matjaž udeležil pomembnega tekmovanja na Kanarskih otokih, ki v svetu vsako leto pridobiva na ugledu in prestižu: Boris Brenčič, Kamnoseštvo Kociper, Stane Rejc, LIKO Borovnica, Birosistemi Co.Ce, VVe-vit, Mineral, Jelko Orel, EL-PE, IGZ, Športna zveza Vrhnika, Marcel Turk, Občina Vrhnika in Partizan Borovnica. Ž. B. Zmagovalna ekipa kadetinj ŠRG Vrhnika: Tina Pajnič, državna prvakinja i Dušica Jeremič, Urška Cvetko, Biljana Milašinovič in Mojca Rode. Vrhniške odbojkaricc Druži jih prijateljstvo Odbojkarska sekcija Partizan Vrhnika — ženske je v letu 1993/94 sodelovala na raznih tekmovanjih in prireditvah po Sloveniji: — zimska trim liga Ljubljana, v kateri so sodelovale vse rekreacijske ekipe iz Ljubljane in okolice; — na Novoletnem turnirju v Kamniku smo med desetimi najboljšimi ekipami dosegli odlično 2. mesto, za kar smo še posebno zadovoljne; — 14. maja je ženska odbojkarska sekcija pri ŠD Vrhnika v sodelovanju s Športno zvezo Vrhnika organizirala IV. odbojkarski turnir PIKIN MEMORIAL v spomin na igralko Piko Oblak, na katerem pa smo za malo zgrešile prvo mesto, in se tako med številnimi ekipami uvrstile na odlično 2. mesto, kar pa je tudi zelo lep uspeh naše ženske odbojke; — v tej sezoni smo odigrale več prijateljskih srečanj z ekipami: ŠD Fužine, ŠD Pravnik, ŠD Gorje Bled, ŠD Narodni dom, ŠD Kamnik itd.; — za zaključek sezone 1993/94 pa načrtujemo še prijateljsko srečanje s klubom BOR iz Trsta, s katerim imamo tekmovalne, prijateljske in družabne stike že več let. Uspehi ženske odbojke so rezultat rednega dela ter dobrih prijateljskih odnosov med soigralkami. To pa je tudi vzpodbuda za nadaljnje delo v naši sekciji. Vse odbojkarice se zahvaljujemo Športni zvezi Vrhnika za njeno finančno pomoč. Odbojka Ženske: za Barbara Caserman Jadralni padalci na državnem prvenstvu Od 27. aprila do 4. maja je na različnih lokacijah na Gorenjskem in Primorskem potekalo državno prvenstvo v jadralnem padalstvu. Sodelovalo je 19 klubov s 87 tekmovalci. Udeležila se ga je tudi petčlanska ekipa KLUBA LETALCEV VRHNIKA. Organizatorju je uspelo izpeljati štiri od predvidenih šestih tekmovalnih dni. Že na prvi tekmi (prelet Kriška gora — Valvasorjev dom pod Stolom — Preddvor) je Zalaznik s 5. mestom napovedal dobre uvrstitve. Na drugi tekmi (prelet Krvavec — Dovje — Kofce — Begunje) se je izkazal Rus z 9. mestom. Se boljši je bil na tretji tekmi v Novi Gorici (dolžinski prelet Lijak — Nanos in naprej). Tu je s preletom do Cerknice dosegel tretjo največjo daljavo. Žal pa sta oba na zadnji tekmi v Tolminu (prelet Kobala — Po-lovnik — Kuk —Kobarid — Tolmin) pokvarila odlično skupno uvrstitev. Tako so naši tekmovalci dosegli takale mesta v skupni uvrstitvi: Stane Zalaznik 6. mesto, Stane Rus 14. mesto, Janez Caserman 60. mesto, Bojan Škilan 67. mesto in Andrej Erznožnik 68. mesto. Ekipno je naš klub zasedel odlično 6. mesto. Državno prvenstvo je štelo tudi za liga tekmovanje, to je niz tekem, ki trajajo od marca do avgusta. Do evropskega prvenstva, ki Stane Zalaznik v boju z vremenom in nasprotniki na nebu nekje nad Vipavsko dolino. bo junija v Preddvoru, pa najboljše tekmovalce čakajo še štiri izbirne tekme za sestavo državne reprezentance. Udeležila se jih bosta tudi Zalaznik in Rus, ki imata velike možnosti, da se uvrstita med pet najboljših slovenskih jadralnih padalcev. P I Z Z ER I J A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA NflPOL TRGOVINA Z GRADBENIM IN INSTALACIJSKIM MATERIALOM Nada POTOKAR DRAGOMER, DRAGOMERŠKA 38 61351 BREZOVICA UGODNE CENE: GORILNIKI, OLJNI BENTONE Z MONTAŽO 53.560,00 GORILNIKI, OLJNI BALTUR Z MONTAŽO 49.950,00 MEŠALNI VENTIL ESBE 1" 4.235,00 TERMOMANOMETER 1.320,00 ČRNE CEVI 3/8" 6 m 495,00 ČRNE CEV11/2" 6 m 638,00 ČRNE CEVI 3/4" 6 m 869,00 NA ZALOGI IMAMO TUDI GORILNIKE THYSSEN, API, OLYMP, PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, SASNITARNO KERAMIKO IN VSE DRUGO ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE. DELOVNI ČAS: PON. - PETEK 14. do 19. ure SOBOTA 8. do 12. ure Tel./fax - 653-824 Tel.: - 654-598 AUTOPRALNICA IN AUTOMEH ANIKA MILAN POPIT Turnovše 15, VRHNIKA tel.: (061) 752-490 Nudimo vam: — servisiranje in vzdrževanje CITROEN vozil — pranje: ročno in strojno — pranje motorja — notranje čiščenje — poliranje NOVO NOVO NOVO kemijsko čiščenje avtosedežev in talnih oblog čas obratovanja: od 7.30 do 19. ure ob sobotah: od 7. do 19. ure HVALA ZA OBISK IN SREČNO VOŽNJO 22 JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS