PoStetaa Dfaftms v cctovtot Leto V. — Štev. 42. LJUBLJANA, 16. oktobra 1949 mmfk FIZKULTURS0I ZVEZA SLOVENIJE m * Dogodki prihodnjega tedna: JsmrsM*. j Ob 30 obletuiei ustanovitve SKOI-a Pretekli teden so slavili vsi narodi Jugoslavije, posebno pa mladina, pomembno obletnico — 30 letnico ustanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije (KOJ). Naša Partija je kmalu po ustanovitvi pravilno ocenila pot, po kateri bo morala stopati, da bo privedla delovno ljudstvo Jugoslavije v svobodo. Zavedala se je, da bo ta pot naporna in dolga, da bo na njej polno težav, zatiranja in nasilja, pa tudi mu-čeništva in herojstva. Zato je Partija že spočetka spoznala, da bo to pot lahko zmagovito zaključila le trdna, prekaljena in sveže sile iz vrst najbolj revolucionarne in predane delavske enotna organizacija, ki bo neprestano črpala in obnavljala mladine. Tako je kmalu po ustanovitvi Komunistične partije Jugoslavije prišlo tudi do ustanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ), ki je vzgajala mladino v revolucionarnem duhu ter postala s svojimi mladimi, borbenimi kadri rezervoar Partije. V dolgih letih ilegale je SKOJ pod najtežjimi pogoji vzgajal najnaprednejšo mladino v borbenem in revolucionarnem duhu. Ne žandamerijski sistem stare Jugoslavije, ne najhujša nasilja in teror, niti same frakcionaške borbe, ki so se razvijale v Partiji in Jo slabile, niso mogle uničiti te borbene avantgarde delavske mladine, dasiravno je njena udarna moč spričo pritiska od zunaj ali znotraj dostikrat oslabela. Leta 1937, ko je prevzel vodstvo Partije tovariš Tito, so tudi za SKOJ nastopili naj-odločilnejši in najsvetlejši dnevi. Pod vodstvom novega sekretarja CK SKOJ-a Ive - Lole Ribarja, je SKOJ dobro pripravil svoje članstvo na velike zgodovinske trenotke. V času NOV je bil SKOJ desna roka Partije ter je častno izpolnil vse naloge, ki so bile venčane s sijajno zmago nad fašističnim okupatorjem in z osvoboditvijo naroda Jugoslavije. Tudi po osvoboditvi je bil SKOJ v prvih vrstah za obnovo in izgradnjo socializma v naši državi. S pravilnim množičnim vzgajanjem naše mladine v duhu marksizma - leninizma in na pridobitvah naše Narodno - osvobodilne borbe je SKOJ ustvaril pogoje za združitev dveh organizacij — Ljudske mladine Jugoslavije in SKOJ-a v enotno, revolucionarno organizacijo. SKOJ je že tudi od vsega začetka vodil .borbo za zbiranje mladine in naprednih delavskih športnih organizacijah, kjer se je mladina politično in telesno pripravljala za težke naloge, ki jih je zahtevala ilegalna borba. Obenem pa je SKOJ razkrinkal reakcionarno vlogo predvojnih kapitalističnih športnih in telovadnih organizacij. Pri tem delu je SKOJ dosegel ogromne uspehe. Po vseh krajih naše države so se ustanavljala številna delavska športna društva, ki so vzdržala kljub najhujšemu režimskemu preganjanju. Po vojni je SKOJ nadaljeval in razvijal svojo skrb za pravilno nolitično in fizično vzgojo mladine. Na inciativo SKOJ-a je bila že 1. 1945 Prvič izvedena Titova štafeta. Borba za omaso-vitev fizkulture v naši državi, za vsestrano fizično vzgojo, za pravilno politično linijo v fizkultu-ri, za dvig kvalitete športov itd., vse to so bile glavne naloge SKOJ-a, ki je s svojimi kadri, organizacijo in izkustvi mnogo pripomogel fizkulturni organizaciji pri njenem razvoju. Skojevska borbenost, revolucionarnost in predanost Partiji, ki živijo danes v vrstah naše mladine jamčijo, da bomo zmagali v borbi proti tistim, kateri nas ovirajo pri izgradnji socializma, ki predstavlja za naše narodne neodvisnost in srečno bodočnost. Jugoslavija je premagala Avstrijo v plavanju, waterpolu in skokih z rezultatom 72:53 Dunaj, 14. okt. Danes se je začel v velikem dunajskem kopališču »Diana Bad« pred 1000 gledalci plavalni dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije v plavanju in waterpolu. Prvi dan tekmovanja so jugoslovanski plavalci' dosegli dobre rezultate, med njimi tudi dva nova državna rekorda (100 m prsno — metuljček in 3x100 m mešano). V waterpolu so prpričljivo premagali reprezentanco Avstrije z 10:3 (2:3). Tekmovanje se je začelo s tekmo na 1500 m prosto. Jugoslovana Mislav Stipetič in Vidovič nista imela resnih tekmecev. Zmagal je Stipetič (J) 20:39.4, Vidovič (J) 20:41.8, Strauss (Avstrija) 21:29.7, Marek (A) 22:22.6. Na 100 m prsno — metuljček je Ce- so s hitrimi prodori ogražali jugoslovanski gol, vendar pa so Jugoslovani prišli v vodstvo 2:0, na kar so Avstrijci izenačili in pred koncem polčasa dosegli tretji gol ter tako povedli s 3:2. V drugem polčasu je jugoslovanska ekipa igrala boljše, hitro izenačila in dosegla zmago. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Jugoslavija z rezultatom 45:31. II. DAN Drugi dan plavalnega dvoboja med reprezentancami Jugoslavije in Avstrije je zopet prines sigurno zmago naši reprezentanci. Najboljši rezultati so doseženi na 200 m prsno ter na 100 m hrbtno. Edino zmago je dosegla avstrijska reprezentanca na 100 m hrbtno. TEHNIČNI REZULTATI: 400 m: 1. Marjan Stipetič 5:04.8, 2. Ilič 5:06.8 (oba J), 3. Reiner (A) 5:21.8, 4. Steinwender (A) 5:28.2. 200 m prsno: 1, Cerer (J) 2:45.6, 2. Pavliček (A) 2:48.3, 3. Pajak (A) 2:53.1, 4. Kučar (J) 2:53.9. Jugoslovanski plavači so plavali v metuljčkovem slogu, avstrijski pa v klasičnem. 100 m hrbtno: 1. Koppelstadter (A) 1:09.6, 2. Zwazel (A) 1:11.3, 3. Finzi (J) 1:13.5, 4. Skanata 1:15.2. 4X200 m: 1. Jugoslavija (Vidovič 2:21.6, Mislav Stipetič 2:21.8, Ilič 2:24.8," Marjan Stipetič 2:20.4) 9:28.6. 2. Avstrija 10:14.6. Po končanem plavalnem dvoboju so bili skoki v vodo z 10 m stolpa. Zmagal je Weritz (A) 146.46 točk, 2. Lide-rer (A) 146.32, 3. Keber (J) 122.23, 4. Jamovski 108.34. Na koncu je bila waterpoio tekma, katera se ni štela v dvoboj. Naši vaterpolisti so sigurno zmagali z 7:2 (2:0). Gole sta dala Stumac 1, Kurtini 4, Matulič 1 ter avtogol nasprotnikovega branilca. Za Avstrijo je oba gola -dal Krumbolz. Tekmo je sodil jugoslovanski sodnik BonaČič, gledalcev okoli 1000. Cerer rer priplaval prvi na cilj v času novega državnega rekorda 1:11.7 (stari rekord 1:12.2), 2. Beidinger (A) 1:16.0, 3. Kovačič (J) 1:16.1, 4. Pavliček (A) 1:16.1. Marjan Stipetič je zmagal v 100 m prosto s časom 1:01.3, 2. Dittei (A) 1:02.2, 3. Skanata (J) 1:02.3, 4. Reiner (A) 1:03.0. V poslednji točki plavalnega spo- reda je jugoslovanska mešana štafeta (Finci, Cerer, Marjan Stiptič) premagala avstrijsko in postavila nov državni rekord (3:24.7). Naši plavalci so na svojih progah dosegli sledeče čase: Finci (hrbtno) 1:12.0, Cerer (prsno, metuljček) 1:11.6 — boljši čas od novega Jugoslovan, rekorda, ki ga je istega večera dosegel Cerer, toda ker "je plaval kot drugi plavalec v štafeti, ne more biti priznan, Marjan Stipetič (prosto) 1:01.1. Avstrijska štafeta je priplavala na cilj v času 3:25.9. Plavali so: Koppelstadter (hrbtno), Beidinger (prsno), Dittei (prosto). V skokih v vodo so bili boljši avstrijski skakalci in so zaslužena osvojili prvo in drugo mesto. Zmagal je Lippa (A) 183.53, Steinvvander (A) 160:74, Pribošek (J) 140:37., Dobrin (J) 126:0. Na koncu tekmovanja prvega dne je bila waterpolo tekma med našo in avstrijsko reprezentanco. Ker ni bilo mednarodnega sodnika, je tekmo sodil avstrijski sodnik Weninger. Jugoslovanska reprezentanca (Kovačič, Str-mac, Matulič, Grkinič, Kurtini, Sta-kula in Brajnovič) je premagala reprezentanco Avstrije z 10:3 (2:3). V prvem polčasu so Jugoslovani igrali slabše kot se je pričakovalo. Avstrijci 100 metrov prsno Zmaga sabljačev Mladosti nad Avstrijo Zagreb, 16. okt. Danes je bilo prvo povojno mednarodno tekmovanje v sanjanju. Mladost je imela v gosteh sabljaško moštvo avstrijskega kluba Steiermarki-scber Landes Fechtklub Graz. V prvem srečanju s tujimi tekmovalci je Mladost dosegla lep mednarodni uspeh. V floretu je zmagala Mladost 13:2, v meču S:8, in v sablji 14;2. V graškem moštvu sta