SLS na delu je Ko so klerikalci prišli 31. januarja v vlado, »Domovina» pisala, da naj zdaj pokažejo, Proti tej nakani se je SDS odločno uprla. V času obče gospodarske krize ml ne mo- kaj znajo. Tako je prav. Po delu more ljud-! reino pristati na zvišanje davkov in moramo stvo najbolje spoznati, komu je zaupalo glasove. Radičevci so svoječasno ljudstvu obetali, da mu bodo odpravili vse davke, vojsko ln orožnike, ko pa so prišli v vlado, so se smejali, češ, saj tega nismo resno mislili. Kaj takega tudi od SLS ne zahtevamo, dasi moramo spomniti, da je ona bila v obljubah isto-tako zelo glasna, predvsem pa je prisegala na avtonomijo ln na povrnitev slovenskih fantov vojakov iz Macedonlje. Avtonomija je zdaj izginila iz klerikalnih se vsi složno upreti proti klerikalski vladi, ki kaj takega zahteva. Bivše deželne doklade (povprečno okoli 70 odstotkov) morajo biti oblastem na razpolago! SIcer je dela SLS v vladi malo videti. Preprečila je občinske volitve v Ljubljani, ker se jih boji. Povsod hoče razpustiti vse zastope, ki niso v njenih rokah. In postaviti komisarje. V Zbornici za trgovino, obrt ln industrijo, mesto da tam delujejo in govore naši trgovci in obrtniki, sedi klerikalen ko misar in naš obrtniški ter trgovski stan sta brez zastopstva. Kmetijsko družbo bi radi predalov kakor kafra. Pravkar so šc pri-; dali komisarju. Komisarja bi hoteli v Dclav-segalf, da n/kdar in nikoli ne bodo opuščali skj zbornici iti v bolniški blagajni- Povsod , . ^________.. __„ mIA! i .. .. ,7. v • -» J, ' L boja za avtonomijo, a danes molčijo o njej policija. V zadnjem času že pišejo, da so kakor grobovi. Naši prijatelji po deželi, ki so radičevci državi nevarni in da so ji opasni prej imeli polna ušesa avtonomije. Se sedaj tudi samostojni demokrati ter da le klerikalci hudomušno norčujejo, da je klerikalno Avtonomijo vzel pust Pa tudi sicer mi lie zahtevamo čudežev edini hočejo dobro — Srbom. Olej. glej, kako se Janezek uči, kadar'je v vladi! SLS ima za spremembo zopet enkrat srbsko šajkačo na od SLS. Zahtevamo pa tisto, kar sc da doseči glavi, in sicer tisto od žandarmerlje. To si in je bilo izvedljivo že sedaj. Radikalcl so bili velja žapomnitl za bližnje čase, ko bo SLS v hudi stiski, ker ni maral nihče z njimi v vlado. Svetozar Pribičevič je dal že 31. januarja sporočiti dr. Korošcu, da on ne pojde z Uzunovičem. To je pomenilo z drugimi besedami. da je dr. Korošec mogel od Uzuno-viča, ko je bil pozvan v vlado, tudi kaj zahtevati. Jasno je, da bi SLS morala zahtevati pravičen popust davkov za bodoče davčno leto: znižanje dohodarine, vsaj majhno zmanjšanje doklad pri zemljiškem davku, olajšanje davka na poslovni promet, znižanje taks kakor tudi odpravo davka na ročno delo. Morda se nikdar več ne bo povrnila tako ugodna prilika. SLS je rešila radikale Iz stiske, na to Jim je še storila uslugo pri obravnavanju korupcije, a za ljudstvo ni zahtevala ničesar. Tako gre sedaj naprej. Izvemo pač, da so klerikalci dosegli, da v novem oblastnem odboru ne bodo imeli kontrole drugih strank, obenem pa prihaja Iz Beograda vest, da je vlada sklenila, naj se izdatki novih oblasti v Sloveniji krijejo z novimi davki, ki jih ima v obliki doklad skleniti oblastna skupščina. Bivše deželne doklade, ki jih je zadnja leta pobirala država, ker nI bilo dežel, naj bi po tem poročilu ostale še dalje državi. Oblasti bi Imele pravico same skleniti do 50odstotno doklado na zemljiški davek, pridobnino in hišni davek. zopet Izven vlade, ko ne bo več hvalisala Srbov in bo hotela vse zatajiti, kar zdaj dela. Naše prijatelje prosimo, naj le povsod med ljudstvom povedo resnico, kako nam je SLS podaljšala vse visoke davke in kako je odklonila vse naše predloge za znižanje, zlasti pa, kako Je nastopala za dohodnino in za davek na ročno delo. Vprašujejo naj prav prijateljski klerikalne volilce, kaj k temu pravijo, kam so izginile obljube SLS ln kako Je z novimi davki, ki jih hočejo klerikalci uvesti za oblasti. In zakaj so radičevci naenkrat državi nevarni tudi po mišljenju SLS, dasi je vsa SLS plesala okoli Radiča kakor okoli malika, ko je potoval v Moskvo ln je res bil nevaren? Naš vodja g, Pribičevič je rekel, da je klerikalcem lahko izmotati se iz neprllik, kajti če ničesar ne dosežejo, potolažijo svoje volilce s tem, da bo že v nebesih bolje. Po mojem mišljenju pa niti klerikalni volilci ne mislijo tako nespametno, da so izvolili poslance SLS za to, da jim kaj dosežejo v nebeškem kraljestvu. Po tem, kar smo do sedaj videli, nI SLS izposlovala Sloveniji za to posvetno življenje prav ničesar razen visokih davkov.- Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Klerikalci za korupcijo Nepobitno dejstvo, da so klerikalci glasovali proti temu, da bi se krivci postavili pod obtožbo — Drzne „Dom»ljubove" laži Da «Domoljub» vedno skuša z večjo ali manjšo spretnostjo zagovarjati grehe svoje stranke, je razumljivo, razumeti pa ni mogoče predrznosti, s katero je zadnji «Domoljub» enostavno zatajil dejstva, ki so znana pred vso javnostjo. Zgodovinsko dejstvo, ki bo pomenilo vedno sramoto za klerikalno stranko, je namreč, da je SLS glasovala proti temu, da bi se postavili pred sodišče ljudje, ki so se okoristili z državnim denarjem. Naj na kratko orišemo predzgodovlno tega dogodka. Lansko leto so se ugotovile velike zlorabe z državnim denarjem, pri čemer je prizadetih poleg Pašičevcga sina Ra-domira še več oseb. ki imajo v javnosti odlično vlogo. Da bi se te korupcijske zadeve razčistile, je Narodna skupščina izvolila odbor, katerega naloga je bila. da preišče vse te zlorabe ter potem predloži Narodni skupščini svoje mnenje. Te dni je Imel ta tako zvani anketni odbor svojo sejo, na kateri je šlo za to, kakšen predlog naj se stavi Narodni skupščini. Spočetka sta obstojala dva predloga, eden radikalskl in eden samostojno demokratski. Radikalskl predlog je smatral, da anketni odbor ni opravičen predlagati postopanje proti osebam, obdolženim korupcije, dočim je predlog samostojnega demokrata Popovlča našteval vsa dejstva, ki jih je ugotovijo delo anketnega odbora in iz katerega se vidi, da so obstojale zlorabe pri visokih uradnikih in pri odgovornih ministrih. Ker sta krivda in odgovornost dokazani, je predlog samostojnega demokrata Popoviča zahteval, da se stavijo pod obtožbo nekateri višji uradniki in dva bivša ministra. Poudarjati moramo, da so vsi zastopniki opozicije v anketnem odboru, tudi radičevci, sprejeli predlog samostojnih demokratov za svoj. Celo klerikalci so nekaj dni prei Izjavljali, da so istotako za protlkorupcijski predlog samostojnih demokratov. Toda sedaj so klerikalci v vladi in v zvezi z radikali, pa so zato mrko pozabili na vso svojo protikorupcijsko vojno. Da bi se lepše videlo, je klerikalni zastopnik v anketnem odboru stavil svoj predlog, ki pa je imel v bistvu isti smisel kakor radikalski. Nato so radikali svoj predlog umaknili. Pri glasovanju je klerikalsko-radikalska večina z 11 glasovi proti 10 odklonila predlog samostojnega demokrata Popoviča ter sprejela predlog klerikalca dr. Hodžarja. Vse obdolžene osebe pripadajo radikalskl stranki, v kateri Imajo važno vlogo. Da so torej radikali lahko glasovali za klerikalni predlog, pomeni, da klerikalni predlog ni bil prav nič nevaren obdolžencem. Zahteva, ki so jo klerikalci poleg Pošiarina plačana. Štev, <*, Posamezna ftev. Din 1— Leto X, Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ,.Domovine", Knaflova ulica 5 11., telefon 72 Uhaja vsak četrtek V Ltatolian*, 94. februarja 1927. Har>to!» Ji tireaitro: btrtleti« 7-60 Dla, priletno IS Dla, cttotetM M Din; « laoiemstm trtrtlrt«« II Dl«, pollet« 24 Oli, celoteta* «8 Ola. — (Učaa poštar hraailalcc, podraialet » Ljatljaat, it I0.7II. Novi davki se obetajo Kmetje, obrtniki, trgovci, delavci, pazite! •Domovina* je že poročala, da so klerikalci v Beogradu za tri ministrske avtomobile prodali avtonomijo, poleg tega pa še navdušeno glasovali za vse stare davke. Glasovali so za dohodnino, ki so jo doma pred volilci tolikokrat psovali, glasovali so za 500odstot-no doklado na zemljiški davek, za 30odstotno doklado na vse davke, za takse, za davek na poslovni promet, za davek na ročno delo In glasovali so proti predlogu SDS, da se ti davki znižajo, davek na ročno delo pa odpravi. Strašno ogorčenje je zaradi tega nastalo v vsej javnosti. Več let so klerikalci obetali, da bodo znižali davke, čim bodo v vladi. Zdaj se jim je izpolnila želja, da so prišli v vlado, a glasovalf so kakor en mož za neiz-premenjeno visoke davke, pod katerimi je-čijo kmet, obrtnik in dclavec. Te dni pa je prišla nova neprijetna vest iz Beograda. Vlada, v kateri sede pod vodstvom dr. Korošca trije klerikalni ministri: g. Sernec (izvoljen v logaško-radovljiškem okraju), dr. Kulovec (izvljen v novomeškem okraju) in dr. Gosar (izvoljen v okraju Laško-Trbovlje-Prevalje), je sklenila uvesti za pokritje stroškov v oblasteh nove davke. V mariborski in ljubljanski oblasti naj se to zgodi v obliki doklad na zemljiški davek, pri- dobnino in hišni davek, dalje morda tudi na davek na ročno delo ter na vinski davek. Leta 1920. so klerikalci bivšo deželno doklado (povprečno 70 odstotkov državnega davka) izročili državi tako, da ni bila ve$ deželna, ampak državna. Zdaj pa jo niso zahtevali nazaj... Tako bomo plačevali bivšo deželno in nove oblastne doklade. Klerikalci morajo na te vesti molčati. Ako v vladi ne izposlujejo znižanja državnih doklad, oziroma povračila bivših deželnih doklad, morajo oblasti uvesti nove davke. Tako je SLS zopet dokazala, da je popolnoma nesposobna, ali pa neče ljudstvu dobrega. Takega strahovitega neuspeha še ni doživela nobena stranka. Kmetje, obrtniki, trgovci, delavci, vsi brez razlike strank, pozor I Tudi Vi, ki kimate klerikalnim priganjačem! Gre za Vaš obstoj, kt Vam ga hoče SLS uničiti. Vsi na noge, da protestirate proti novim davkom! Sklepe in resolucije proti tej grozeči novi davčni obremenitvi naj na sestankih sklenejo društva, občinski odbori in davkoplačevalci brez razlike stami. SLS je prodala gospodarski program Slovenije za to. da ima tri ministre. Zdaj pa je znova položila roko na davkoplačevalce. drugega stavili v omenjenem predlogu, da naj se donese protikorupcijski zakon, je samo pesek v oči javnosti, da bi klerikalci laže opravičevali napram svojemu volilstvu svoje nečuveno izdajstvo. Pravega protikorupcij-skega zakona seveda nikdar ne bo. Vladna večina, v kateri odločajo radikali, se bo že znala izogniti takemu zakonu, kar je jasno. Kakor vidimo, je bil baš klerikalni glas odločilen. S tem, da je klerikalni zastopnik glasoval proti Popovičevemu predlogu, bodo ostali glavni krivci v zadevi Radomira Pašiča nekaznovani. Vse delo anketnega odbora je bilo torej zaman. Ker so v zvezi z radikali, so klerikalci vrgli v turščico puško in topove, s katerimi so prej streljali v korupcijo. Vse njihovo grmenje se je izkazalo za lažnivo. Zato je tndi .Domoljub*, v svesti si velikanskega poloma SLS, enostavno zatajil pravo lice te zgodovinske seje in se zlagal, da je SLS dosegla velik uspeh proti korupciji. «Domoljub» ni prav nič omenil predloga samostojnih demokratov, ki izrecno našteva gola dejstva in zahteva postavitev krivih oseb pod obtožbo, temveč samo navaja lepo počesani klerikalni predlog. Za strašno neumne mora imeti .Domoljub* svoje bralce, da si jim upa tako zavijati. Obenem jc .Domoljuba svoje poročilo o tej seji zabelil s Slavensko banko in s sirovimi izpadi. Stara navada .Domoljubove* politike je, da začne s sirovostmi, kadar mu zmanjka dokazov. Glede Slavenske banke mu ponovimo samo na kratko, da je bilo vodstvo tega zavoda tik pred polomom v rokah inozemske LSnderbanke in da zato odgovornosti za ta zavod nima nihče drugi kakor Lflnderbanka in ne mogoče dotični ljudje, ki so pred leti odločevali pri banki, sedaj pa pri njej niso imeli nikake besede. S Svojim drznim zavijanjem in zavajanjem na stranske poti hoče .Domoljub* pri svojih bralcih pokriti dejstvo, da so klerikalci glasovali v Beogradu za korupcijo. No, .Domoljub* gotovo računa s tem. da so njegovi bralci dovolj omreženi od politikujoče duhovščine in da bodo zato sprejeli tudi «Domo-Ijubovo* laž za božjo resnico. Soteščan: ! ' K T , Med trnjem In osatom (Povest.) (Dalje.) Ml smo veljaki z Lanisča doma, cela dežela nas dobro pozna. Oče Gorenc je sede! na klopi pred hišo s pipo in debelim tobačnim mehurjem. Vedno je bil na tem prostoru ob prvem usmevu pomladnih in poletnih juter. Občudoval je vstajajoče življenje: jutranjo pesem krilatcev in pridne čebelice, ki so ob prvem svitanju vzletele na delo. Za njimi so se oglašale kokoši in šele nazadnje so vstajali ljudje. Nenavadno zgodaj je vstala Lojza tisto jutro in prisedla k očetu. Starec je bil nekam dobre volje: iz vsake besede mu je zvenela šaljivost in šegavost se mu jc poinlajala na obrazu. .No, hčerka, kako se počutiš?