TENIŠKE NOVICE Odprto prvenstvo teniške sekcije ŠD Dren V soboto 28. maja in v nedeljo 29. maja je Teniška sekcija ŠD Dren -(Drenov grič - Lesno brdo) izpeljala odprto prvenstvo v tenisu za dvojice. Vabljive nagrade so pritegnile okoli 30 dvojic, ki so z kakovostno igro navdušili veliko število gledalcev. Lahko rečemo, da je bil ta turnir teniških parov eden najbolj kvalitetnih, ki so bili v naši občini. Domači organizatorji so se res potrudili in brezhibno izpeljali turnir, pridobili so veliko število sponzorjev, ki so prispevali nagrade. Prve štiri dvojice so prejele pokale in praktične nagrade, vsi ostali udeleženci turnirja pa so si nagrade izžrebali. V polfinalnih bojih sta par Kucler-Hudeček v najlepšem in zagrizenem boju premagala dvojico Kunstelj-Seljak 4:6, 6:0,6:1; Božič-Kukec pa dvojico Petkov-šek - Jakus 4:6;6:4;7:5. Tudi samo finale je prineslo dober in kvaliteten tenis, kjer sta »večno druga« Božič-Kukec izgubila s parom Kucler-Hudeček 1:6; 5:7. Tako je zmaga ostala na domačih tleh, kjer je z Vinkom Kuclerjem v paru igral češki trener Andrej Hudeček in pokazal vso razkošnost češke šole tenisa. Glavni sponzorji turnirja so bili domači obrtniki: Franc Jelovšek, Elektromehanika in trgovina z akustično in video tehniko, Marjan Kavčič - Gostilna in mesarija ter Anton Merlak - Citroen servis. Ostali sponzorji turnirja pa so še bili:IUV Vrhnika,Trgovina in diskont Orel Jelko,KIM BAR, Miran Stanovnik, COMING Vrhnika, DASAL - SALAMON, Marjan Brecelj AVTOTRADE, Jelko Baje Tastik, Andrej Petrovčič, Vrhnika, Delo Tiskarna, Ljubljana, Kolinska, Ljubljana, Avtoli-čarstvo in trgovina Oblak, KAN-DISS, Ban Jože, Kmetijska zadruga Vrhnika, Gostilna Kranjc, Vrhnika, Diskont SODČEK, Mavrica - Puzigača, Metra, Crnkovič Franjo, Blago mix, Jazbec Jani, KONO, Nosan Niko, Športna zveza Vrhnika, Veta, Papirnica Vevče, Stanovanjska zadruga Vrhnika, Tenis klub Malavašič, Log. Ob zaključku naj dodam, daje turnir res uspel predvsem tudi po kakovostni plati. Ob združenju športa, obrtnikov ter gospodarstva, ki tudi v tem načinu sponzoriranja vidijo promocijo svojih izdelkov, je lahko organizirati tak turnir, ki delno predstavlja promocijo Drenovega griča - Lesnega brda in same občine. S.S. Turnir za lestvico Kim V dobri organizaciji je Teniška sekcija Vrhnika izpeljala teniški turnir KIM - lestvico v dveh kategorijah: člani do 25 let in člani nad 45 let. V obeh kategorijah so nastopili tudi najboljši vrhniški teni-sači, ki bi lahko osvojili boljše mesto. V kategoriji do 25 let je nastopilo 27 tekmovalcev, kjer je v finalu Gavrilov (Ljubljana) premagal Jeriča (Ljubljana) s 6:1 in 6:3. Že v polfinalu pa je izpadel Vrhničan Aljoša Seljak, katerega je premagal Borut Jerič s 6:4, 3:6 in 2:6. Pri moških nad 45 let se je v finale prebil Rale Brajkovič, kjer pa je izgubil po velikem boju z Čiž-manom (Ljubljana) 6:2; 3:6 in 6:3.Zaključna prireditev je bila v CLUBU LESKOVEC, kjer so prvi štirje v vsaki kategoriji prejeli pohvale in praktične nagrade sponzorjev KIM - turnirja. Sponzorji pa so bili: Saniker, Trgovina ENA A, Club Leskovec, Pizzerija Boter, Gostilna Marinčič Gostilna NIBI, Zlatarstvo Lančič, Trgovina KARA, Kamnoseštvo Je-zeršek in Bruno Kosi, kije prispeval pokale. S. S. Spodbudni rezultati mladih karateistov 20. 3. 1994 se je KARATE KLUB VRHNIKA udeležil mednarodnega turnirja v tradicionalnem karateju na Ravnah na Koroškem, kjer je Adela JEREMIČ v kategoriji malčkov dosegla L mesto. Na turnirju v tradicionalnem karateju v Zgoniku pri Trstu — Italija 29. 5. 94 pa so naši tekmovalci potrdili dejstvo, da jim bolj ustreza tuj kot domač teren, saj se iz tujine vedno vrnejo z boljšimi uspehi. Na tem turnirju so se v konkurenci 200 tekmovalcev v izvajanju kat in borbi — kumite, uvrstili zelo dobro. Turnirja so se udeležili: Lara Petkovšek, Maja Petkovšek, Matija Ferenc, Mla-den Jeremič, Robert Malajvašič, Darko Malinovič, Dejan Olovec, Miha Rivo, Mirsad Rizvič, Dari-jan Suhadolc. Rezultati pa so bili taki: — V izvajanjakat je Darko Malinovič dosegel 2. mesto v kategoriji malčkov ter v isti kategoriji Dejan Olovec 7. mesto. — V borbah — kumite je zasedel v kategoriji malčkov Dejan Olovec 2. mesto, Darko Malinovič pa 3. mesto. V kategoriji mlajših šolarjev je bil Robert Malavašič prvi, Mirsad Rizvič pa tretji. Pri deklicah je v kategoriji mlajših šolark dosegla 3. mesto Lara Petkovšek. 11. 6. 