na. stopila avstrijska reprezentativen Cihov-ski in Wunder ter odlični avtstrijski sabljači Ferrares, Martinčič in Baumgartner. Za Mladost eo nastopili Mažuranič, Pintarič. brata Tretinjak, Radovič, Broznič in Kržišnik. ___________________ 446 udeležencev na mnogoboju smučarjev v Ljubljani Le kratka doba še ln naši smučar ji-tekmovalci ter množica ostalih smučarjev bo stopila v novo smučarsko sezono. Predpriprava smučarjev traja že nekaj časa, prav v teh dneh pa dosega vrhunec, ki mora trajati vse dokler ne zapade sneg. Naši smučarji-tekmovalcl so danes pokozali svoje zmogljivosti, ki so si jih pridobili v poletnem času. Smučarska zveza Slovenije je organizirala atletski mnogoboj, ki je bil v Ljubljani in Mariboru. Samo v Ljubljani se je mnogoboja udeležilo 446 smučarjev. Tekmovanje v Ljubljani je vodil Ante Gnidovec s kadrom smučarskih in atletskih sodnikov. Pa tudi prejšnji dan si mogel opaziti našega »botra«, ko je skrbno pregledal telovadišče v Tivoliju, da ne bi morebiti nered kvarno vplival na celotni potek tekmovanja. Igrišče v Tivoliju je nudilo ži-vahno . sliko ob tekmovanju 130 elanov, 32 članic, 72 mladink ter 212 mladincev, ki so se odločno borili za čim boljše rezultate. Množična udeležba mladine dokazuje, da bo- v letošnji zimi mnogo novih tekmovalcev, ki bodo prav lahko resni tekmeci našim najboljšim smučarskim tekmovalcem. Na igrišču smo videli poleg množice neznanih smučarjev tudi »vrhove« našega smučarskega športa, tako Poldo Janeza, brata Lukanca, Cirila Pračka itd. Pogrešali pa smo udeležbo društva Gregorčič z Jesenic, kt je poslal na tekmovanje samo 4 tekmovalce, odsot-nost ostalih smučarjev pa nam je nerazumljiva. TEHNIČNI REZULTATf SO NASLEDNJI: Članice (80 dosegljivih točk): 1. Bizjak Olga (Rudar) 69 točk, 2. Ropret Vlasta (Gregorčič) 66 točk, 3-Vadnal Metka (Enotnost) 62 točk. 4. Štucin Hermina (Tržič) 60 točk, 5. Er. man Roza (št. Vid) 60 točk, 6, Jug Državno prvensko poedincev in ekip v iiudskem mnogobolu BEOGRAD, 16. okt. Na igriščih Novega Beograda je bilo danes izvedeno . zvezno prvenstvo v narodnem mnogoboju. Izven konkurence so nastopile 4 ekipe graditeljev Novega Beograda. — Mladinci z vasi: 1. Hvar 378,55 (od 420 dosegljivih točk), 2. Podujevo 386,95, 3. Domžale 379,10; posamezniki: 1. Novak (Hvar) 67,50 (od 70 dosegljivih točk), 2. Padovan (Hvar) 67.10, 3. Belšan (Domžale) 65,75. Mladinke z vasi: 1, Zabrdje 319.90, 2. Pakrac 294.50, 3. Barje - Siflik 294.0 — poedinke: 1. Ljubica Ivanovič (Zabrdje) 56,10, 2. Mijan (Renče) 55.2, 3. Aleksič (Barje) 55 točk.. Člani z vasi: 1. Domžale 382.25, 2. Nova Mala 358.25, 3. Novi Beograd vi Beograd) 66.6, 2. Jule Vicko (Domžale) 56.4, 3. Dinkovič (Novi Beograd) 65.3. Članice z vasi: 1. Domžale 330.60, 2. Zepče 243,60, 3. Šoštanj 227.80 — poedinke: 1. Vera Mesec 55.30, 2. Majda Mali 56.0. Mladinke iz mesta: 1. Ljubljana I 338.1, 2. Rekar II 323.8, 3. Sarajevo II 317.6 — poedinke: 1. Fadija Sefinzovič 58.1, 2. Marina Bradetič 57.3, 3. Breda Majer 57.2. Člani iz mesta: 1. Zagreb I 389,2, 2. Beograd I 270.20 — poedinci: Branko Petrin 68,50, 2. Marko Goljar 67.45, 3. Miodrag Stojanovič 66.75. Članice iz mesta: Beograd VI 328,7, 2. Zagreb I 326,9, 3. Celje I 319,5 — po- 349.20 — poedinci: 1. Fran Lovšin (No- edinke: Anka Drinič 58.5. Moštvo jeseniške železarne ie osvojilo prvenstvo sindikalnih aktivov v nogometu t m. se Je pričelo v Ljubljani | moštvo Istra (Novo mesto). (Po pregledu tekmovanje sinoi..alnili^ akti-1 protesta je ugotovilo, da je tovariš izjavil lažne stvari in *—------------------------------------------------------------------*—5 katerega Dne 15. nogometno vov za prvenstvo Slovenije, so se plasiral sledeči aktivi: Postaja (Ljubljana). Grafičar (Celje), Tekstilna tovarna (Kranj), Istra (Novo mesto), železarna TJesnice), Opekarna (Gorica), Trgovec (Murska Sobota), železarna (Giuštunj), Mariborska tekstilna tovarna (Maribor), Mir (Ljubljana). Tekme so se pričele ob 8. uri zjutraj na stadionu ob Tyrševi cesti, katere ie otvoril načelnik oddelka za fizkulturo pri glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije tov. Vlado Žorž. Takoj po otvo. ritvi so pričel« tekmovanja in so bili doseženi sledeči rezultati: Postaja (Lj) : Grafičar (Celje) 1:0, Istra (Novo mesto) : Tekstilna (Kranj) 1:0. Takoj po tekmi je bi vložen protest, v katerem je hotel tovariš Čebular, igralec MIR-a (Lj) preprečiti, da ne bi v nadalje več igralo bo omenjeni strogo kaznovan.) Železarna (Jesenice) : Opekarna (Gorica) 6:0, Trgovec (Murska Sobota) : železarna (Guštanj) p. f, 3:0, ker se zadnji navedeni ni udeležil nastopa. Železarna (Jesenice) : Mir (Ljubljana) 2:1, Postaja (Lj) : Tekstilna (Maribor) 1:1. Žreb je določil za zmagovalca Postajo J Iti). Navedene tekme so se končale tekom sobote, katerega sta obiskala ,tudi predsednik GOZSS Janko Rudolf in minister za delo LRS tov. Greif Martin. V nedeljo so se odigrale sledeče tekme tekom dopoldneva. Postaja (Lj) : Istra (Novo mesto) 3:0, Trgovec (M. S.) : železarna (Jesenice) 1:1. Žreb Je določil zmagovalca železarno (Jesnice). V popoldanskih urah. t. j. ob 2. po- poldne se Je pričelo tekmovanje za 3. In 4. mesto med Trgovec (M- S.) : Istra (N-m.) 0:1. Tekma je bila tipično prvenstvena in zelo fair. Finalna tekmi, se je pričela ob 15. uri in sicer Postaja (Lj) : Železarna (Jesenice) 9:2. Ta tekma je bila ostra in Je pokazala voljo tovarišev, da dosežejo prvo mesto, Takoj po končani tekmi SO bile razdeljene nagrade, katere so podarili Ko; mite za fizkulturo. FZS, TZS in glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije. Nagrade so prejela sledeča moštva: 1. mesto Železarna (Jesenice), 2. mesto Postaja (Lj) in 3. mesto Istra (Novo mesto). S tem Je bilo tekmovanje, ki je pokazalo velik uspeh našega SSovnega ljudstva v nogledu flzknlturnega gibanja, zaklJu-čeno, Božena (E) 59 točk, 7- Jamnik Mara (Žel., Lj.) 58 točk. 8. Kopriva Tosja (E) 56 točk, 9. Mali Zora (Gregorčič) 55 točk, 10. Železnik Silva (Rudar) 48 točk. Članice so tekmovale v teku na 100 m, 500 m, v metu krogle z obema rokama in v skoku v daljavo. Mladinke (80 dosegljivih točk): 1. Medved Jana (E) 69 točk. 2. Treven Nuša (železar Javornik) 69 točk, 3. Berlič Joža (št. Vid) 67 točk, 4. Cerar Fani (Slovan) 67 točk, 6. Osenlc Marija (železar. Javornik) 66 točk. 6. Jovan Maruša (št. Vid) 66 točk, 7-ICemperle Zora (Slovan) 65 točk, 8. Sušnik Vera (Slovan) 65 točk. 9. Zupančič Slava (Udarnik) 64 točk, 10. Razboršek Tilka (Mojstrana) 62 točk. Tekmovalke so nastopile v teku na 60 m, ostalo isto kot članice. Mladinci (100 dosegljivih točk): 1. Kranjc Andrej (E) 90 točk, 2. Lenart Srečko (Slovan) 87 točk, 3. Borštnar Božo (Zel. Lj.) 85 točk, 4. Pavel Srečko (Kropa) 85 točk, 5. Korbar Franc (Udarnik) 82 točk, 6. Šarabon Marjan (Duplje) 79 točk. 7- Vovk Miro (Prešeren) 79 točk, 8, Stoss Robert (Rudar) 78 točk, 9. Teran, Jože (Prešeren) 77 točk, 10. Gregori Jože (Podkoren) 75 točk. Člani (100 dosegljivih točk). Tekmovali so v teku na 100 m. 3000 m, plezanje po vrvi 5 m, met krogle z obema rokama in skok v daljino: 1. Novak Janez (E) 81 točk, 2. Kavčič Mitja (E) 78 točk. 3. Gaj Aleš (E) 75 točk, 4. Magušar Janez (E) 75 točk. 5. čop Janez (Gregorčič) 75 točk. 6. Grošelj Srečko (železničar, Lj.) 74 točk 7. Lapajne Miloš (E) 73 točk, S. Kopač Milan (MedvočTč) 71 točk, 9. Majdič reKorni z Cveto (Rudar) 68 točk. 10. Gašperšič ^ovansKl KK?Ta’’f Marjan (Kropa) 68 točk. • I Crvena zvezda 52.6, Začela se je sezona jesenskih krosov 8 državnih rekordov na prvenstvu FLRJ v štafetah in mnogobojih Zagreti, 16. okt. V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu prvenstvo FLRJ v štafetah in mnogobojih. Postavljenih je bilo več novih jugoslovanskih rekordov. Tehnični rezultati so naslednji: 3 X 800 m ženske: 1. Enotnost (Kregelj, Blaž, Cerer) 7:41.0 (nov jugoslovanski rekord), 2. Kladivar 7:52.2, 3. Spartak 8:26.3 (izven konkurence kombinirana ekipa ma 7:44.8). Mladosti in Dina- DAVORIN MARČELJA, član zagrebške Mladosti je včeraj postavil v Zagrebu nov državni rekord v desetotioju. Marčelja je dosegel 6549 točk ter s tem izboljšal svoj lanski rezultat, ki je znašal 6469 točk za 80 točk 4 X 208 m moški: 1. Partizan (Stevanovič, Stankovič, Račič, Brnad) 1:28.3 (nov jugoslovanski rekord; stari rkord 1:31.1). 