PR OLEJARE.C JE DELAVSKI LI$T ZA MISLEČE ClTATELJE ] P] R.O! E 0 rA] R] 5 C i . OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matke EDUCATIONAL BUREAU Published Weekly «t 2301 S Lawndale Ave. 411 LABOR'S GOAL GOSPODARSTVO NEMČIJE IN EUROPE r Nemčija, ki se je hotela na vse načine otresti reparacij skih obvez in je jemala celo inozemske kredite za obnovo celotne gospodarske in s tem tudi politične premoči nad sosednimi državami, je že po prvi svetovni vojni dokazovala, da svetovno gospodarstvo potrebuje za svoj razmah nemško gospodarstvo in da si Evropa ne bo nikoli opJo-mogla, če tudi Nemčija ne obnovi svojega gospodarstva. Po tej vojni je začela Nemčija zopet brenkati na iste strune. Toda tokrat ne grs take lahko, ker imajo narodi z Nemčijo ie dovolj izkušenj. Poleg tega pa se je NemJHja po tej vojni v teh svojih težnjah kaj kmalu kompromitirala, ker jih zagovarjajo isti mednarodni monopoli, ki so pomagali nacistični Nemčiji in so bili krivi, da si je Nemčija z njihovo pomočjo lahko ustvarila svojo ogromno vojaško moč. Kmalu po drugi svetovni vojni sts prišla Churchill s svojo "Panevropo" in Marshall z "Evropsko pomočjo" na isto idejo: pričela sta trditi, da je potrebno spraviti Nemčijo na noge, "da se s tem pomaga Evropi". Zanimivo je pri tem, kako in na kakšen način hočejo Nemci speljati vodo na svoj mlin. Tako je pred kratkim objavil "Vier-teljahreshefte fiir Wirtschafts-forschung" članek * v katerem statistično dokazuje, da je v letu 1928 odpadlo na evropsko produkcijo 33% vse svetovne produkcije (v vsej Evropi — ir-vzemši ZSSR — je prebivslo 18% vsega prebivalstva in to na 4% celotne površine sveta), na Veliko Britanijo 9%, Sovjetsko zvezo 5% in na ZDA 45%. Pri tem je odpadlo v letu 1937 na skupen uvoz hrane in surovin 43.5 mili}ard KM, od tega na Evropo 28 milijard in na Nemčijo 5 milijard. Z druge strani je pa Nemčija izvažala za 4.& milijard gotovih izdelkov. Sam članek mpremo razumeti takole: če hočemo, da se bodo povrnili lepi stari časi, mora Nemčija zavzeti svoje staro mesto. Brez dvoma ni evropsko gospodarstvo kot celota takšno, kakršno bi moralo biti. Gospodar-sko-socialni svet, ki se pri Združenih narodih bavi s socialnimi vprašanji, je kljub številnim nasprotstvom ustanovil 29. marca 1947 Evropsko gospodarsko komisijo z nalogo, da "daje pobude za sodelovanje pri nabavi, da usmerja gospodarsko obnovo Evrope tako, d« se bo njeno gospodarstvo * itd. T dvignilo" tajništvo te komi- Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča itovillca Proletarca 2181 J Ako je številka tik VAftEGA Imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, ds vam ie naročnina potekla sa toliko tednov kollkov je številka v vašem oklepaju nižjs od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranim nam s tem pri del« ln ns poštnini! ski gospodarstvenik prof; G Myrdal, je takoj izdelalo poročilo o gospodarskem položaju v Evropi in z njim dokazalo, da je večina evropskih držav dosegle leta 1947 (dve leti po vojni) mnogo višjo stopnjo proizvodnje kot v letu 1920 (dve leti po prvi svetovni vojni), ds je Evropa kot celota dosegla v proizvodnji dvig. Nemčija pa padec, tako da je bil indeks evropske proizvodnje v letu 1947 enako 100 (100-leto 1938), z Nemčijo vred pa samo 83. To poročilo je v glavnem veljalo za obdobje povojnega pomanjkanja v Evropi. Med tem se je Zapad izjavil, da je zelo zaskrbljen zaradi tega, da so se pričeli nekateri njegovi izdelki nabirati po skladiščih, ko ni bilo kupcev. Kako je prišlo do tega? Po poročilih je bil v letu 1948 indeks industrijske proizvodnje v Evrooi (brez ZSSR) z Bicono vred 96, brez nje pa 115. V Bi-coni (katera predstavlja Nem- (Konec na 5. strani.) KDO NAJ ODLOČUJE 0 BODOČNOSTI DE2EL IN KONTINENTOV NASE OBLE? Po vitm svetu /• razširjeno upravičeno mnenje, da je tekma za kontrolo nad njinp mod dvema taboroma: eden Ima tvoj stan v Moekvi - drugi v iVasJi-ingtonu g filSiqlkami v Londonu, Vatikany i> v,Parizu. Win$ton Churchill pravi, da smo sedaj v ''ameriškem stoletju". Amerika ima prvenstvo\sled svoje-bogastva, vsled svojo oboroženo silo, vsled slata, si ga je nabrala iz vseh krajev sveta in vsled svoje brezprimerne produkcije v industriji in * agrikulturi. Ni je dežele, ki m ji bi mogla primerjati -nov stari, ne v novejši zgodovini, niti ne danes. Vendar pa jf na svetu še neka druga dežela, ki jo skuša dohiteti, in to je USSR. V produkciji, v umnem poljedelstvu, v prometnem sistemu in šo v marsičem jo še dal ft sa Stricom Somom. A ga dohiteva. Vendar je še v vefiki razdalji. Churchill jo v Moskvi smatran za vofinega hujskača, toda jo If tekmovalec, ker stari Wintion veruje v anglo-ameriško svetovno nadvlado, Kremi pa jo hoče preprečiti. Kremi npdvladuje slovanske deželo. In jih tudi disciplinira. Dokaz je njegov brezobzirni boj proti Titu, češ, da se jo uda! "zapadnim imporialistom", kršil disciplino in postal "renegat". Zapad u je ta boj med Beogradom it) Moskvo kar všeč. Na obeh straneh vedo, da je Kominform v tem spopadu lo firma — kajti boj je Kremlov proti Titu — druge vlade sovjetskega bloka ki so Moskvi zveste ostale — Kremlu le pomagajo. Te so Albanija, Bolgarija, Madžarska, Romunija, Poljska in Čehoslovaška. In pomagajo Kremlu v tem boju komunistične stranke v drugih deželah, največ v Italiji, kar italijanskim komunistom z nacionalističnega stališča zelo dobro done. s Enako avstrijskim komunistom, ker so je sovjetska delegacija na zadnji mirovni konferenci glede bodočnosti Avstrije pridružila Angliji, Ameriki in Franciji, ki so vee zoper, da bi Jugoslavija dobila slovenski del Koroške ali pa tolikšne vojne odškodnine, kakršne zahteva in do katerih je po svojem psfggjanju pov-som opravičena. V sovjetskem bloku so v tekmi mod napadom in vzhodom precojnja nesoglasja, kar priča no samo silovit boj kominforma prati Titu, temveč tudi ekseku-cije proti "titovcom" v Albaniji, sedanja obravnava proti bivšim vodilnim članom komunistUaega-koali-cijskega režima na Madžarskem, in pa napetost v Bol-* gariji in Romuniji. Titov režim ie v propagandi dobro izvežban — učil so jo v Moekvi in drugje, in tako ta mala dežela dola vsled svojega odpora Moskvi v zapadnih deželah veliko veselja. Toda kaj pa po zapadu? V Italiji je napetost v notranjih političnih in ekonomskih razmerah. Edako v Franciji. V zapadni Npmčiji in na Japonskem je Washington za enkrat utrjen — a tudi v, njima mu ta vpliv prizadeva visoke stroške, ki jih ne bo mogel plačevati loto za letom. Najboljše torej bi bilo — po mnenju mnogih mUi-taristov pri nas in v drugih državah ytpadnega bloka, naj se ddloli Washington za skrajno sredstvo: Stori nbj napad ala Pearl Harbor. O tem je nedavno zelo rosno predqyal neki ameriški vojni veščak, ki jo dokm zoval^da lahko v par dneh uničimo z atomskimi bom- (Konec na 4. strani.) Mnogo nosroč na costah in drugje to si tjudjo sami krivi ' Bito National Safety Council, ki sestsvlja statistike « nezgodah vseh vrst, je objsvil poročilo, Is katerega je ras vidno, ds je bilo lani ubitih v njih »8,000 ljudi, 10,300,000 je bilo poškodovanih ln stroški Zed. držav ao s temi nezgodami znašali povprečno $14,000 na minuto. Smrtnih ponesrečb je bilo 67 na vsakih sto tisoč prebivalcev, kar je dobro pomisliti, ker to nspt predeči, kako velik odstotek ljudi je Izpostavljen nevernosti smrtne ponesročbe, še bolj ps telesnim poškodbam. Stroški teh ponesrečb lani v Zed. državah so znašali glasom Iste avtoritete $7,400,000,000, ali $300,000,000 več kakor leto prej. Poškodovani delavci so v času zdravljenje izgubili na mesdi $2,500,000,000, izgube ns uničeni lsstnini so znašale nad eno milijardo dolarjev ln požari pa so napravili $750,000,000 škode. Zdravniški stroški poškodovanih oseb so znašali $500,000,-000. . Veliko nesreč je neprepreČlji-vih. A mnogo pa se jih dogodi po nepaznosti. Inženir, ki je vozil brzovlak po progi Burlington in se zaletel v drug potniški vlak, ker je vsled poškodbe lokomotive obstal, je ubil precej ljudi in kot je rekla tedaj preiskovalna komisija, 'po rv o j 1 krivdi, ker nI pazil na signale, ki so mu bili znamenje, da naj hitrost zmanjša toliko, da bi lahko nagloma ustavil. Šofer avtobusa, Id je bil poln potnikov, je v dremavici ponoči telebnil v cemetno ograjo nekega mostu in posledica — število potnikov u* bitih, mnogo ranjenih, i Mladi ln stari avtoraobilkti, ki drve po ameriških cestah ka-\hm UUM fkn jtjbam fNidilo. ubijajo drug drugega tn na ste-tiseče se jih poškoduj*. Ob snem se ob svojo avte, km se mnogi toliko razbijajo, da niso sa drugega kot as stare želeso. Isgleda, da je v tem osiru vsako leto slabše, ker se nesreče mnoie posebno ob praznikih — mm primer letos ob Delavskem prazniku, ko je bilo smrtnih nesreč nad 500 ali več kot še kdaj na ameriških cestah v treh skupnih dnevih. Morda bomo kmalu poeta 11 tak narod kot Kitajci, kjer je življenje brez cene in nihče ne po-raj ta kaj prida na varnoat drugega Človeka. KOMENTARJI ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Z/tira in presoja urednik Porabite vsako priložnost v zbiranju listu v podpora. Kjerkoli se lo nsši prijatelji posluži-jo, imajo uspeh. Imeli ga boste tudi vi ln ob enem pomagali Proletarcu. Filozof očetovsko varuje resnico; zavija jo v tančičo. — Satirik jo po sili oplodi. "Medene dobe' delavskih unij v USA ni več Kmalu po nastopu predsednike Roosevelta v svojo službo je dobilo ameriško unljsko gibanje v njemu mogočno zaslontbo, ki jo je od kraje najboljše uporabila unija premogarjev pod vodstvom Johna L. Lewisa. Ni mu bil hvaležen in se s njim skro-gsl ter mu nssprotovsl v volilnih bojih. ____e - Pod Trumanom pa gre Lewisu in UMWA veliko težje. On in unijs sts bils obsojene ds denarno globo ln od takrat se Lewis po naavetih svojih najboljših odvetnikov skuša na vse načine izogniti rasnim paragrafom v Taft-Hartley sakonu, s ne gre gladko. Vendar pa se bori proti tej p roti unijski postavi ln proti neprijateljski Trumanovi administraciji uspešnejše kot po se postsvljs v bran veČina drugih unij. Vodje UMWA vedo, ds smatrajo sovražniki organislrsnlh premogarjev sedanji čas ss rts-bltje ali saj sa oslsbljenje njihove unije jako ugoden. V odpor proti njim je pred meseci odbor. UMW (sli bolje — J. L. Lewis) izdsl odlok, naj si vsi premogarji vzamejo počitnice— vsi naenkrat, "Počitnice" niso stsvka toda rovi so "počlvslT kakor bi v stavki. Rezultst je bl! Isti — premoga nI bilo ven in seloge so se skrčile. Po "počitnicah" ao se premogarji vrnili, s delajo sedsj v premogovnikih vzhodno od Mi-ssisslppija samo po tri dni na teden — kakor jim je naročila unijs. Ns ts način je preprečila kupičenje sslog črnega kurivs In te s tem boljše pripravila ns boj, ki je s operatorji neizbežen —če ne toliko drugje posebno v južnih drisvsh. Pogodbo s njimi js potekla Še dolgo tegs, s ni še kila obnovljena. Po stari pogodbi plačujejo premogovniške družbe od vsake tone nakspane-ga premoga 20c v penzijski sklad ss premogarje. Prejemajo po 15 lot starosti is.njega po $100 ns mesec. Tods premogov* niške dražbe na Jugu so v pokojninski tklsd nehale plačevati— t Isgovoram, da ker s unijo nI-maj« pogodbe, niso uniji sli ka* kemu njenemu skladu ničesar dolžne. Tako se je sklad zmanj-šal In vrh tega je nastal v njegovi upravi še drug spor. Unijs ima namreč nad njim le delno kontrole ker v upravi so zastopane tudi družbe, katerih zastopnik pa s zastopniki UMW noče več "kooperirati". Minuli pondeljek so prome-gsrji vsled tegs Izostali s dela popolnoma, češ, ako ne bo ppn-slj za naše stsrc člsne, ne bomo delsli. TeŽsvno stališče ima tndi predsednik unije jeklsrsklh delavcev Philip Murray. Vprašal je že pred meseci v Imenu unije jeklsrske družbe ss povišanje mesde 30c ns uro, In od tegs svišsnjs nsj bi šlo 10c ns uro od vsakega delavca v pokojninski In bolniški sklad. Dražbe so sshtevo odločno zavrnile in sledila bi stavks, sko je ne bl Ml zadnji moment preprečil Truman z imenovanjem proučevakie komisije. Ts Je svoje delo prad par tedni dokončala ter isjsvils, ds Je proti zvi- šanju mezde v sedanjem Času, is