1994 je bil v Črnučah pri Ljubljani 11. mednarodni turnir v tradicionalnem karateju. Udeležili so se ga trije tuji klubi in šest domačih, med katerimi je bil tudi naš. Rezultati pa so bili: — Pri deklicah je Lara Petkovšek dosegla 2. mesto, Adela Jeremič pa 3. mesto v kategoriji mlajših šolark. — Pri dečkih je Dejan Olovec v močni konkurenci v kategoriji mlajših šolarjev dosegel 4. mesto. 24.6., 25.6. in 26.6. bo v Rimi-niju v Italiji 3. otroško svetovno prvenstvo v karateju, katerega se nameravamo udeležiti ter upamo, da bomo ponovili lanskoletni uspeh. Predsednik kluba Tomaž Tomšič Vrhniški tenisači z medaljami in pokali ob zaključku klubskega prvenstva. TENIŠKA SEKCIJA PRI ŠD PARTIZAN Klubsko prvenstvo 21. in 22. maja je teniška sekcija pri Športnem društvu Partizan-Vrhnika organizirala teniško klubsko prvenstvo za moške posamezno in mešane pare. Pri moških je tekmovalo 28 tenisačev, ki so pokazali zanimive boje na teniških igriščih ŠD Partizan Vrhnika. V polfinalu je Božič Z. premagal Kukec G. s 6:3,6:1; Petkovšek S. pa Štih T. z 6:3 in 6:0.V finalu pa je nato Petkovšek S. premagal Božič Z. s 6:1 in 7:6. Pri mešanih dvojicah je sodelovalo devet pa- rov. V finalu je v zagrizenem boju par Petkovšek-Kunc premagal par Kukec-Savič 3:6, 7:6 in 7:6. Na tretje mesto sta se uvrstila Krašo-vec-Krašovec, na četrto pa Brajko-vič-Brajkovič.Tako je Sandi Petkovšek osvojil dve prvi mesti in dokazal, daje na začetku vrhniške teniške sezone v polni formi. Zmagovalci so prejeli lepe pohvale, vsi prvi trije pa medalje, za kar je poskrbel Bruno Kosi, kije tudi član vrhniške sekcije. Prehodni pokal -»MEDEJA« Na teniških igriščih ŠD Partizan Vrhnika je bil od 3.6. 1994 do 5. 6. 1994 teniški turnir za prehodni pokal MEDEJA v kategoriji žensk in moških posamezno. Pri ženskah je nastopilo 8 tekmovalk. V finalu je M. Serjak (Dra-gomer) premagala S. Ralca (Dra-gomer) s 6 : 1 in 6 : 2. Tako so igralke tenisa iz Dragomerja še enkrat dokazale, da ženske v Dragomerju igrajo najboljši tenis. Pri moških pa sta bila v polfinalu rezultata: J. Lacko — B. Šmicberger (Ljublj.) 3 : 6, 2 : 6; T. Štih — B. Petrič (Borovnica) 6 : 2, 6 : 4. V finalu je B. Šmicberger premagal T. Stiha z rezultatom 6 : 4 in 6 : 3. Glavni organizator turnirja je bila »Galerija Medeja«, ki je s pomočjo Teniške sekcije Vrhnika solidno organizirala turnir. Sponzorji »Prehodnega pokala Medeja« pa so bili: Bruno Kosi, Zlatarna Aurum, Zlatarstvo Lančič, Trgovina Evropa, Urarstvo Mi-hevc, Boutique Škarjice, Boutique Gregory, Firma Žamt, Trgovina Dična, Cvetličarna Veronika in Lesene igrače (Božo Verbič). S. S. ALJOŠA GROM NIZA USPEHE V ŠPORTNEM PLEZANJU Cilj državni prvak Vrhničan Aljoša Grom se je trdno odločil, da bo v plezalni sezoni 1994 postal državni prvak. To potrjuje z dobro formo in z uspehi, ki jih je dosegel na treh umetnih stenah, kjer je prepričljivo zbral največ točk. Vedeti moramo, da za državno prvenstvo šteje sedem tekem in tisti športni plezalec, ki bo zbral največ točk, bo državni prvak. Kot sem že omenil, se je Aljoša Grom doslej udeležil treh tekem za državno prvenstvo. V Kamniku je zmagal, v Škofji Loki je bil drugi, na zadnji tekmi 12. 6. 1994 v Velenju pa je zopet zmagal. Tekmoval je tudi na dveh tekmah svetovnega pokala, kjer je v Beljaku (Avstrija) dosegel 23. mesto, v Moskvi (Rusija) pa je bil 40. Uspehi mladega športnega plezalca so me vzpodbudili, da sem mu postavil nekaj vprašanj. Kako poteka eno izmed tekmovanj v športnem plezanju? »Tekmujem predvsem na umetno postavljenih stenah, ki jih je pri nas še kar precej. Eden izmed znanih plezalcev, največkrat To--mo Česen, postavi in določi tekmovalno smer plezanja. Nato si jo vsi tekmovalci ogledamo v času 7 minut od spodaj navzgor. Nato gremo vsi v tako imenovano »iz- Aljoša Grom v plezališču BUOUX — Francija olacijo«, da ne vidimo plezanja svojih tekmecev. Ko sem na vrsti, moram preplezati čim višje v nekem določenem času. Seveda je rezultat najboljši, če se z eno roko dotaknem vrha.« Kje pa treniraš oziroma kje se pripravljaš na kar zahtevna tekmovanja? »Doma na podstrešju sem si naredil umetno steno, kjer največ treniram. Pozimi pa sem večino treninga opravil pri Tomu Česnu, na njegovi umetni steni. Najboljši treningi pa so na naravnih stenah Ospa, Bohinjske Bele in v našem Retovju. Na teh pleziščih dobim tudi najboljši občutek za višino, smer, orientacijo v steni ter moč v rokah (prsti) in v nogah.« Kaj pa finančna stran tega športa? »Doslej še nisem imel pravega sponzorja. Največ mi je pomagala športna zveza Vrhnika ter podjet- ZA POKAL ŠPORTNE ZVEZE VRHNIKA Skačemo v višino V petek, 15. 