2. Crvena zvezda 1:29.3, 3. Mladost 1:30.2, 4. DIF 1:35.7, 5. Spartak 1:35.8, 6. Zagreb 1:35.9. 4 X HO m ženske: 1. Mladost (Ferenčak, Šumak, Bogič, Butja) 50.5 (nov hrvatski in nov moštveni jugoslovanski rekord), 2. Kladivar 52.1, 3. 4. Enotnost 56.2. j točk). 4 X S00 m moški: 1. Partizan (Štritof, Pavlovič, Segedin in Ceraj) 7.57.0 (nov jugoslovanski rekord, dosedanji 7.57,2), 2. Kladivar 8.03,5, 3. Crvena zvezda 8.03.6. 4. Mladost 8.15,9, 5. Spartak 8.16,5. 200 m z ovirami: 1. Srp (Ml) 25.1 (nov jugoslovanski rekord), prej Zupančič (Kladiva? 26.4), 2. Zupančič (Ki) 25.3, 3. Zurkovič (Spartak) 25.8. 4 X 488 m m o š Sc 1: 1. Partizan (Brnad, Radulovič, Račič, Stankovič) 3.21,3, 3. Crvena zvezda 3.23,8 (nov srbski rekord), 3. Kladivar 3.27,2, 4. Mladost 3.27,4. 4 X 1588 m moški: 1. Partizan (Štritof, Pavlovič, Segedin in Ceraj) 16.27.0 (nov jugoslovanski rekord), 2. Partizan II. 16.34,7, 3. Crvena zvezda 16.41,8 (nov srbski rekord), 4. Mladost 17.18,8 (nov hrvatski rekord). 4 X 288 m ženske: 1. Mladost (Zadravec, Bogič, Butja in Šumak) 1:58,3 (nov jugoslovanski rekord), 2. Crvena zvezda 1.51,6 (nov srbske rekord), 3. Kladivar 1.52,2. Petoboj, ženske: V tej disciplini so 4 tekmovalke izboljšale dosedanji jugoslovanski rekord, ki je bti 3020 točk. Radosavljevič (Crv. zvezda) 3336 točk, 2. Knez (Kladivar) 3068 točk (nov slovenski rekord), 3. Sekulič (Cev. zv.) 3051 točk, 4. Koledin (C. z.) 3048 točk, 5. Sima (Enotnost) 2412 točk. V netoboju je Koledin na 100 m izenačila srbski rekord s 13.0. Prav tako tudi v skoku v višino s 147 cm postavila srbski rekord. Troboj mladincev (krogla, skok v daljavo in tek na 100 m): 1. Grandič (Zagreb) 1211 točk, 2. Trifunovič (Bed) 1667 točk, 3. Pušič (Mladost, Zgb) 1645 točk. Desetoboj: 1. Marčelja (Mi) 6549 točk (nov jugoslovanski rekord, prejšnji 6517 točk), 2. Rebula (Partizan) 6527, 3. Subeij (Enotnost) 5428 točk, 4. Bulič (C. z.) 5426 točk, 5. Damjanovič (DIF) 5173 točk (Markovič, Partizan, izven konkurence 5201 ■adran se ie edini izmed slovenskih predstavnikov osiwqn plasiral v drogo kolo tekmovanja Nogometno tekmovanje za pokal FLRJ, ki se je začelo 31. julija, prihaja v zaključno fazo. Doslej so se društva borila za najvišji naslov le v republikah, ki so dale svoje finaliste. Iz Slovenije so se plasirali v I. kolo finalisti in sicer Branik iz Maribora. Nafta iz Dolnje Lendave ter Jadran z Ljubljane. Zaključno tekmovanje je toliko zanimivejše, ker so v današnjih borbah sodelovali poleg republiških finalistov tudi vsi člani I. r j1*" zv<:zne lige. Izmed slovenskih moštev je imel tokrat najtežjo nalogo Jadran, ki je imel za nasprotnika moštvo Podrinja iz Sabea, člana II. 'vezne lige. Tekma s® je kljub podaljšku končala neodločeno in je šele zteb določil Jadrana za zmagovalca, ki se je tako edini izmed slovenskih predstavnikov plasiral v II. kolo tekmovanja. Oslabljeno moštvo Odreda le gostovalo v Travniku, kjer je moralo proti domačemu Bratstvu kloniti 3 tesnim rezultatom. Tudi Branik in Nafta sta morala prepustiti zmagi svojima nasprotnikoma. Jadran : Podrinje 2:2 Na igrišču Jadrana je bila danes zanimiva nogometna tekma za pokal FLRJ med moštvom ljubljanskega Jadrana in Podrinjem iz Sabca, članom II. zvezne lige. Čeprav je bila igra borbena, je malokdo verjel, da bodo Ljubljančani izšli iz tekme kot zmagovalci. Sodniku Jelineku iz Zagreba sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: PODRINJE: Blagojevič, Manojlovič, Jurišič, Vilotič, Stankovič, Grgič, Bin-gorac, Lukič, Stanič, Krstič, Stefanovič, JADRAN: Slevc, Remic, Korošec, Hočevar II., Ravnikar, Matos, Gabrovšek, Hočevar I., Nagode, Uot, Bunc. 2e prve začetne poteze so dale šte- vilnim gledalcem slutiti, da so gostje tehnično boljše moštvo, ki so s poveza-nejšo in kombinatorno igro polagoma prevzeli pobudo in z odličnimi prodori ogrožali vrata Jadrana. To priborjeno prednost so igralci Podrinja slednjič uveljavili, ko je leva zveza Krstič v 25. minuti povedel svoje moštvo v vodstvo. Čeprav igralci Jadrana nasprotniku niso tehnično dorasli, so kljub nepovezani igri vložili vse svoje napore ter s skrajno požrtvovalnostjo in borbenostjo skoraj povsem nadomestili pomankljivo tehnično znanje. Zagrizenost posameznikov je Ljubljančanom kmalu prinesla prvi uspeh. V hitrem produru je Nagode v 32 minuti na predložek iz zelo neugodnega položaja potresel nasprotnikovo mrežo. — Nekaj minut pred koncem polčasa' je uspelo gostom, da so po Staniču ponovno prišli V vodstvo v 40. minuti. Prve minute drugega polčasa so bile spet v znamenju vidne premoči gostov, ki so v zaporednih prodorih zlasti po odličnem krilu Stefanoviču nevarno ogrožali vrata Jadrana. Stopnjevan pritisk Podrinja je med gledalci ustvaril vtis, da bodo gostje z lahkoto opravili svojo nalogo, toda neverjetna požrtvovalnost obrambne vrste, predvsem vratarja Slevca, ki je v tem delu igre zaporedoma reševal na videz ' že izgubljene žoge, je povsem onemogočila napadalce Podrinja v njihovih zaključnih akcijah. V 12. minuti je uspešni Nagode ponovno pokazal svojo realizatorsko sposolnost, ko je lepo podano žogo prisebno plasiral preko vratarja y gol. Ta nepričakovan uspeh je Ljubljančane še bolj ohrabril, ki so odslej dalje igrali še z večjim poletom. Do konca igre je imel Podrinje več ugodnih priložnosti za gol, med drugim tudi kazenski strel, ki pa ga je Lukič zastreljal. Ker se je tekma v regularnem času končala neodločeno, je sodnik podaljšal igro, ki pa se je tudi končala brez gola, tako da je šele žreb, ki je bil naklonjen Jadranu, določil zmagovalca. Tekmo je pred 1500 gledalci sodil Jeii. nek iz Zagreba. IZ TELOVADNE ZVEZE JESENSKI KROS — naša glavna nalaga v tem mesecu Kakor vsako leto. tako bo tudi letos po vsej državi izveden Jesenski kros in sicer v dneh od 15. oktobra do 15. novembra. Letošnji jesenski kros bo časovno in krajevno decentraliziran; to se pravi, vsaka osnovna organizacija, pa naj bo to telovadno ali športno društvo, liz-kulturni aktiv ali telovadni vod, bo priredila kros takrat, kadar bo za članstvo najbolj primemo. Ta način izvedbe krosov se je pokazal zelo primeren zlasti letos spomladi, saj smo na letošnjem spomladanskem krosu v LR Sloveniji dosegli največjo udeležbo, kar je bilo doslej pri nas krosov, in sicer preko 106.000 tekačev. Kakor letošnji spomladanski kros, tako bo tudi jesenskega izvedla v glavnem telovadna organizacija. To seveda ne pomeni, da na letošnjih jesenskih, krosih ne bodo sodelovale tudi druge organizacije, zlasti športne, pa strelske in planinske. Nasprotno! Kros mora tudi letos, kakor vedno do sedaj, obdržati svoj propagandni in mobilizator-ski ‘značaj in moramo na naše krose spraviti deset in desettisoče kmečke in delavske mladine, pionirjev ter članov sindikatov, ki niso člani katerekoli fiz-kulturne organizacije. Toda naloga telovadne organizacije je, da je glavni iniciator in organizator te prireditve na terenu. Zlasti pa je važno, da se vsa statistična poročila o udeležbi na posameznih krosih zbirajo v telovadni organizaciji. Tudi letošnjo jesen bodo izvedli svoje krose razni tovarniški in šolski fizkulturni aktivi, ustanove, podjetja, športni klubi in sekcije, telovadni vodi itd. Poročila iz vseh teh krosov pa morajo odgovorni funkcionarji v prej omenjenih osnovnih organizacijah pošiljati najbližjim telovadnim društvom oziroma okrajnim (mestnim) telovadnim odborom, da jih isti preko svojih nadrejenih Oblastnih telovadnih odborov pošljejo pristojni republiški organizaciji. Ta