razloga, da bi svišsnje sedsj ovrglo stsbilisscijski proces naše ekonomije, isrekla pa se je za penzijaki 1 n zsvsrovslnlnski sklsd ln plsčevsle bl vanj jeklsrske družbe ns vsskegd delavca po 10c ns uro. Unijs je to poročile komisije "odobrile s nejevoljo?, kot smo že poročali ne pa vse jeklarske družbe. Posebno United Ststes Steel Corporation se je branila ln njen* predsednik je is javil, ds pronajdbe Trumanove komisije niso ss nikogar obvezne. , * • Jeklarski msgnsti so s tem nspravlll vtis, ds so pripravljeni unijo primorati v stsvko in v nji njene člane isstradsti* kakor so jih fte psrkrat prej v stsvkah pred Rooseveltovo dobo. Ksr js pri vsem nsjslsbše je to, da or-gsnisirsno delsvstvo vsled de-meralisacije nima moralna opora niti med samim seboj, kaj šele v takosvani javnoati, katero pita s svojo protlsoclalno propagando monopolski tisk In mo-nopolakl radie. Anglija je minulo nedeljo znižala vrednost svojemu funtu šterlingu s $4.04 na $2.80. Storila je to "pričakovano ', a vendar "nepričakovano", telo nekateri finančni krogi v Parizu, v New Yorku in v Londonu so bili presenečeni. A brez vzroka. Take »manipulacije so v gospodarstvu posameznih dežel i n vsega sveta že zelo star stvar. V Moskvi tolmačijo znižanje vrednosti funta šterlinga za nov dokaz polomije kapitalizma. In Je res v polomiji. Toda v Londonu odgovarjajo, da ima funt šterling v domači ekonomiji isto vrednost kakor prej — znižana mu je vrednost le v dolarski izmeni. Nato kritiki, ki se prepirajo z Moskvo, tolmačijo, da je Rusija znižala vrednost svojega rublja kmalu po vojni — in to za domače prebivalstvo, ne pa v trgovini z inozemstvom. Vsak prebivalec je moral svoje stare prihranjene rublje izročiti vladi a dobil pa je povračilo nove —toda manj. Kajti med vojno je nastala v Sovjetski zvezi velika inflacija, rublje so tiskali na pretek in treba jih je bilo vsled želje po stabilizaciji vzeti ven iz prometa. Tako je storila tudi Francija s svojimi franki, Italija s svojimi medvojnimi lirami, Jugoslavija z dinarji itd. Ves svet je ekonomsko bolan in vse dežele skušajo okrevati vsaka na svoj način — ene s podržavljanji industrij, druge z odvzemanjem vse privatne lastnine brez odškodnine, Anglija s podržavljen j i proti odškodnini —a vendar je svet iz reda, v negotovosti in v mrzli vojni med zapadom in vzhodom, vzhod ps Še posebej*-v mrzli vojni kom in form om in Titom. Poletje je pri kraju, pridelki večinoma pospravljeni in bilo jih je obilo za vse, ako bi Združeni narodi, ki sedaj zborujejo v New Yorku, bili res vzajemna organizacija. Angleški funt šterling je bil do prve svetovne vojne vodilna denarna enota. Večina sveta je uravnavala svoj denar po an- gleškem kurzu. Ime ima po svojem starodavnem saksonskem denarnem predniku, ki se je imenoval "pound of silver". Tudi sterling pomeni srebro, a je pozneje "pound sterling" temeljil /ia vrednosti zlate kovine. London je bil svetovno finančno središče, kjer so s pomočjo denarja in angleške pomorske imperialistične sile odločali usodo mnogih dežel in narodov. To je sedaj zgodovina. Pound sterling je Še velik denar — ako ga imaš, vsak je v naši valuti vreden, kot že rečeno, $2.80, a tudi U vrednost je zgolj umetna, igrajena z ameriško zaščito. Nekdanji mogočni pound sterling je nadomestil ameriški "dollar. Kaj bo v tem finančnem metežu z njim,* se tudi ne ve. Pod Rooseveltom mu je bila vrednost zelo znižana, namreč v mednarodnem prometu, s tem, da je vlada od poklicala ves zlat denar in odločila, da bo v bodoče za unčo zlata plačala $35 namesto $20 kot ga je plačevala prej. Za navadnega človeka, ki se peča le z majhnih denarjem in z domačimi groceristi ter mesarji, te mednarodne manipulacije z valutami nimajo smisla. Sploh so mu uganka. Toda med državami, ki morajo mednarodno trgovati, pa so to težke stvari, dasi za visoke finančnike lahko razumljive. Ravnatelji jeklarskih korpo-racij so vsi deležni penzij čim se odločijo iti v pokoj. Plača jim jih družba, kateri so načelje-vali — pravijo da na stroške delničarjev, k*r ni res, ker del* ničarji kot taki ničesar ne pro-ducirajo. Pokojnine jim plača-jeklarski delavci in sploh vsi, ki kaj producirajo za ameriški zeležniški kolos. Ti ravnttelji prejemajo od $15,000 do $55,000 na leto in vse je v redu. A ko so delavci vprašali naj bodo tudi oni deležni nekaj profita od bogastev, ki iih producirajo, je pa bil takoj "ogenj v strehi". Kako neki si upajo jeklarski deltfvci (Konec na 5. strani.) Nekaj o naših stvareh Konfernca illinoiškega - wisconsinskega okrožja Prosetne matico, ki bo bb vršila v nedeljo 30. oktobra v Milwaukeeju, bo jako važna vsled posebnih razmer, ki bo nastale po svetu in imajo vsled tega svoje posledice ter vplive tudi med nami — namreč v naii javnosti. Podana bodo razna poročila ter referati o položaju; namreč o položaju med nami, v Zed. državah v splošnem, v Jugoslaviji in drugje. Zato je potrebno, da se nas čimveč snide skupaj in da skupno razmotrivamo ludi o naših stvareh, ne 'samo da pišemo o svetovnih problemih. Vsa pridružena društva v omenjenem okrožju ter druge organizacije Prosvetno matice so prejela vabila, da naj izvolijo zastopnike. Vsako društvo jih sme poslati kolikor jih želi. Torej no pozabite na sejah v oktobru izvoliti delegate na to konferenco. V petek ta teden (23. sept.) bo v SOC v Chicagu seja kluba št, 1. JSZ. Nekaj o tem je v dopisu na drugem mestu. Pridite vsi. Minulo nedeljo se je vršila na vrtu Slovenskega narodnega doma v Waukeganu balincarska tekma. Morda stvar ne spada v tale okvir — toda jo je vredno velika — omeniti zato, ker je bila udeležba izredno samo s strani balincarjev temveč tudi drugih gostov jo bilo obilo. Prevladovala je družabnost in posetniki so bili večinoma ljudje, ki so aktivni v naprednih društvih ter v raznih drugih naših ustanovah. Vtoj številki je precej pisanja o položaju v Evropi, posebno o Jugoslaviji in maršalu Titu, in pa nekaj tolmačenja o politični in ekonomski vihri, ki divja po svetu. Nekateri vprašujejo, čemu ni v*č pisem, polnih hvalo o.novi Jugoslaviji, kakršna so pdobčali napredni slovenski dnevniki po osvoboditvi Jugoslavijo. Mi pojasnujemo, da zato no, ker jo državo v razvojnem prevratu in vsak tak prevrat se rodi v bolečinah. So seveda tudi vnanji vzroki — glavni sedaj boj Kominforma proti Tito, ekonomski bojkot proti njemu Itd., kar skušamo v tem listu tolmačiti čitateljem po naših najboljših močeh, čitajte in širite Proletarca! m PROLETAREC UST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaji Jugoslovanska Delavska Tiskovqa Druiba, Chicago, Ul. v na Dru icflBflS' (iLASii.o JUGOSLOVANSKE SOCHVTIST1CNE ZVEZE NAftbčNlNA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73; za četrt leta $1.00. Inozemstvo, za celo leto $3.50; za pol leta $2 00. Vs! rokopisi in oglasi morajo biti v miem uradu najpozneje do pon-deljks popoldne za priobČitev v itevilki tekočega tedna - PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'! Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor................................................Frank • Zalts SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROTLETAREC 2301 Lawndale Avenue CHICAGO 2*, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 it VOTNOtfne tfhfa WKM največkrat ko je že prepozno V soboto ponoči 17. sept, se je V Torontu, Kanada, na ladji Noronic dogodil poža>. Bila je polna turistov, ki so bili večinoma iz Detroita in Clevelanda. Goreti je pričelo po polnoči. Mnogo potnikov je že spalo, drugi so rajali in plesali. Og#nj se je hipoma širil in v nekaj minutah je bila vsa ladja v plamenih. Nad sto potnikov je izgubilo življenje. ^ i Oblast v Torontu je takoj uvedla preiskavo. Dognala je, da je bilo na ladji nad 500 potnikov in kakih 200 uslužbencev. Dalje je dognala, da so bile naprave proti ognju, ki bi morale pričeti avtomatično delovati, iz reda. Predno so prišli v pristan mestni gasilci, je bilo že prepozno. A vendar se je veliko potnikov in ladij inega osebja rešilo, ker je bila tik pomola.*A kaj, ako se bi požar dogodil kje daleč na vodi? Le malokdo bi se mogel rešiti. Čemu merodajne oblasti v Zed. državah in v Kanadi dovoljujejo takim mišjim pastem kot je bila ladja Noronic prevOiati potnike? * Kako so mogli inšpektorji — ameriški in kanadski — sploh kdaj izjaviti, da je ladja varna proti ognju — oziroma da so naprave za gašenje v slučaju požara v redu? Sedaj seveda "inšpektorji" brze po drugih potniških ladjah in lastnikom narekujejo, da to in to ni v redu in kakšne naj bodo gasilne naprave. Družba, ki je lastovala ladjo Noronic, jo je obratovala za profit. Imela je na ladji točilnice, plesno dvorano in razne salone, kjer se po.tniki zabavajo in izgubljajo denar v hazardnih igrah. Ravnatelji družbe so -vedeli, da so možnosti za požar velike, a ob enem so špekulirali, da se ne dogodi, da bo ladijino osebje vedno budno in ako je prišel "inšpektor" ter kaj kritiziral, saj se ga lahko odpravi z zagotovilom, da se bo njegove nasvete izvršilo ln v slovo se mu lahko še kaj stisne v roko. Posledica — par sto mrtvih. Pred nekaj leti se je dogodil v Chicagu v hotelu LaSalle velik požar. Bilo je pozno zvečer* Mnogo gostov je izgubilo življenje. Ta hotel je bil ogfašan za varnega proti ognju in mestni inšpektorji, ki prihajajo periodično vršiti svoje preiskovalno delo, so nekaj dni prej to potldili. Toda ko je pričelo v pritličju goreti, je bilo hipoma vse v plamenih. Kot običajno, je bila uvedena preiskava in v nji je oblast dognala, da hotelsko uprava ni vHUla odredb za varnost proti ognju in da so bili mestni inšpektorji "površni" ker sicer po svojih pregledih ne bi izjavljali, da je vse v redu. Ampak vsak mestni uradnikod župana navzdol ve, da se "inšpektorja" lahko odpravi z obljubo in pa t malo "nagrado" za njegovo "paznost". < Seveda — po požaru so postali vsi "inšpektorji" budni, pregledali vse hotele v mestu in nekaj si jih celo zaprli, z navodilom lastnikom, da jih bodo smeli spet odpreti šele ko izvrše razne predelave, tako da bo poslopje varno pred ognjem. A kdor pozna to mesto ve, da je v njemu še vse polno hotelov in velikih stanovanjskih hiš, ki so mišnice za stanovalce. V južnem lllinoisu se je pred nekaj leti dogodila eksplozija v premogovniku. Par sto ljudji je izgubilo življenje v nji. Takratni governer Green je odredil "strogo" preiskavo in istotako je preiskovala rudniška oblast zvezne Vlade. Dognali so, da je bil državni rudniški inšpektor v rovu dober teden pred eksplozijo in v svojem poročilu rudniškemu biroju izjavil, da so vse varnostne naprave v redu. A ob enem so se v preiskavi morali pečati tudi z izjavo unije premogarjev UMW. V nji je bilo ugo-tovljteho, da je unija o tistem premogovniku vladi v Springfield večkrat poročala, da so naprave za zračenje in za škropljenje iz reda, oziroma da jih sploh ni in da so življenja rudarjev vsled tega vsak moment v nevarnosti. Nekaj časa potem so rudniški ihspektorji bili budnejši v drugih rovih, a vsako kdtaotrofo se končno pozabi ln tako se pozabi tudi na varnostne odredbe in naprave, ker stanejo denar. Je sicer boljše kakor je bilo, toda ne po zaslugi lastnikov temveč vsled pritiskov organiziranega delavstva in javnosti. Ameriški avtomobili ta Slovenijo Boj zvezo zdravnikov proti "Ocilbirartju medicine" JoŠko Oven RAZGOVORI ANTON UDOVIČ POGOVOR S ČITATELJI IN ZASTOPNIKI Minuli teden jem pisal o ogla- ledar bolj zgodaj kot pa zadnjo sih v Družinski koledar, da do-; izdajo? Če bi bilo vse gradivo bivam neenako število oglasov j in oglasi skupaj že 2daj, bi ga od naših zastopnikov, in to sej lahko imeli že v novembru; ko-idaljuie. >slal doti nadaljuje. Ko sem minuli teden poslal dotlčni dopis v tiskarno, je prišlo od Louis Barboricha iz Milwaukee pet oglasov in nekaj dnf za tem je pa George Smrekar iz W. Aliquippa, Pa., poslal tri. Toraj nekaj bo v praznoverju — o katerem sem zadnjič pisal. Edini, ki je do-zdaj poslal enako število ~ to je štiri oglase je bil Anton Zornik, o katerem sem že minuli tfden pisal, in s tem je menda zaključil svoje