4. 1994 se je v Logatcu sklenil krog tekmovanj »Skačemo za pokal športne zveze Vrhnika«. V petih kolih je v dveh starostnih kategorijah sodelovalo 67 tekmovalcev iz Vrhnike, Dolnjega Logatca, Gornjega Logatca, Borovnice in Loga. Točke je dobivalo prvih 10 uvrščenih tekmovalcev iz posameznih kategorij. Posebej je potrebno pohvaliti Damjana Martinčiča iz Dolnjega Logatca, ki je za 6 cm popravil 11 let tar šolski rekord in Marjanco Košir, kije na vseh petih tekmovanjih osvojila prvo mesto v svoji kategoriji. V vsaki starostni skupini seje našel kakšen skakalec ali skakalka, ki je s svojo borbenostjo, tehniko ali zanesljivostjo pokazal odlike odličnega atleta skakalca. Izreden rezultat med mlajšimi deklicami je dosegla Mali Janja, kije nastopala za ekipo Wevit-Copis in v kategoriji mlajših deklic preskočila 150 cm. Ob takem skakanju lahko Borovničani pričakujejo na državnem prvenstvu od Janje odlično uvrstitev. Tekmovanja so požrtvovalni športni delavci organizirali vzorno po zmožnostih katere nudijo posamezna okolja. Pokazalo seje, da opremljenost dvoran z osnovno opremo za skok v višino ni ravno na zavidljivi ravni, vendar so bili povsod zagotovljeni osnovni pogoji za tekmovanje. Mlade atlete skakalce v maju čakajo šolska tekmovanja, iz katerih se bodo najboljši uvrstili naprej na občinska in področna tekmovanja. Vrhunec bo 11.6. 1994 na državnem atletskem prvenstvu za deklice in dečke, ki bo v Ljubljani. Vsem mladim tekmovalcem želimo čimboljši rezultat ter obilo dobrih uvrstitev. Vrstni red po kategorijah: Mlajši dečki 1. Sirca Alen točke Wevit-Copis 35 2. Maček Andraž Logatec 32 3. Jerina Gašper Lesomont 25 4. Weixler Peter Wevit-Copis 16 5. Pupis Vid Logatec 11 Mlajše deklice točke 1. Mali Janja Wevit-Copis 40 2. Remškar Sonja Lesomont 21 3. Modrijan Urša Logatec 18 4. Mavsar Tina Log-Dragomer 18 5. Slabe Janja Valkarton 15 Starejše deklice točke 1. Košir Marjanca Wevit-Copis 50 2. Naglic Darja Valkarton 22 3. Podlinšek Špela Logatec 19 4. Sosman Daniela Wevit-Copis 18 5. Gostiša Katarina Valkarton 14 Starejši dečki točke 1. Martinčič Damjan Logatec 45 2. Mlinar Bogdan Valkarton 27 3. Kramar Tadej Lesomont 21 4. Miklič David Lesomont 20 5. Samotorčan Beno Lesomont 13 je Veritas iz Ljubljane. Največji stroški so s potovanji na tekme in treninge. Oprema je še kar draga, jo je pa mogoče kupiti v naših trgovinah. Največ sem moral prispevati sam oziroma starši. Razmišljal sem tudi o pridobitvi stalnih sponzorjev, kar bi mi uspelo z dobrimi rezultati.« Kakšne načrte imaš za letošnje jesensko obdobje? »Za državno prvenstvo imamo še štiri tekme, kjer računam na najvišja mesta in v skupnem seštevku zbrati največ točk. Največja želja, upam, da se mi bo uresničila, je enomesečna udeležba v septembru letos na plezalnem treningu v Ameriki. Ob tej priložnosti bodo udeleženci obiskali vsa znana plezališča in se srečali z vrhun- skimi plezalci. Na koncu pa bo še tekma v Baltimoru.« Kaj pa tekmovanje za svetovni pokal? »Tu imamo v jeseni še pet tekem. Z dobro formo, kakršno imam ravno sedaj, bi se lahko skupno uvrstil okoli 15. mesta, kar bi bil zelo dober rezultat glede na znane vrhunske plezalce.« Na koncu lahko dodam, da je mladi Aljoša Grom zelo skromen športnik, ki je svoje uspehe dosegel s trdim delom, z marsikaterim odrekanjem v svojem življenju. Z nastopi v Sloveniji in v širnem svetu pa je ponesel glas tudi o majhni Vrhniki. Zato ne bi bilo škoda vložiti še dodatna sredstva v nadaljnji razvoj mladega športnika. S. S. ZAHVALA PODJETJU LIKO PRIS IN OSNOVNI ŠOLI IVAN CANKAR PRENOSNI RAČUNALNIK, KI STE Ml GA PODARILI, Ml JE V VELIKO POMOČPRI VSAKODNEVNIH ŠOLSKIH OBVEZNOSTIH. ZANJ SEVAM ISKRENO ZAHVALJUJEM, ENAKO PA TUDI GOSPODU RAVNATELJU IN GOSPE ŽERJAVOVI IZ OSNOVNE ŠOLE VRHNIKA ZA VES NJEN TRUD«HVALA! Janez Jakopič 4. r. OŠ Ivan Cankar NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1994 23 OBVESTILO Občina Vrhnika, služba komunalnega nadzora, bo v času od 27.6.1994 dalje poostrila kontrolo mirujočega prometa — parkiranje vozil. Prosimo občane in druge udeležence v prometu v občini Vrhnika, da upoštevajo prometne predpise in parkirajo in ustavljajo svoja vozila na mestih, ki so za to namenjena. Republika Slovenija Občina Vrhnika Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Na podlagi določil Odloka o komunalnih taksah v obči-ni Vrhnika (Ur. list RS, št. 19/94), Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje objavlja PONOVNI POZIV ZA PRIJAVO NASTANKA TAKSNE OBVEZNOSTI 1. Takšni zavezanci so pravne osebe, zasebniki in druge fizične osebe, ki uporabljajo taksne predmete. 