koncentracija statične in poročevalske službe je neobhodno potrebna, če hočemo dobiti jasno sliko in točno evidenco nad vsemi udeleženci krosov v naši republiki. Lani je ta statistična služba sicer delovala, vendar prepočasi, zato-poudarjamo sedaj nanjo največjo pažnjo in je glavna dolžnost vsakega prireditelja krosa (društva, aktiva, kluba, sekcije itd.) da takoj po končanem krosu dostavi naj- bližjemu telovadnemu društvu ali OTO pregledno statistično poročilo o tekmovalcih. Letošnji jesenski kros pa seveda ne sme biti, kot rečeno, spet samo kampanja ali samo propagandna akcija, ampak mora tudi mobilizirati novo članstvo v fizkulturno organizacijo. To je bilo že neštetokrat poudarjeno, vendar se je doslej za to vse premalo storilo. Res je sicer, da smo na krosih odkrili ogromno novih športnih talentov, zlasti za atletske panoge, toda CiuStneni zleti v območju OTO Celie In okolica Skorej vsa telovadna društva v območju okrajnega telovadnega odbora Celje in okolica izpolnjujejo plan Telovadne zveze Slovenije. V društvih se vrši redno tekom vsega leta splošna vadba, prirejajo se krosi, mnogoboji, telovadne akademije itd. Najagilnejša društva so izvedla tudi društvene zlete, ki zahtevajo od fizkulturnih delavcev na podeželju največ truda in vztrajnega dela. Jasno je, da more biti zlet na dostojni višini le pri tistih društvih, ki tekom vsega leta načrtno vadijo. Pri tem delu prednjačijo vsekakor TD Sent Pavel pri Preboldu, TD Vojnik, TD Laško, TD St. Peter ob Savinji, ne zaostaja pa mnogo tudi TD Kozje in deloma TD St. Jurij pri Celju in TD Gomilsko. Vsa ta društva so izvedla letos tudi telovadne nastope, od katerih sta najbolje uspela nastopa v St. Pavlu pri Preboldu in St. Petru ob Savinji tako po kvaliteti kot. po številu nastopajočih. DRUŠTVENI ZLET V ST. PAVLU PRI PREBOLDU Ob številni udeležbi občinstva so nastopili poleg domačih fizkulturnikov tudi fizkulturniki iz Trbovlja, St. Petra in Celja. Nastop je bil 2. oktobra. Pripomniti bi bilo treba, da je društvo pozabilo na prikaz športnih panog, kot n. pr. atletike. Nastopi je obsegal 15 točk. Preste vaje so bile v večini zelo lepo in skladno izvajane, zlasti zletne vaje mladink. Pestrost sporeda je povečalo nastopanje telovadcev iz Trbovlja in telovadk iz Celja. Skupno je nastopilo na zletu 250 fizkulturnikov in fizkulturnic. Vso priznanje za neutrudno delo in uspešen nastop je treba dati društveni načelnici tov Kovačičevi in tov. Cerarjevi. ZLET V VOJNIKU Obsegal je 12 točk s 160 nastopajočimi. Spored je bil sestavljen iz zlet-nih prostih vaj pionirjev, pionirk, članov in članic ter vaj na orodjp. TD Vojnik ima močan kader orodnih telovadcev, ki bi mogli z vztrajno in sistematično vadbo doseči še lepše uspehe. Na koncu nastopa je bila odigrana med pionirji TD Celje II ln TD Vojnik tekma v igri »Med dvema ognjema«. a med člani istih društev tekma v odbojki. V dopoldanskih urah pa je marljivo društvo organiziralo tekmovanje za fizkultume značke. TELOVADNI NASTOP TD GOMILSKO Program je bil skromnejši kot na zletu TD Vojnik in TD St. Pavel, vendar je treba društvo pohvaliti, saj so pogoji za delo zelo težki. Društvo nima kvalificiranega vaditeljskega kadra. Člani, članice in pionirke so predvajali zletne proste vaje. sledila so narodna kola in vaje na orodju. Nastop je bil zaključen z odbojkaško tekmo. USPEL NASTOP TD KOZJE Nastop je bil otvorjen s prikazom ure splošne telesne vzgoje, kateremu je sledil zanimiv spored: pionirji — raznoterosti, atletika, proste vaje mladincev in članic, narodna kola, balkanska štafeta, štafeta 4 krat 100 m in tekma v odbojki in nogometu. Nastopali so tudi člani in članice TD Store, prisostvovalo pa je veliko število gledalcev. Stran 2 Zadnji društveni zlet v območju OTO Celje in okolica je bil 9. oktobra v ST. PETRU V SAVINJI Domačemu društvu, ki mu je nastop zelo dobro uspel, je pomagalo sosedno TD St. Pavel ter obe celjski telovadni društvi. Spored je obsegal 12 točk z 200 nastopajočimi. Spomladi je izvedlo društveni nastop TD St. Jur pri Celju in TD Laško, skupno z okrajnim zletom. Vprašujemo se, zakaj niso izvedla svojih nastopov tudi druga društva. Kaj je n. pr. z TD Celje I in TD Celje II? Res je, da se obe društvi odzoveta vsakemu vabilu TZS, pošiljata tekmovalce in tekmovalke na razna srečanja in tekme, vendar je to vse premalo za društvi, ki delujeta v mestu s tako bogato tradicijo, zlasti v vajah na orodju. Popolnoma pa so odpovedala v letošnjem letu telovadna društva v St. Jur-ju ob Taboru, Vranskem, St. Jederti nad Laškem in Dobrni. Krivda pade na funkcionarje društev in na članstvo. Mrasikdo od prizadetih bo odgovoril: »Pri nas nimamo telovadnice.« Toda ta izgovor je prazen in neutemeljen. Koledar TZS je tako pester in bogat, da v večini primerov telovadnica ni potrebna. (N. pr. pri spomladanskem in jesenskem krosu, odbojki, pri dnevu vodnih športov, mnogoboju itd.) Dolžnost vseh telovadnih društev v mesecu oktobru in novembru pa je množična izvedba jesenskega krosa, a močnejših društev poleg krosov — kvalitetna telovadna akademija. koliko onih tisočev, ki jim je bil kros prvi stik s fizkulturo pa smo doslej uspeli obdržati za stalno v vrstah fiz- kulturnikov in napraviti iz njih redne člane telovadnih društev? Ravno v tem se je doslej največ grešilo in bo treba te napake letos čimbolj odpraviti. Zato je predvsem naloga telovadnih društev, da stopijo takoj v stik z raznimi aktivi po šolah, tovarnah in ustanovah ter jim pri izvedbi krosa čimbolj pomagajo, zlasti s strokovnim kadrom, organizacijskimi navodili, rekviziti itd. Ce bodo telovadna društva pravilno pristopila k aktivom in jim nudila pomoč, bo akcija krosov nedvomno uspela tudi v mobilizacijskem smislu ter bodo marsikateri udeleženci jesenskega krosa, ki bi sicer po tej prireditvi spet izgubili vsak stik s fizkulturnim udejstvovanjem, postali redni in stalni člani telovadnih društev. In slednjič še nekaj: na kros se je treba predhodno čimbolj pripraviti. Tudi o tem je bilo že mnogokrat govora, neštetokrat se je že pisalo o kvarnih posledicah, ki lahko nastanejo na zdravju poedinca, če teče popolnoma netreniran. Dostikrat je bilo že poudarjeno, da je za zdravje važnejša vadba teka kakor sama prireditev, t. j. kros. Kljub temu pa se do danes temu problemu še vedno ni posvetilo dovolj pozornosti. Na letošnjem spomladanskem krosu se je pokazalo, da so bile precej dobro pripravljene razne šole, ki so vežbale na rednih fizkulturnih urah, dalje članstvo športnih in deloma tudi telovadnih društev, dočim so bili tekmovalci raznih sindikalnih aktivov, univerze itd. precej slabo pripravljeni. Zato moramo pri letošnjem jesenskem krosu stremeti, da tudi te nedostatke čimbolj odpravimo, da bodo imeli tekmovalci vsaj minimalno število 3—5 treningov pred krosom. Lena ta način bo kros dosegel svoj smoter, da bo koristil povečanju zdravja naših delovnih množic, ki si bodo s fizkulturo večale fizične sile, katere so jim potrebne za premagovanje naporov pri izgradnji našega petletnega plana. JM1U1: M uuuBimt v srocumm mMI. IIU ILflVUUUV Konec Med masovnimi prireditvami na Stadi. onu sta bila tudi dva nastopa telovadcev v vajah na orodju in to reprezentanci Švice in Norveške. Zelo pester nastop Skupino članov in članic Švice, ki so izvajali v raznih oddelkih vaje z nacionalnimi zastavami, - obroči, z enim kijem in zelo fiziološke proste vaje in nacionalne plese, se je zaključil s simultanimi vajami članov na U oratiijah. Vaje, ki so bile za simultano izvedbo precej težke, so izvedli člani, posebno nekatere šesterice, zelo skladno in dokazali, da razpolagajo z velikim številom kvalitetnih tekmovalcev. Vseh 4S telo. vadcev, ki so pri tem nastopu sodelovali, je brezhibno obvladalo koieb, stoje na rokah, obrate v kolebu,-odbočko čez obe Jestvini z obratom, toče pod bradljo i*d. Presenetili so tudi člani-veterani iz Norveške, ki so prav tako