nabiranje oglasov za prihodnji letnik. Skoda — pa kaj, ko se ne da pomagati Vem, da je tudi njemu težko, ko na more nadaljevati; pa mogoča pride še čas, da bo šel zopet na pot — saj želimo tako. Človek bi zmolil par očenašev, ko bi kaj pomagalo, tako pa mora le skromna želja zadostovati. To pa ne velja samo za Zornika. Vsi naši starejši zastopniki bodo prej ali slej pissli sličns pisma. kot sem ga prejel od Toneta. Potožili bodo svoje težave in povedali, da ne morejo več. Kdo jih bo nadomestil? Ali so ti ljudje edini, na katerih stoji bodočnost naših ustanov, naših naprednih listov? Saj nas ni tako malo, da ne bi mogli še iti naprej tudi ako tu pa tam kak steber odneha. Večni popotnik Tone Janko-vich iz Clevelanda me je precej trdo prijel z vprašanjem, če bomo letos izdali Družinski ko- likor bomo dalj odlašali — toliko bo pozneje. Se nekaj: Vsa društva, ki so priključena v Prosvetni matici, bi želel, da se priglasijo, to je ona, ki do zdaj Še niso sporočila, Če še nadalje ostanejo ali ne— ker v kratkem mislim uredeti in priobčiti seznam vseh organizacij, ki so včlanjena v tej ustanovi, da se ne bi kdo potem jezil, da sem to ali ono organizacijo izpustil. Zato prosim vse tajnike, da nam to Čimprej spo-roČe. o-1 /' .h . r ji ». si : , Zadnje čass as pojavlja med nami precej razprav in pregovarjanj radi starega kraja, radi rojstne domovine iz katere smo prišli. Mnogi obsojajo sedajno jugoslovansko vlado in se vnamejo za kominformo. Ne vem aR bi se podal v to razpravo ali ne? Kot mali človek, se na politiko malo razumem. ^Ničesar delavčevega žepa ne izčrpa bolj kot bolezni v družini. Zdravnik, operacija, zdravila, bolnišnica — vse to je drago toliko da boli. Marsikak delavec je prišel v boleznih ob vse prihranke in družine ob posestvo in šele ko si ob vse, ter mords vzamejo v okrajno bolnišnico na Javne stroške. Td so ni žalost izkusili že helteti delavci. To ve tudi zvezna vlada, vsaka mestna in okrajna uprava kakor tudi vlade possmeznih držsv. Kako obvarovati delavske družine pred tem zlom? Socialisti so imeli odgovor na to od vsega začetka: z javnim zdravstvom! Toda oblast je blls gluhs in šele pokojni predsednik Roosevelt se je pričel pečati s tem problemom, tods vsled vojrle se ni storilo nit. Po vojni ps je predsednik Truman uvrstil v svoj program— v takozvsni "fair deal" tudi socialno zavarovanje za slučaje bolezni. Vsi bi v ta namen skupno plačevali in tako bi Človeka, kadar zboli, ne skrbelo, kje bo vzel da bo plačal zdravnika in bolnišnico. V kongresu je bil predlsgsn tsk zdravstvsni načrt in Trtiman. ga je priporočil v sprejem s posebno poslanico. Toda je ostal ns Slika nam predstavlja dva avtovozu tipa Willys-Overland, slikana pred poslopjem tvrdke v Toledu, Ohl. Kupil ju ie Slovenski ameriški narodni svet, kot je razvidno is napisa na vsakem av-u, e tvega za glavni odbor Rdečega krila Slov en i jp na račun sklada za- zdravila, drugega pa za otroško kliniko v Ljubljani na račun sklada sa otroško bolnišnico. Odpeljana sta bila v Jugoslsviji meseca Sv gust a t 1. ns ladji S. 9. Gorica. kot pa narodu. Koliko pa je napredoval naš narod v zadnjih štiri sto letih? Koliko krvi je prelil — za koga? Kadar se je boril v vojnah, je bil opremljen z najmodernejšim orožjem tiste dobe — a ko je pa prišel domov, je oral z lesenim plugom, in to generacija za generacijo — brez kake sprememba. brez izboljšanja. Bilo je — "Kar se je Janezek naučil, to je Janez znal." Ves ostali takozvsni civilizirani svet si je izboljšal svoj položaj več ali manj, samo pri nas pa eno in isto — posebno na Dolenjskem. Nobene industrije, nobenega kulturnega razvoja, ki bi na splošno vplival na mladino; ker obstanek je prvi. Vsak bajtar je imel po božji volji po pet, šest in še več otrok, katere so oni kmetje, ki so rabili pastirje, hlapce in dekle, lahko dobili skoro zastonj in marsikje še ob zelo slabi hrani, jih gonili "kot vrag polhe", kot so rekli stari ljudje. Vsaka stvar ima svoj konec, pravi pregovor. Tako je tudi temu prišel konec v domovini. Danes tam grade svojo industrijo, da bodo revnejši lahko doma kruh služili; posebno še ždaj, ko ni več Amerike, v katero bi se lahko naselili oni, ki niso bili zsdovoljni doma ali si pa niso mogli poštenega življenja narediti na domačih tleh. Danes v Ameriko lahko prihajajo le še begunci, ki pa tudi niso vsi zsdovoljni znjo. Mi, ki smo šli po svetu, nismo dobili ničessr zastonj; še življenja si nimaš prilike narediti, če nima kdo dobička od tvojega dela. Kaj je bila Amerika pred mnogimi leti in kaj danes? Kdo je vse to naredil? Ali ne ljudje? Ali se ne da tudi kje drugje ustvariti Ameriko, kot samo tu? Ako naredim na dan sto, ali tisoč kosov gotovega predmeta, ali bi ne mogel isto vršiti na domačih tleh, če bi mi bila prilika dana? Priznam, da imam tukaj boljše življenje kot sam imel v domovini, saj bil sem eden izmed nižjih, izmed revnejših slojev, in po kmetskem mišlenju; in po božjih zakonih saj tako mi ja bilo rečeno, ne bi mogel biti nikoli enakopravem kmetu, ki je imel pet glav živine v hlevu. Tam so ti hoteli zabiti v glavo, da ko si se rodil berač, da tako ostsneš vse svoje življenje. To je strašna obsodba za malega človeka, ki ima čut, mogoče globoki čut. Te obsodbe se je ta mali Človek hotel iznebiti, hotel si je rešiti večnega pečata, ki mu je bil vtisnjen ob rojotvu. Zakaj se je boril s tako levjo hrabrostjo? Zato, kar je mislil, da se mota rešiti enega pečata, ali pa v smrt. Priznali mi boste, da so bili ti rdVni v večini v borbi za svobodo. Mogoč* danes ni tako kot so želeli in mogoče celo sanjali, s dokler so sami aoopodarjl na ovoji zamlji, si jo lahko praure-de tako. da bo za dobrobit splo-lenega naroda, lahko ustvarjajo kar prej niso mogli, ko oo njim drugI gospodarili Ako delsjo napake, naj jih sami popravljajo: Kaj Jebolje in bolj potrebno, bodo s&soma sami spoznali in il po ovoje uredili. Upam in žalim, da ima ntš človek več veljave pri svojih, kot bi Jo Imel pri drugih tujih gospodarjih. Da Tudi ne razumem zakaj se nikakor ne morejo sporazumeti? A eno vprašanje bi pa le rad stavil — ako ga smem? Ali mora naš%narod vedno spadati pod nekoga} Pred mnogimi lati so si lastili razne okraje našega naroda plemenitaši in grajšča-ki, ki so jih izkoriščali do skrajnosti. Poleg tega so tuje vlade vedno gospodarile v naših krajih in verski predstavniki so bili vedno naklonjeni vladam bolj polici kjer se praši. Je nekaj socialno čutečih kongrefrnikov in senatorjev, ki se potegujejo zanj, a večini pa je zoprno vse, kar diši po "socializmu". Najbolj pa je proti Trumanovemu predlogu nastopila zveza zdravnikov. Naložila je svojim članom po $25 izrednega aseo-menta v ta rtamen in potrošila je dosedaj v svoji propagandi proti "socializirani medicini" že nad pol milijona dolarjev. V radiu, v tisku in v predavanjih ta zVeza dokazuje, da bi sprejem Trumatiovega zdravstvenega načrta odprl Vrata na ste-žaj socializmu in vse naše svobodščine bi šle "k vragu". In kmalu nato bi bilo tudi svobodnega podjetništva konec. Strašno! Zveza zdravnikov dokazuj*, da ako se Trumartov načrt spremeni v postavo, bodo zdravniki postali navadni vladni uslužbenci ln da bodo morali zdraviti kogarkoli in plačani bodo iz vladne blagajne! Tudi bolnišnice bodo izgubile svojo "svobodo" in neodvisnost. Sploh bi "socializiranje" medicine pomenilo silen korak v "totalitarnost". ' Znano je, da večina zdravnikov že vsled svojega poklica "nima srca". Pri zdravljenju bolnikov, y operacijah in v prioootvanju umiranju bolnikov se utrdijo in ob en*m računajo ter si delajo izven svojega poklica življenje kolikor mogoče udobno. Z reveži se ne pečajo. In kadar revel zboli, pa naj oi pomaga v kako občinsko bolnico ali pa v^kak dobrodelni zavod S tem se briga zdravnikov za javno zdravstvo neha. Vendar pa je Trumanov načrt povsem nedolžna stvar. Država ne bi bila — ako ga kongres sprejme — nič bližje oocislizmu kakor je Aftgllja, ki že ima tak zdravstveni zakon. P(t>ti "socialiZiranju medicine" oo tudi milijonarski lastniki velikih ameriških čaoopioov. Kaj briga bogataša kako volad po-mankanja zdravniške oskrbe reveži umirajo! Glavno je, da pri-vilegijem ostane svoboda kUpičiti bogastva in Mi dobičke nemoteno. Vzrok, da se kongres za javno zdravstvo tako malo briga je politični nezavednost ameriškega delavstva. Dokler se unija ne bodo začele pečati o politiko vse drugače kot pa Oa sadaj, sa zakonodaje 9 socialnimi problemi na bodo pitala pač pa oe gnjavila * "oubverzneži", z bojem proti "komunltimT in takimi rečmi, čas Je, da voditelji unije to spoznajo ln prtčno tUdI politično »tati na svojih nogah. Ernie Hill, časnikarski poročevalec v Afgentlhi pravi, da pričakujejo tam izbruh tretje svetovne vojne v prihodnjih dveh mesecih. V svojem poročilu razpravlja, da so višji argentinski politični in vojaški krogi popolnoma prepričani/ da smo res na pragu nove vojne. Za razloge našteva različne stvari, katere se vedno vrše pred izbruhom konflikta. Y Washingtonu pravijo, da ne vedo prav ničesar o tem. Nasprotno, po njih mnenju Je danes manj vzrokov za takojšnji konflikt kot pa jih je bilo zadnje leto. Argentinski Peron, katerega "peso" je zadnje tedne padel precej globoko, si seveda želi nekaj podobnega. Isto tako Čiang Kajšek na Kitajskem Mnogo "demokratičnih" priseljencev," "razseljencev" iz Evrope. tudi mi Slovenci jih imamo precejšno število — si žele nekaj podobnega. Po njihovih mislih je samo vojna, katera jim lahko povrne izgubljeno oblast. V Vatikanu je že vse pripravljeno, da dobi (o klanje križarsko obleko. Ali nekaj je kar Še lahko reši svet. In to je, da ti ljudje končno ne odločujejo. V Washingtonu je rožljanje s sabljo precej 4>onehalo. Imajo pač druge skrbi. Eno večjih skrbi so volitve v prihodnjem letu. Kot kaže, bo precej akcije. Žalostno je pač, da se nismo popolnoma nič poboljšali od zadnjih volitev. Mislim na nas delavce. O kakšni večji progresivni akciji katera bi zares prinesla uspeh, ž današnjimi unijskimi vodji na krmilu saj za danes ni misliti. Edino če pride zares do večje politične krize, katera-bi te ljudi zdramila, bi bilo, upati na kakšno večjo akcijo. Na ekonomskem polju je malo boljše. Seve, jeklarska kriza Še ni rešena, isto tako ne pre-mogarska ln ne ve se kakšno stališče zavzamejo avtomobilski delavci. Vprašanje je seveda glede četrtega poviška plač. Po svetu Kadat koli čitam o kakšni zmagi kitajske narodne (Kaj-škove) armade, vem, da tistemu poročilu sledi drugi dan poročilo o njenem porazu. To je že postal navaden maksim. In tem ljudem ie naša vlada darovala več kot tri milijarde dolarjev. Na Grškem so tudi potihnili o tistih velikih zmagah, o katerih se je precej pisalo v ameriških listih. Čudno, z vsem tistim denarjam, orožjem in bojnimi letali, katere dobivajo od nas— je po njihovih poročilih še vedno isto število gerilcev v gorah kot v prejšnjih časih. Pač nekaj narobe. Na žalost, kriza med Jugoslavijo in Sovjeti še ni končana, pač pa dobiva vedno resnejšo obliko. O tem več prihodnjič. Smrt umetnika V majhni notici v našem časopisju sem opazil, da je v Mehiki umrl eden največjih ne samo njihovih pač pa svetovnih umetnikov — Jose Clemente Orosco. O tem človeku, kateri je dobil svetovni sloves sem pisal več v našem Družinskem koledarju. Orosco je opadal v sloviti trojici mehiški umetnikov Diago Rivera, David Alfaro Siqueiros in Jose Clemente Orosco. Ti trije so bili ne samo stvaritelji nove revolucionarne umetnosti v Mehiki, ampak tudi nje apo-stelji. Mehiška republika se je zavedala velikosti in slovesa njenega umrlega umetnika ter mu je priredila državni pogreb. Orosco ja umrl ravno v času, ko se je v Mexico Cityju vršil mirovni kongres, kateri je v današnjih itvenrednih časih bil Zares potreben. O agodovini Mehike (nadaljevanje) Porfirio Diaz oe je rodil leta 1830 v istem kraju kot se ja rodil Benito Juarez — v Oaxaca. Dočim ja bil Juarez čistokrvni Indijanec zapoteškega rodu, ja bil Diaz mešane krvi rodu Mik-stekov. Kot Juarez je imel mladi Porfirio isto borbo za izobrazbo ter za obstanek. Charleston Beals