* jo je vprašal ljubeznivo. .Nekam zamišljena si, ako sc ne motim.* .V kratkem se bova ločila ...» •Po svetu pojdeš, otrok? Tak ne bodi no taka!* .Stan bom spremenila. Urbinov me je vprašal...» .Aha, Martin, tako, tako. Pa si ga ujela, kajneda, Lojzika. 2e delj časa te opazujem.* .Oh, saj veste... Nikar mi nc zamerite.* •Nič ti ne rečem. Lojzika. Ako bi bil kdo drugi, bi ropotalo, tako pa — Martin je fant in kmetija, kmetija! Dekle, modro si izbiralo, Politični Ker je zadnje dni Narodna skupščina mirovala, je vladalo v Beogradu popolno politično zatišje, ki se bo pa zopet razburkalo, ker se danes nadaljujejo seje Narodne skupščine in se odsotni poslanci vrnejo v Beograd. Na dnevnem redu današnje seje je med drugim radičevska obtožba notranjega ministra Maksimoviča, katerega dolžč raznih zlorab. Zanimanje za to obtožbo je veliko in je zato pričakovati polnoštevilne udeležbe seje. Proti Maksimo-vlču se pritožujejo zlasti tudi naši klerikalci, ki grozd, da bodo odpovedali sodelovanje v pametno si ravnalo. Ali bomo že skoro naredili?* V nedeljo se bomo dogovorili.* .Prav, prav. Takoj bom naročil opravo, tako kot se spodobi za edino hčer. Od tridesetega leta varčujem v ta namen in ti nabiram doto. Ne boš se sramovala.* .Kaj pa ženitovanje?* .Vso vas in vse sorodnike bomo povabili. Sijajno mora biti, da bo slovelo po treh župnijah. A da ne pozabim: ali je Urbinc zadovoljen z Martinovim ukrepom? Nič kaj si nisva dobra, odkar se poznava. Ne vem, kakšno bo to sorodstvo.* .Moja beseda bo tudi nekaj veljala...» .Seveda, seveda. Poglavitno je, da prideš k Urbincu, drugo ti bo navrženo. Stara itak ne bosta več dolgo sitnarila, čeprav sta še trdna in dobro ohranjena. Starega človeka zadene vsaka bolezen.* .Ju bom že ugnala ...» «Vem. da boš na mestu. Vendar je bolje, da ne pripoveduješ, kako boš nastopila. Rekli bi tako in tako, saj poznaš jezike. Do poroke ne smejo nič slabega vedeti o tebi, Bog obvaruj!* .Oče, kar začnimo pripravljati.* «Priprave so že v načrtih. Smreke bom prodal tam za šumiščem, Lovrm mi ponuja zanje šestdeset tisoč. V tem denarju je dota in ženitovanje.* Vsa zadovoljna jc vstala Liza in šla pripravljat zajtrk. Teden ji je minul v načrtih za bodočnost. Mati jo je učila gospodinjstva, oče pa jo je uril v gospodarstvu, da bo tudi tukaj pripravljena, ako bo treba prijeti. pregled vladi, če minister Maksimovič ne bo spremenil svojega osornega obnašanja napram njim. Da bi klerikalci samo zaradi Maksimovičeve krivoglednosti zapustili težko priborjene ministrske stole, ni prav verjetno. Svoje podpiranje radikalov v vladi hočejo klerikalci čim najbolj izkoristiti za svojo stranko. Tabo hočejo izsiliti nova velika župana v Sloveniji, kajti to smatrajo za nujno potrebo, dočim so jim koristi slovenskega ljudstva deveta Martina so sprejeli prijazno nad vse pričakovanje. Tako je moral pozabiti ne voljo, katero je skrival v srcu. Nič ni našel, nad čimer bi se mogel znositi . .No. bomo pa naredili, bomo pa naredili, je hitel priliznjeni Gorenc. «Ne boš se kesal, Martin! Poglej jo, taka nevesta!* .Neradi jo še damo od hiše, neradi,* je pravila Gorenjka. «Pa naj bo v božjem imenu, saj pojde k poštenim ljudem.* .Z doto boš tudi zadovoljen. Dvajset tisoč, to je denar.* .Nič še nisem vprašal po denarju,* ga je Martin hladno zavrnil. .In pa oprava, oprava,* se je mati pohvalila. «Vse, kar potrebuje gospodinja z eno besedo...» ' .Takih stvari imamo doma na preosta-janje...» .Telico bomo zaklali za ženitovanje. Tukaj ne boš ugovarjal?« .Ni treba. Natihem naredimo.* Gorenjka je odhitela v kuhinjo pripravit malico, oče pa je prisedel k zetu, prizadevajoč se na vse načine, da bi ga spravil v dobro voljo. .Ženiš se, pa si tako otožen,* je besedičiL «Daj no kaj povedati, da bomo bolj veseli.« «Nisem pri volji. Saj veste, kako je, ako je človek prisiljen...» .Seveda, lepo ni, ker si.se izpozabil. Pa saj boš popravil, nobene besedice ti ne rečem. Zakon je zdravilo za tako bolezen.* •Neprijetno je zame in za vas. Ali je treba, da si namigujejo: .Glejte, kako morajo hiteti'...» briga. Ljudstvo od take spremembe ne bi imelo ničesar, pač pa bi potrebovalo znižanja visokih davčnih bremen. Namesto da iščejo le strankarske in osebne koristi, naj bi bili klerikalci raje glasovali za davčne olajšave. Posebno značilna za naše klerikalne avto-nomiste je uredba o oblastnih in srezkih proračunih, ki jo je izdala klerikalno-radikalska vlada in s katero je odpravljena finančna samostojnost oblastnih skupščin. Uredba spreminja zakon o oblastni in sreski samoupravi ter ukinja proračunsko pravo oblastnih skupščin, ki bodo smele le predlagati razne finančne ukrepe finančnemu ministru. Nadalje ukinja uredba pravico oblastnih skupščin, da predpišejo samostojne davščine. Slovenski oblasti bosta morali po tej uredbi za pokritje Izdatkov proračuna skleniti do 50odstotne doklade na neposredne davke. Torej ne samo za nespremenjene visoke davke, nego celo za nove davke so klerikalci. Vedno lepši časi se nam obetajo od vladajočih klerikalcev, ki so se delali prej v opoziciji strašno ogorčene zaradi krivic, ki se gode Sloveniji, ter zahtevali za Slovenijo avtonomijo, češ, da nas ne bodo Srbi izmozgavali. Z omenjeno uredbo, ki obsoja na smrt samostojnost oblasti, so se pokazali klerikalci kot centralisti. Tako se je zopet enkrat izkazalo, da je vsa klerikalna politika breznačelna in neiskrena ter le išče strankarske koristi ne glede na ljudske potrebe. Od zunanjih dogodkov je omeniti zmagovito prodiranje komunističnih kanton-skih čet na Kitajskem p roti četam kitajskega generala Sunčuanfan-ga. Kakor je podoba, bodo kantonske čete, ki jih podpira ruska boljše viška vlada, polago-. ma zasedle vso Kitajsko. Sedaj se bližajo Kantonci tnestu Šanghaju, kjer stavka okrog 100.000 Kantoncem naklonjenih delavcev. Sunčuanfang hoče stavko streti in je dal zato okrog 1500 vodilnejših stavkujočih delavcev obglaviti. Zaradi takih razmer so na Kitajskem v nevarnosti tudi evropske, predvsem angleške koncesije, v katere so Angleži vložili ogromno denarja. V svrho zaščite svojih državljanov je Anglija izkrcala mnogo svojega vojaštva v Šanghaju. DOLNJI LOGATEC. Blesteči napis cSložuim občanom* na novi občinski hiši je postal sedaj njegovemu stvarniku samemu županu g. Oblaku bridka ironija Pri prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora je moral g. župan pač videti, da bo kmalu konec klerikalnemu gospodarjenju v naši občini. Pri volitvah župana je dobil g. Oblak 11 klerikalnih glasov, dočim je napredni blok šestih odbornikov oddal glasove našemu somišljeniku g. Tušarju. Kaj takega g. Oblak ni pričakoval, zato je tudi dal duška svoji užaljenosti, češ, da je bil do sedaj soglasno izvoljen za župana, a danes da ve, na kateri klub se more zanašati. Temu bo po njegovi izjavi v vsem na razpolago. G. župan obeta torej svojo pomoč samo klerikalni stranki. Ali tako ne bo šlo, g. Oblak. Tudi mi naprednjaki smo istovredni občani. — Po tej seji se je vršil po Logatcu obhod z godbo in lampijončki, katerega so se udeležili v prvi vrsti otroci in stare ženske, lampijončke pa so nosili deloma komunisti. Tudi občinski odborniki so ostali deloma doma. Udeležilo se je tega ne-zmiseJnega in smešnega obhoda samo sedem od njih, drugih je bilo menda sram iti v obhodu. Menda je bilo sram celo gospoda župana samega, ker sta ga pri obhodu držala pod pazduho prav tesno oba občinska svetovalca, da jima ne pobegne. Gospod Oblak, mi Vam svetujemo, da opustite lampijončke, ki sicer prav lepo svetijo, ter se raje posvetite od občanov drago plačani elektriki, ki dnevni, tako žalostno mežika. GORNJI LOGATEC. Jaz sem pa nekaj zvedel, čeprav vsi tako skrivajo. Na pustno nedeljo bo v Sok oljskem domu luštno kakor nikoli. Maškare se napovedujejo od vsepovsodi, pa tudi domača dekleta in fantje stikajo glave in kujejo načrte. Toliko sem že ujel na ušesa, da bodo dvorano imenitno dekorirali, malo že tudi vem, kdo se bo vse namaškaradil, pa se zaenkrat ne upam povedati, ker še ni bila polnočna ura pustne nedelje. Preveč bi planili po meni, nazadnje bi jih pa še na maškarado ne bilo. Ta mladina je vsega zmožna. Glede sebe pač lahko izdam, da bom imel najlepšo masko m da bom tudi dobil prvo darilo, ostali dve darili (če sem prav slišal, je Mica rekla, da bo troje daril) milostno prepuščam drugim. Samo to prosim, da boste pazili na moje šimičeveljčke, ki jih bom tokrat imel prvič na nogi, če kurja očesa ne bodo protestirala. Začetek bo menda že ob pol osmih zvečer. Godba prima. Postrežba solidna. Vino boljše kakor ponavadi. Kaj čete še več? Kdor ne veruje, naj pride pogledat. GORNJI LOGATEC. Novi občinski odbor, se-stoječ iz samih demokratov, je imel predzadnjo nedeljo svojo prvo sejo, na kateri je izvolil občinsko starešinstvo. Izvoljeni so: za župana Miroslav Puppis, za prvega svetovalca Ivan Rihar, za drugea svetovalca Fran Tavzes in za tretjega svetovalca Ivan Petek (Gorenja vas). Zupan se je v imenu izvoljencev zahvalil za izkazano zaupanje in prosil odbornike, zlasti nove, da bi mu pomagali yršiti odgovorno službo. Omeuil je naloge, ki si jih je postavil občinski odbor za bližnjo bodočnost, predvsem popravo najpotrebnejših cest in potov, popravo pokopališča in izvedbo nove ceste v Gorenjo vas. Sejo je vodil kot najstarejši odbornik Ivan Marinko. Brez hrupa in šuma gredo naši demokratski občinski možje na delo, oprti na obče zaupanje. Dolnjelogaškega župana so pa inštalirali z največjim pompom, četudi ima proti sebi 170 protiklerikalnih volilcev. Geslo cSložnim občanom* se bo moralo preseliti v Gornji Logatec. HOTEDRŠICA. Hotenjski dopisnik «Domo-ljuba* je dobil pri nedeljskih občinskih volitvah na svoje ogabne, vse prej kakor krščanske napade najboljši odgovor: Kmečko-delavska zveza je dobila 92 glasov in 6 odbornikov, SLS pa 61 glasov in 3 odbornike. Hotedršica je povedala, komu zaupa. Krepak in odločen odgovor tistim, ki mešajo krščansko vero s politiko. O ostalih natolcevanjih se še pomenimo. Dopisnik naj vedno prej prečita katekizem, preden se zopet loti dopisovanja. Za danes le še to: Dokler bo liotenjska SLS sestavljala take občinske kandidatne liste, inspirirane od ljubljanske gospode, ne bo v Hotedršici zmagovala. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Predzadnjo nedeljo se je vršil občni zbor krajevne «Naj imajo veselje. Mi se bomo zabavali na svatbi, drugi naj se kratkočasijo z opravljanjem.» cSlabo se bomo zabavali...« «0, tisto pa ne, tisto. Svatba pa ni pogreb-ščina.« Mati in hči sta medtem obložili mizo z jedjo in s pijačo, Gorenc je natočil kozarce in nazdravil ženinu in nevesti. Dal jima je očetovski blagoslov. Martin se je samo dotaknil z ustmi kozarca in ga je postavil na mizo. Tudi jesti ni hotel, rekoč, da ne mara sladkarij. Prekrižal je roki na prsih in nogi nad koleni — tako je načel poglavitni del svojega opravila. «Jutri pojdemo k notarju in pojutrišnjem v župni,šče,» je omenil Lojzi, sedeči blizu njega. «V nedljo bova na oklicih.