zaključili Svoj nastop z vajami na drogu, bradlji, preskojkih in talni telovadbi. Sivolasi gospouje iz Norveške so že presenetljivo mladostno izvedli svoje vaje na orodju, ki je bilo razporejeno po robu telovadišča in nismo vedeli ali naj gledamo trehušnika, ki vrti veletoče na drogu in odskoči s saltom ali pa vitkega 30 letnika, ki izvaja toč pod bradljo, stojo na rokah ali slično prvino. Na nastopih v dvoranah je bilo več držav, ki so po svoji moški ali ženski reprezentančni vrsti dokazali, da vaje na orodju kvalitetno zelo napredujejo in so tudi v severnih državah dobile svoje vnele pripadnike. Najbolj je presenetila mlada moška vrsta Švedske, katerih telo. vadei so na drogu, na bradlji, v preskokih čez konja vzdolž in v akrobatiki izvajali zelo težke prvine s tako lahkoto, preciznostjo, gibčnostjo in lepoto, da smo ostrmeli. Od šestih telovadcev so poleg drugih težkih prvin 4 izvedli brezhiben dvojni salto z droga in mirno obstali pri doskoku, pri čemer jih ni nihče varoval, kar dokazuje, da so v svojih izvedbah zelo sigurni, V akrobatiki so veliki mojstri. Zelo težke vaje mednarodne višine, ki jih izvajajo v hitrem ritmu, polne najtežjih prvin povezanih v lepe sestave, so zaključili s prav tako lahkoto kot so jo začeli. Zenska vrsta švedske, katerih telovadke so na nastopu tekmovale v prosti vaji, vaji na gredi, preskokih čez konja na čir in v akrobatiki, so se posebno odlikovale po lepi drži telesa, prožnosti in eleganci izvajanih vaj. Poleg že naštetih so na priredivtah nastopili telovadci (dke) v vajah na orodju še iz naslednjih držav: Finske (člani in mladinci), Norveške in Avstrije (člani in članice). Mladinska Ljubljana 11» — najboljše telovadno društvo v Jugoslaviji Telovadnica naTaboru je zopet oživelo Telovadna zveza Jugoslavije je proglasila telovadno društvo Ljubljana II. za najboljše v državi. — Ob tej priliki je plenum Zveze poudaril veliko mobilizatorsko aktivnost društva, katero je imelo v svoji sredi največ aktivov ter najboljši plan dela. .Društvo Ljubljana II. je veliko pripomoglo k splošnemu razvoju telovadne organizacije v naši republiki. V veliko, svetlo dvorano na Taboru tekmovanje za znak pa ni bilo zado-so začele prihajati prve skupine telo- voljivo. Prijavljenih je bilo 70% telovadcev že v začetku meseca. Sijaj par- vadcev, toda značko si je priborilo sa-keta, bele stene in čista okna, lestenci mo 50 %. Društva ima danes okrog rašča. Kolesarske dirke v Mariboru Minulo nedeljo je bila v Mariboru zanimiva kolesarska dirka, ki je privabila precejšnje število gledalcev. To dirko je organiziral kolesarski klub »Polet« na igrišču TD Studenci. V dirki članic je zasedla prvo mesto Likop Slavica, članica ljubljanskega »Železničarja« pred Pahor Marto in Podmilščak Milko. Zmagovalka se je odlikovala z izredno borbenostjo. Vsekakor pa je bila najzanimivejša dirka članov, ki so morali prevoziti 30 krogov. Nastopili so najboljši slovenski kolesarji. Zmagal je član »Poleta« in naš reprezentativec Podmilščak Franc. Drugo mesto si je priboril član ljubljanskega »Miličnika« Stim Karel, ki je za 1 minuto zaostal za prvakom. Tretji je bil Rozman Oskar, četrti Štirn Tomaž, peti Zanoškar Zvone itd. Tudi mladinci so pokazali, da se bodo prav kmalu uvrstili med najboljše slovenske kolesarje. Res je, da jim je primanjkovala tekmovalna izkušenost, vendar si bodo z vztrajnim in vestnim urjenjem pridobili tudi to. Dirka mladincev je obsegala 20 krogov. Prvi je bil Kastelic Rado, član ljubljanskega »Železničarja«, ki je privozil v cilj pred Karnerjem iz Pesnice. Tretje mesto pa si je priboril Slavič Janko. Tudi v dirki s turističnimi kolesi so bili doseženi lepi uspehi. Zmagal je Jemec Anton (»Polet«, Maribor), drugi je bil Likavec (kol. sek. Pesnica), tretji Ceh Ervin itd. Najzanimivejša pa je bila dirka članov s specialimi kolesi. V tej tekmi se je najbolj izkazal Rozman Oskar, ki je v ostrem Sprintu prema gal svojega tekmeca Podmilščaka, brez običajnega prahu in lepo urejeno orodje — vse to je čakalo razpoložene člane telovadnega društva Ljubljana II., ki so si zasluženo priborili naslov najboljšega društva Jugoslavije. Mladina je bila prva. Večkrat so vpraševali: »Kdaj bomo začeli tovariš sekretar?« Ali je vse pripravljeno za naše vaje?« — Sekretar se je veselil, da se mladina tako živo zanima za telovadnico, ki je bilo skoraj dva meseca zaprta. Kratka notica v dnevnem časopisju je pozvala člane in mladino, naj nadaljujejo z rednimi vajami, ki so se začele pretekli teden. Dvakrat tedensko, kakor lanskega leta, prihaja članstvo v vedno večjem številu na Tabor. V začetku jih je bilo 10 do 15 v vsaki skupini, potem 20, 30, in sedaj: pionirjev 60 do 70, pionirk 80 do 90, podmladka 80, mladincev 55, mladink 75, članov 65, ter članic 55. 24 AKTIVOV — VEC KOT 900 ČLANOV Telovadno društvo Ljubljana II. je imelo lansko leto 24 aktivov in več kot 900 članov. V pridobivanju novih aktivov in jačanja socialnega sestava, so bili doseženi zelo dobri uspehi, toda z boljšo mobilizacijo mladega kadra SOLE, AKTIVI, MLADINA GLAVNI po okoliških tovarnah in industrijskih STEBER DRUŠTVA šolah bi ti uspehi bili še boljši, Dru- Posamezna ljubljanska društva, med štvo Ljubljana II. ima najboljše pogoje njimi tudi Ljubljana I. so se svoje-dela. Krasna telovadnica, svetli in časno upirala, da bi v svoje vrste spre-zračni prostori, pozimi dobro zakur- jela razne tečajnike, ki so se v Ljub-jeni, odlično orodje .in strokovni kader ljani zadrževali po dva, tri ali štiri dajejo vse pogoje za pravilno in uspeš- mesece. Ta mladina je v času tečaja no delo. Društvo je bilo lansko leto imela možnost fizkulturnega dela edino najboljše in mora pod takimi pogoji v društvu Ljubljani II. Uprava društva ostati še naprej med vodilnimi v državi se je borila za to, da bi v svoje vrste ter dajati primer ostalim društvom v sprejela čim več mladine. Najboljši Ljubljani. O lanskih uspehih nam je člani društva so ravno mladinci — predsednik društva tov. Borko povedal. gojenci internata Ivana Cankarja, I. in naslednje: V. gimnazija, Srednja tehnična šola, Predpogoj naših uspehov je bilo iz- Elektrotehna in delovni aktivi posa-redno tovarištvo med člani upravnega meznih podjetij. Verietho, da ni dru-odbora. Tovariško reševanje, vseh pro- štva v državi, ki bi imelo 24 aktivov, blemov je dovedlo tudi do uspešnej- Šolska mladina, mladi učenci v gospo-šega dela z aktivi. Pri drugih društvih darstvu ter sindikalni aktivi, so glavni so se lanskega leta opažale osebnosti, steber društva Ljubljana II. Društvo splošne telesne vzgoje, vsestransko razvedrilo članstva društva, smučarski izleti in kratki smučarski tečaji, društvene prednjaške ure (dvig kadra), pritegnitev referentov fizkulturnih aktivov k delu, vnašanje vsestranosti v ure splošne telesne vzgoje, odprava starega načina vadbe in največ pozornosti pionirjem in mladincem. Uprava društva bo letos uvedla skupne večere, da bi se člani med seboj spoznali, obenem pa bi se učili raznih iger in folklornih plesov. Mnogo delovnih ljudi 790 članov. To število pa Vedno na- ne more več kot enkrat tedensko pri- hajati v telovadnico in tako. se bodo Splošni telesni vzgoji posveča TD Ljubljana II. mnogo pozornosti. na teh večerih tudi ti člani seznanili z visokimi nalogami telovadne organizacije. vrsla Finske, ki je prav tako kot člani nastopila na vseh glavnih orodjih, je dokazala, da ho vreden naslednik dose, rlanjih olimpijskih prvakov jir trd oreh na vsaki mednarodni tekmi. Nastopi telovadcev iz navedenih držav so nas dobro prepričali, da moramo, če hočemo slediti svetovnemu napredku kvalitete vrhunske telovadbe v vajah na orodju, vložiti v svoje bodoče delo mnogo več napora, upornosti in nuditi našim telovadcem več pomoči in več možnosti razvoja, kot smo pa to storili doslej. Prepričana sem, da je severnim narodom najvoč pripomogla do hitrega kvalitetnega razvoja v vajah na