obširno piše v svoji biografiji .Diaza o tem človeku, kateri je petintrideset let gospodoval kot absolutni diktator v Mehiki, v času ko je Mfehika deloma prešla iz kolonijšlne oblike v pol moderno državo. Ta zgodovina je dolga in je ne bomo tu ponavljali. Zgodovina ko je tuji kapital pravice zavzel tO deželo in nje glavni državljan— Indijanec izgubil še tiste pravice katere mu je zapustil špah-ski čsvojevalec, je znana. Navidezno je izgledala kot moderna civilizirana država in nje diktator Diaz, kot dober velikodušni vladar. Amerika ter vse evropske države so ga obsipale z odlikovanji in darili ter ob enem sesali kri mehiškemu pfeonu. Da, dolga je ta zgodovina vse do leta 1911, ko je padla DiSzoVa vlada. In vendar je bil Porfirio Diaz v svoji mladosti ne samo revolucionar ampak tudi najboljši poveljnik v Juarezovi armadi vter njegov najzvestejši prijatelj. RU£INSK1 KOLEDAR vsi tisti, ki tega is niso storiti • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v statem kraja la enake PROLETARCA. Vsakdo naj stori xa naš list kolikor more, pa bomo vso težave zmagovalil KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KDO NAJ ODLOČUJE 0 BODOČNOSTI DE2EL IN KONTINENTOV NASE Otti? (Konec s 1. strani) bami 75 najvažnejših sovjetskih most. Dojal j*, da to ameriška bojna sila res lahko stori, toda poklali bi milijone civilnega prebivalstva, kar nam bi civilizacija nikdar ne odpustila, leda mar je milharistom civilizacija, pa bHo V katerikoli deželi! Kar militaristi zapada v svoji propagandi pozabljajo — je vprašanje — kaj pa bodo počeli v slučaju napada sovjetski letalci? Mar niti svojih mest ne bodo mogli braniti? Zapadni strategi so mnenja, da ho, ako bo napad izvršen sekundno, brez vsake vojne napovedi. Mnogi vplivni konservativni politiki zapada niso za masno ubijanje sovjetskega prebivalstva. Saj imamo tu na stotine begunskih politikov, ki ustanavljajo v svojih deielah peto kolono, v kolikor je ie nimajo in Vfodo jih ima na svoji strani. In pa baze Ihtamd krog in krog Sovj. zveze ter njenih satelitk — torej si nas ona ne bo upala napasti! Daljo argumentirajo, da so oceani in skoro vsa morja pod ameriško In angleško Itontrolo. Čemu ne izrabiti teh okolščin Anglo-Saksom v korist sedaj, ne šele ko bo sovjetski blok premoian, da ie bi Anglo-Saksi mogli z njim uspešno spopasti? Tak je ton v tej propagandi sedaj, a javnost po svetu upa, da ostane le pri "mrzli vojni". V nji naj se tepejo takozvani državniki, a v "vročo vojno" pa so vedno poslani le delavski in kmečki sinovi (pa tudi ' hčere). Kontrola nad svetom bi spadala iorej samo organizaciji Združenih narodov, ne kaki posamezni velesili, ali pa kakemu bloku držav, kot si ga zamišljajo mnogi vodilni politiki v Londonu, v Washingtonu in še marsikje. Moskva pri tem kajpada ni izjema. Ona hoče svet organizirati po svojem modelu in je V tem smislu v "mrzli vojni" z zapadom. Joda velika večina malih in večjih dežel, kolikor jih jo ostalo suverenih, pa so za pomirjen je med Kremlom in Belo hišo — kajti svet se prav lahko in na boljši način razvija v civilizacijo v miru, ni pa se In se ne bo mogel v vojni. Kdo jo Tito m kaj pomori v svotu? Tak je bil naslov članku v Proletarcu s dne 29. decembra 1943. To je bilo torej med vojno. Da je naš list njegovo vlogo v osvobodilni fronti v borbi proti okupatorjem pravilno tolmačil, dokazuje prej omenjeni opis njegove karijere. Glasi se: Iz Proletarca dne 29. decembra 1943 Nekaj časa Je bil general Dra-ža Mihajlovič legendarna oseba toliko, da se je celo komercialni, filmski Hollywood zanimal zanj. V zadnjih nekaj mesecih ga je zasenčil "Tito", Josip Broz, pravo ime Josip Brozovič. Kako bo Tito končal? Kdo je on? Pripovedujejo, da je po rodu Hrvat, po vzgoji delavec in socialist, ki se je v prejšnji vojni spremenil v okolšči-nah, v katere je bil vržen, v komunista. Sam se predstavlja najrajše le za delavskega voditelja. A je znano, da je iz komunistične sovjetske šole. Ameriškemu slovenskemu delavstvu Tito ni znan od prej, pač pa šele od kar se je pričela v Jugoslaviji osvobodilna fronta.Tudi mnogo drugih tamkajšnih imen sedanjih borcev je neznanih naši tukajšnji javnosti, ker so se pač skovala v sedanjem ognju. O Titu je napisal daljši članek feodor Balk za Overseas News Agency, ki velja za Sovjetski uniji prijateljsko ustanovo, dasi sama tega nikjer ne priznava. Balk nam Tita takole predstavlja: Poznal sem Tita, ko je bilo njegovo pravo ime Josip Brozovič v zapisku beogradske policije, a njegova slika v njenih arhivih. Moža, ki danes vodi v Jugoslaviji celo armado grtilcev proti Hitlerjevemu genera hi Ervi-nu Rorhmelu, sem poznal v tistih časih, ko je bil na podlagi obsodbe zaradi radikali*xna obsojen ha pet let zapora v srbski Ječi. Tito je eden izmed malih ljudi iz naroda. Življenje ga je kovalo v žerjavici borbe v dveh zaporednih svetovnih vojnah in ga dokovalo do veličine. V obeh teh vojnah se je boril za osvoboditev svojih tovarišev na potu — malih ljudi iz ljudstva Evrope. Danes pa Ttito v imenu jugoslovanskega naroda nadleguje Nemce rta' balkanski fronti in daje novi, provizorični vladi v SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE - v. i-. XI3 — From Industrial Worker Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS notrajnosti Jugoslavije podporo svojega meča. Dosegel je, kar ni mogel doseči nihče izmed aktivnih častnikov v Evropi — vzdrževati v notrajosti 4'evropske trdnjave" armacjo v boju proti Nemcem. A vendar Tito ni in ni bil vojak. Tito, za katerega glavo so Nemci razpisali nagrado lOOJfOO nemških mark, je sin ubožnih staršev, ki žive nedaleč od Zagreba. Se kot mlad deček Je že moral na delo. Izučil te je za kovinarja v Zagrebu v železniški delavnici. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je imel 24 let. Porabil je prvo ugodno priliko, da se preda Rusom. Po oktobrski revoluciji je prišel ven iz ujetniškega tabora ter služil kot prostovoljec v» rdeči armadi Ko se je leta 1920 vrnil v svojo domovino, je videl, da je habsburško tiranijo nadomestila druga, novejša tiranija, v kateri je bilo delavstvo v političnem pogledu zvezano in vkovano v takozvani "zakon za zaftčito države". Tito Je bil eden izmed tisočev radikalnih ljudi, katere je načelnik policije v Beogradu, Milan Ačimovič, polovil in namenil ali sirtrti ali pa ječi. To je ravno isti Ačimovič, ki je danes desna roka srbskega kvizfinga Milana Nediča. Tito je bil aretiran kmalu po svojem povratku iz Rusije, obtožen komunizma in obsojen na pet let ječe. Gestapo je izgrebla iz policijskih arhivov v Beogradu Titovo sliko in tistih časov ter jo uporabila za svoj lepak, ki obljublja 100,000 rajhmark nagrade za Titovo glavo. Ko Je Djuro Djakovič, vodja ilegalnega komunističnega po-kreta postaj žrtev režima kralja Aleksandra, je Tito prevzel vodstvo za njim. (V španski civilni vojni je bil imenovan bataljon jugoslovanskih prostovoljcev po Djekoviču.) Naslednjih tO let Je prHMl Tito v borbi proti diktatorskim in pol-dfktatorskim vladam, ki so pod Pavlovim regent-stvom počasi prehajale na Hitlerjevo stran, vse dokler niso postale njihove zaveznice. Nekatera poročila so trdila, da se je Titp boril v Španiji. V kolikor ja meni znano, je to pomota. Pač pa sem večal v Španiji med prostovoljci republikanske vlade mnogo sedanjih Titovih poveljnikov. Med njimi Petra Dapčeviča, ki je bil nekoč Jurist; Koata Nagyja, ki je bil podčastnik jugoslovanske armade; Koča Popoviča, pisatelja iz Beograda. Clemenceau ja nekoč dejal, da je vojna mnogo preveč resna stvar, da se bi jo moglo prepuščati popolnoma njenim generalom. Potočaj v Jugoslaviji pe je prav posebno zanimiv radi tega, ker je bil ravno Tito, ki jt civilist, oni, ki je uspel storiti, kar •e 600 generalom prejšnje jugoslovanske armade ni posrečilo. V zadnjih dveh in pol leta je Tito zrastel iz pozicije delavskega vodje v generala ljudske vojske. V svojem štabu ima srbskega župnika iz Krupanja Vlado Zečeviča, črnogorskega polkovnika Savo Oroviča, hrvaškega pravnika iz'Zagreba dr. Vlado Bakariča, kmeta iz Vrapča J urico Draušnika, bosenakega profesorja iz Banjaluke Petra Kome-niča, delavca iz Splita Vinko Krstuloviča — člane vseh narodov, vseh slojev in vseh protifašističnih strank Jugoalavije. Tisti časi, ko je angleški For eign Office Tita hladno odkla njal, so minili. Oanes priznavati London in Washington prav ko Moskva, da ?e fffeo seres gonilna osebnost v Jug&laviji. • Tako je bOo torej pred dobrimi šestimi leti. Danes je situacija drugačna in tudi razmere to se spremenile. Ali bo Tito vzdržal? On pravi, da bo. Kohtin-form (Kremlin) pa se je zaklel, da mora pasti. Ali bo, ali ne bo, tudi to bo pokazala zgodovina. KOMENTARJI (Konec S 1. Strani.) vprašati po 10c na uro v pokojninski in v bolniški sklad! Mar mislijo, da so steelworki njihova last? Morda se bodo jeklarski delavci, ki so bili pred leti najbolj brezpravni, najbolj zatirani in nič organizirani, iz tega kaj naučili. • Pozdrav z dvignjeno pestjo se je v času hitlerizma izvrševalo na socialističnih in kotnunistič-nih shodih širom sveta. Kartu-nist Jerrlock ga je predstavil nedavno s karikaturo, v kateri si stojita Stalin in Tito drug proti drugemu na enak način z dvignjeno stisnjeno pestjo. Res se v zgodovini dogajajo čudne, a vendar razumljive stvari. Namreč kdor jih je zmožen razumeti. Mnogi so zmožni, a nočejo stvari zapopasti take kot so. Tolmačijo in presojajo jih po svojem posebnem merilu. - Degabayazidi je pogorje v TVrčiji Tam nekje je po mnenja raziskovalcev Svetega pisma Noetova barka, s katere ao ae razmnoiiK po vesoljnem potopu ljudje in živali. Neka ameriška ekspedicija je bila nedavno spet tam, da jo išče. Po par tednih plezanja na tri milje visoko goro Ararat je odšla z višin vsa utrujena ne da bi našla kaj sledu o Noetovi barki. Ljudje imajo pač čaš in denar za vse sorte stvari — za pametna raziskovanja in za prismodarije. Ako bi turška vlada bila prebrisana, bi z letali zvozila na tisto goro kako starodavno svojo leseno barko in nato krščanskemu svetu oznanila, kje je odkrila Noetov čoln vesoljnega potopa. To bi bilo turistov ta ps dohodkov) Kdor hoče priti m vrh, ta ne srna ustrašit* hoje Oa be 1* tri-čel, ostane vedno v dolini. POIA« Ofr Bi^frJfj^ UalJfm rerer oenearCr piše EL CAYON, Calif. — Na Delavski praznik (Labor Day) so nas obiskali iz St. Louisa, Mo., John Spilar, ki je član gl. odbora SNPJ, njegova soproga, ki je dobro znana vsled svojih dopisov v angleški ^ekciji Prosvete, in z njima je prišla tudi njena mati in dva brata. Njihovo ime je Pogorelec. Živijo v 3kn Die-gu. Obiskali so nas tudi naši stari prijatelji John Olip z družino iz Los Angelesa, večerjali smo in se potem skupno zaba-valit Ni nafta navada, da bi računali za jedačo, kadar nas kdo prijateljev obišče, pa naj bo to na našem domu, ah pa v restavraciji, ki jo lastujejo in obratujejo moji sinovi. Toda John Spillar je vztrajal plačati svoj račun — in dobro, pogodila sva se, da jaz ne vzamem ničesar, on pa naj vsoto —ker že vztraja—odda v tiskovni sklad Proletarca. Izročil jo je meni in ček je priložen k temu dopisu. Spillarjeva družina nas je obiskala žefv drugič. Rad bi, da se v tretjič ustavijo tu za delj časa, ali pa se kar stalno naselijo tukaj. Vreme smo imeli izredno lepo, k nekaj~dni v avgustu pa je šel toplomer preko ^100 stopinj. Večeri hi ndči pa so pri nas hladni ni tudi poleti. Prejel sem pismo našega pridnega agitatorja Joe Korsica iz Detroita, v katerem mi je naznanil, da bodo priredili p&nik v korist Proletarca na farmi Rudija Potočnika. Sporočil ml je, da jim je dal svoj prostor v ta namen brezplačno, žal, da sem sedaj od tvojih detroitskih znancev, sodrugov tet drugih prijateljev predaleč, da bi jih mogel obiskati Upam, da so na pikniku imeli obilo zabave ter dober uspeh. Peter Benedict. z nlkakim drugim. In obdržal si f in potrebno Je, <*a naš klub. ka-ga bom do konca svojih dni. kor tudi vse druge organizacije Obšojam pa one, ki se o meni j v Chicagu, ki so pridružene tej kaj takega domišljujejo—nam-1 ustanovi, pošljejo dne 