2. Taksni zavezanec je dolžan prijaviti nastanek taksne obveznosti upravnemu organu, ki je pristojen za komunalne zadeve, do nastanka taksne obveznosti. 3. Taksnim zavezancem, ki jim je bila odmerjena komunalna taksa za leto 1993, taksnih predmetov ni treba prijavljati, če pri njihovi uporabi ni bilo sprememb. 4. Rok prijave nastanka taksne obveznosti je 31. 7. 1994. Prijavo je treba oddati na Občino Vrhnika, Tržaška 1, v sobi 8 (vložišče). 5. Taksni zavezanci, ki taksne obveznosti ne bodo prijavili do 31. 7. 1994, bodo obravnavani po 8. in 12. členu Odloka o komunalnih teksah v občini Vrhnika. Vrhnika, 17. 6.1994 Republika Slovenija Občina Vrhnika Oddelek za družbenoekoomski razvoj in planiranje -J TRGOAVTO Z METALOTRGOM NA VRHNIKI FAKS + TEL 061 756-210 756-211 M-TRGOAVTO v kooperaciji z METALOTRGOM ob avtobusni postaji na Vrhniki Cankarjev trg 6 — REZERVNI DELI IN GUME ZA OSEBNA VOZILA GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, LADA, 126 — REZERVNI DELI IN GUME PO NAROČILU ZA TOVORNI PROGRAM — RAZNA OLJA V EMBALAŽI OD 180 KG DO 1 L — TRAKTORSKE GUME IN AKUMULATORJI VSEH VRST 11X28 POGONSKA = 21. 835 +5% PD 600x16 = 5.330 + PD 5% 16,9/14 x 28 10 pl. = 40.498 % PD 5% — GORILCI, PEČI, CISTERNE KMALU V PRODAJI — MOTOKULTIVATORJI LABIN S PRIKLJUČKI 14ksdisel 10ksdisel 8 ks bencin — KOLESA RAZNIH VRST ITALIJANSKA IN ROG — NAKUP JE MOŽEN S PLAČILOM DO 6 OBROKOV ' S ČEKI ALI NA KREDIT DO TREH LET ZA VEČJE VREDNOSTI VABLJENI! del. čas od 8 do 12 od 15 do 19 sobota od 8 do 12 S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znala, pred usodo neizprosno sama, nemočna si ostala. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice Marije Skrbeč Tinetove mame iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Mundovi, g. Tršarju, g. župniku Stržaju, pevcem in pogreb-cem za lepo opravljen obred. Vsi njeni COM-TAR d.o.o. AVTO ŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA 1. Organiziramo tečaj cestno-prometnih predpisov za A, B, C, E in F kategorijo. 2. Zbiramo prijave za tečaj iz varstva pri delu s traktorjem. 3. Prodajamo turistične aranžmaje priznanih agencij ATLAS, KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATU-RIST, GRUBERM,... —izleti in počitnice v domovini in tujini. Od maja do avgusta bomo vsako zadnjo sredo v mesecu izžrebali kandidata, ki vozi pri naši AVTO ŠOLI, in ga nagradili z enodnevnim izletom v Gardaland! Srečna nagrajenka v mesecu maju je bila Darja Marce-lan, ki jo je izžrebala kandidatka Vesna Matic. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5 tel./fax: 755-828 URADNE URE: pon. in sreda 9. — 18. tor., čet., pet. 9. — 15.30 sobota 8. — 11. PO LOS do o. Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice ® 061/823-585 824-096 OBČINA VRHNIKA Tržačka c. 1, Vrhnika razpisuje prosto delovno mesto KOMUNALNEGA NADZORNIKA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o delavcih v državnih organih (Ur. list RS št. 15/90, 5/91), izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja izobrazba (V. st.) gradbene ali druge tehnične smeri — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen preizkus znanja iz upravnega postopka (ZUP) oz. pridobitev tega v roku 6 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja Pogoji dela: — poskusno delo 3 mesece — deljen delovni čas Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 2 let. Po izteku tega roka je lahko ponovno imenovan. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 4. 7. 1994 na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika, Oddelek za občo upravo — Kadrovska služba. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Oddelek za občo upravo ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice Ivanke Zalar gostilničarke v pokoju, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo na zadnji poti. Zahvala dr. Stanki Kenig, dr. Žagarje-vi, patronažni sestri, g. župniku za lepo opravljen obred, Obrtniški zbornici, pevskemu zboru in pogrebcem. Žalujoči: vsi njeni Sporočamo, da je v daljni Kanadi 18.6.1994 umrl naš dragi sin in brat Matko Kozmenko rojen 1950 Ob prerani smrti se ga bomo vedno spominjali in ga ohranili vna-ših srcih: mama, brat in sestra z družinama, ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, moža in brata Janeza