® «Meni je prav,« je prikimala. «Kar urediva.* «Z vozom vaju bom počakal pri znamenju. Ob osmih bom zapregel.» »Prideva. Točno bova na mestu.» «Zbogom!» Martin je segel po klobuk in hotel oditi. «Tak ne hodi še vendar,» mu je Gorenjka zastavila izhod. «Toliko je pripravljenega, pa se ne poslužiš. Ali meniš, da je zastrupljeno?« «Nisem lačen, mati!« «Pa vseeno. Oh. kako si čuden!» sMudi se mi, saj veste, koliko je dela ...» ■«Pa naj počaka,« se je vmešal Gorenc. -«Vsaka reč ima svoj čas. tudi ženitev.« «Moram iti. Saj se bomo kmalu zopet videli.»Urno se je izmuznil materi skozi vrata in odšel čez dvorišče. Drugi dan so se Gorenc, nevesta in ženin sešli na določenem mestu. Sedli so na voziček ter se odpeljali proti krajnemu sodišču. V gozdiču tik pred sodiščem je Martin spregovoril prvo besedo. »Živež in kot ti bom izgovoril z denarjem in letnim priboljškom,« jo je iznenadil. »Kmetije ti ne zapišem.« «Potem pa nič,« je kriknila kot zdivjana. «Za deklo grem lahko, kamor hočem. Pustite me, da ubežim.« Z vso močjo sta jo držala z očetom, da ni planila z voza. Pomirila se je šele takrat, ko ji je obljubil, da jo bo postavil za dedinjo po svoji smrti. V nedeljo sta bila Urbinov Martin in Go-renčeva Lojza prvič na oklicih. Ljudje so se po cerkvi dregali s komolci in delali različne opazke. Že dolgo se ni o kaki ženitvi toliko govorilo. Mladi in stari so ju nosili po opravkih povsod, kjer je bilo zaposleno kako človeško bitje. Najpridnejša v prenašanju marnjev je bila branjevka Plevelova Liza. Najeta je bila od radovednežev in radovednic, da je prisluškovala zvečer pri Gorencu pod odprtim oknom. Tu ji je marsikaj zanimivega priletelo na uho. Po njej je prišla med vaščane vest o Martinovem obnašanju pri snubitvi, o prizoru v gozdiču pred sodiščem ter o dejstvu, da stopa Martin prisiljen v zakonski stan. «Zato pa tako hitijo,« so babnice čebljale za ogli. «Zato, zato,« je Liza pritrjevala. «Kdo ve, kakšen bo tak zakon?« «Ne bo kaj prida,« so prerokovale. «Gre- j benc jo je tudi moral vzeti, na vso moč sol hiteli. In zdaj se prepirata in bijeta kakor tolovaja.« cjejhata, koliko je danes teh nesreč. Nikjer se že skoro nimajo več radi...» Tiste dni je Urbinka sprejemala Lizo z odprtimi rokami. Vse, kar je opravljivka izvedela pri Gorencu, ji je prinesla po svoje prekuhano in zabeljeno. Nič ni smela zamol-čati, vse je zanimalo ženico, ki je hotela biti o svoji naslednici dobro poučena. Branjevka je zavoljo tega potrojila svoje poti mimo Gorenca in nastavljala ušesa. Gorenc je ugibal, kako pridejo domači pogovori med ljudi. Sklepal je, da nekdo prisluškuje. Nalašč je zvečer odprl okno na stalno peša. SEMIČ. Dne 6. marca t. 1. bo priredil državni higijenski zavod predavanje o jetiki s filmom (kino). Začetek ob treh popoldne v dvorani pri Bukovcu. Predaval bo g. dr. Khssel. Vstopnina 1 Din za osebo. Ker bo predavanje zelo pouč-ljivo, naj bo udeležba obilna. Zlasti mladina naj ne zamudi tega poučnega predavanja! BIZELJSKO. Ta teden se je pričelo pri nas na Bizeljskem velikonočno izpraševanje za velikonočne spovedne listke. Ko smo bili zbrani v župnišču, so naš g. župnik, namesto da bi bili začeli z izpraševanjem in poučevanjem krščanskega nauka, rajši krenili na politično polje. Začeli so grditi tako zvano protiversko časopisje, kakor sta baje «Jutro» in «Dbmovina>. Ogenj in žveplo so sipali na vsako hišo, v kateri se bere «Domovina>. Pravili so tudi, da bo sedaj, ko je SLS v vladi, že prišel obračun. Mi pa, ki smo vneti bralci «Doinovine>, nismo nikoli še ničesar proti verskega našli v naši ljubljeni < Domovini*. Zato kličemo: <2ivela »Domovina' in val njeni bralci b Gospod župnik naj drugikrat rajši tičijo krščanski nauk. — Bizeljski cDomovi-narjb. TRBOVLJE. (Prijava redueiranih vojnih invalidov.) Ker je bilo v zadnjem času redueiranih po novem invalidskem zakona več vojnih invalidov, vdov in sirot, bivajočih na področju tukajšnjega Združenja vojnih invalidov, se tem potom pozivajo vsi reduciranci, da se prijavijo najkesneje do 6. marca t. 1. pri vodstvu organizacije, ki bo v zmislu zakona podvzelo potrebne korake, da se neutemeljene redukcije sistirajo. V to avrho bo posloval tajnik organizacije vsako sredo in soboto od 4. do 7. ure zvečer do vključno 6. marca t. L v gostilni Pravdi?* kjer bo sprejemal prijave redueiranih vojnih žrtev ter dajal potrebna pojasnila. TRBOVLJE. Tudi pri nas je dejstvo, da se davek na ročno delo ne odpravi, vzbudil veliko ogorčenje. Klerikalci so v strašni stiski in se izgovarjajo na kmetske poslance SLS, ki baje pravijo: če kmet in obrtnik plačata dohodnino, naj jo plača tudi delavec, saj davek na ročne delo ni nič večji, kakor če bi delavec po obstoječem zakonu prijavil dohodke preteklega leta zaradi odmere dohodnine. Krščanski socijalci so bili baje za to, da se glasuje za predlog SDS, naj se davek ukine, a kmečki poslanci so to preprečili. (Op. ur.: To je drzna izmišljotina, kajti vodja krščanskih socijalcev ni glede davka na ročno delo ničesar predlagal v klubu SLS, pač pa je dva dni pred glasovanjem SLS za davek na ročno delo postal minister.) HRASTNIK. V nedeljo 20. t. m. se je vršil v gostilni g. Dolinska ob veliki udeležbi redni letni občni zbor krajevne organizacije SDS. Zboro-valci so z zanimanjem sledili izvajanjem tovariša predsednika J. Restarja, ki je podal poieg svojega tudi tajniško poročilo zaradi tajnikove odsotnosti. Spričo velikega porasta članov se je izvolil, oziroma izpopolnil odbor na 20 odbornikov, katerim predseduje kakor do sedaj tovariš J. Restar. Iz poročil je bilo razvidno, da se krajevna organizacija z vsemi silami trudi, da po možnosti ublaži bedo, ki jo povzročajo redukcije. Posebno sočutje vzbujajo stari upokojenci, ki so popolnoma brez sredstev, kajti imajo pokojnine okrog 30 kron mesečno. Zadnji čas je, da se organizacije SDS za naš kraj ob številni udeležbi okrog 100 mož in fantov. Volil se je nov odbor, katerega naloga je, da pomirljivo vpliva na naše somišljenike ter budi v njih strankarsko zavest od dolžnosti do stranke, posebno pri volitvah, pri katerih naj stopijo vsaka osebnost, osebno nasprotje in nesporazumljenje na stran. Na zbor sta prišla iz Ljubljane tudi naš oblastni poslanec dr. Kramer in glavni tajnik dr. Rape. Tajnik dr. Rape je podal smernice in dolžnosti krajevne organizacije ter bodril navzoče k složnemu političnemu delu, ker od centrale je pričakovati uspeha le tako, če ima ta močno oporo v svojih članih, združenih v krajevnih organizacijah SDS. Poslanec dr. Kramer je podal daljše poročilo o sedanjem političnem položaju, o zvezi klerikalcev in radikalov, o delu in dolžnostih oblastnih skupščin, katere hočejo klerikalci izrabiti v svoje strankarske namene, kar jasno kaže že to, da so iz strahu pred kontrolo izposlovali od vlade odlok, po katerem se volijo oblastni odbori po večinskem sistemu. Njegovo poročilo je bilo splošno sprejeto z odobravanjem. Na zboru, četudi strogo za somišljenike, je bilo tudi par nasprotnikov, ki so se pa mirno zadržali. Da se je tudi nasprotnikom dovolil vstop, smo s tem pokazali, da je naše delo pošteno in odkrito in da nimamo pred nikomur ničesar skrivati, dočim se nasprotno klerikalci boje vsake javne kontrole. — Enkrat politika in resnost, drugič pa tudi zabava in šala. Zabavo nam bo nudil naš Sokol na pustni večer v Sokolskem domu, kjer bo priredil v slovo pustu maškerado. Na ta večer vsi v Sokolski dom! STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Življenje v naši vasi je zelo živahno. Komaj so se pomirili duhovi od zadnjih volitev, v katerih je pokazala naša krajevna organizacija vso 6vojo delavnost in žela tudi lep uspeh, že se vrše razni občni zbori. V januarju je imelo svoj občni zbor Sokolsko društvo, ki je imelo v minulem letu v moralnem in v gmotnem oziru zelo zadovoljive uspehe. Dne 13. t. m. je pokazal tudi občni zbor gasilnega društva, da se z uspehom trudi zbrati čim prej zadostno vsoto denarja za motorno brizgalno. V ta namen prirejena predpustna veselica minulo ne-. deljo je precej pripomogla k hitrejšemu uresni-, čenju tega načrta. V soboto 26. t m. pa bo imela krajevna organizacija SDS svoj občni zbor ob 8. uri pri g. Antonu Križnarju. Tem potom vabimo vse somišljenike, da se zbora udeleže v čim večjem številu, da bomo slišali poročila o «In se ne bojiš njegove kazni ?» «Zakaj?« «Zato, ker lažeš.« •Bog mi je priča...» •Meni ne Iažeš, ampak sebi. Mene ne boš ugnala. Toliko časa boš tukaj privezana, dokler ne poveš, kaj si tod iskala.« Babnica se je pričela valjati po tleh, šiloma se je hotela odtrgati od kola. Tičal pa je kol globoko v ilovnati zemlji in vrvica je bila močna, na noben način se ni mogla osvoboditi. •Odvezi me, lepo te prosim. Saj me ne bo več mimo hiše...» «Ne pomaga nobena prošnja, dokler ne poveš...» •Vse bom povedala, čim me izpustiš.« •No, le začni, pa te bom izpustil.« Namesto odgovora je pričela bridko ihteti. Oorenc je šel v sobo ter jo je gledal skozi okno. Iz usmiljenja je naročil ženi, naj pogleda, kdo je zunaj pred hišo. Mati in hči sta hiteli iz sobe in nahrulili babnico, ki sta jo poznali kot prvo oprav-ljivko. »Pomagajta, za kriščevo voljo!» je tarnala s pritajenim glasom. «Joj, moja noga!« »Odgrizni jo in beži,« ji je Lojza kljubovala. «Usmifite se me vsaj vi, mati. Od Boga boste prejeli plačilo.® «Saj res, plačilo, plačilo. Prav, da si me spomnila.« — Dekle je skočilo v vežo po lonec vode. Izlilo jo je v močnem curku na Lizo, ki je bila v hipu mokra kot miš. Nato jo je odvezalo in zapodilo. Hladna kopel je za nekaj časa opravljivko poboljšala, ni pa ji izkoreninila zastarane bolezni. Poslušati sicer ni več hodila, na tihem pa je rovarila proti Gorencu, nad katerega je klicala večno pogubljenje. Privoščila mu je vse najhujše in Lojzi nesrečni zakon. * Vse je veselo, kar živi, a moje srce vendar ni... (Narodna pesem.) Berač Cepin je bil za Lanišče in Razor je prava znamenitost. Obe vasi sta bili pokoncu, ko je prlžvižgal s piščalko in začel s pripovedovanjem. V razdrapani bajti zunaj vasi je hranil svojo ropotijo, sam pa se je držal večinoma med drugimi ljudmi. Svirajoč na piščalko je hodil od kraja do kraja, zamudil ni nobenega žegnanja, sejma in veselice. O Urbinovi ženitvi je izvedel v sosednji fari ter se je napotil na Lanišče. Prišel je čestitat nevesti, ki je bila tisti večer nekam slabe volje. «Vse najboljše in najlepše, Lojzika,» je začel svoje voščilo. «Poln hlev živine, zvrhane kašče žita, zraven pa veliko denarja in drugih ugodnosti. Nihče naj bi pri vas bolan ne stokal, pa da bi otrok preveč ne jokal!« Lojza mu je že pripravljala darilo; ko pa ji je omenil otroka, tedaj je zardela po vsem obrazu prav do ušes. Dar, ki mu ga je namenila, je vrgla jazno v kot ter mu je pokazala vrata. «S čim sem se ti zameril?« je osupnil berač. «Poberi se, vlačugar!« «Ne bodi huda. Jeza ti bo škodovala.® «Pojdi. Nimam časa za neumnosti.« «Zapomni si, kdaj si me odgnala!« «Beži, sicer se izpozabim...« »Čakaj, nekdo drugi bo še govoril.« Segel je v žep po umazane karte ter jih je vrgel na mizo. «Ali vidiš — samo nesrečo, prepir in bolezen? Ne bodi ponosna na tako bodočnost!« « Vidiš, tukaj je zidar pustil luknjo.« Široko mu je odprla vrata, pahnila ga je v vežo ter jih je togotno zaloputnila. •Tudi tebe bodo metali čez prag,« ji je zagrozil odhajaje. «JokaIa boš, da bi se te kamen usmilil, pa ne bo nikogar, da bi ti pomagal.« 1 Trdo so zadele nevesto čepinove besede. Nemirno je begala sem in tja in se kesaia, da ga je tako robato odpravila. Šla je v vežo, v sobo. v kuhinjo, a nikjer ni našla obstanka. Tedaj se je spomnila opravila, ki ga more izvesti edinole v večernem mraku. Brž se je preoblekla, vzela košaro ter se je odpravila v dolino. V majhni sobici za prodajalno je imel trgovec Grivelj svojo pisarno. Tu je vsak večer opravljal svoje pisarniške posle in delal načrte za nove kupčije. Lojza je vedela za ta prostor ter je potrkala na okno. «Ali si ti, nevesta?