30. okto- fcfilwauka reč'da sem v tovarŠiji s "S. B. Čemu govoriti slabo o človeku, ki je vedno delal v naprednih vratah in jim je sedaj se prav tako zvest? Ob enem obžalujem trojico, ki izdaja "S. B ", ker je zašla na stran pota. Saj je vendar bila v naprednih vrstah dolga leta in vsi trije so nas učili in vež-bali v naprednem evangeliju— vsak po svoje. A danes pa podirajo kar so prej zidali. Po slovensko bi se reklo, da pljujejo v lastno skledo. . Upajmo, da se spreobrnejo ter pridejo nazaj na svojo pravo pot — namreč na pot napredka ter na pot borbe za ustvarjanje blagostanja za vse. — Geo. Smrekar. N# pozabite priti na Mjo kluba it. 1 JSZ CHICAGO, m. — Ta petek, dne 23. septembra, se bo vršila redna seja kluba št. 1 JSZ v Slovenskem delavskem centru. Ena zelo važnih točk bo volitev novega tajnika, ker je sedanji tajnik, Louis Zorko, resigniral. Poleg bodo na dnevnem redu tudi volitve za zastopnike, ki jih bomo poslali 30. oktobra na konferenco Prosvetne matice v Milwaukee. Tudi to zborovanje bo važno bra v Milwaukee čimveč delegatov. Kako pa s knjižicami? Nekdo bo dobil radio in čimveč bo dohodkov v ta namen, boljšega bomo kupili. Rezultat bo objav-Tjen v Milwaukeeju 30. oktobra. Kdor le more, naj nam s temi knjižicami pomaga pridobiti čimveč dohodkov. —P. O. Katherine Petritz preminula V Los Angelesu, Calif., je dne 7. sept. nagloma preminula Katherine Petritz. Našim čita-teljem izven svoje okolice ni bila znana, znan pa je soprog po-kojnice John Petritz, kt je di-striktni podpredsednik SNPJ. Pokoj niča je bila stara šele 45 let, rojena v Homesteadu, Pa. Johnu Petritzu izrekamo ob tej težki izgubi iskreno sožalje. Gigant Sedemnajstletni Arthur No-land iz Chamberlaina (Dakota) zraste vsakih 6 mesecev za 2.6 cm. Sedaj tehta 196 kg in je zrastel že 270 cm v višino. Pravijo da se bavi s plavalnim športom. Zdravniki, ki so ga preiskali, mu prerokujejo, do bo zrastel do 24. leta, ko upajo da se bo njegova rast končala, tudi do 3 metre visoko. 3*0. Smrekar izjavlja W. Attqttipp*. Pa. — Zelo nerad aR skoro sem primoran oglasiti ta v javnosti. Zato naj te vrstice služijo nji v pojasnilo in pa onim, ki trosijo okrog govorico, da sem pristaš trojice, ki izdaja listič "S. B." To obdolžitev odločno odklanjam. In to radi tega, ker ni resnična. Saj je moje prepričanje mnogim osebno znano, ne samo v javnosti. Tega ne bom .zamenjal Imenik zastopnikov Proletarca Kdor teli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše uprav ni štru, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. CALIFORNIA. ' Po■ (ar.a: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Las Angeles: Frank Novak. San Fraacisco: A. Leksan. COLORADO. Crested Battes Ant Slobodnik. PaeMo: John M. Stonich. Walseaharg ia okolica: Edward Tomii*. ILLINOIS. Ckfeft* ia okolicat , Frank Bisjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik ln Frank Zaitz. La Salu ia okolicat Anton Udovich in Leo Zevnik. Spring fields Joseph Ovca In John Goršek. Vlrdaa: Fr. Hereieh. Waakefaa-No. Chicago* Martin Judnich. Witt: Luka Podbrefar. INDIANA. Mary Stroj. KANSAS. Arma i Anton Shular. Arcedi«: John Shular. Weet Mioeralt John Msrolt. MICHIGAN. Detroit-frear born John Zornik, Joe Korlič. ftt.NNESOTA. Bahls Max Mftitx. , Frjijk K lun. Da lath: J^hn Kobi. BLY: Matt Praprotnik. Of. John J. PHY8ICiAN and SURGEON m« WlEST Nth STREET TW. Cftawfatd 7-SSIS OFFICE HOURS: ' I'M ta « P. M ,. (Excrj^Wed ^ Sat.^and Sun.) (Except Wrd^ Sat. and'Sun.) fees, »tit ie Tel. CRai If ad A MISSOURI St Louis: John Spiller. (MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Heloaat Joseph Mihelirh. tod Lodges K. firznoinik. - NFUr JERSEY. Elisabeth. Amtlia Oblak. NEW MEXICO Gallap: Mary m Jennie Marinšek. NEW YOU. ' Cowaaia. James Oeklera- OHIO. » • Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John TLrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbors Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. Liaboa-Power Points Jacob Berpank Maple Heights: Frank Volkar. War ran: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliqaigpat Geo. Smrekar. A vel la: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Ran: Jennie Jerala. Canonsburf-Strabane: Jacob Pav-čič. Exports Joe. Brits. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminia: Anton Zornik. Johnstown ia okoUea: Frank Cvetan. • Latrobes John In Mary FradeL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna sastopnika sa Proletarca, Ameriiki družinski koledar in Majski Glas xa xapadno Penno Anton Zornik, Herminia, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johastowa. WASHINGTON. Ren tot: Fred Medvešek. Seattle: Lucas De beljak. WEST VIRGINIA. Elm Grore> Frank Kosem. Star Cityt Lawrence Selak. Thomas* Lenhart Werdinek WISCONSIN. Milwaukee la West Alliss Louis Barborich. Sheboygan s Frank Stih. WlHard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer la okoHea: John H. Krzisnik. Rock Sprints: Frank RoirJts. >0IMMMMtMMHMMlMMMMMMMMMMMMIMm| MtVA SLOVENSKA MALNICA ■ Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21»t Street CHICAGO 8, ILL. J j Fina postrežba - Ceno zftjttvto - Mo jamčena j TELEFONI: CAnal 1-717*—€-7171 ..................I.................mm ^ *. ♦ ZA UČNI TISKOVIN« VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VIDNO OtRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tal. Michigan 2-3MS 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TUKA PRI NAS IZ ZGODOVINE V teh burnih dneh je dobro, d* se včasi spomnimo na zgodovino, ako hočemo razvoj, ki gre v bodočnost, pravilno (tojmovati. Proletarec z dne 29. decembra 1943 — torej pred Šestimi leti, jo je v članku z naslovom "Evolucija boljševizma iz In-**ternacionale v nacionalno himno" takole tolmačil: To, da bo Josef Stalin "Inter-1 Hitlerjem, nacionalo", ki je bila himna boijševiške Rusije, prej ali slej opustil in jo nadomestil z novo Himno, je bilo pričakovati. ■ Nedavno poročilo je na krat-' svetovni propagandni aparat Hitler prelomil pogodbo in napadel Rusijo, v nadi, da jo porazi v najmanj dveh mesecih. Kominterna pognala ves svoj "SWltm svet", le ko omenilo, da po mnenju sovjetske vlade "Internacionala" ni vec primerna sodobni socialistični Rusiji in je vsled tega nadomeščena z novo himno, z besedilom v soglasju s stanjem in ideologijo današnje Sovjetske zveze. dni. bila vodstVom starih boljševikov ob zvokih Internacionale. Peli so jo Če le niso bili v boju ali pri delu in uveljavili so jo za komunistično mednarodno himno in za neupnrjočo himno Zveze sovjetskih socialističnih republik. USSR je sedaj jačja ko kdaj prej, a himno ima novo, ki slavi svojo armado, Lenina in Stalina. V mednarodnost se več ne umešava. Razvoj Rusije se na kratko lahko takole omeni: Carizem, prvo poglavje, poln terorja, ki je v gospodarskem razvoju zaostal v fevdalizmu in v vojni omagal ter propadel. Revolutija buržvfczije, ki je vrgla carja, ne pa njegovega si-stema. Drugo poglavje, demo-kratiziranje Rusije pod Keren-skijem, toda ta načrt je bil aka^ demičen, masi čisto nov, ki je hotela le zemljo in mir. Boljševiška revolucija pod Leninovim vodstvom, ki je ljudstvu obljubila, kar je zahtevalo: zemljo in mir. Dolga doba zmede, civilna vojna, požiganje graščin, umori, eksekucije, suša in strahovita lakota. Boljševizem je vzdržal vse udarce in se ohranil. Bolezen Lenina, tekma za nasledstvo med Trockijem in Stalinom. Lenin umrH Stalin zmagal, Trocki pognan v izgnanstvo. Nadaljevanje trockizma in le-ninizma pod Stalinom v propagandi za svetovno revolucijo, s kakršnimikoli sredstvi. Kapitalizem se ohranil, delavsko gibanje je vsled bratomornega boja oslabelo in tla fašizmu so bila pognojena. ' Stalin se odločil za zbližanje s kapitalističnimi državami ip za sodelovanje z njimi za kolektivno varnost in proti fašizmu. Procesi proti voditeljem' ko-minterne, obsodbe in likvidira-nje starih boljševikov. Preseneč-ja v svetovni javnosti nad temi obsodbami. Propad politike Maksima Lit-vinova v društvu narodov za mednarodno vzajemnost in kolektivno varnost. Izdajstvo angleške in francoske vlade nad Cehoslovaško, Rim, London, Pariz in Berlin z monakovskim paktom izolirali Rusijo. Berlin svoj uspeh uporabil za pridobitev Stalina v prijateljski [ttkt. Kominterna prenehala z bojem proti fašizmu in ga nadomestila z borbo proti imperialistični vojni — namreč proti angleški, ameriški in takratni francoski vladi, ki so ostale v boju s znova v boj proti fašizmu. Komunisti v Zed. državah in v An- Nekaj mltli d obtevanju z ljudmi Vedeti ntoraš vedno, da ti hisi sam na svetu. Ti Ih vsi drugI skupaj tvorijo sedaj živeč ljudski red; zato he precenjuj samega sebe. Pa tudi podcenjevati se ne smeš. Če hočeš biti mož, lahko *moreš veliko več kakor mnogo drugih, in si lahko drugim ljudem nekaj. . "Česar ne želiš, da bi ti drugi storili, ne stoti ti dVugim." Tvoj prijatelj, tvoja žena, tvoj mož so bili tudi "drugi ljudje", dokler jih nisi imel ali imelai Ne pozabi nikdar tega, kqdar gre za "druge". Ce sam osebnof nisi za nekft stvar, je tudi drugim ne oznanjaj ali ukazuj. , Pojdi vedno najprej* V sebe, preden hočeš planit* "ve* iz sebe". * Govoriti in povedati ni Isto. Govoriti moreš samo z jekikom; gliji posuli goreči podporniki pOVe$ pa lahko tudi z očmi, s kretnjo, z molkom. Churchilla in Roosevelta. Roosevelt postal spet prijateljski Sovjetski uniji in ji začel materialno pomagati še predno so se Zed. države zapletle v voj- ki je prltreslo no< revolucija pod Diplomaticm pomenki med Londonom, Moskvo in Washing-tonom o bodočih nakanah ko-minteme in sovjetske vlade. Moskva oznanila razpust ko-minterne in se izjavila za neu-mešavanje v notranje zadeve drugih dežel. Koncesija ameriški in angleški diplomaciji z razširjenjem svobodščin religij v Rusiji. Ukinjenje organiziranega ateističnega gibanja v Sovjetski uniji in njegovega glasila "Brez-božnika" Konferenca med Edenom, Hullom in Molotovom v Moskvi. Izjava o medsebojnem sporazumu. Sestanek Churchilla in Roosevelta s Stalinom. Izjava o popolnem soglasju med njimi. Roosevelt pohvalil v svojem govoru po konferenci Stalina in ugotovil, da bo s sodobno Rusijo zaveznikom (Angliji in Zed. državam) lahko biti v prijateljstvu in sodelovanju. Stalin kompliment vrnil enako laskavo. Preklic "Internacionale" za rusko državno himno, da ne bo več dražila ušes konferenčnikov iz tujih držav, kadar bi jo bilo treba igrati ali peti poleg ameriške in angleške himne.