orodju predvsem ta prednost, da zelo mnogo gojijo akrobatiko in preskoke čez orodje, moški tudi vaje moči, katerih prvine do potankosti obvladajo. ki so delo zavirale. To je imelo za razvoj društva kvarne posledice. Člani naše uprave so stopili v stik z aktivi in jih povabili v telovadnico. Relcren-ti aktivov so pripeljali cele trume mladih, telovadcev, ki so za delo pokazali veliko ljubezni in elana. Naši najboljši aktivi so bili Poštar, Cankarjev dom in Tobačna tovarna. Poštarji so se najbolj izkazali v nogometu, gojenci Cankarjevega doma v množičnosti, a Tobačna tovarna v atletiki. — Ideološki vzgoji se posveča posebna pažnja. Skoro pri vsaki telovadni uri se vrše pred vrstami nagovori. Aktivi se udejstvujejo tudi v prostovoljnem delu In so se obvezali, da bodo dali do konca leta tisoč ur. Medtem pa je samo srednja fizkulturna šola opravila doslej 3500 ur prostovoljnega dela. Kratko odmerjen čas za vaje v telovadnici zaradi potreb fizkultume šole ne dovoljuje popoln razvoj društva, ki bi v slučaju večjih možnosti izkoriščanja polaga veliko pozornost na vzgojo vaditeljskega kadra. Vsi vaditelji na Taboru so bili prejšnja leta na raznih tečajih in so se sistematično pripravljali, da v doglednem času zamenjajo svoje starejše tovariše v upravi društva. Odbor je že sedaj pomlajen in vaditelji so obveščeni o vseh zadevah, ki sc tičejo društva. PERSPEKTIVE ZA BODOČE DELO Telovadna društva Moste- Šiška, Vič, Sneberje, Ljubljana V, zidajo lastne domove in adaptirajo stare. Pripravljajo se pogoji za uspešno delo tudi v drugih društvih in tako bo Ljubljana II. imela v naslednjh mesecih in letih težje stališče v medsebojnem tekmovanju z drugimi društvi. Cim bodo ustvarili dobre pogoje, bodo tudi druga društva začela z mobilizacijskimi ukrepi, povzdigom množičnosti in akti-vizaclje mladine. Za splošen dvig telovadne organizacije bo vsekakor velikega pomena. Toda TD Ljubljana II. dvorane, imelo tudi veliko večje šte- ne bo ostalo samo pri doseženih uspe- vilo članstva. Kar se tiče množičnih tekmovanj — mnogoboja, krosa in fizkulturnega znaka, — smo lansko leto dosegli dobre uspehe, toda ne v taki meri kakor se je pričakovalo. Titova štafeta je bila dobro izvedena, udeležba primerna, hih, temveč bo razvilo še večjo aktivnost pri delu. Plan dela je sledeč: samostojni in združeni nastopi aktivov, razne prireditve in akademije, organizacija večjih tekmovanj, jesenski kros, s sto odstotno udeležbo, popularizacija za fizkulturni znak, redne ure Na Švedskem imajo zelo dober in visoko strokovni telovadni kader vodnikov tako v šolah kot v telovadnih društvih, kar smo lahko opazili pri vseh 28 nasto. pili, ki jih je prikazale Švedska na liingijadi. Učitelji fizkulturo na šolah, kjer imajo 4 krat tedensko telovadbo, se vzgajajo v Centralnem Institutu za fizkulturo v Stockholmu, ki leži takoj ob glavnem Stadionu in ihia vse odgovarjajoče naprave, štiri poposnoma opremljene in vzorno vzdrževane telovadnice (2 moški in 2 ženski telovadnici, ki se po orodju nekoliko razlikujeta med seboj), moderno urejene garderobe, kopal, niče, čitalnica z vsemi strokovnimi časopisi, jedilnica, kuhinja in drugi potrebni prostori nudijo vse možnosti pravilnega razvoja študentom tega zavoda. Vzorno urejena knjižnica in telovadni muzej izpopolnjuje strokovno ustanovo. Poleg Cetralnega Instituta se nahaja posebna zgradba — fizološki institut, ki je opremljen z vsemi sodobnmi aparati, kjer se dnevno vrše nešteti znanstveni poizkusi iz področja fizkulture. Znan. stveniki fiziologi lahko svojim študentom z živo besedo in eksperimentom dokazujejo svoje izsledke in razvijajo svojo vedo, ki je v fizkulturi, kot tudi na mnogih drugih področjih zelo važna. Vodniki za udejstvovanje v prostovoljni fizkulturni organizaciji se vzgajajo pa v stalni šoli v Lillsvodu (46 km iz Stockholma), ki ima poleg vseh potrebnih fizkulturnih prostorov še to prednost, da leži v idealni prirodni okolici. Telovadnice, ki so priključene prav vsaki osnovni ali srednji šoli, so bogato opremljene, naravno predvsem s tipičnim švedskim orodjem. Stene so polne rib. Stolov, švedskih lestev, vrv) in drugega visnega orodja, švedske gredi in nekatero drugo orodje se potom škripcev.,a in koleščkov daje hitro ln enostavno dvigniti pod strop ali potisniti ob steno tako, da je telovadnica lahko polno izkoriščena po tem orodju po vsem prostoru, ali pa tudi hitro in enostavno izpraznjena za polno izkoriščanje površine. Vse ostalo orodje kot so švedske omare, koze. konji, švedske klopi, navadne in prožne deske, blazine in razno drobno or izvol i- ni mladi kadri in znani bosanski smučarj. Gostovanje svetovnega rekorderja Alexa Janyja v Jugoslaviji smo vsi športniki, zlasti pa plavalci in plavalni strokovnjaki pričakovali s precejšnjo nestrpnostjo. Radovednost nas je mučila, kakšen je in kako plava najhitrejši človek v vodi na svetu. Marsikdo od številnih gledalcev na tribuni še je nad tem vprašanjem razočaral, kajti videl je, da se plavanje Alekseja Janyja, svetovnega rekorderja ne razlikuje od plavanja naših tekmovalcev ter da ni v tem nekaj tako izrednega in posebnega, kot je marsikdo pričakoval. Popolnoma jasno je, da se rezultati in hitrost plavalca, ki plava okoli 1 minute na 100 m (čase kakršne do-sezajo naši plavalci) na oko ne razlikuje od hitrosti za 59 ali 58 sekund (saj je diferenca le za 1—2 sekundi) in kako bo oko laika to zapazilo. Vendar pa je strokovnjak, ki je opazoval Janyja, njegovo plavanje in morda celo njegov trening, lahko odkril marsikatero posebnost, ki ga stavlja v vrsto nadpovprečnih plavalcev. TELESNA KONSTITUCIJA JE PREDPOGOJ Vsak plavalec dobro ve, kaj pomenijo dolge roke in noge pri plavanju. To bi lahko primerjali z dolgimi vesli pri čolnu. Dolgi in močni udi so predpogoj za uspešno plavanje. Pri Janyju smo opazili zlasti močne in dolge roke ter krepko razvito ramensko mišičevje in mišice gornjega dela prs in hrbta. Vse to mišičevje igra važno vlogo pri plavanju in opravlja isto funkcijo kot vesla v čolnu. Roko namreč ne vodi skozi vodo mišičevje rok (biceps ali triceps) temveč mišice ramen, hrbta in prs. Kot je pri čolnu važno, da je veslo dolgo in široko ( da odrine več vode) ter da je veslač močan, tako je pri plavalcu važno, da ima dolgo in krepko roko (veslo) ter močno rar mensko, hrbtno in prsno mišičevje (veslač). Vsi ti pogoji so pri Janyju idealno izpopolnjeni. Noge ima pro-porcionelno na visoko postavo (189 centimetrov) nekoliko krajše, vendar pa so nenavadna odlika njegovih nog izredno dolga stopala (številka čevljev 48). V tehniki plavanja igrajo najvažnejšo vlogo pri udih deli, najbolj oddaljeni od centra gibanja (ramena oziroma kolki): pri roki torej dlani, pri nogi pa stopalo. Negativna točka Janyjeve telesne konstitucije pa je njegova velika specifična teža. Kljub temu, da Ima lepo razvit prsni koš (verjetno tudi veliko kapaciteto pljuč) procentualno dovolj maščobe, so verjetno težke kosti, vzrok njegove velike specifične teže, ki mu (zlasti v sladki vodi) ne omogoča ve like plovnosti kar povzroči težje premagovanje upora vode. Zaradi tega ima Jany v morski vodi, ki je specifično težja (gostejša), boljše rezultate kot v sladki, kar smo videli tudi na turneji po Jugoslaviji. ROKE SO GLAVNA SILA JANVJEVEGA CRAWLA Ko smo površno gledali Janyja med plavanjem, smo dobili vtis, da je njegovo delo z rokami skoraj malomarno. Vendar smo pri natančnejši analizi opazili, da so glavna gonilna sila Ja-nyjevega crawla prav roke. Njegovo delo z rokami je zelo ekonomično izrabi energije. Ko zamahne z roko naprej, je očitno, da takrat deluje samo mišičevje ramen In hrbta, medtem ko je istočasno mišičevje, ki ga rabi za poteg pod vodo popolnoma spro-čeno in mehko. Kri v sproščenem mišičevju lažje kroži in tako se roka lahko spočije. Pri njem je zakon sprostitve in napenjanja mišičevja prišel popolnoma do veljave. Njegov poteg pod vodo je energičen, popolnoma vzporeden s smerjo plavanja. Moč njegovega zaveslaja se kaže v tem, da je v zadnjem finišu na 200 m. prosto, napravil na 50 m: 34 zaveslajev z rokami, medtem ko jih je napravil Mi-slav Stipet.