* jo je tiho-nagovoril. Brez odlašanja je odprl železna vrata, skozi katera je vstopila. 'Da,ie p«*-? merodajni faktorji zganejo ter rešijo te najbed- reja klerikalna šinarjetska mladina. Žalostno je, nejše med bednimi. Kot poslednji s© je oglasil da starši puščajo svojo mladoletno mladino na k besedi delegat tajništva SDS ter nam podal iz- takšna plesišča, kjer včasih nekateri razgrajajo črpen referat o političnem položaju. Njegove pre- do dveh zjutraj. AH je gospodarju plesišča prav, pričevalne besede 90 nam dale aovo voljo in po- da se v njegovem poslopju razgraja pozno v noč? gum za nadaljnji boj do končne zmage. i Mladina bi lahko prirejala svoje zabave podnevi 8V. MIKLAVŽ NAD RIMSKIMI TOPLICAMI.; in ob nedeljah, ne pa ponoči. Tudi se tukaj po Zadnje čase ao začeli prihajati v naše kraje razni nepotrebnem zapravi mnogo denarja. klerikalni agentje, ki skušajo loviti somišljenike SDS pod svojo zastavo. Poslužujejo se raznih LAŠKO. Tu se bo vršilo v nedeljo 27. t. m. po prvi maši v osnovni šoli ustanovno zborovanje »vijač in nam ponujajo službe, na katere sploh; podnje Sadjarskega in vrtnarskega društva ne reflektiramo, ker dobro vemo, da iz njihovih' strokovnim predavanjem iz sadjarstva .n vrt-obljub zraste samo smola. Nikar ne mislite, da 1 ^ Sadjarji ter ljubitelji sadjarstva in vrt- «______i _____rir.. l/on, nim« I ' ' bomo mi takim vabam nasedali. Gre Vam samo tu to, da M enega ali drugega nagega somišljenika odtrgali, nazadnje pa pustili na cedilu, kar Je pri Vas običajno. Razumemo, da Vam naS porast ne ugaja, zlasti sedaj ne, ko se bližajo občinske volitve. Ne belite si glav, ker taka agitacija je pri nas brezplodna; prvič zaradi tega, ker emo zavedni naprednjaki, drugič pa imamo mJ naše organizacije, da nam bodo skrbele za odpravo brezposelnosti, ako bo treba, in v kater© imamo tudi zaupanje. Službe dajte kar svojim klerikalnim pristalem, da jim v bodoče ne bo treba iskati pomoči pri demokratih. ŠMARJETA PUI RIMSKIH TOPLICAH. Preteklo nedeljo se je vršil olični zbor naše Javne narstva, udeležite se tega gospodarsko izredno važnega zborovanja! SV. RUPEfiT NAD LAŠKIM. Eno zadnjih nedelj je pri nas s prižnice g. kaplan napovedal boj naprednemu časopisju. Strašno se je hudoval Da tako zvaue brezverske listo in na našega poslanca g dr. Žerjava. Pravi! jo. kako blago srce imajo klerikalni voditelji za svoje ljudi. (To se vidi sedaj, ko so klerikalci glasovali za nespremenjene davke. Op. ur.) Trdil je, da so krivi vsega zla napredni poslanci, ki so nas baje z vidovdansko ustavo predali Srbom. (Klerikalci sodaj v vladi pravijo, da le oni hočejo Srbom dobro, mi demokrati pa no. Op. ur.) G. kaplan, ljudske k nji žu ko.' Le p a * u de kižb a "ki bi pa lahki I«"™ « rajši aaprUnici oznanjali božjo besedo, bila še večja, priča o zanimanju za našo lepo P^fS P* '* res kulturno ustanovo. To so pokazala tudi ponrfila kdo v naši župnip stoptU tx katoliške vere. odbornikov. V ujih je razvidno vsestransko na- . . predovanje knjižnice v minulem letu. Kljub krat- Pr. cerkvenem oznamlu je prisil farane, naj na- kemu obstoju ima knjižnica že nad 150 samih ** kn^lh nl*L,T' i Kdo pa? Take in podobne so padale s prižnice. lepih in dobrih knjig. Da si pridobi sredstva tu nabavo novih knjig, bo priredila knjižnica v nedeljo 27. t. m. v Rimskih toplkah veselico z boga- Čudimo bo, zakaj g. kaplan, ki nas naprednjake tako mrzi, pri beri ne pozabi na nas. Vsi bralci fDomovine/, le pogumno naprej in pridno na- tim srečolovom 3. aprila t. 1. pa gledalsko pred- Wrai«*> n°ve ^ročnike, ker tudi po Sv. Rupertu stavo. Gotovo bo tokrat deležna najizdatnejše ^ ** cDimonm* je za nas. podpore vseh. Obenem pozivamo tudi vse, ki jira SV. RUPRRT NAD LAHKIM. Dragi gospod je lasten napredek pri srcu, da si pridno izposc- urednik, moramo se malo oglasiti iz tega zad-jujejo knjige. Čilanje dobrih knjig blaži in iz- njega kota. V iSlovenskem Gospodarju* je nekdo obrazuje človeka in le izobražen človek lahko' pisal, da se demokrati in samostojnežl nahajamo vsestransko napreduje ter si ustvari boljšo pri- samo v zadnjem kotu naše fare. Pa je le čudno, hodnost Saj pravi že star izrek, da je knjiga naj-1 da še gospod kaplan pride v ta zadnji kot Vsako boljši prijatelj Človeka. Prepričani pa smo tudi, jesen in vsak Božič se oglasi z vrečo in brento. da ne ostanejo zvesti knjižn.d le vsi njeni do- Na Svečnico se je gospod kaplan hudoval na priž-sedanji Člani, ampak da ti pritegnejo še veliko niči in vedel toliko povedati o dr. Žerjavu, brez- Stevilo novih članov in čitateljev. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. V | verstvu, ko rti pel ji itd. Takrat še seveda ni vedel, da bodo klerikalci v Beogradu glasovali za ko- Rlmskih toplicah imamo plesne vaje, katere pri-| rupcijo. Mar bi bil gospod kaplan rajgi pridigoval Ivan Albreht: Zgodba o Brlogarju (Sen iz davnine.) (Dalje.) Ko je poslušal Skalarjev Janez takšne zgodbe, se je siccr včasih nasmehnil in ski-maval z glavo ko nejeverni Tomaž, tako po malem ga Je pa le mikalo, da bi šel In začel grebsti po skrivnostni jami. Da bi se bil lotil sma tega posla, se mu Je zdelo le preveč, tovariša za tako početje pa ni dobil in ga tudi ni hotel preveč iskati. Vedel je namreč, da bi vsak njegov tovariš skušal za smešenje zakriti svojo bojazen, češ: »Ali si res tako neumen, da veruješ v take prazne mar nje?-, itiulU^n ko bi mislil sam zase: cKar brskaj, če ti je drago'. Jaz nimam rad posla se z živimi ne z mrtvimi razbojniki 1» Tako bi bil Janez osmešen. svojega namena pa le ne bi bil dosegel. Zato Je rajši molčal in poslušal in razmišljeval kako bi izvedel čim več iz te mrke davnine ... No, stari Skalar Je bil dober gospodar in je vedno pazil in skrbel, kako bi izboljšal svoje gosopdarstvo in utrdil Imetje. Od voznikov je izvedel, da bi lahko precej oglja spravil v denar, pa se je hitro odločil, da skuha par ogljenic. Po gmajni je bilo med smrekovjem raztreseno bukovje, k| nI hotelo nič kaj uspevati in je bito samo hitro rastočemu drevju v napotje. Zato se Je Skalar odločil, da bo gmajno prečistil ta vso nepotrebno šaro prekuhal za oglje. Janeza je seve takoj mikal ta posel. Pridno je pomagal sekati, pripravljati in vlačiti na kup. Ko je bilo vse toiiko pripravljeno, da je bilo treba samo še zažgati. Je dejal očetu, ki je hotel najeti nekaj več ljudi: e Nikar! Eden Je dosti, za druge bom pa jaz opravil. Skoda denarja za najemanje. Se vsaj naučim tega posla!* Skalar Je bil s sinovim nasvetom Jako zadovoljen. Najel je tedaj samo enega ogljarja, starega Andrejca, ki je bil v tem posla vešč in izkušen, za pomagača pa se mu jc pridružil Janez. Ogljar Andreje je bil majhen, droben mo-žiček, ki je veliko večino svojega življenja pustil po gozdih. Črnikast, kakor osmojen v obraz je bil zgovoren in tako šegav. da je bilo prav prijetno pri delu drugovati ž njim. Drobne črne oči so bile vedno nemirne in nekaj prikupnega in vabljivega sc je svetlikalo iz njih. Dasi dotlej Janez z Andrejcem nj bil bogve kako znan, sta bila zdaj pri ogljar jen ju hitro dobra prijatelja. Cez dan možina ni vedel povedati nič kal posebnega, ko pa se je je! gostiti mrak in so zarji v slovo zagorele prve zvezde, se je Andrejcu stalila beseda. Iti tedaj je Janez slišal toliko in takih zgodb, da mu je kar brnelo po glavi. Največja ogljenica je bila nanešena čisto blizu eravbarske kamre*. Zato Je Andreje govoril tudi marsikak večer o tistih črnih časih, ko so ogljarili tod oni iz Hotenj. Imenoval je celo hišo, ki je zgrajena samo z oropanim denarjem. božjo besedo. Poleg vsega je tudi tožil glede plače. Mi ga pa vprašamo, zakaj naj potrebuje toliko denarja, ko nima otrok. Vesel bi bil vsak kmet, če bi zaslužil vsak dan toliko kakor on. Prosimo, da se v cerkvi oznanja le božja l>es©da, politika in druge posvetne stvari pa naj se v cerkvi opuste. ST. ANDRAŽ PRI VELENJU, c Domovina*, zelo si privlačna, privlačna za svoje prijatelje, « še menda mnogo bolj za neprijatelje. To bridko občutimo tvoji naročniki v Št. Andražu. Huda vojna gre čet nas in čez tebe, a ne tako huda, da ne bi včasih cDomovine* dobili v roke prej dragi kakor naročniki. Svetujemo onim, ki nam jo jemljejo, da naj si jo naroče, ako so njeni prijatelji, saj stane samo 30 Din. Ako pa se boje, da bi kdo zvedel za njihovo vedoželjnost, ki jih žene za tem, da segajo po c Domovini*, naj jo rajši puste pri miru. Vsak naročnik jo tudi rad posodi v čitanje vsakomur, prijatelju ali nasprotniku, nobenemu naročniku pa ni drago, da mu list izgine, preden ga je sam čital. Vsi tukajšnji cDomovinar ji* se krepke držimo svojega lista, četudi je naše število majhno. Agitirajmo povsod zanjo! — Naročniki {Domovine*. MARLIA GRADEC. Občni zbor krajevne or ganizacije SDS za občino Marija Gradec se bo vršil v nedeljo °7. t m. dopoldne s pričetkom ob 8. uri v salonu gostilne cNova postav v Rimskih toplicah z naslednjim dnevnim redom: L) Poročilo staregn odbora. 2.) Volitve novega odbora. 3.) Poročilo delegata iz Ljubljane o splošnem gospodarskem in političnem položaju v državi. 4.) Slučajnosti. Člani, Članice in somišljeniki se vljudno vabijo, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno, ker se bodo določile smernice za bodoče naše delo. , ŽETALE PRI ROGATCU. Volitve v oblastne skupščine so minule ia pri nas za naprednjake prav dobro uspele. Naš kandidat, ki je bil izvoljen, je dobil pri nas 89 glasov. Teh 89 kroglic so vrgli v našo skrinjico sami zavedni možje in mladeniči, katerim kličemo: Živela zavedaort! Omeniti moramo, kako strašno so se naši klerikalci borili za svojo skrinjico. Plesali so od hiše do hiše In begali ljudi, da je le 1. skrinjica aji-hova sreča in bodoča opora. Neki tukajšnji možak je javno izrekel, da smo lahko veseli, ako dobimo 6 glasov v našo skrinjico. Zapomnili smo si vse tiste, ki se delajo naprednjake, v resnici Skalarjev je strmel in kakor v polsnu poslušal možičkovo pripovedovanje. Vzdramil se Je šele, ko mu je dejal Andreje: cCe hočeš, lahko malo ležeš. Bom že jaz pazil, da nobena kopa ne prcgorl.* Janezu prav za prav ni bilo do spanja, vendar je kakor v omotici zlezel v ogljarsko kočo, se zaril v listje in premišljeval. Kmalu pa so se misli razlezle in se raztrgale. V spanju so vzcvetele sanje In Skalarjev Janez je kakor v Istlni v Živahnem snu gledal to-le pred seboj: !. V cRavbarski kamri*. Brloga rjeva Alenka. Bila je taka črna tema, da se Janez ni mogel nikakor razgledati, kje in kod prav za prav blodi. Občutek strahu in nekakšne čudne tesnobe ga je premagoval. Počasi in previdno je stopal in sc plazil ob steni, ki Je bila vijugasta in vlažna, ponekod gladka ko zrcalo, drugod spet hrapava, polna vdolbin in izboklin. po čemur je Janez nazadnje spoznal, da tava po podzemeljski jami. Tedaj se je njegov strah še povečal. Bal sc je namreč, da je zabredel v kak stranski odcepek, ki morda vodi bogve kam. odkoder ne bo več našel izhoda. Stisnil se je v nekakšno tesno vdolbino in pri-sluhniL Tedaj se mu je zazdelo, da čuje nekakšno mrmranje. Nerazločni, zamolkli glasovi so bili to, zdaj slični človeški govorici iz dalje, zdaj spet pritajenemu godrnjanju speče živali, ki jo hoče nenadoma kdo predramiti. Naenkrat se vsa Jama strese, rdeča in zelena svetloba razsvetli prostor in pre- p« pa delo\ali proti nam. širši javnosti bomo že pozneje povedali seč žetalskih podrobnosti. BREZNO PRI SV. JEDERTI. Občni zbor Javne ljudske knjižnice v Breznem se je vršil 6. t. m. ob precejšnji udeležbi. Pregled blagajniške knjige se je vzel z zadovoljstvom na znanje. V blagajni se nahaja še preostanek v znesku 4o7 Din 60 p. ki se bo skupno s članarino, katera se mora plačati do konca tega meseca, porabil za nabavo novih zanimivih knjig. Volitve novega odbora so se izvršile z malo spremembo. Izvoljeni so gg.: piedsednik Jakob Reberšak, podpredsednik Franc Zdovc, tajnik Jože Majer, blagajnik Peter Kozole, knjižničarja Jože Majer in Sabina Sta-kovnikova, preglednika računov Erno Gabrič in Vlado Goršek; odborniki: Ciril Skalič, Andrej Brezovšek, Franc Kirn, Franc Jelen iu Alojzij Resnik; namestniki: Karel Zelič, Ludovik Goz-nikar, Martin Knez, Franc Alič in Ferdo Mejač. G. predsednik je zbor zaključil z želje, da se odbor kar najbolj potrudi v delovanju za tukajšnjo knjižnico. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Tudi mi hočemo nekoliko odgovoriti na dopis «Slov. Gospodarjas, ki se jezi zaradi izjalovljenega shoda, oziroma zaupnega sestanka SLS v občini Sv. Anton. Saj je res čudno, da se more to zgoditi vsemogočni SLS, ki je imela v tukajšnji župniji pet sestankov, šesti v občini Sv. Anton pa se je ponesrečil. Mi pristaši SDS pa tudi obžalujemo naše ljudstvo, ki je na sestankih SLS v drugih občinah požiralo besede klerikalnih govornikov ter se dalo zopet nasititi od obljub, katere jim trobijo v ušesa že vsa leta sem. Kljub temu, da so klerikalci za zadnjo volitve v naši župniji, ki obstoji iz sedmih občin, napravili v vsaki posamezni občini posebne sestanke, in kljub velikemu pritisku so dobili na našem volišču letos vseeno za 67 glasov manj nego leta 1925. To zuači, da prihaja del ljudstva, počasi sicer, pa vendar do zdrave razsodnosti in do spoznanja, da klerikalci mnogo obljubljajo, pa malo dajejo. Toliko v odgovor na članek «Slov. Gospodarja?. Pozdravljeni vsi čitatelji ! SREDIŠČE OB DRAVI. (Odlikovanje.) Z redom sv. Save V. reda je odlikovan dr. Maks j Kobič, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani.1 Našemu središkemu rojaku in odličnemu somišljeniku k odlikovanju iskreno čestitamo. RAČJE PRI MARIBORU. Pri nas smo ustanovili nc\o prosvetno društvo , ki obeta, da bo za tukajšnjo okolico velikega kulturnega pomena. Ze v nedeljo 27. t. m. popoldne bo imelo društvo v prostorih g. Petroviča svojo prvo prireditev z godbenimi in pevskimi točkami ter s šaloigro. HUM PRI ORMOŽU. (Smrtna kosa.) V 65. letu starosti je umrla gospa Marija liakuševa, mati g. Oroslava Rakuše, finančnega uradnika, in gospo Kate Klanjškove, soproge trgovca v Mariboru. Blag ji spomini SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Odbor krajevne organizacije SDS izreka vsem naprednim volil-cem zahvalo in priznanje za disciplinirano zadržanje pri oblastnih volitvah. Z združenimi močmi smo pokaazli svelu, da budno stojimo na braniku za naše narodne, napredne iu državne svetinje. — S. B., odbornik. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Tukaj smo imeli od 4. do 11. t. m. zelo žalosten teden. Imeli smo kar deset mrličev, in sicer osem odraslih ljudi in dva otroka. Skoro kakor ob času kuge. Kaj takega ne pomnijo niti stari ljudje. Vsi pokojniki naj v miru počivajo! SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. (S in r t n a k o s a.) V svoji vili na Kostanju je umrl g. Franc Munda, upokojeni oficijal, vinogradnik in posestnik. Bil je naš somišljenik, vrl narodnjak in dolgoletni naročnik -rJutras ter drugih naprednih časopisov. Naj v miru počiva! — V Hranjigorcih pa je umrla 86 let stara kmetica ga. Marija Rajhova po dolgotrajni in mučni bolezni. Bila je obče spoštovana in priljubljena med vaščani ter daleč naokrog dobro znana kot Bacmanova mati. Blag ji spomin! SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Na dopis, ki je pred tremi tedni izšel v posebni izdaji tega lista, se je v peti številki {Slovenskega Gospodarja? oglasil znani nam dopisnik. Dasiravno mi nisttio nikogar omalovaževali in nismo imeli namena, žaliti koga, temveč smo navajali le resnična dejstva, katerim je pritrjevala vsa fara, je naš znanec napravil dokaj neokusen izpad. Prav dobro mu je znano, da v naši fari kljub temu, da v političnih vprašanjih nismo vsi enih nazirahj, vlada prav prijateljsko razmerje; imamo le nekaj klerikalnih zagrizencev, ki mislijo, da so oni vse na svetu. No, pa boja na življenje in smrt tudi s' temi nimamo. Iz dopisa se razvidi, kako slabo je da se je naše število skrčilo od zadnjih volitev. Vsa fara ve, samo njemu je neznano, da smo napredovali za 35 glasov na obeh voliščih. Dalje prišteva možak vse tiste ljudi, ki so skočili s prave poti življenja kot naše pristaše, kar je nesramna laž. Naša stranka in naše časopisje uči ljudi le poštenega življenja. Tisti, ki se ponoči pretepajo in pobijajo po drugih farah, so pretežno klerikalnih staršev sinovi. V tistih krajih je stalni gost piše, da bomo izginili, kar pa je samo želja dopisnika. Mi ne bomo izginili, ker mi rasemo, mi napredujemo, a vi nazadujete, kar so pokazale zadnje volitve. Pripomnimo še, da bi od osebe, ki sicer rada rešuje vprašanje notranje politike, pričakovali več uglajenosti vsaj v dopisovanju in več srčne kulture, to tem bolj, ker zna tako cnazomos slikati slabosti in nedostatke demokratov. Dopisnikov besedni zakladnik obstoji iz nelepega smešenja in pretiranega laskanja. — Demokrat. SEJANCI PRI SV. TOMAŽU. Tukaj se je poročila mladenka gdč. Julika Gečeva, viničarjeva hči, z viničarskim sinom g. Francem Kosijem iz Zagorja. Bilo srečno! SENIK PRI SV. TOMAŽU. Poročil se je gosp. Martin Hebar; posestnikov sin, z mladenko gospodično Tonico Canjkarjevo, posestnikovo hčerjo iz Savcev. KmetoVala bosta v Mali vasi. Obilo blagoslova v zakonskem stanu! NECOVA PRI GORNJI RADGONI. V {Slovenskem Gospodarjuj se je v dopisu iz Nego ve nekdo hvalil z zmago SLS pri oblastnih volitvah in se neumno zaletaval vame. Da pa ne bom mlatil prazne slame kaokr on, mu odgovorim na kratko: Res je, da ste dobili v Ivanjcih celili 70 glasov manj kljub vsem volilnim shodom, agitacijam, letakom in drugim pripomočkom, mi pa dopisnik informiran v političnih stvareh. Piše, smo napredovali od 7 na 85 glasov, kar je za naše strašeni Janez spozna, da stoji v prostrani podzemski dvorani, ki je polna najrazličneje oblikovanih kapnikov. Jakost svetlobe bolj in bolj narašča, dokler ni rdečezeleno razsvetljena celo najbolj skrita vdolbina ogromnega prostora. Tu se dvigajo stebri liki v nebo hrepeneča človeška bitja, tam se v valovitih gubah razprostirajo zavese kakor v snu otrpla studenčnica, tam so mize, klopi, postelje, vse zgolj čisti kamen, ki žarko blesti v tej čudovit luči. Janezu je, da bi zakričal, vendar mu osuplost zaklepa glas. Še bolj se stisne v skrito vdolbino in posluša tisto skrivnostno mrmranje. Zdajci se mu zazdi, da to niso ne človeški ne živalski glasovi, ampak samo šumenje vode, ki se pretaka po skritih podzemeljskih rovih. Ze hoče planiti, da bi prišel do vode in ob njej morda na svetlo, kar zasliši težke korake. «Križ božji,» si misli Janez, toda roka je otrpla in ne more napraviti znamenja križa, ko prilomasti v dvorano sam ogljar in razbojnik Brlogar. «Joj,» jekne Ja«cz brez glasu, «zdaj je po meni!» Ogljar Brlogar korači naravnost proti težki kameniti mizi v levem delu dvorane. Janeza niti ne opazi. Sploh sc tie ozira ne na desno ne na levo, ampak sede za mizo in jame nekaj renčati. Mož je še krepak, grčav in bradat, pa tako visok in plečat, da je bolj podoben velikanu nego navadnemu Zemljanu. Ko Janez premaga prvi strah, se ga začne lotevati radovednost. Toliko je že slišal o Brlogarju, zdaj pa ga naenkrat gleda živega in resničnega pred seboj. Kaj le neki počne v te> jami?!... «Bo kaj?!» zagrmi zdajci iz Brlogarja, da se kar stresejo skalnate stene. V odgovor se parkrat močno potresejo tla, po špilji pa začno švigati razuobojne iskre. Janezu se zazdi, da sliši nekje jok, kakor ihtenje mladega dekleta. Srebrn glasek išče: »Oče, oče, oče —» Brlogar se strese, si parkrat z naglo kretnjo seže v 'gosto črno brado in zarentači: «Ali še zdaj ni nič?!» «Hoj, hoooj,» se izvije nekje iz globine, nevidno bitje pa zaprosi nekje s še bolj mehkim dekliškim glaskom: «Oče, ljubi oče —» «Vsi hudiči,« udari zdaj skrajno razburjeni Brlogar s pestjo po mizi, «ali te res še ne bo?!» Tedaj se zamaje kraj okrogle mize, kakor da raste silna črna gora iz tal. Raste, raste in se veča, hrope in piha in zatuli — Gora izgine, pred Brlogarjem pa stoji sam vladar peklenskih moči; črni vladar Zlodej. «Tu sem, prijatelj. Kaj se jeziš?« «Kod se tako dolgo mudiš?« .■! «Saj si dejal, da si hočeš premisliti —» »Premislit že, no, to je res, ali če pridem in te pokličem •Pridem takoj seve tudi jaz,» mu Zlodej odreže besedo. «Ni mi do pričkanja,« ga nejevoljno zavrne Brlogar. «Torej govori!« «Saj sem ti povedal: šest hčera imam —» «To bo še ljubezni, greha, mmmm —» se zarezi Zlodej. Brlogar pograbi silno gorjačo. «Kakor mi zineš še eno tako,» zapreti peklenščku. ki se prestrašen odmakne. «Pa nič,» pravi, »čemu me le neki potem kličeš?!« »Moji krvi sc ne boš roga),« prekipeva jeza v Brlogarju. Zlodci se mu priklone in sede k njemu. «Kaj bova mlatila prazno slamo,« pravi in vabljivo pogleduje svojo žrtev. «ti si potreben pomoči, jaz pa sem ti pripravljen pomagati. To je vse. Ali ne?« »Nak!« zadirčno odkima Brlogar. »Tudi dobro,« meni Zlodej. «Potem ostani sam s svojo beračijo in s svojimi hčerami!* Preden more spet Brlogar z besedo na dan, zajoče nekie tisti mili dekliški glasek: « Oče —» In potem zapoje: ♦Marija je po polju šla, je nesla dete Jezusa —» Tedaj zarjove Zlodej ko lev. Strašen plamen buši iz njega, ko zarohni: Ali hočeš — ali nočeš, Brlogar, povej?f» Brlogar vstane izza mize in seže hudobcu v roko: »Veljal« Zlodej se gromko zagrohoče: »Dobro! Zdaj pa kar napišiva!« Nato razvije svitek oslovske kože in jame pisati. Ko konča, prebere tako glasno, da Janez čtije in razume vsako besedo: volišče lep napredek. Delali pa bomo, da bo število še dalje raslo. Nadalje besediči dopisnik o nekih ponočnjakih in pretepačih. Povem mu, da so baš v klerikalnih vrstah ljudje, ki ustavljajo na cestah mirne ljudi. Tako sta dva klerikalca storila napram meni in je proti njima zdaj tudi že vložena ovadba. Glede Siavenslce banke in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pa ve danes že vsak otrok resnico, samo do njegovih ušes še ni prispola. Kako znajo klerikalci vladati ln varati ljudi, pa vidi sedaj, ko so isti klerikalci v vladi in so glasovali proti izenačenju davkov, proti znižanju davka na poslovni promet, proti ukinjenju davka na ročno delo itd. Torej, gospod dopisnik, kaj pravite k temu? Le tako naprej in kmalu se bomo morali preseliti na drugi svet, ker na zemlji ne bo več obstanka. Pa še to bo težavno, ker brez denarja človek niti umreti ne sme. Dopisniku svetujem, naj raje opusti politiko, ker je ne razume. Naj pride enkrat k meni, da mu bom malo odprl očL M. V. IVANJCI. V soboto 12. t. m. okoli 9. ure dopoldne je nastal požar v listnjaku posestnice Ritonja v Ivajnskem vrhu. Očeslavci. Ivajnci in Ivajnševci imajo skupno gasilno društvo. Dolžnost omenjenega društva bi bila, da bi se moštvo udeležilo gašenja tudi brez brizgalne, ki ne bi Imela pomena, ker ni vode v bližini. Ta brizgalna sploh redko pride k požarom, ker jo uporabljajo za čiščenje vodnjakov. Če bi prišlo moštvo, bi se lahko ubogima prizadetima rešila živina in se omejil ogenj, da bi hiša ostala. Seveda nekateri požarniki so medtem pridno nabirali po vaseh od hiše do hiše dobitke za tombolo. Ce bi pri požaru bil tudi shod SLS ali SKS, tedaj bi še shrambo gasilnega orodja s seboj privlekli h goreči hiši. Hvala gre vsem sosedom, ki so kljub zbeganosti in strahu pridno nosili vodo, gasili in omejili požar ter s tem obvarovali tik stoječe hiše, ki so skoraj vse lesene in s slamo krite. SAVCI. Vsem našim prijateljem, ki so pripomogli do tega. da je naša stranka napredovala na našem volišču od 8 na 37 glasov, izrekamo prisrčno zahvalo. — S. B. IVANJKOVCI. Ker se v predpustu povsod raja, tudi mi nočemo zaostati, da se ne zamerimo Kurentu. Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo 27. t. m. veliko veselico z uprizoritvijo veseloigre v treh dejanjih cMoj prvi», s prosto zabavo in plesom. Ta dan bodo prvič električne žarnice v našem kulturnem hramu. I Prihitite od vseh strani, da se pošteno poveselite z nami! KRIŽEVCi (PREKMURJE). Umrla je tukaj gospa Fanika Aichholzerjeva llila je rodom iz Ljubnega na Gorenjskem, vdova po oficijalu državnih železnic in sestra znanega voditelja go-1 reujskih obrtnikov g. Josipa Ambrožica. V Kri-ževcih je živela pri svoji hčerki. Prepeljali so jo v Ljubno. Blag ji spomin! RADOSLAVCI. Tukajšnji klerikalci so res čudaki. Na eni strani gonijo svojo staro lajno, na drugi pa pomagajo pucljevcem. Za časa volitev v oblastno skupščino so ti možje povzročili mnogo smeha pri nas. Neki hud klerikalen prvak iz Radoslavcev je namreč prišel v neko prekmursko vas in v svoji veliki navdušenosti agitiral v gostilni za pucljevce. Pa se je hudo nasinolil. Prekmurci so ga namreč takoj pričeli prijemati za besedo in ubogi agitator jo je popihal domov. Ko so občani zvedeli za to njegovo nepriliko, so se vsi smejali navdušenemu kleropucljevcu. V prihodnje mu bodi to šola, da se ne bo vtikal v stvari, katerih ne razume in ki ga nič ne brigajo. ČRESNJEVEC. Blagovolite, g. urednik, priobčiti nekaj vrstic iz našega pozabljenega tako zvanega Šrajfa. Pri nas imamo župana, pristaša SLS, ki je sedaj, ko so klerikalci v vladi, hudo pogumen. Kljub pogumu pa naj bi hitreje reševal akte.— V januarju je umrl večletni občinski zastopnik g. Matija Plut iz Cerovca. Pokojnik je bil več let tudi predsednik krajevnega šolskega sveta na Črešnjevcu in kot tak mož na svojem mestu. Bil je vedno le za napredek in pravico. Da je bil mož spoštovan, je pričal veličastni sprevod na njegovi zadnji poti. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina. Pokojnik je bil pred vojno prvi, ki se je upal glasovati v naši občini za kandidata g. Gangla. Ostal je naprednjak do zadnjega. Seveda je za napredno idejo pridobil tudi več mladih mož. Blag mu spomin! GOSPODARSTVO Razumljivo. Župnik: «K oliko glav šteje vaša družina?: Urša (profesorjeva žena): ^Dvanajst, včasih pa samo enajst.v Župnik: «Kako to?> Urša: cKer moj mož pri tolikih glavah včasih izgubi svojo gla^o.* »Jaz s svojo krvjo podpisani in na tem pisanju zaznamovani hotenjski ogljar Brlogar se zavezujem odstopiti svojemu visokemu Pomočniku in Zaščitniku tisto, čemur pravimo duša, ki jo lahko vzame, kakor hitro bo nehalo živeti moje telo. Za to dobim toliko, kolikor je treba mojim šestim hčeram, da bo imela vsaka po tri sto srebrnih tolarjev, tri voze bale, kolovrat in zibelko in še vse. kar se spodobi. Moj visoki Pomočnik in Zaveznik mi na-: kloni ta dar tako in na tak način, da me zaradi njega ne bo zalezovala in preganjala nobena gosposka. Zapisano in potrjeno na mojem svetu v Ravbarski kamri na moj petdeseti rojstni dan. V to znamenje sc podpisujem in zaznamujem na tem pisanju s svojo lastno krvjo.« »Ali je prav?» vpraša Zlodej. »Velja,« zahrešči Brlogar. Zlodej mu ponudi krempelj črnega mačka, Brlogar pa si ga zasadi v kožo. potegne in začečka svoje ime pod tisto strašno pisanje. Janeza, ki je vse to videl in slišal, so obhajale smrtne bridkosti, taka groza ga je navdajala. »Človek božji*« jekne v silnem obupu, Zlodej zatuli in med neznanskim hruščem in truščem izgine v svoje črno kraljestvo, Brlogar pa se ozre in zagleda preplašenega fanta v vdolbini. Ves srdit pograbi gorjačo in plane proti Janezu, ki v smrtnem strahu pobegne, ne da bi vedel kam Beži ln beži, pa se mu le venomer zdi. da ga bo zdaj in zdaj pograbil razjarjeni Brlogar. Naposled obnemore, pade in spozna, da ni več v tisti strašni jami. Tudi Brlogarja ni nikjer več. Ko si Janez nekoliko opomore, se razgleda in se nikakor ne more toliko spoznati, da bi vedel, kje jc. Počasi sede in premišljuje. kako m kaj, ko zagleda pred seboj prelepo deklico. Kar sapa mu je zastala, tako ga je omamila dekletova nenavadna lepota. Sam ne ve, kaj naj stori. Zelo ga mika, da bi krasotico ogovoril in jo vprašal, kod naj krene, da pride domov, vendar si ne upa. Plaši ga bojazen, da bi se dekle prestrašilo in pobegnilo. Po mladenkini preprosti vedrostl namreč sodi, da ga ona sploh še ni opazila. Ko tako premišlja, zapoje dekle: »Marija je po polja Sla, je nesla dete Tezusa —» »Ježeš,« se zdrzne Skalarjev Janez, ko spozna, da je to tisti sladki glas, ki je prej zvenel celo v podzemeljsko špiljo, mladenka pa nenadoma stopi korak nazaj in obmolkne, ko zagleda tujca. Takoj nato pa se nasmehne: «Joj, kako sem se te ustrašila! Ali si kaj videl našega očcta?» «Nič! Čigava pa si?» »Ali me ne poznaš?» Janez gleda in se čudi : »Kaj me ti Doznaš?« «Jaz?» se nasmehne dekle. »Ali si čuden? Kako naj te ne bi poznala?! Skalarjev Janez si, ali ne?» Zdaj se mora smejati tudi Janez. Kmetijski pouk NESREČE ZARADI METLJAVOSTI. Ogromna je škoda, ki nam jo letos prizadeva metljavost pri živini Ta škoda znaša na sto ln stotisoče našega premoženja. Najhuje trpi štajerski del naše dežele, naše Prekmurje in sosedni kraji, ki imajo vlažne travniške in pašniške lege. Lanska moča je močno pospeševala razvoj in razširjenje metljajevih ličink in temu je pripisati, da se je pokazala letošnjo zimo metljavost v tako opasnem obsegu, kakor to danes doživljamo. Nikakor pa ni bilo treba, da se je ta bolezen tako razpasla in da zahteva danes tako velike žrtve, da spravlja marsikaterega živinorejca v obupen položaj in na beraško palico. Mnoge nesreče bi se bile lahko preprečile. Mnogo živali, ki smo jih morali v sili pobiti, bi se bile lahko rešile, ako bi se bili o pravem času pobrigali za bolehnost napadenih in hirajočih živali in za živinozdrav-niško pomoč. Ali pri nas se čaka do zadnjega, kd teče voda že v grlo in ko je vsaka pomoč že zamujena. Vsaj tega ne vidimo samo v tem primeru, ampak to vidimo tudi drugod, to vidimo pri trtnih boleznih in škodljivcih, pri krompirjevi bolezni, pri miših in polžih, pri črvih in hroščih itd. Nazadnje se izgovarjamo, da so take nadloge v božjih rokah, da pridejo in zopet izginejo in da se ne da nič uspešnega storiti proti takim pojavom. Res da se ni dalo proti moči, ki je lansko leto nastopila, nič uspešnega ukreniti, ali lahko bi bili odvračali nevarne posledice te moče, lahko M bili odvračali škodljivi nastop metljavosti, ako bi se o pravem času poprijeli tistih sredstev, ki sc priporočajo proti tej zavratni bolezni. Vsaj so sc priporočala skraja «elcema» in «distol« in nazadnje še »fužer-žinju« kot priznana sredstva za zatiranje metljavosti. Toda storilo se je vse premalo! Kdo je temu kriv? — Škoda, ki jo trpimo, Je ogromna in se bo poznala še leta in leta na težko prizadetem malem posestvu. Več let bo treba, da nadomestimo pobito živino. Zato pa treba, da se takih nesreč v pravem času zavedamo in da si pomagamo, dokler ni vse zamujeno. Ako bi bili prizadeti In »Seve,« pravi, »jaz sem Skalarjev, ti si pa Brlogarjeva Alenka —» To reče kar tako tjavendan in čisto nič več ne misli, da bi bil tuj. Alenka se ozre na vse strani in pravi: »Ali nisi nič videl našega očeta?« p Očeta?« »No, kaj se pa spet čudiš?« »Nič, nič, kar tako. Sam ne vem. Kaj mi je.« »Gotovo si bi! v Vipavi ln so te imeli preveč radi v hramih,« se šali dekle. «0 ne,» meni Janez, «drugje sem bil ln vse kaj drugega sem videl. Tudi tvojega očeta sem videl.» »Kje?» Janez premišlja. Čisto narobe je ž njim. Saj je vendar kuhal oglje — Brlogarjeve hčere ni še nikoli videl; zdaj jo naenkrat vidi ln pozna .. Tako čudno je to, tako nerazumljivo, pa vcnJar — »Kaj ne kuha več oglja?« sc čez nekaj časa in nekako v zadregi oglasi Janez. Dekle se zasmeje: »Danes si pa res menda malo slabo nasajen. ko hočeš uganjati take šale! Kakor da bi ne vedel, da pri nas že dvajset let ne kuhamo oglja —> »Saj res! Mi ne smeš zameriti. Alenka! Sam ne vem, kaj mi je, da sem danes tako neroden —» «Ne neroden, samo poreden!« »Misliš?« »Beži, beži! Ali si res kaj videl očeta?« (Dalje prlh.) poklicani činitelji storili vsak svojo dolžnost, prav gotovo bi se bila lahko marsikatera nesreča preprečila. In to je, na kar hočemo naše živinorejce opozoriti. Skrbimo za pravočasno pomoči JAJCA ZA VALJENJE IZ DOMAČE IN TUJE REJE. Danes je reja kokoši toliko napredovala, da ni treba iskati jajc za valjenje po tujih in neznanih krajih. Imamo doma deloma vpeljane deloma naše domače pasme, izmed katerih jc omeniti pred vsem našo rjavo štajersko kokoš (petelini so rdeči), ki je razširjena že po raznih krajih naše domovine. Ta pasma bi morala zunaj po kmetih povsod prodreti, ker je utrjena za naše razmere in sposobna za vsakovrsten užitek. Ta pasma daje lepe piščance, prav dobre jaičarice in tudi izvrstno pečenko, je torej za vse, kar iščemo pri kurjereji. S spomladjo pride čas za nasajanje jajc. Važno jc, da skrbimo za dobra jajca, da se nam koiikor mogoče dosti piščet izvali in da dobimo živali, ki nam bodo na vse strani ugajale. Na to stran smo še vedno premalo skrbni. Največ uspeha dosežemo z domačimi jajci, če jih skrbno odbiramo in če so sveža in dobro oplojena. Najboljša so jajca, stara do 8 dni ali kvečjemu 14 dni. Spravljati jih moramo na hladnem in obračati, da ostane rumenjak v svoji prvotni legi, da se nam torej ne povesi. Če so naše domače kokoši preveč v krvnem sorodstvu, je treba preskrbeti potrebna jajca od sosedov, še bolje pa je, da smo si preskrbeli o pravem času dobrega petelina iz sosednega kraja. Drugače pa je, če dobimo jajca iz tujega kraja in če se nam pošljejo po pošti ali po železnici. Taka jajca vedno trpe na potovanju, če jih še tako skrbno vložimo in zavarujemo. Zato ne smemo takih jajc takoj po dospelosti podložiti, ampak jih je izložiti in pustiti vsaj en dan mirno ležati na hladnem prostoru, da se tako rekoč umirijo in da pride rumenjak s svojim kališčem (kaljo) zopet v svojo pravo lego. Pri jajcih, poslanih od zunaj, se rado zgodi, da se nam slabo izvale. Krivda leži lahko v premalo skrbnem vlaganju ali pa v tem, da niso bila dosti sveža, ali pa pomanjkljivo oplojena. Za pošiljanje takih jajc je najbolje, da jih vlagamo v pletene košare s pomočjo papirja in sena ali pa žaganja. Najprej je jajca zaviti v papir in potem trdno vložiti med sena Danes se dobe tudi posebne škatle iz lepenke, ki so predeljene s pomočjo valovite lepenke v majhne predalčke, prikladne za vlaganje posameznih jajc. Te košare in škatle morajo imeti zaradi potrebne večje previdnosti pri prekladanju tudi velik, očiten napis, ki naj se glasi: «Pozor! Jajca za valjenje.