- Tako nekako bi se lahko z malo besedami povedalo potek političnega razvoja boljševiške revolucije iz skrajnega levičar-stva in zahtev ter delovanja za svetovno revolucijo v pobotava-nje s kapitalističnimi vladami. Revolucije so si v svojem bistvu sorodne. Najprvo strmo-glavljenje prejšnjega režima, potem proglašenje svobode — a v praksi teror — eksekucije in "likvidacije", zaplemba imovin, potem pomirjenje d tiho v, spo-prijaznjenje s sovražniki, kar ►jih ostane živih, in konservativnost. t , A nekaj pa je v Rusiji ostalo vzlic temu njenemu morda dozdevnemu ali resničnemu prehajanju na desno: socializacija v nji ni preklicana. "Interna-cionala" ne bo več njena himna, a to ne pomeni, da se v njo fevdalizem in kapitalizem še kdaj povrne. Razvija se v socializem. Kolektivno gospodarstvo v Rusiji ostane. V Sovjetski uniji ga označujejo za socializem. Ka pitalistični propagandist! m u pravijo komunizem v znamenju ropanja in zasužnjenja. Mnogi liberalni in tudi socialistični kritiki ga označujejo za državni kapitalizem. A vse te definicije ne spremene resnice, da so bogastva Sovjetske unije posest vseh ljudi, ki prebivajo v nji: Stalin in njegovi svetovalci Ljubezen do bližnjega zahteva pogum, ker zahteva vedno nove žHVe. Kajti ta ljubezen se mora Izražati tudi v tem, da si upaš povedati prijatelju, da mu smrdi iz ust. Nikdar se pred dfrugiml Javilo ne slači, tudi duševno ne. Vsak dan Se vadi v občevanju s samim seboj; kajti to je najboljša priprava za občbvanje z drugimi. Ce bi bil človek saih na IvetU, ne bi nikdar lagal. Predrznost je podivjanost ali posurovelost v ravnanju z ljudmi ali njlhovlihl stvarmi. I NAROČITE ameriški družinski koledar SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $1.65 s poštnino vred* Pošljite nam tožen naslov in vmte, drug o izvršimo ml. PROtETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL vodijo sVojo politiko natančno tako, kakor vodi na primer Winston Churchill politiko Velike Britanije: vse, kar stori, napravi v interesu angleškega imperija. In Stalin je menjal linije kominterne tako, kakor je interesom" sovjetske državne politike boljše kazalo. Mednarodno delavsko gibanje pa bo ostalo. Posebno po tej vojni bo zažarelo. In pesmi, ki ljudstva kličejo v upor proti krivicam, se bodo razlegale dalje neglede, če jih katera vlada prizna, neguje ali prepoveduje. Svoj glavni pomen imajo pač tam, kjer so prepovedane, sme-šene in zaničevane. GOSPODARSTVO NEMČIJE IN EVROPA (Konec s 1. strani) čijo) se je dvignil indeks v letu 1948 od 34 na 51. To je seveda privedlo do velikanske komplikacije v zapadnoevropskem gospodarstvu. Povojno zmanjšanje proizvodnje železa v Nemčiji je bilo nadoknadeno s proizvodnjo drugih držav (samo za 2/3 sta zvišali že Anglija in Belgija). Znižanje proizvodnje nemške tekstilne industrije za eno šestino so do polovice krile druge evropske države. Oživljeni nemški izvoz v letu 1948 pomeni z eno besedo tudi ogromne težave na Zapadu. Zaradi povojnega stanja v Nemčiji se je istočasno na Zapadu, (največ v Angliji) dvignil izvoz skupno za 55* v prekomorske dežele. Dvig angleškega' izvoza v kolonialne dežele od leta 1938-1948 je rastel sorazmerno s tem, kakor je izvoz v te dežele iz Nemčije padal. Zanimivo je pri tem, da sta Churchill in Marshall zato odklanjala, da bi Nemčija plačevala reparacije in tako z njimi za dalj časa zaposlila svojo industrijo. Reparacije so bile glavnem namenjene za Vzhod, veliko bi jih dobila ZSSR. To njima ni bilo pogodu. Nemško gospodarstvo je trpelo že zaradi prejšnjih ovir. Novi ukrepi so pripeljali nemško industrijo na isto pot kot po prvi sVetovni vojni samo s to razliko, da so posledice, ki it tega izhajajo, vidne že v štirih letih po vojni Danes so značilno za Nemčijo (zapadni del) naslednja dejstva: Polna gošpodarska odvisnost od ZDA, izvoz na trge, ki so že zasedeni in zapora trgovine Vzhodom. Malone vse žito pride v Bi-cono iz ZDA; ZDA so uvozile tudi za 75 milijonov dolarjev sadja in ofehov. Ker so si uitva-rile ZDA rta tem ozemlju monopol, je jasno, da ne puste na trg nobenega konkurenta Iri ne dovoljujejo uvoza od drugod. Če bi se Bicona brez tega "varuha" ki ga predstavljajo ZDA, povezala z drugimi državami Zahoda, bi lahko izvažala premog in stroje in tako bi si te driave lahko prihranile znatne dolarske deficite, prav tako pa bi dobila v teh državah tudi priložnost, da tafn marsikaj kupi. Švicarji se na pfirrtfer pritožujejo nad Amerikanci, da jim ne dovolijo lžvalatl v Bicono izdelkov, ki lo jih vedno tja prodajali. j Kar se tiče trgovine z Vzhodom, ki ni maršallziran, pravijo, da bi rporali biti z njim obnovljeni tradicionalni trgovski stiki, to je da mu Za pad in z njim tudi Zapadna Nemčija*daje ln- —---- dustrljske izdelke in kupuje od njega poljske pridelke in surovine. Vendar pa. kar so do danes storHl v tej smeri, nima nobene praktične vrednosti in se zšto izvoz nemških izdelkov usmerja na zapadni del lEvrdpe, kjer je tega že dovolj in kar Je že prineslo kritičen položaj. Celoten promet z inozemstvom kontrolira v Biconi anglo-ameriška JEIA, katera hoče od tam izvažati surovine, namesto gotovih Izdelkov, dovaža pa po drugi strani po Maršhallovem načrtu stvari, ki bi jih tam lahko sami izdelali. Trgovina z Vhodom je zastala popolnoma, ker Američanom ni na tem, da bi se Vzhod industrializiral. Kakor vidimo, je današnje stanje v Nemčiji v veliki večini vplivalo na današnjo gospodarsko krizo na Zapadu. (Celotna Evropa je v letu 1947 bila udeležena pri svetovni industrijski proizvodnji z 22%). Usmeritev nemškega izvoza na Zapad, Marshallov načrt, trgovina preko JEIA itd. vse to je ustvarilo položaj, kateremu smo priče v teh dneh. PROGE IN ZVEZDE NAD ALlIROM Glinaste hišice, obrisi visokih melanholično nagnjenih palm v ozadju prostorček, kjer je bila nekoč primitivna arabska ka-varnica, dalje Standard Oil črpalka za bencin, zdravniška postaja z belim zdravnikom in s streho iz valovite pločevine ter letališče z enim hangarjem, kjer nalagajo tovore kar z letala na velblode, to naj bi bila Ouargh-la, ena najstarejših oaz južnega Alžira, tistega, skoraj neobljude-nega prostora, ki žari od vročine in je posut z drdbnim peskom. Tu lahko ponoči ure in ure križariš na velblodu in nič te ne moti, razen utripajoč svit zvezd; čim pa zašije mesec, se razlije po nebeškem svodu be-lomodra proga. S posebnim dovoljenjem smo mogli dospet do pokrajine, ki je sicer za tujca zaprta. "Francozi ne vidijo radi, da se zaupno razgovarjate" z domačini; me razumete kaj mislim", nas je svaril že v Alžiru naš dobri angel-varuh, konzul Machata, ko smo sedeti z njim pozno v noč ob zelenem kperitivu mente. Pozneje smo ob obisku v oazah na jugu preizkusili, da je govoril prav. Tam smo tudi spoznali, da so pred zgodovino kolonialni računi Francozov sorazmerno čistejši in manj sebični kot podobni računi Holandcev, Angležev in drugih velesil. Toda to, kar hočejo Francozi skriti, je resnica: da namreč pravi gospodarji oaz v notranjosti še zda-leka niso oni, pač pa Američani. Gre jim pa t* to, da prikrijejo, kako amerikanski imperialist! sleparijo in kako daleč so prišli v njih politično, vojaško in gospodarsko področje. • > Velblod plus žvečilni gumi Saharska oaza Ouarghla na jugu Alžira živi na videz idilično Življenje, toda ameriški vpliv ni tu nič manjši kakor v severnem Alžiru, kjer vozi ob obrežnih cestah moderna lokomotiva na nafto, kjer svetle reklame ponujajo ameriške produkta: Cota-Cola, Blue Star in žvečilni gufnl. Tri dni po našem prihodu je na letališču v Ouarghli C stalo letalo, ki je pripeljalo I ameriška častnika. Ta dva sta pregledala letališče, obiskala vojno upravo, zdravniško postajo ter izročila mlademu zdravniku nekaj milijonov tablet penicilina in bromephedrin, nakar sta se zopet odpeljala. Ti obiski se ne zde slučajni tiste-j mu, ki ve, da grade v zapadnem Alžiru, ob meji Maroka radar-jevo letališče in da projektirajo Amerikanci v Alžiru baze, pri-! merne za bodočo raketno vojnO. | "Ce bi se npr. v bodoči vojni Sovjetski zvezi posfečtlo, da zasede Italijo in Baleare", je napisal ameriški general Donovan v listu "United States News", "bi severna Afrika in saharske pokrajine prevzele Važno funkcijo v borbi proti sovjetskemu položaju v Sredozemlju". To sta bržčas mislila tudi ona dva ameriška Častnika, ki sta se leta 1947 spustila na tla skrivnostne Ouarghle. Bele proge in zvezde nad alžirskimi oazami Že tedaj so določeni krogi v ZDA zastavili vse 'svoje moči, da bi prodrli do severne Afrike in to z najmanjšim naporom. Raziskovanje cest, raziskovanje alžirske Sahare, obisk generala Campbela, športni nastopi v Oranu, Afrevillu itd., itd. so bili posamezni členi v skladni verigi, kot jo predstavlja: "Useful political and economic penetration." Nedavno je obiskal A 1 ž i r predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Garner. "Prišel sem," je dejal, "da bi ugotovil, kateri načrti potrebujejo finančno podporo in da bi s krajevno oblastjo razpravljal o drugih načrtih." Garnerjeva dolžnost je, da določi izvedbo četrtetnega gospodarskega plana za preskrbo Neverne Afrike. Četrtletni kredit z a Severno Afriko znaša v proračunskem letu 1948-49 več kot 81 milijard alžirskih frankov od teh samo 43,8 milijona za Alžir. Večina tega kapitala, kateremu dodajajo Američani še bogate dolarske investicije, je določena za gradnjo vojaško strateškega značaja, predvsem za gradnjo obalnih cest, podmorskih baz jn letališč. Pod vodstvom Amerikancev so preuredili tudi proti-j letalsko obrambo, ki sega od Beni Safa do meje Tunisa. Po vsem tem so domačini pre- j pričani, da Francozi ijiso dovolj močni, da bi obdržali oblast brez moralne in gmotne pomoči Amerikancev. i Tri domneve ameriške "useful penetration" Volitve v Glavni svet, ki so jih izvedli 20. maja 1^49 pod kontrolo francoskega guverner- ja, desničarskega socialista Na-egelana, so bile po izjavi časopisa KP Alžira "Liberte" prava karikatura. Vodja alžirskih komunistov je vladi očital sleparije in je zato sedel tri dni. Toda to ga ni oviralo, da ne bi pozival Alžirce, naj se tesneje približajo osvobodilni vstaji muslimanskih narodov. Tudi znani Messali Had ž, vodja konservativne nacionalistične stranke je pozival ljudi, naj se upro nenasitnim impe-rialistom. Kaj prav za prav hočejo Amerikanci, ko vendar vidijo, da se jim upira skupno 23 milijonov domačinov? Da bi iz kolonialne uprave in armade odstranili napredne Francoze, ki simpatizirajo z osvobodilnim gibanjem domačinov in da bi dobili strateško bazo južno o d Sredozemskega morja ter da bi si pod firmo tako imenovane Garnerjeve pomoči zaostalim deželam zasigurirali strateške surovine npr. premog in mangan. Verjetno jim gre za to, da se malo pozanimajo za tako imeno-vanlNculturni in gmotni dvig onega dela severne Afrike, katero je doslej Micholinov zemljevid pod št. 151 označeval kot "zones d'insecurite" ali "terri-toires inconnus" ali po naše "neraziskano ozemlje". — Ljudski tednik. Izkoristimo sonet in zrak Sonce in zrak sta za razvoj vsakega organizma silne važnosti. Posebnega pomena sta za razvijajoče se organizme—torej predvsem za otroke. Le če bomo nudili otrokom možnost, da se med poletjem naužijejo mnogo svežega zraku in sonca, bodo v zimskih mesecih zdravi in odporni. Pa ne le otroci. Tudi odrasli, posebno tisti, ki vse leto prežive v mestih po zaprtih delavnicah, tovarnah in uradih, bodo svoje delo med letom bolje opravljali, bili pri njem manj nervozni, če bodo svoj, čeprav kratki letni dopust užili res smotrno in pravilno. Ozračje v mestih ni čisto, zrak je poln dima in raznih bakterij, zato je potrebno, da enkrat na leto menjamo podnebje. Menjava klime je zelo važna in vpliva na organizem odraslega, še bolj pa na otroka. Paziti moramo pa na to, kakšno podnebje si izberemo za svoj letni odmor, ker posamezne klime ne vplivajo ertako na vse organizme. Imamo višinsko podnebje, ki je v višini nad 1000 metrov. Tu je žarenje sonca izredno močno zrak je čist in suh, le malo je% vetrovno in tudi padavin je malo. V zraku je mnogo kisika, čisto orazačje pa zmanjšuje možnost infekcij. Morska klima ima tudi čisto ozračje polno kisika, vendar je ozračje vlažno, temperatura je podnevi in ponoči skoro enaka. Ultravioletni žarki imajo o b morski obali veliko moč, kar bogatijo še morske kopeli. Med morsko in višinsko klimo je srednjeveška klima v višini 400 do 1000 m. V tej klimi je ozračje in sonce brez posebnih dražljajev. Podnebje učinkuje pomirjevalno. Kraje nad 1000 metrov si bodo izbrali ljudje slabotne kon-stitucije, slabkokrvni in lahki nevrasteniki. V višinsko klimo ne smejo tuberkulozni z zvišano temperaturo. Posebno moramo palziti tu pri otrocih, kajti ta ostra klima lahko otrokom njihovo zdravje še poslabša. Hiter prehod iz navadne v višinsko klimo zbuja v nas utrujenost, kar pa je le predhodnega značaja. Dobre posledice spremembe podnebja se bodo pokazale pozneje. Na rhorje ne spadajo nervozni ljudje, ker sicer vročina njihovo nervoznost še poveča. Gotovo pa se bomo na morju iznebili vseh prehladov in morska voda in sonce bosta okrepila naš organizem. Važno je tudi, da ob morju pravilno izkoristimo-sončenje. V srednjegorski klimi se bodo dobro počutili in odpočili vsi, ki imajo težave bodisi s srcem ali revmatizmom, bodisi z živci. Seveda je učinek našega letovanja odvisen od trajanja, ker nekaj dni v drugi okolici in na drugem zraku ne more narediti čudežev. Za tržaškega delavca in uradnika ter za njihove družine je letovanje skoro nedosegljivo, kaj šele, da bi si lahko po mili volji izbirali krajHn določali trajanje svojemu počitku. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa •zvršite svojo obveznost Announcement We are proud to Announce the Grand Opening of the D&s Paint & Wallpaper Shop Saturday, September 24th 1849 W. CERMAK ROAD PHOfclE FRONTIER 6-4615 CHICAGO 8, ILL. If« Carry and ftocommand PITTSBURGH PAINTS . W» Abo Carry • Full Una of Palnton' and Pqp.rhang.ra' Supplies Plastic Wall Til* • Insolation • Wall TiU Board • Glas« • Blocks • Brick Siding Plaster Board « Roofing Shingles • Plywood • Colotex | i WITH Oi WITHOUT LA BOH ALUMINUM STORM WINDOWS AND SCRttNS A Gift of e 10 Quart Wash Pall will be given with Kvtry Purchase. A 4 inch taint Brush PUff, with the purchase of 5 gallons of paint. One gallon el Varnish FKK, with the purchase of one. A Perforated Steel Mizlng Paddle Pftif with (very Paint Purchase. NAZNANILO Naznanjava, da sva otvorfla nave slovenske trgovine z barvo in stenskim papirjem in t vsemi drugimi potrebščinami, kar se tile vašega doma. Kader ka| potrebufeto, se oglasite pri V zalogi bova Imela le prvovrstna blago po smernih cenah, le priporočava Slovencem. LOUIS DOLM6VIČ Iri TONY SQUOK lastnika-owners J >' . qpg A Yugoslav Weekly Devote to tho Interest of the Workers * OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Ht Educational Bureau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2181 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., September 21, 1949 VOL. XUV. Protection of Bosk Liberties An important blow for the preservation of our basic liberties has been struck in the State of Maryland. There, Circuit Court Judge Joseph Sherbow has declared unconstitutional the so-called Ober law, allegedly designed to outlaw subversive activity. Actually, the law was so loosely worded that it would penalize the mere holding o t certain kinds of beliefs, thoughts and opinions. Instead of guarding against subversion, that kind of legislation is in itself subversive of the basic rights that underly our whole democratic way of life. In his opinion, Judge Sherbow said, "No official high or petty, can prescribe what shall be orthodox in politics, nationalism, religion or other matters of opinion or force citizens to confess by word or act their faith therein." We applaud those words. They are squarely in line with our Bill of Rights and deserve a place along side Voltaire's statement, "I disagree with what you say but I shall defend to the death your right to say it." —The Advance A Little Inconsistent At Geneeva, Switzerland, representatives of the United States, Britain, Russia and other countries, both democratic and communist, adopt new "rules of waiV' prepared by an International Red Cross conference. These rules forbid "taking of hostages, reprisals, torture, mass deportations" and other practices used against civilians by some invading countries during the Second World War. Thus mankind laudably tries to limit some war cruelties to civilians, while atomic bombs, deadly germs and other new weapons assure that helpless civilian men, women and children will be slaughtered on an unprecedented scale in any future war. Seems a little inconsistent, doesn't it?—Labor. REFLECTIONS By Raymond S. Hofsts "WHAT ABOUT INVENTORS ... WHAT ABOUT BRAINS ... T What will Socialism do about in-1 that is- all that matters about inventions and brains under the capitalist system COt REPORT By Clarence Zaitz Grants Pass, Oregon, situated on the banks of the Rogue River, in Southern Oregon, 275 miles south of Portland, and 450 miles north of San Francisco, is primarily a lumbering town. Its population has grown from a war-time 6,000 t o i t s present estimated 10,000. Although lumbering is the main industry of Grants Pass, which sometimes tries to compete with Roseburg and Eugene in being called the "lumber capital of the world," there are numerous gladiolus fields and hopyards, which provide seasonal work for many local residents. Anything a person would want to buy may be purchased in the many stores of the town which are principally located along the length of Sixth Street (main street of town). U. S. highway 99, popularly known as the Pacific Highway, which runs the length of the Pacific coast from Canada to Mexico, splits the town in half. Just outside the limits, after you cross the Rogue River, the highway connects with U. S. 199 which takes a more scenic route to California, via the coastline and through the Redwood Empire. Tito Retains Place as Russia's Chief Gadfly, Judging by Papers By WORLDOVER PRESS East European correspondents of Worldover Press, wise in the relative importance attached by Moscow to its various world problems still put Marshall Tito near the head of the list. They poiht out that the move toward abatement of the cold war with the West, whatever its extent, has not been accompanied by any relaxation of hostility toward Tito. "Renegades" The press loyal to the Kremlin "Sinister" Borba, meantime, charges that Soviet newspapermen remained in Yugoslavia a full year without sending any news home, and attributes their presence to sinister purposes. The paper* complains that when Russia sent Red Army experts to train the Yugoslave forces, Yugoslavia had to pay them from 22,000 to 50,000 dinars a month, tho a Yugoslav general receives only 6,000 at the most. Big Stakes Su^h verbal warfare is more than thundeas such denunciations as! personal temper; big stakes are in- No Hobgoblins in Truman Health Plan ' The Job Situation "Down with the dictatorship of the nationalist renegades of Yugoslavia!" Nova Borba, a paper started by Chech Communists to needle the Yugoslav Communist organ Borba, states that Tito's followers endanger their country's independence, and says, "No Trotskyist innuendoes of the Tito gang will deter the Yugoslav people." volved, in party loyalty and sideline support, when Moshe Piade, Vice President of the Yugoslav Praesidium, accuses Moscow of revising Marx and Lenin; when the Albian Premier, Hodza, calls Tito's lieutenants "a counter-revolutionary pack;" or when Borba labels Hodza in turn "a demagogue and a trivial bourgeois ignoramus." Congressman Biemiller of Wisconsin exposed as a fake the American Medical Association's alleged quotation from Lenin: "Socialized medicine is the keystone of the arch of the Socialist State." Despite that expose. "Doctors' Trust" propagandists keep right on picturing President Truman's health insurance program as "Socialized Medicine" and "State Medicine." They suggest that Uncle Sam would stand over dpctors and their patients with a club, making them take government orders. The best answer to such propaganda is the actual proposals in the Truman health insurance bill. They are simple: From any high elevation out-| Employers and employes would each pay IV* per cent side the city, you can almost W™11 Ux' llke P^sent Social Security pension taxes, count the number of sawmills 2. Anyone could pick his own adoctor, dentist or hospital, in town, easily recognized by just as he does now. If he picked one who had agreed to cooperate the familiar outdoor incinera- with the program, Uncle Sam would pay the bill out of the health tors, which look like a huge insurance fund. If the doctor and patient didn't like Uncle Sam's cone turned upside down with plan, the patient could pay his own bill. Th UAW no h k screen placed ,over the top, to 3. Doctors, dentists and hospitals would still be free to pick 5021 Woodward Av° ° Detroit ^s Prevent burning embers from their own patients. High-priced medical men could tell Uncle Sam the only uni™ operated bookTtores bein< sPread over the cit? U to JumP in the lake" and «mtinue to serve their wealthy in the country, the union claims. seems that there is nothing else | "trade." Acting Manager Bill Ross says that but sawmills in the community. 4 From general public funds, Uncle Sam would support the book shop's customers are 45% closer examination will medical research, and contribute to schools and hospitals which those who were determinedI not to union members 30% Wayne Univ show that there aren't any in- voluntarily accept his aid ,and thus train more doctors, dentists, be convinced. We conceded that ^učenta and 25% .general public, j dustries that are not in some nurses and professional personnel. tO be .. .. ■■ - • .. . i n n t m it Vt t Ka lnmkar ' , , - , _ __ , _ There's no compulsion about any of it. Uncle Sam would ventors? That was one of the questions that was supposed to knock us Socialists cold at the beginning of the century . . . Remember? . . . The idea was that, if workers were to receive the full value of the product of their labor, there would be nothing left for "brains." And so— "What about inventors?" . . . • What about brains?" We never were able to convince UAW Says It has Only Union Book Store some provision would have made for reward of initiative. We declared that "brain work" was still work. But regardless of what we Socialists said to the contrary, people who didn't know anything at all about Socialism insisted that the party's program was solely of, by and for people who wore overalls and came home at night with dirty faces — and that's all there ""»on members, working in the was to it. ' shops and attending the university Well, we suppose, a good many part-time, of those folks are still The store offers a 20% discount way connected with the lumber to UAW members and a 10% re-1 industry. duction to all other union members As the Pacific Highway di-Located in the heart of the Wayne t vides the town from east to Univ. cultural center, the book store does a booming business with students seeking supplementary reading material. Many of the students are also are still worrying about what will happen to inventors and brains if Socialism ever becomes the way of life. However, if that question isn't answered to their satisfaction, they at least should know what the private-profit system does about inventions. Capitalism forms cartels to stymie science and throttle invention to the, end that the good things that brains make possible shall not become a drug in the market that the profits of corporations will be cut. That's what capitalism does with inventors and inventions. It prevents them from serving their fellow man. It enables the few who own and control the economy of the various nations to form a conspiracy against the general welfare and against their own nations . . . a conspiracy to maintain scarcity when abundance is possible ... a conspiracy to prevent millions of people from enjoying the full fruits of invention under any conditions pxcept those that will bring the utmost of wealth and power to the economic royalists at the top of the social heap. What does Capitalism do to Inventors? 11 monopolizes their patents . . . soo that no one can manufacture what brains developed except the clique that owns the world ... so that the people can be made to pay and pay and pay — not to the inventor but to the owners who dictate terms to the inventor. These cartels are a great source of international unity — of a sort. They unite the exploiters all nations so that, even while war Is brewing, the profit-takers can work in perfect harmony deciding how much of this an American corporation may make, how much of that a German trust may develop, how much of the other thing a Japanese firm may put on the market. Not how much of anything the people of the world might USE. • remember. Only how much can be SOLD to the utmost advantage of the profit-taking economic rulers— wield no club. But the people—all the people—would get adequate medical care.