Mavsarja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo sc vsemu zdravniškemu osebju z Vrhnike, posebno še patronažni sestri za redne obiske na domu. Posebna zahvala velja vsemu osebju bolnišnice Golnik, pevskemu zboru Dragomer, pritrkovalcem, sosedom in gospodu župniku za lepo opravljen obred in spodbudne besede. Vsi njegovi: žena Rezka, sin Peter z družino, hči Rezka z družino, sin Janez ter sestra Francka ZAHVALA Po hudi bolezni nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jože Markelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti 28. aprila 1994 na vrhniško pokopališče. Hvala tudi g. dekanu za lep obred in poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice Ana Strubej rojene TOMAZIN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi dr. Ljubi Božovič Prebil, dr. Heleni Drašler-Rožmanc, patronažni sestri Verd, g. dekanu za lep opravljen obred ter oktetu Raskovec za občuteno zapete pesmi.-Zahvala tudi mami Troha in Mariji Velušček, ki sta mi bile v oporo v najtežjih trenutkih žalosti. Žalujoči: hči Pavla, zet Kiro, vnuka Siniša in Ines z družino. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Svete iz Zabočevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Mundi ter patronažni sestri za pomoč v zadnjih dneh ter hvala gospodu župniku Stržaju za opravljen obred. Vsi njeni JUNIJ 1994 NAŠ ČASOPIS Dvajsetic pes z Vrhnike na Triglav Kako do izračuna prispevka staršev in cene vzgojnovarstvenih storitev Seveda pa vedno ni tako kot si želiš oziroma planiraš. V lepem sončnem vremenu smo leta 1983, ko je pohod začel postajati množičnejši, izpred Cankarjevega spomenika kar v veselem razpoloženju krenili proti Triglavu. Na Kredarici nas je čez noč zamedlo. Pa taka otvoritev prenovljene Kredarice. Ko smo zvečer pospali na podstrešju smo pustili odprta strešna okna, zjutraj pa smo tistega, kije spal pod njim skoraj izkopali iz snega. Dopoldne pa smo bolj drsali kot hodili v dolino. Začetek pohoda se vztrajno približuje, saj je do začetka le še slab mesec dni. Prijavljenih je preko 150 pohodnikov za katere bo treba poskrbeti v treh dneh, ko jo bomo mahali proti Triglavu. Na teren se je odpravila skupina, ki je zadolžena za prenočišča in stvari uredila, da bomo vsi pod streho. Prvo noč se bomo stiskali na treh kozolcih oziroma štalah v Hotavljah. Drugi dan oziroma noč bomo raztreseni po celem Bohinju, od Bohinjske Bistrice do Voj in Uskovnice. Tretjo noč bo še najbolje, saj bo cela Kredarica »naša« in če ne bo pretiranega navala drugih planincev, se bomo lahko «razkomotili« (v hribih je pač tako, da noben planinec ne ostane zunaj koče in se že nekam stisne na tla, klop ali podnjo, pa tudi na stopnice, če nikjer drugje ni prostora). Tako!! V sredo, 20. julija zares odrinemo proti TRIGLAVU, če le ne bodo letele ošpičene prekle izpod neba. Pred občino, na parkirnem prostoru pred Mantovo bo na Cankarjevem trgu ob prisotnosti Ivana postalo živahno že po deseti uri, ko se bomo pričeli zbirati Tri-glavci, Triglavke, Povžarji, Vaša- ni, Verjani, Lintverni, Teojevci in drugi, ki gredo letos z nami. Navsezadnje je to najdaljši množični pohod v Sloveniji z dvajsetletno tradicijo. Taj do dvanajste ure bodo trajale priprave na odhod. Vmes bo potekal tudi kulturno zabavni program. Med hodečimi proti Triglavu bo tudi pevski zbor »Triglavci«. Ko ura v stolpu poldne bo odbila, karavana bo na pot krenila. Glavnina proti Stari Vrhniki, Lintverni pa pogledat, če bo njihov patron kaj bruhnil. Proti Kurenu in Smrečju naj bi rinili Povžarji in moška druščina, ženske in slabše pripravljeni pa čez Žažar in Vrz-denec na Suhi dol. Karavana naj bi se združila v Brebovnici pred rudnikom Urana Žirovski vrh in tako skupno nadaljevala v Gore-njo vas in Hotavlje. Po skoraj osmih urah hoje bodo naši kuharji imeli kar precej dela, da bodo nahranili stopetdeseterico lačnih ust, za spanje pa bo že poskrbel vsak sam. V četrtek, 21.7. nas čaka celodnevni pohod od zore do mraka. Čez Črni kal pod Blegošem v Zali log naj bi krenile ženske in še nekateri s svojimi stezosledci, drugi pa čez Leskovico nad Novaki nad Cerknim v Davčo. Karavana bo spet skupaj na Sorici, na Soriški planini pa naj bi okoli druge ure ujeli naše kuharje in preverili njihove kuharske sposobnosti, kar ne bo težko, saj bo prisotna trideset članska ženska žirija. Do Bohinjske Bistrice ni daleč. Slabi dve uri. Jožetova druščina bo tu že mislila na posteljo, Janez bo svoje moral še dve uri tolažiti, tja do Voj, Jaka pa kar tri, saj