« 694 marijedvorcev, 659 simodolcev, 375 pinegav-cev (večina križancev), 298 pomurcev m 77 tujih bikov. Sposobnih je bilo 492 marijedvorcev (79 odstotkov), 393 simodolcev (60 odstotkov), 165 pincga^cev (44 odstotkov) in 236 pomurcev (80 odstotkov). Kontrola nad nelicenciranimj biki se je zelo poostrila in je bilo zlasti v nekaterih srezih mnoge lastnikov takih bikov kaznovanih. V onih občinah, kjer ni bilo dovolj licencira-nih bikov, se je v zmislu štajerskega zakona pritiskalo na občine, da si jih nabavijo. Uspeh je bil ponekod zadovoljiv, drugod manj ugoden, ker ljudstvo na izvajanje tega zakona še ni bilo navajeno. Dober razvoj govedoreje ovira tudi številni prigon cenenih, ničvrednih buš iz južnih pokrajin, katere naši manj zavedni živinorejci kupujejo na prežtevilnih sejmih in tako odrivajo domaČa razmeroma dobra plemena. S kreditnimi preostanki se je nabavilo 18 podpornih bikov z državno podporo po 750 Din z obvezo dvoletnega držanja. Po dolgem prizadevanju se je posrečilo debiti od ministrstva večji znesek za nabavo originalnih bikov marijedvorske pasme, ker je baš pri tej pasmi bila nabava prerojevalcev neizogibna. Za 100.000 Dm se je nabavilo 15 bikov in prav toliko na zasebni račun okrajnih zastopov v Mariboru in Št. Lenartu v Slovenskih goricah ter občin Črna in Mežica Ker so ti biki večinoma v zelo ka silno dvignila in pa ker kakovost našega mleka zaostaja za madžarskim in češkim proizvodom. Povsod se začenja zopet s predelovanjem mleka v maslo in sir. Ustanovile so se tudi ne-katere nove mlekarske zadruge, kakor v Št. Lovrencu na Dravskem polju, v Črni pri Prevaljah in v Trojanah pri Vranskem. Pri tem so sodelovali kmetijski strokovnjaki. V splošnem hira pospeševalno delo na polja živinoreje na naravnost obupnem pomanjkanja vsakovrstnih pripomočkov; tako ima n. pr. država nastavljene strokovnjake, ki pa niti najcenejšega pospeševalnega dela, potovalnega pouka, ne mo> rejo vršiti, ker za to domala ni potovalnih sredstev. Hvale vredno razumevanje za pospeševanje živinoreje kažejo nekateri okrajni zastopi, ki mnogo žrtvujejo za to panogo; zlasti so to okrajni zastopi v Mariboru, Ptuju, Celju, Ormožu in Šoštanju. Tudi nekatere premožnejše občine pridno sodelujejo. Izmed številnih ustanovljenih biko» rejskih zadrug deluje kakih pet pridno in uspešno. Vinska razstava in sejem v Ljutomeru Nedavno smo čitali v časopisju, da je vinski sejem v Ljutomeru v klerikalnih rokah. Ugoto- dobrili rokah, bo ta akcija rodila brezdvomno j viti treba takoj, da to ni res. Razstavni odbor ugodne uspehe. I Premiranja goveje živine so se vršila v Špita-■ I liču (okraj Konjice) za pomursko in v Turnišču (okiaj Dolnja Lendava) za simodolsko pasmo z [uspehom, de se snuje v prvem kraju rodovniško društvo. V Ormožu se je vršila velika okrajna kmetijsko-obrtna razstava, med drugim so bili razstavljeni tudi konji težkega tipa, pinegavska | goveja živina, domače svinje in štajerska kokošja pasma. Poleg tega so 6e priredili na raznih ! krajih plemenski sejmi v svrho oskrbe raznih interesentom s plemenskim govejim naraščajem. Svinjereja. Iz naših kmečkih vzrejevališč se tvorijo zastopniki ljutomerske občine, podružnice Kmetijske družbe, Vinarske zadruge in podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, torej izključno zastopniki gospodarskih korpo-racij, ki so se sporazumele brez vsakega stran-karstva za skupno gospodarsko delo, koristno vsem tukajšnjim vinogradnikom ne glede na strankarsko pripadnost. Dalje je treba ugotoviti, da se je vršil v Središču vinski sejem pod imenom «Ljutomerčan» in ne «Središčan». Baš dejstvo, da se na drugih sejmih ponašajo z Ijutomerčanom. je privedlo vinogradnike ljutomerskega vinarskega okoliša je nakupilo 32 merjascev, ki so se razdelili po do prepričanja, da morajo v Ljutomeru, v svo-vseh okrajih oblasti. Zlasti v Prekmurju so zelo j jem gospodarskem središču razstaviti svoje pri-ugodno uplivali na ondotno rejo. znano dobro vino ter pokazati interesentom, kje Pospeševanje živinoreje v mariborski oblasti v 1.1926. V letu 1926. se pospeševalno delo mariborske oblasti na polju živinoreje ni moglo dosti razviti, kajti od 1. aprila dalje oblast ni imela v te namene nikakih sredstev, ker v proračunu za leto 1928./1927.ni bilo več pokrajinskih kreditov. Poleg tega so bili pa še centralni krediti znižani. Pospeševalno delo se je opiralo tedaj le na ostanke iz starega proračuna. Tudi trpi živinoreja zaradi po neprestanem deževju in poplavah zmanjšane množine in kakovosti krme. Konjereja. Tozadevno delo vršita državna Irebčarna na Selu pri Ljubljani in Konjerejsko društvo za mariborsko oblast v Ivanjkovcih. Oblastni odposlanec je sodeloval pri licenciranju žrebcev pomladi in pri premiranju plemenskih konj poleti. Zaradi neugodnega kupčijskega položaja se opaža nazadovanje števila konj; zlasti kobile se mnogo manj pripuščajo, ker žrebet nI mogoče vnovčiti. Govedoreja. Najvažnejše delo je bilo licenci-ranje bikov, ki se je vršilo v mesecih februarju in marcu po vsej oblasti razen v Medmurju. S skrbno pripravo za to delo se je dosegel prigon blizu 2000 komadov (1805), to je znatno več kakor prejšnja leta. Prignalo se je s križanci vred S početkom novega proračunskega leta se je moralo to delo popolnoma ustaviti. Ker ni bilo mogoče odvzeti vzrejenih merjaščkov, go rejci večinoma svoje delo popolnoma opustili ali vsaj znatno omejili. S tem je prizadet razvoju tak-.i važne gospodarske panoge hud udarec in je domala uničeno vztrajno dolgoletno prejšnje delo. Tudi s poznejšimi krediti se bo težko popravilo, ker zahteva živinoreja stalno delo in z nerodnimi slučajnimi akcijami ni mnogo pomagano. KokoŠjereja. Pomladi 6e je razdelilo okoli 8000 odbranih valilnih jajc štajerske pasme in to deloma iz rejskih postaj z zaklopnimi gnezdi. Toda tudi v tej panogi grozi ista nevarnost kakor v svinjereji. Tako n. pr. to leto ni bilo mogoče odvzeti lepih plemenskih petelinov, ki so jih ljudje vzgojili za običajno jesensko oddajo čistokrvnih petelinov naše znamenite pasme. Ovfjereja. Za deželno vlado v Gradcu se je nabavilo 50 plemenskih ovnov jezersko-solčavske pasme v srezu Gornji grad. Za pospeševanje v domačih okoliših (oddaja ovnov itd.) ni bilo sredstev. Čebelarstvo. V nekaterih krajih se hudo širi čebelna gniloba. Letošnja čebelna paša je bila skrajno slaba in je ponekod uničenih do 50 odstotkov panjev. Krmljenje s sladkorjem se ne izplača, ker je sladkor predrag. Vse prizadevanje, dobiti trošarine prosti sladkor za Čebelarje, je bilo zaman; prišel je vedno odklonilni odgjvor. Ribarstvo. V tej panogi ovira napredek razno-ličnost zakonov, ki so poleg tega zastareli in vsebujejo le policijske odredbe, ne pa tudi predpisov umnega ribarskega gospodarstva. Prevelike nerednosti, ki vladajo glede ribjih tatvin že vsa povojna leta, so se s strogimi merami zajezile. Stvarno delo izvršujejo ribarska društva in lastnega nagiba. Mlekarstvo. Prva povojna leta tako lepo se razvijajoči izvoz svežega mleka v inozemstvo je prenehal, ker je Avstrija svoje pridobivanje mle- raste in kakšen je pravi ljutomerčan. Na oblastni razstavi v Ptuju so priznali ljuto-merčanu drugo ceno. Ugotoviti je treba, kar je razvidno tudi iz sejmskega seznama, da se je te razstave udeležilo malo vinogradnikov iz ljutomerskega okoliša, ki pač ne morejo predstavljati vsega okoliša, kakor se bo to zsrodilo na vinski razstavi v Ljutomeru 3. in 4. marca 1.1. Razstave in sejma se udeležijo tudi vinogradniki iz gornte-radgonskega okoliša; za njihove priznano dobre pridelke je določen posebni oddelek. Izgledi letošnjega vzorčnega velesejma v Ljubljani V vrsti gospodarskih prireditev, ki jih prireja odbor Ljubljanskega velesejma od leta 1921. naprej, se bo vršil letos od 2. do 11. julija že VIL mednarodni vzorčni velesejem, za katerega so predpriprave že v polnem teku. Prijavnice so razposlane, reklamni materijal za pridobitev kupcev doma in v inozemstvu v tisku, naslovi za posebna vabila pripravljeni, inozemski zastopniki organizirani. Razveseljivo je dejstvo, da je dotok razstavljalcev močnejši od lanskega leta. Vse uglednejše tvrdke so se že prijavile kot razstavljalke, saj so si v svesti velikega pomena našega velesejma, vendar pa velik del zavlačuje svojo prijavo, ne računajoč pri tem, da s tem ovira delo sejmskemu uradu in sam sebi škoduje, ker ae mora zadovoljiti kesneje s še razpoložljivimi slabimi prostori. Tedenski tržni pregled ŽITO. Zadnje dni so zopet Btanovitejše cene. Na novosadski blagovni borzi se je dobila 22. t m. pšenica po 302 Din 50 p do 307 Din 50 p, ječmen, pivovarski, po 250 Din, turščica po 162 Din 50 p do 163 Din, moka <0> po 455 do 460 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Na slovenskih kakor hrvatskih zadnjih sejmih ni bilo nikjer večje spremembe cen. Sejmi 28. februarja: Bloke, Radohova vas, Studenec-Ig, Sv. Lenart pri Mislinju. 1. marca: Planina pri Brežicah (za živino), Videm pri Litiji, Nova vas pri Logatcu,' Celje, Konjice. 2. marca: Pišece (za živino). 3. marca: Vransko, Oplotnica, Velenje. Koprivnica pri Šmarjah. 4. marca: Veliki Cirnik, Petrovče. 5. marca: Boitanj, Vuzenica. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 22. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 801 do 804 Din; 100 nemških mark za 1348 Din 95 p do 1351 Din 95 p; 100 madžarskih pengov za 994 Din 50 p 997 Din 50 p; 100 italijanskih lir za 249 Din 74 p 251 Din 74 p; 1 dolar za 56 Din 75 p do 56 Din 95 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 30 p do 169 Din 10 p. do do Kratke vesti = Ljubljana dobi podružnico Obrtne banke SHS. V Beogradu se je vršil te dni ustanovni občni zbor Obrtne banke SHS, katerega so se udeležili tudi zastopniki iz Slovenije. Važno za slovenske obrtnike je zlasti, da se je soglasno sklenilo, da bo dobila Ljubljana svojo podružnico. = Napredovanje hranilnih vlog pri regulatir-nih hranilnicah v Sloveniji. Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjžicah in tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za četrto četrtletje 1926. pokazuje napredek za 36,941.074 Din 63 par na 545,112.414 Din 76 par. Napredovanje je zabeležilo 23 od 26 regulativnih hranilnic. Nekoliko so se znižale vloge le pri Mestni hranilnici v Kočevju, Okrajni hranilnici v Maren-bergu in Južnoštajerski hranilnici v Celju. To napredovanje znači, da smo Slovenci varčni kljub našemu siromaštvu in kljub vsem gospodarskim težkočam. = Priprave za obsežno pokrajinsko kmetijsko razstavo na Ljubljanskem velesejmu. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani obstoja že 160 let. V proslavo te 1601etnice bo priredila družba v vrsti dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu posebno pestro in pregledno razstavo. Priprave so že v polnem teku, organizacija \ razmahu. Program se bo torej letos še razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna iu gmotna podpora ter želja po nadaljnjem napredku pa premagajo vse težave. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, plan-šarstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Vršila se bo ta razstava od 10. do 19. septembra t. 1. == Praktični tečaj za gospodarske vajence. Kmetijske praktikante sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od dne 1. aprila do dne 31. oktobra t. L Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporečnost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski praktikanti se uporabljajo za dela v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu ter uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to do- bivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta me. sta. — Svojeročno na vso polo pisane, s 25 Din (5 -j- 20) kolkovane prošnje s priloženim kretnim listom, domovnico. zadnjim šolskim izprlčevalom ter izpričevalom o nravnosti je poslati do dne 20. marca 1927. ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. = Učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Razen kletarskea in vrtnarskega tečaja koncem januarja, oziroma v začetku t. m., se je vršil 14. in 15. t. m. dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega se je udeležilo tudi sedem Gorenjcev. Za sadjarski tečaj (25. in 26. t. m.) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev in kmetskih mladeničev. V marcu se bosta priredila še dva enodnevna tečaja: 18. marca živinorejski in mlekarski tečaj, a na praznik 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se bo pričel pouk ob 9. uri dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se bo sprejelo Je do 20 prosilcev. Siromašni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkesneje do 10. marca. Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme se namerava prirediti meseca maja. »EDINOST« VESTMK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI SMO IN BOMO. Eno leto je minilo, odkar je bila ustanovljena Zveza demokratske mladine. Mnogim ni bila ta ustanova dobro došla in njen vstop v življenje sta spremljali nerazumevanje in omalovaževanje. Mlada institucija je srečno prestala svojo prvo preizkušnjo in njena ideja je kaj kmalu osvojila srca in duše stoterih, ki so v svoji notranjosti gojili iste želje. Zveza demokratske mladine je obstala v prvih težkih bojih za svoj obstoj, obvarovala svoj program in ideje, stopala za svojimi nazori naravnost brez kompromisov. Nešteti napadi, ki so šli za tem, da poderejo zaupanje bratov in sester, so se izjalovili na odporu bratov in sester, ki so v svoji ljubezni do pokreta stali složno in neomajno na braniku mladinske ideje. Ni dolgo od tega, ko so se pričeli tudi napadi s prižnic. Navajeni smo borbe in se tudi teh napadov ne bojimo. Naši nasprotniki naj delajo, kar hočejo, Zveza demokratske mladine se bo znala varovati in zavračati napde. Naših bratov in sester naši nasprotniki ne bodo premotili. Smo in bomo! I. redni občni zbor Zveze jugoslovanske demokratske mladine r Ljubljani se bo vršil v nedeljo 19. marca 1927. (otvoritev ob desetih dopoldne) v dvorani Kazine v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1.) Otvoritev in pozdravi gostov. 