—Labor. Platter Tell All on Health Bill It costs a lot of money to be seriously sick these days, as plenty of people have found out to their sorrow. That's why there is so much interest in the National Health bill now languishing i n Congress. Hope of its passage at this session has vanished into thin air, but the fight for it continues, and will continue until the bill finally becomes a law. Meanwhile, the American Medical Association is doing its utmost to turn people against the bill, by misrepresenting it as Communistic, bureaucratic, costly and other terrible things. A good plain talk answering these charges and explaining just what the program and its insurance feature really calls for, is now available for the use of unions and other interested groups. The talk is in the form of a transcription of an interview with Rep ..Andrew Biemiller (D., Wis,,), one of the authors of the bill, made by the Committee for the Nation's Health, a group leading the fight for passage of the bill Rep. Richard Boiling (D., Mo.), interviews Biemiller, aaking him the kind of questions about the program that anybody interested would like to know, and clearing up general misunderstanding as to its aims a^d methods of functioning. . The low speed 33 RPM record may be used for local radio programs, or presented on a record player at union gatherings. The Committee for the Nation's Health has several copies of the record, and will be glad to loan them free when they are available. For further information write to the Committee, 141« F St., N W , Washington 4. D C. If a man be endowed with a generous mind, this is the best kind of nobility.—Plato. westv the Southern Pacific railroad divides the town from north to south. This line provides service to Portland and San Francisco, so that the lumber industry has a good system of exporting its products. At one time, many years ago. Grants Pass was known as the "Gladiolus capital of the world." It has long since lost its title, however, as the size of the glad fields has been cut down through the years. When you take an auto trip along the Lower River Road, and the Upper River Road, west of town, you traverse some of the richest farming land in the entire Rogue River Valley. Although hopyards voer a great deal of this land, there is still ample room for gladiolus fields, and I am convinced that there is no more beautiful a sight than to see acres upoi^ acres of gladiolus, all in full bloom. Their many difefrent colors form a riot of color that could never be equaled by any artist's brush. Discrediting the Welfare State' It's Done ia Effort to Prevent Legislation Which People Want And Need By Allan L. Swim On a radio network forum show I recently said that the government should go much further than it has in providing the people with needed social welfare services. A Washington woman called the station at the end of the program and suggested' that Moscow was the proper place for me. The implication, of course, was that I was a Communist of, at least, that I was peddling communistic doctrine. This little incident illustrates the high pitch of feeling which has been generated by arguments and discussion dealing with the "welfare state." And, unfortunately, this high pitch of feeling has blinded many persons to the issues artually Involved. It should be pointed out that the country is witnessing a clever and concerted campaign designed to discredit the New Deal of Roosevelt and the Fair Deal of Truman by hanging phony and unpleasant sounding tags on the social welfare portions of the programs. Those engaged in the campaign obvjously believe it easier and more effective to charge that a program is "statism" or "collectivism"' than to diKuss it on its merits. They take full advantage of the strained relations between the U.S and Russia and the drive against Communists in this country to discredit purely domestic proposals advocated by non-Communist liberals. And they never miss an opportunity to try to sell the idea that legislation designed to aid the bulk of the people also is designed to take away or limit their freedom. One of the best current illustrations of the "smear" technique is provided by the campaign against federal health insurance. The American Medical Association and other opponents of the program have dubbed it as "socialized medicine" and as "political medicine'." This has been done despite the fact that many of the strongest supporters of health insurance are Jtrongly opposed to socialized medicine. It is almost Impossible, many of us have learned from experience, to enter into a calm discussion of the insurance plan with an opponent of it. The minute the subject Is men tioned the opponciiMhouts at y°u "Oh, so you're In favor of social ized medicine!" And the argument is usually ovel before you can get around to the insurance plan itself. Involved In the struggle over the "welfare state" are two large groups of persons with entirely different ideas. One adheres to the theory that the best government is the one which does the least for the people. The other group believes thst the people, through government, should provide themselves with the services they want, need and are willing to pay for. The former group ts the one which hangs out the "statism' and "collectivism" tags whenever possible The latter supports such things as expanded social security, higher une m p 1 o > m e n t compensation, health insurance and federal aid to education. You're going to hear a lot more about the "welfare state" during the next year or two. Those representing thre "anti" crowd, for which former President Hoover is a spokesman, obviously are prepared to make a lot of noiae. One of the keynotes of their campaign is the accusation that advocates of the "welfare state" type of programs are trying to destroy the competitive enterprise system. This, of course, isift true. And it's amusing that among the "antis" are so many persons who have attempted to make a mockery of competitive enterpriae by practicing or condoning business monopoly. Weather Note Last January when California fruit was frozen, Florida papers were jubilant. The folks there lumped for joy and so did the price }f citrus fruits at point of origin. They trebled. Unemployed got work on crops that might otherwise have been let go. Now a large part of Florida's crop is wrecked, ind no tears are shed in California. Capitalism sure makes folks love sach other. We're in the midst of a period of great prosperity, so the experts say, and yet the latest figures show more than four mil-ion Americans are unemployed. And nine million or more persons are working only part time —many of them not more than 20 hours-a week. If you believe what some of the experts say and the business writers concoct, then the situation isn't serious. It's nothing more than a "normal readjustment." But if you talk with the four million without jobs and the nine or more million with part-time jobs you'd hear an entirely different story. We'll go along with the viewpoint of those whose source of income has disappeared through no fault of their own. The situation Is serious and it demands our attention. Some of our leading economists say employment will increase somewhat between now and fall as inventories are built up, which is probably true. But there have been no real changes in the factors which brought about the present situation. It began developing when prices and profits started increasing faster than wages. Consumer purchasing power has now reached a dangerously low poiht and one of two things must occur if we're to avoid real trouble. Prices must be reduced sharply or wages must be increased. But, you say, prices have been coming down, haven't they? Yes, they have. Between 1939 and last August they increased about 70<&. Since last August they have decreased about 3rA. Some of our major industries are in excellent position to hike wages and bolster consumer purchasing power. Unfortunately, they at present are taking the same shortsighted position they did when they started shoving us into tjje present mess. And the unions know that much more than the immediate future of their own members is involved in current wage drives. That's whx they're prepared to fight for what they believe to be right and desirable —The CIO News. LABOR QUIZ Questions: 1. Hew many workers belong to unions in the U. S ? 2. When did the first authentic strike take place in this country? 3. Who was the leader of the Pullman railroad strike of 1894? 4.. When was the Wagner act adopted? 5 Can you identify the speaker: "I believe now. as I have all my life, in the right of workers to join unions and to protect their unions." Answers: 4 1. 15,000,000, 2 In 1786 when Philadelphia printers struck for higher pay. 3. Eugene V. Debs 4. July 5, 1835. 5. Franklin D. Roosevelt, ln a radio address MSy 2. 1843 ,#> Ood often visits us. but Iftost of the time we are not at home.— Joseph Rous. Cheering Landlords Told Now to Get Rid of Tenants Milwaukee Socialists active in the fight for rent control—and there if a decontrol bill pending in the state legislature—are still recover ing from the reports of a "speech delivered by President William Schmidt of the Property Owners League of Chicago to the Milwaukee County Property Owners' League. "Once a tenant moves out, the government is powerless to put anyone into vacant property. Your problem is to get your property vacant," and thus get it out from under the shackles of rent controls. Schmidt said. - His elaborate description of how to get rid of tenants involved "selling" the property to a buyer at a 'fictitious address in a far-off state, so that rent control authorities "will have to find the owner." Meanwhile, the "new owner" does not provide heat, water, or other conveniences. "Say you have 10 tenants." Mr. Schmidt said to the cheering landlords "Five- people are decent American citizens and will move out. The other five think you have to provide them a nest to live in. "A little bird doesn't build a nest without work, but some human birds think they're too good for that. They're a bunch of cuckoos. They want to live In another man's property under police compulsion I object to a cuckoo taking over the nest of somebody else." Little Firms Stay Little Little businessmen now know for ure just how little they are, thanks to the monopoly boys. The Census Bureau has come out vith figures showing that less than I per cent of the nation's factories *o nearly 50 per cent of the nation's business. Production is measured by value added to materials by manufacture into finished articles. * According to the Bureau's latest (1947) census of manufactures, less than I per cent of America's factories accounted for about 33 per cent of total employment. Factories employing less than five persons represented 29 per cent of the number of plants. But they employed only 1.1 per cent of the working force and produced only 1.2 per cent of the value of manufactured goods. Factories employing less than 10 person represented approximately 50 per cent of the number of plants. But they employed only 3.3 per cent of the working force and produced only 3.2 per cent of the value of manufactured goods. Is there any wonder that the Celler committee is concerned over growth of monopolies? Is there any wonder that working people are concerned over minimum wages and maximum hours when ao few concerns control so much of industry?—The Progressive, Relatively Speaking A young woman, looking oyer an apartment, was unable to decide whether her husband would like it. "I shouldn't let that worry^ you," said the agent. "Remember it'« much easier to get a new husband these days than a new apartment." Distinctive Freshman: "Why do the janitors at this college wear uniforms?" Sophomore: "So we can tell them from the English profesaors." Graduation A certain old lady in an English village was so concerned about one of the villagers who was unable to write, that' she persuaded the schoolmaster to give him some lessons Later she met the villager and said to him.- "Well, George, I suppose you are now able to read the Bible fairly easily?" "Lor' bless you, mum," he replied. "I was out of the Bible and into the football new« over a week ago!" The strongest man in the world Is tHe man who stands alone. —Ibsen.