č 48. Delo z nogami je pri Janyju na prvi pogled skromno. Pri tem pa moramo upoštevati dvoje. Prvič je njegovo delo z nogami usmerjeno globoko pod vodo, vsled česar pri Janyje-vem sprintu ne dobimo vtisa tiste izredne brzine kot pri plavalcu, ki zaradi visokega dela nog povzroča močno penenje vode. Drugo dejstvo pa je, da je bilo delo z nogami pri Janyju v Ljubljani vsled teže sladke vode še globlje. Vendar globoko podvodno delo z nogami pri Janyju ne predstavlja negativne točke, temveč prav nasprotno, pozitivno stran. Efekt dela je globlje pod vodo večji, vendar je napor težji, a Janyjeve krepke noge ga zmorejo. Jany trenira preko vsega leta. Zanimivo pa je, da je njegov trening pozimi ostrejši kot poleti. Preko zime s leondicijskim treningom zbira kondicijo, ki jo poleti z lažjim treningom obdrži. Poudarjal je, da pri treningu ni važna kvantiteta, temveč kvaliteta. Jasno pa je, da Jany, ki trenira preko vsega leta, ne potrebuje dolgega treninga medtem ko je našim plavalcem, ki nimajo prilike treninga preko zime, v predsezoni potrebno del treninga posvetiti dolgemu kvantitetnemu treningu, ki privede plavalca do stopnje treniranosti, kjer lahko pričnemo z ostrejšim kvalitetnim treningom. . „ ......................... V nedeljo 9. oktobra je OTO Gorica priredil okrajno atletsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 63 tekmovalcev in tekmovalk iz naslednjih telovadnih društev: Renče, Miren, Bilje, Solkan, Šempeter, Anhovo, Ajdovščina in Vrtojba. Na tekmovanju, ki se Je nekoliko zakasnilo, so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Tako je v teku na 100 m zmagal Gomišček Julij (TD Solkan) s časom 12.1. V višino je skočil Černigoj Marijan (Solkan) 1.61 m, a bombo je vrgel Černigoj Bruno (Ajdovščina) 54.48 m. V skupni oceni je zmagala ekipa članov TD Bilje s 51 točkami, ekipa članic TD Šempeter s 50 točkami, mladincev TD Renče s 42 točkami in mladink TD Miren s 48 točkami. Tekmovanje je biio dobro organizirano in je pokazalo precejšen napredek kot v kvaliteti, tako tudi v množičnosti. Atleti bi dosegli boljše rezultate, če bi imeli boljše tekališče in prostore za mete. Atletska sekcija SSD Železničarja v Šempetru na Krasu je v okviru prireditev druge obletnice priključitve Primorske k FLRJ izvedla atletsko tekmovanje z JA garnizijo iz Šempetra na Krasu. Zmagala je ekipa JA s 711 točkami pred SSD Železničarjem s 686 točkami. Ker se je ocenjevanje vršilo po tabeli tekmovanja v industrijskem mnogoboju, je vrstni red atletov naslednji: prvo mesto je zasedel Varel Rudi (Zel.) 196 točk, drugi major Mitar Tico 191 točk, tretji Rodič M. (JA) 187 točk itd. Obenem so člani SSD Železničarja polagali norme za fizkulturni znak. V nedeljo 9. oktobra so dijaki ptujske gimnazije nastopili proti dijakom guštanjske gimnazije v šahu na osmih deskah. Dvoboj se je končni z rezultatom 4:4. Neodločen rezultat predstavlja za Guštajnčane lep uspeh, če pomislimo, da igra v moštvu Ptuja mladinski šahovski prvak Slovenije Podkrajšek J. in Toš, ki je na istem prvenstvu zasedel drugo mesto. Najzanimivejša partija je bila med prvakom guštanjske gimnazije Ramšakom in Podkrajškom J., ki je s sijajno zmago dokazal, da spada med najboljše mladinske šahlste v Jugoslaviji. Po dvoboju so odigrali brzotur-nir, na katerem je prav tako premočno zmagal Podkrajšek J. Sledijo Ramšak, Podkrajšek R. itd. Tokrat je razočaral Toš, ki deli šesto do osmo mesto. V ponedeljek 10. oktobra je priredil fizkulturni aktiv tobačne tovarne v Ljubljani tekmovanje za prvenstvo posameznic v peteroboju. Tekmovanje je obsegalo skok v daljino, suvanje krogle, tek na 60 m, skok v višino in tek na 800 m. Zmagala je Pajsar Ivanka: 1789 točk, 2. Kumše Regina: 1363 točk, 3. Kogovšek Tončka: 1125 točk. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vendar je bila udeležba premajhna. Zmagovalka je prejela od fizkultumega aktiva praktično nagrado. Mednarodno namiznoteniško prvenstvo FLRJ le končano v ,«dnlem času imajo naši športni ljubitelji vrsto zanimivih med-V zadnjem času ii j *■ uvrstjtj mC(i najzammivejse športne t^Fvroni Cevrav jc hlla pozornost športnega občinstva posvečena m«!'Francija > Jugoslavija, ni zamrlo zanimanje za med-nogometitl tekmi Fr i tja „0yanje v Opatiji. Na tekmovanju so sode- narodno ”*f 1^ralot in igVa ke Franclje. Švedske in Jugoslavije, med' Mo so lUlijanTavojo1 udfleibo odpovedali v zadnjem hipu. Nedvomno so na km namkno-teni-škem turnirju mogli gledalci opaaoratl izredno znanje najboljših tekmov lc omenjenih držav, istočasno pa Pri™«*™ mednarodno izkušenost. Prav g°,”v“.j je najbolj odlikoval švedski prvak Flis herg. ki Je v finalni igri premagal našega mojstra Harangoza. S to zmago J švedski prvak postal mednarodni mojster Jugoslavije za leto 1949. Popolni uspeh so imeli Jugoslovani v igrah parov, kjer sta moški in ženski ekipi osvojil prven stvo. Predvsem sta se odlikovala v igri parov brata Harangozo, ki sta v linami tekmi v izrednem poletu in po dovršenem tehničnem znanju gladko premagata švedsko dvojico Flisberg — Grieve. Kakor rečeno je tudi ženska dvojica osvojila Prvo mesto, vendar z nekolik” večjim trudom. Čovičeva in Temunovl-čeva sta premagali francoski igralki Beole — Dellay. To mednarodno tekmovanje pa Je P0* kazalo, da Je Jugoslavija pridobila novega namiznoteniškega mojstra, mladcg« Grujiča, ki je s ovojo igro dokazal, da lio prav kmalu zastopal Jugoslavijo n mednarodnih srečanjih. Najvažnejši rezultati: Moški posamezno. Osmim finala; gena-uer (Fr) : Gabrič 3:0, Vanjocki : Roža 3:2, Grujič : Grieve (Sv) 3:0, V. Harangozo : Uzorinae 3:0, Dolinar : Valkovič 3:1, Horvat : Rcthoft (Fr) 3:1, T. Harangozo : Kosi 3:2, Fliesberg (Šv) : Vogrinc 3:0. , Polfinale: V. Harangozo : H«gemauer 3:0. Fliesberg : Dolinar 8:1. Finale: Fliesberg (Sv) : V. Harango- zo 3:2. Zenske posamezno: finale: Beole (Fr) : Temunovič 3:1 (21:9, 15:21, 21:13, 21:14). Moške dvojice: finale: Harangozo I. In II : Fliesberg — Grieve 3:0 (21:8, 21:16, 23:21). Zenske v dvoje: finale: Čovič — Te-mnnovič : Beole — Dellay 8:2 (15:21, 10:21, 21:13. 21:8. 21:16). Mešane dvojice: finale: Harangozo — Čovič : Hagenauer — Dela7 3:0 (21:18, 21:14. 21:14). Švedski igralci a Po dobro uspelem mednarodnem tekmovanju v Opatiji je Namiznoteniška Zveza Slovenije organizirala v Ljub- ljani zanimivo tekmovanje s predstavnike Švedske, Vogrincem, Djordjevi-čem in z najboljšimi slovenskimi ping-pongaši. NTZ Slovenije je pripravila za zmagovalce lepo nagrado, pa tudi ostali uspešni • igralci so prejeli prav lepa darila. Ce kritično pregledamo to prireditev, moremo ugotoviti, da že dolgo nismo" videli tako zanimivih in lepih iger z malo žogico. Vse igre so bile zelo borbene, polne duhovitih potez posameznikov, ki so s svojim obrambnim ali napadalnim načinom navduševali prisotne gledalce. Nedvomno je bilo največ zanimanja okoli mize, kjer sta igrala švedski prvak Flisberg in jugoslovanski reprezentant Vogrinc. Oba igralca sta pokazala igro, ki je že dolgo dobo nismo videli v Ljubljani, Res je, da Flisberg ni bil v polni formi, vendar ta okoliščina prav nič ne zmanjšuje uspeha Vogrinca, ki je z rezultatom 3:0 premagal zmagovalca v Opatiji in se mu tako z enakim količnikom v nizih oddolžil za nedeljski poraz;. V tej igra sta Vogrinca odlikovali izrazita premišljenost in boljša taktika. Uspeio mu je namreč, da je vsilil nasprotniku svoj način igranja, ki je Flisberga tako zbegal, da je moral končno kloniti. Tudi drugi švedski igralec Johansson je moral ob tej priložnosti kloniti odlično razpoloženemu Jugoslovanu. Med slovenskimi tekmovalci se je najbolj odlikoval Bogataj, ki je v polfinalu klonil Flisbergu. Nedvomno je