bodo na Uskovnici komaj kaj pred nočjo. Zato pa bodo v petek morali najprej vstati »Bohinjci«, da bodo tja do popoldneva ujeli tiste iz Voj in Uskovnice na Vodnikovi koči. Potem pa še do Kredarice. Na tem delu poti naj bi se nam pridružili naši spremljevalci, ki naj bi prišli s Pokljuke oziroma Bohinja. V soboto naj bi naskočili Triglav, pogledali če je kaj novega na Planiki in se vrnili na Kredarico. Ta dan bo na Kredarici VRHNIŠKI. Tisti, ki ne boste že v petek z nami, se nam lahko pridružite v soboto, saj s Pokljuke ni več kot pet ur hoje. Tudi »Raskovec« naj bi se povzpel na Kredarico. V nedeljo pa čez Pokljuko proti domu. Trije avtobusi bodo premalo, da bi se vsi stlačili nanje. Popoldne bomo že na Vrhniki. Da bo vse tako kot e opisano skrbi organizacijski odbor ob pomoči še drugih sodelujočih in zvestih ter tudi novih sponzorjev. Pripravljamo tudi bilten, kjer naj bi letošnji pohod, kakor tudi njegovo zgodovino opisali tudi na papirju. Tudi jubilejna značka in razglednica bo zraven. Za oskrbo karavane bo skrbela najmanj desetčlanska oskrbovalna ekipa. Prisotna bo tudi prva pomoč in reševalna služba, za vsak primer. S. J. Po 21. členu Samoupravnega sporazuma o uresničevanju so-cialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84 in 27/89), je osnova za izračun prispevka staršev za dnevno varstvo v vrtcu 35 odstotka stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana. V navodilih z dne 14. 3. 1994, ki jih je Ministrstvo za šolstvo in šport, Sektor za predšolsko vzgojo posredovalo vsem vrtcem v Sloveniji in v vednost občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti, je pod točko 3 zapisano: »Na novo odmerjene prispevke staršev boste v občinah, tako kot cene, valorizirali po lastni presoji«. r v v NAS ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za Informiranje je obdavčen s 5-odstot -nim prometnim davkom. Športni Počitniški program Športna zveza Vrhnika in športna društva organizirajo 5-dnevne programe športnih šol. PROGRAM A ŠOLA TENISA IN PLAVANJA 10 ur tenisa 10 ur plavanja 5 ur zaključek PRORAM B ŠOLA KOŠARKE IN PLAVANJA 10 ur košarke 10 ur plavanja 5 ur zaključek PROGRAM C ŠOLA ODBOJKE NA MIVKI IN PLAVANJA 10 ur odbojke na mivki 10 ur plavanja 5 ur zaključek PROGRAM D ŠOLA KOŠARKE IN TENISA 10 ur košarke 10 ur tenisa 5 ur zaključek PROGRAM E ŠOLA PLAVANJA ZA ODRASLE 20 ur plavanja (od 17. do 19. ure) VSI PROGRAMI BODO POTEKALI PO URNIKU: 7.50 prihod v športni park 8.00 do 10.00 tenis ali košarka ali odbojka 10.00 do 11.00 malica — topli obrok 11.00 do 13.00 plavanje 13.15 odhod Vse potrebne informacije dobite na Športni zvezi Vrhnika, telefon 754-484 ob sredah od 7. do 9. ure —g. Gruden. Program bo potekal v primeru, če bo prijavljenih najmanj 10 interesentov. Prijave z akontacijo v višini 1.500 SIT sprejemamo ob sredah od 14. do 16. ure. Cena za vse programe znaša 3.500 SIT. V ceno so vključeni: — strokovni kader, — topli obrok, — uporaba športnih površin in objektov, — oprema, — zaključek. Programi se pričnejo: 4. julija, 11. julija in 22. avgusta. J »Cene, prispevke ali oboje hkrati lahko valorizirate večkrat letno, upoštevaje (ne) ustreznost razmerja med deležem javnih sredstev in sredstev staršev ter možnosti občinskega proračuna«. Po Odloku o prenosu pristojnosti... (Ur. list RS, št. 2/91) je tudi določanje cen vzgojnovarstvenih storitev v pristojnosti občinskega izvršnega sveta, ravno tako določanje prispevka staršev in valorizacija enega in drugega. Na predlog VVZ Antonije Kuc-ler je Izvršni svet SO Vrhnika s 1/9-1993 iz vsebine oskrbnih stroškov izločil izdatke za prehrano. Preostali stroški se delijo na stroške varstva (50%), kijih plačujejo starši in stroške vzgoje (50%), ki so v celoti zagotovljenih iz sredstev občinskega proračuna. To velja za vse otroke vključene v organizirano družbeno varstvo. V kolikor stvarni mesečni dohodek družine (oz. njegovih 35%) ne dosega višine stroškov varstva, se razlika subvencionira iz občinskega proračuna. Prehrana se obračuna dnevno, po dejanskem številu dni, ki jih otrok preživi v vrtcu. Sedaj je to 150 SIT na dan (ali 3.300 SIT mesečno za poprečnih 22 dni v mesecu) za vse otroke, ne glede na to koliko zaslužijo njihovi starši. Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Služba za družbene dejavnosti Prispevek staršev VVZ Vrhnika Finančno — računovodska služba VVZ Antonije Kucler Vrhnika pripravlja predloge za oblikovanje cene vzgojnovarstvenih storitev v sodelovanju s svetom zavoda. Tako oblikovan predlog posredujemo na IS SO Vrhnika, ki ga potrdi za določeno obdobje. Sodelovanje vrtca z oddelkom za družbeno ekonomski razvoj in planiranje je temelj za pravilnost izračuna same cene, kot tudi za doslednost pri izvajanju sklepov IS SO Vrhnika. Na pobudo vrtca je IS SO Vrhnika sprejel 18. 8. 1993 SKLEP, DA JE PRISPEVEK STARŠEV SEŠTEVEK STROŠKOV VARSTVA IN STROŠKOV PREHRANE, ter istočasno valoriziral stroške varstva za dojenčke za 7,5% in 21% za predšolske otroke. Oba sklepa sta začela veljati s 1. 9. 93. Mnogi izračuni v vrtcu so prikazovali izpad dohodka, nihče pa do maja 1994, ko smo ponovno valorizirali stroške varstva ni posumil, da oskrbnina za starše ni bila valorizirana oziroma izračunana po SKLEPU razen za tiste starše, ki plačujejo najvišji prispevek. Pri odkritju napake smo bili enotni, da poračun za starše od 1. 9.1993 ni možen, kar smo skupno z oddelkom za DER in P tudi pisno potrdili. 25. 5. 1994 je IS SO Vrhnika obravnaval problem izpada dohodka v vrtcu in pretehtal odgovornost zaposlenih v finančni službi vrtca. Za mesec maj 1994 je pravilni poimenski poračun oskrbnin za 765 vpisanih otrok znaša 2.207.947,00 SIT. Vsi starši so prejeli 31. 5. 94 pisno obvestilo in opravičilo ravnatelja, 659 staršev pa poračun majske oskrbnine po SKLEPU stroške varstva valorizirane za 10,8% za dojenčke in 16,3% za predšolske otroke. Reakcije staršev so bile do neke mere pričakovane. Kljub dodatnim pojasnilom v upravi VVZ, se mnogi niso strinjali, posameznike je zanimala odgovornost zaposlenih v vrtcu in odgovornost ustanovitelja (občine). Skupno z oddelkom za DER in P pri IS SO Vrhnika in zaposlitvijo računovodje bomo v vrtcu storili vse, da se izračun oskrbnine pojasni, da se ponovno pretehta SKLEP o prispevku staršev, stroški varstva in stroški prehrane, ter obračun oskrbnine za prisotne in odsotne dneve otrok v vrtcu. VVZ VIŠJE POLOŽNICE ZA PLAČILO V VVZ Na uredništvo smo prejeli precej anonimnih klicev, da so starši za mesec maj prejeli za plačilo cene v vrtcih, položnice z občutno večjo vrednostjo kot mesece nazaj. Za pojasnilo vzroka smo pro-; sili vodstvo VVZ Vrhnika in službo za družbene dejavnosti pri: ! občini Vrhnika. Obe pojasili pa posredujemo širši javnosti. ; LENZBURG — VRHNIKA Glasba nas povezuje Vrhniški pihalni orkester se še živo spominja gostovanja v Lenz-burgu v Švici pred dvema letoma. Gostoljubje tamkajšnjega orkestra Stadtmusik Lenzburg nam je zapustilo najlepše vtise o tem švicarskem mestu, kamor smo prišli prav v času, ko je orkester imel slovesnosti ob posvetitvi novih uniform in praznoval tudi 75-letnico svojega delovanja. Tri in več dni je mesto živelo v prazničnem vzdušju, ki mu je tudi vrhniški orkester dodal svoj program in tako s slovenskimi skladbami in programom popestril slavnostni koncert lenzburških glasbenikov. Še posebej prijeto nam je, ko se spominjamo naklonjenosti g. Wal-terja Biirgina in gospe Anemarie, prijetnega sprejema pri županu, in dobre organizacije in pozornosti g. Franca Corsiglie, predsednika orkestra. Prav te dni, v okviru Argonavt-skega sejma, pričakujemo njihov obisk in smo prepričani, da bo njihov nastop prijeten glasbeni dogodek za vrhniško občinstvo. Najprej jih bomo lahko slišali že na predvečer praznika, ko bodo skupaj s skupino jodlarskega kluba imeli promenadni koncert pred domom K. Grabeljška, skupni koncert z našim orkestrom pa bo v soboto, 25. junija, ob 20. uri v šotoru na športnem parku ob bazenu. GLASBA NE POZNA MEJA — je bil slogan, ki smo ga velikokrat izgovorili v nepozabnem družabnem srečanju po osrednjem koncertnem večeru v Lenzburgu s člani domačega orkestra, z orkestrom iž francoskega dela Švice ter z našimi zdomci, ki so nas presenetili s svojo pripadnostjo, vedrim razpoloženjem in gostoljubjem; ob srečanju na Vrhniki pa dodaj- mo: PRIJATELJSTVO IN GLASBA NE POZNATA MEJA! Dragi naši gostje — dobrodošli! M. R. SIM montaža trgovina avto AKUSTIKA Gabrče 13,61360 Vrhnika tel.: 061-754-213 VEST-ička V zadnjem času so se v naših krajih razširile govorice, da poko-jiškega Rudija ni več med nami. Naj kar takoj povemo, da to ni res. Omenjeni pokrajinski posebnež namreč lepo živi v enem od Domov za starejše oskrbovance v Sloveniji. Marsikdo ga prav gotovo res pogreša, ker nam s svojim ne-prihodom ne napoveduje več dežja, prikrajšani pa smo tudi za drobne politične in druge »ka-mindje«. Še naprej mu želimo obilo zdravja in mirnega življenja. jn b »K« (FOTO: ANDREJ ŽIGON)