Bogataj izredni namiznoteniški talent, ki bi se prav lahko uvrstil med najboljše igralce v državi, če bi svoje znanje večkrat združil z bolj duhovitimi razsodnostnimi udarci. Tudi mladinci so pokazali precejšen napredek, le da jim primanjkuje izkušenosti. Rezultati polfinala in finala: Flisberg : Bogataj 3:1; Vogrinc : Johansson 3:1; Vogrinc : Fiisberg 3:0 (21:15, 21:15, 21:8). Po ženskem atletskem srečanju Italija : Jugoslavija Ali bi Tucejeva lahko izbol šala SVETOVNI REKORD v teku na 800 m Dvoboj jugoslovanskih atletinj z HI Je bil preteklo nedeljo v Bologni, smo pričakovali z velikim zanimanjem. Vsem P°t^fLVoVanto razen da nase atletinje v tem tekmovanju razen slovesa, kt so imele v svoji sred‘ ,žsem tisoč gledalcev, ki so razočara’ni n razsrjeni zapustili igrišče. Stvar pa je bila sledeča: Igra se je začela. Žoga potuje sem n tja. Vodstvo se menja. Češkoslovaško moštvo je v premoči, prednosti ja si nikakor ne more zagotoviti. Ne |re in ne gje. e@s§t Stran 4 Pit'd Mimi, Sodnik je prekinjal igro. Neverjetno! Samo igralci češkega moštva delajo napake. Sodnik žvižga tudi pri napakah, ki prav za prav niso napake. Med gledalci mrmranje in nezadovoljstvo. Češkoslovaški igralci so začudeni. Izgleda, da jim sodnikovi odloki ne gredo v glavo. Kapetan njihovega moštva maje z glavo in včasih dvigne roke, kot da bi hotel reči: »No, poglejte, jaz nisem kriv!« Igralci delajo dolge obraze. Kako da ne?! Se nikoli niso igrali s tako močnim nasprotnikom. Pomislite ... Igra skoraj brez napak. Kako slabo igrajo odbojko oni sami in kolikokrat se pregrešijo zoper pravila, vidijo šele sedaj, ko imajo za nasprotnika tako odlično moštvo. In gledalci? Kaj takega pri objektivni češki publiki še ni bilo moči opaziti. Tribune zimskega stadiona vrejo in kipijo. Sodnik Ankov se večkrat prav preplašeno ozre in nehote stisne glavo med ramena, ko sliši kaj prav glasnega na svoj račun. Gledalci mahajo s pestmi. Tam, poglej! Nek debeluh je skočil na sedež in brska po žepih, Izgleda, da išče kaj trdega, kar bi lahko vrgel temu človeku s piščalko, v glavo. Toda, ker nič drugega ne najde, zmečka račun elektrarne za porabljen tok v majhno papirnato žogico in jo zaluča proti igrišču. Na njegovo veliko žalost pa »bomba« ni dosegla niti prednjih vrst. Blizu njega sedi suh moški srednjih let, po poklicu verjetno kakšen knjigovodja. Na glas vpije v svet svojo največjo željo v tem trenutku: »Dajte mi ljudje, oh dajte mi no! Kaj nima nihče gnilega jajca? Za božjo voljo, kje bi dobil kakšno lepo okroglo jajčece ali pa dva? Ljudje božji, dajte mi!« Toda njegove mile prošnje utonejo v hrupu. Zaman prosi, zaman, ker ne vidi, da se njegovi sosedi ne zmenijo zanj. Vpitje je le prehudo. Sicer pa, čeprav bi ga kdo slišal, mu verjetno ne bi mogel ustreči iz čisto preprostega razloga: Malo, lepo okroglo in blagodišeče jajčece bi S£ že zdavnaj razprsnilo na igrišču, ali pa na sodnikovi glavi in ga malo spravilo k pameti Saj vendar sodi tako in to pri tej važni tekmi, da bi se človek najraje zgrizel. Da, kaj ste vse lahko videli! Neki invalid z eno nogo je po sreči dobil karto za tekmo. Sedaj sedi visoko gori, skoraj pod stropom. Cisto rdeč je v obraz. Oči mu sršijo in sodniku grozi, da mu bo. če n bo kmalu prišel k sebi, vrgl bergljo v glavo. Verjetno bi to tudi storil, če bi potlej dobil drugo, da bi z njo lahko šel domov. Tam zopet, ne daleč od njega, skače mlad fant po klopi in maha z rokami kot bi se boril z nevidnimi prikaznimi. V neprevidnosti je zbil svojemu sosedu klobuk z glave, kar pa ta še občutil ni, saj je bil preveč' zaposlen z izmišljevanjem novih »laskavih« imen, ki bi jih lahko rjovel sodniku Da, bilo je strašno. Poveljnik policije je poslal kurirja po ojačenje. Hrup in vpitje se je od časa do časa poleglo. Gledalci so šli menda po sapo ,da bi bili lahko kasneje še bolj glasni. In po vsakem takem odmoru je izbruhnil nov orkan. Igralce pa to menda ni motilo. Sodnika tudi ne. Verjetno ni razumel vseh pobožnih želja in laskavih besedic, ki so mu jih govorili tisoči. Drugače si tega ne moremo razlagati; ker če bi razumel, bi se ali takoj pogreznil v zemljo, ali pa se razblinil v nič. Tako pa je sodil po svoje naprej in — harašo — zmagala je ruska ekipa. Potem pa jo je kar naglo popihal, tako da ga osvetežeijni gledalci niso mogli najti. Zmagali so boljši in novinarji so hiteli v svoje redakcije, da se posve-tujjo z uredniki, kaj naj napišjo, ker Bog varuj povedati to, kar si videl! In rezultat posvetovanja: potreben je uvodnik! Tu je treba oster članek, ki bo udaril po osem tisoč šovinistih,- ki so.gledali najboljšo odbojkaško tekmo vseh časov in dob. Treba je udariti po njih, da ne bo za njimi ostal ne prah in pepel! In res! Preko osem tisoč gledalcev (človek bi menil pravih reakcionarjev ali celo fašistov — saj drugače ne bi tako izpadali proti bratskemu bolgarskemu sodniku in sovjetskemu moštvu), je bilo ožigosanih. Posebno »Mlada fronta« jih je trdo prijela. Evo nekaj vrstic: > »Večina gledalcev, ki so gledali naj- boljšo tekmo v zgodovini odbojke, niso zaslužili, da vidijo veličastno borbo Češkoslovaške in Sovjetske zveze za svetovno prvenstvo. Mnogokrat hvaljena objektivnost praških gledalcev je padla pod mejo človeškega dostojanstva. Nepravilno bi bilo, če bi gledale 0, ki so histerično tulili in se v svoji šovinistični ekstazi vedli zelo enostransko, imeli za politične provokatorje. Toda ne smemo pozabiti na dejstvo, da so se našli takšni ljudje, ki so v svojem fanatizmu pozivali naše igralce, naj prestanejo z igro. To kaže, kako hitro lahko nezaveden in politično nezgrajen človek zaide na stranpot, ki je posledica špprtnega šovinizma in pretiranega navdušenja za igro.« List piše, da Ankov ni bi! kriv poraza, da je grešil na obeh straneh samo gledalci so bili tako pristranski, da so pokvarili tekmo. »Mlada fronta« se je res izkazala. Pravi tudi to: »Strokovno nepodkovani gledalci, ki so bili sprovocirani z raznimi čudovitimi vestmi, so tulili celo tekmo tako pri pogrešnih odlokih sodnika, kot pri pravilnih. Ce to dejstvo -sovjetskih igralcev ni spravilo iz ravnotežja, so svojo zmago toliko bolj zaslužili.« Na koncu pa list napada kapitana češkoslovaškega moštva, ki je protestiral proti sodnikovim odlokom, pa tudi igralce, ki so delali grimase, mahali z rokami in glavo ter napravili iz igrišča gledališče. Poglej »Mlado fronto«, kako lepo je to napisala. Skoraj prav tako kot Geminder, ko je rekel ob obletnici resolucije Informbiroja, da so gledalci, ki jih je bilo preko 200.000 in ki so manifestirali na vsesokolskem zletu bratstvu med češkslovaškimi in jugoslovanskimi narodi, sami reakcionarji. No, »Slobodno Slovo« pa je le povedalo. da je sodnik Ankov kvaril tekmo, zaradi česar so gledalci mnogokrat burno protestirali. »Obrana Li-du« pa piše, da je sodnik delal napake največkrat v škodo češkoslovaških igralcev. Pa si le niso upali vsi tako kot »Mlada fronta« i Zgleda pa, da dopisnik »Sovjetskega športa« ni razume], kaj so ljudje, to se pravi 8000 »reakcionarjev« vpili. Kaj hočeš, ko pa ne razume češki in zato misli in piše tole: »Zmaga v Pragi ni bila lahka, zato Pa tem lepša. Dobro, celo zelo dobro 50 igrali češkoslovaški športniki. Imeli so odlično fizično kondicijo, nevarni so bili v napadu in dobri v igri »na bloku«. In potem na drugem mestu... »Zmagali so boljši. Borba za zmago s* je začela od onega trenutka, ko je piščalka sodnika na zimskem stadionu objavila začetek odločilne finalne igre.« O češkoslovaški publiki pa piše: »Sovjetska moška ekipa je osvojila prvenstvo sveta. S tribun je stotine ljudi hitelo sovjetskim športnikom nasproti. Objemali, poljubovaii in nosili so naše igralce. Mi stojimo, sl čestitamo in se objemamo, medtem ko nas gledalci pozdravljajo stoje.« (Kaj hočeš, sovjetski dopisnik pač ni razumel, kaj so gledalci hoteli, nekaj pa je po svoje pripisal in poglej sijajno poročilo.)