2.) Volitve dveh skrutinatorjev in dveh overovate-Ijev zapisnika. 3.) Čitanje in overovljenje zapisnika ustanovnega glavnega zbora. 4.) Referat o poslovanju osrednjega izvrševalnega odbora. 5.) Referat o stanju imovine. 6.) Referat nadzorstva o reviziji imovine. 7.) Referati o poslovanju v Zvezi organiziranih organizacij. 8.) Pravilnik fonda za zgradbo Zveznega doma. 9.) Pravilnik Tržaškega fonda. 10.) Sprememba pravil ZDM in njenih članic. 11.) Volitve. 12.) Samostojni predlogi. 13.) Slučajnosti. — Na podlagi točke zveznih pravil je občni zbor sklepčen, ako prisostvuje najmanj ena četrtina zveznih članov. Ako v določenem času zaradi odsotnosti članov zbor ni sklepčen, se eno uro kesneje vrši zbor, ki je sklepčen ne glede na število članov. Zbor delegatov ZDM. V soboto 19. t. m. se je sestal zbor delegatov ZDM v prostorih ljubljanske «Edinosti>, kjer se je razpravljalo o bližajočem se glavnem zboru in kongresu. Ugotovilo se je, da imajo skoro vse organizacije zelo težak položaj glede na sovražne izpade političnih nasprotnikov in celo ljudi naprednega mišljenja. Soglasno se je sprejela resolucija, ki poziva napredno mladino, organizirano v naših mladinskih organizacijah, na odločno obrambo proti nasprotnikom mladinskega naprednega gibanja. Osrednji športni svet. Športne odseke Jesenice, Kranj, Hrastnik in Kamnik opozarjamo na razpravo in sklepe od 19. t. m. s prošnjo, da vpošljejo poročila s točnimi navedbami. Vse ostale organizacije, ki niso bile zastopane, obveščamo, da sta prevzela vodstvo Osrednjega športnega sveta brata Buljevič in Kuret. Zaradi bližajoče se pomladne nogometne in hazenske sezone je v interesu vseh športnih odsekov, da nemudoma pričnejo s pripravami in o svojih ukrepih redno obveščajo centralo. Vse dopise naslovite na Osrednji športni svet Zveze jugosloven-> se godi med našimi Tolminci. obljube zato, da se trije njihovi ministri vo-! Plsateli je posegel v življenje naših ljudi, borečih zijo v salonskem vozu in z avtomobili. Kaj se 23 sv°i ko§ček zemlje. Glede druge pripovedne ima delavstvo od tega? |knPge Še ni odločeno. Odbor ima na razpolago Vprašamo krščansko - socialne delavce: i več del; morda se odločil za to, da izda za Ali se strinjate s takim postopanjem SLS in,naše ženstvo 111 mladino krasno zbirko povesti svojih poslancev? Z besedo na dan, da Vas 0 vladogi. ki jih poznajo naši čitatelji še iz ne bomo imenovali sokrivih! |časa domačega prijatelja*. Nala pisateljica Delavci vseh strok, branite se! Ne dajte !Zofka K vedro va je tu popisala mlada leta svoje se od klerikalcev speljevati v mesnico. Naj Werke; knjiga je izšla že v češkem prevodu in divjajo proti SDS, saj divjajo le, ker v glo- l'e krasno domače družinsko in mladinsko delo. ____.1 * O_ J . t______ vi . _ S* foni hi HpnJlm niA/I nov/>/-l/\»v\ nA„in..:t« .«<.1,.^! bini srca čutijo, da je SDS za delavce šla v boj v trenutku, ko jih je SLS zatajila Prekmurje se dviga Izredno številno obiskani sreski zbor SDS v Murski Soboti Sreski zbor SDS za srez Murska Sobota se je vršil 13. t. m. v Murski Soboti. Obisk je bil tako velik, kakor ga največji optimist ni mogel pričakovati, posebno ker se ni za zbor vršila nikaka agitacija. Ne samo, da so bile zastopane vse krajevne s organizacije SDS, temveč so prišli tudi ;]jpdje,iz vasi, kjer še nimamo organizacij. Ljudstvo je navdušeno, ko smo dosegli prvo zmago pri oblastnih volitvah in bodo v oblastni skupščini zastopani tudi prekmurski demokrati po župniku g. Godini. Vladalo je ves čas splošno borbeno navdušenje, ki je doseglo višek, ko so vsi številni navzoči izjavili, da se ne zadovolje samo z oblastnim poslancem, nego si bodo pri prihodnjih skupščinskih volitvah izvolili tudi skupščinskega poslanca. To se bo tudi zgodilo. Zbor je posebno pozdravil svoja poslanca gosp. dr. Pivka in gosp. Godino. Po poročilu predsednika sreskega odbora o minulem poslovnem letu je poročal o političnem in strankinem položaju odposlanec oblastnega vodstva g. Petovar, ki so ga navzoči burno pozdravili. Pri volitvah so bili izvoljeni: v vodstvo sreza dosedanji, med njimi Štefan Perkič (trgovec v Središču) kot podpredsednik, Štefan Huszar (Kupšinci) kot blagajnik; za delegate občnega zbora oblastne organizacije: Aleksander Kiihar (župan v Pucincili), Ivan Hodošček (Zenkovci), Aleksander Horvat (Gradišče); v oblastni odbor: Ivan Paulik (Goruji Petrovci) in Franc Šiftar (Strukovci); za kongres stranke: Ludovik Vagaja in Fran Koder. Na zboru so bile sprejete soglasno naslednje resolucije: Zborovalci, zbrani na sreskem zboru SDS v Murski Soboti dne 13. februarja 1927., S tem bi družba med narodom postavila zaslužni pisateljici, ki je ves čas delala za napredek našega ženstva, najlepši spomenik. Imeli bi obenem lepo knjigo za otroke s slikami. Vendar o tem še ni odločeno. Kot četrto poljudnoznanstveno knjigo bo izdala družba krasno delo z življenjepisi naših največjih mož pod naslovom «Naši 1.) izrekajo svoje popolno zaupanje vodstvu g,a*niki pre,0!'b- To 1)0 ztbi,rka ^jenjepisov stranke, posebno gg. Pribičeviču, dr. Žerjavu in našlh fsnik°v m Pisateljev, v katerih se dr. Pivku, ki nas vodijo neustrašeno v boj za i kaže vsa naša ^odovma m katenh imena m"a vsak Slovenec poznati. Knjigo bodo krasile slike rojstnih hiš in domačih krajev. Taka knjiga bo pravi zaklad za vsako slovensko hišo. Odbor je lorej Storil svojo dolžnost: Potrebno je, da jo store tudi poverjeniki in člani. Res je, s svojim glasovanjem v finančnem odboru J? .so faf? 8,abi' a 20tDin f i* 2. februarja 1927. odklonili predloge SDS, ki so kl 10 vsak prcmore Koneem tega meseea bodo šli za tem, da se olajša gospodarska beda ljud-' P"7exrje"lkl zak^,h »branje Zato ne stva z zmanjšanjem ter zenačenjem davkov in i ?d,aSaJte> ne fakaJte> da va* bo »skal poverje.uk. zmago svobode, bratstva in enakosti, posebno pa še izrekajo svoje pozdrave našemu oblastnemu poslancu župniku g. Godini in skupščinskemu poslancu g. dr. Pivku; 2.) izražajo svoje ogorčenje, da so poslanci SLS taks; 3.) zahtevajo, da se iz oblastne skupščine izloči politika in se v njej rešujejo samo gospodarska vprašanja; i.,. 4.) zahtevajo cdpomoč naši krajini, ki jo je zadela velika nesreča pri živini, in se zahvaljujejo svojemu oblastnemu poslancu g. Godini, ki je takoj po svoji izvolitvi v tem pogledu interveniral pri g. velikem županu za odpomoč; 5.J izrekajo svoje popolno zaupanje velikemu županu g. dr. PirkmajerjU, ki je vedno kazal veliko zanimanje za našo krajino in se z najboljšo voljo trudil konsolidirati razmere pri nas v korist naše krajine in državne ideje', ter izražajo svojo željo, da skoro zopet nastopi svoje mesto, ako bo postal sedaj žrtev režima SLS;' 6.) odklanjajo boj, ki ga je napovedala SLS v «Novinah» našim evangeličanom, in stoje slej ko prej na edino pravilnem stališču, da so v politiki in gospodarskem delu vse veroizpovedi Čim prej imate potrdilo, da ste plačali, tem bolj gotovo ne boste zamudili tako ugodne prilike za nabavo izredno cenenih lepih knjig. Vodnikova družba je vsenarodna družba, torej skupna zadeva nas vseh. Tu ni le par ljudi, to je družba desettisočev, ki se družijo v skupnem delu. Odbor ima obširne načrte, kako bo razširil svoje delo, če se bo dvignilo število preko 30.000 članov. Zato je v korist vsakega in vseh, da se število članov čimbolj pomnoži. Organizacija se sedaj šele izpopolnjuje. Lansko leto je bilo treba vse izvršiti v nekaj mesecih. Uspeh prvega leta mora biti samo vzpodbuda za nadaljnje delo. Zato te dni vsi na delo, da bo družba na prvem občnem zboru meseca marca t. 1. že mogla podati stalno Število svojih članov. «Rdeča megla.* Spisal Oevre Richter Frich. — Roman je izhajal preveden v «Jutru» in izšel sedaj v posebni knjigi. Cena broširanega izvoda 20 Din, veza- enake; opozarjajo na to najnovejše stališče SLS nega 30 Din. — Ta silno napeti roman je spleten okoli njihovega poslanca g. Šiftarja ter računajo, da , najstrašnejšega grozodejstva vseh časov in narodov bo izvajal konsekvence. I Citatelj sledi naklepu Mortona in njegovih pajdašev od prve kali do izvršitve, od izvršitve do neusmiljene kazni v peklu »rdeče megle* in se trepetaje vprašuje, ali Je tak zločin vobče mogoč... Toda vse ]e mogoče, odkar se ženertudi zločin za svetovnimi rekordi. Ljudje romana so živa, sočna lica; sijajen tip Je n. pr. lepa Evy WestInghouse, razvajena milljarderka, k! Jo usoda v povesti tako Imenitno In zabavno pouči, da je na svetu tudi drugo, boljše In nje bolj vredno življenje, daleč od bogastva, razkošja in puhlih zabav. Baš glede vsebinske vrednosti »Rdeče megle« je treba poudarit!: dobra vzgojna knjiga, ki jo lahko trez skrbi položiš v vsake roke! — Takega zabavnega štiva si želimo še mnogo! cHektorjev meč.» Te dni je izšel v knjigi roman »Hektorjev meč«, ki je izhajal v »Jutru«, preveden Iz francoščine. Spisala ga je znana francoska pisateljica Bruyfere. — V napetih, razgibanih poglavjih se odigrava pred nami dekliška ljubezen dražestne Chail-lette, hčerke častihlepnega meščana, do mladega častnika plemiča; zvesta, čista ljubav, ki zmagovito prebije vsč strahote velike revolucije, doživ! zasluženo Izpolnitev. Med osebami povesti srečavaš vse glavne tipe te znamenite dobe: preprostega siromaka, revolucionarnega gobezdača, omejenega meščana, ki se štull med plemiče, ter končno domišljava markija in mar-klzo, ki Iz prvotne nadutosti tako klavrno padeta v bedo. — To zelo zanimivo knjigo priporočamo vsem najtopleje. Knjiga stane broširana 18 Din, vezana pa 28 Din. Mojim volilcem! Podpisani Joško Finžgar, kmečki sin v Sveti Marjeti na Dravskem polju, se zahvaljujem vsem naprednim volilcem, ki so mi 23. januarja t 1. dali svoje zaupanje, da jih bom zastopal v oblastni skupščini. Zavedam se svojih dolžnosti. Deloval bom, kolikor mi bo mogoče, v prid ljudstvu. Stopil sem v političnj borbo iz trdnega prepričanja, da je treba izboljšati razmere na gospodarskem, socijalpem in kulturnem polju, ki so danes slabe po nemali krivdi klerikalcev. Znane so ipi razmere vseh stanov, posebno, na deželi. Boril se bom v enaki meri za blagostanje kmeta, delavca, obrtnika in uradnika. Vsem svojim nasprotnikom pa, ki mi očitajo, da nisiem krenil na pravo pot, odgovarjam, da mi je pot, ki sem jo nastopil, sveta in bi jbila potrebna vsem, ki še tavajo v temi. Trdno sem prepričan, da bo prišel čas, ko bodo nasprotne struje propadle in bo zmagala naša napredna ideja. C Sv. Marjeta na Dravskem polju, 14. febr. 1927. Finžgar Joško, oblastni poslanec. smo mi proti njemu, v njegova verska opravila pa se ne vtikamo. Ta pa je lepa, da bi duhovnik lahko razbijal s prižnice proti nam po mili volji, mi bi mu pa šli še roko poljubit! -j- Kar čez noč, piše cSlovenskl Gospodar?, je dosegla SLS v vladi več kakor SDS v 18 mesecih. Res je! Čez noč je SLS dosegla, da ostanejo dosedanji visoki davki in takse, da se korupcija ne bo preganjala, da bomo dobili celo nove davke v oblasteh, da so naše oblastne skupščine nesamostojne. Drugega nam SLS še ni priborila. Olajšava, da bo mogoče z 20odstotnimi odtegljaji plačevati davčne zaostanke, seveda ni klerikalna zasluga. To je dejstvo in nič drugega. -j- Klerikalno glasovanje za dosedanje visoke davke. ^Domoljubu* seveda ni prav, da smo zapisali dejstvo, da je SLS v Lnančnem odboru gla-so\ala za nespremenjene visoke davke, češ, da je SLS le glasovala za proračun, ki ga vsaka država kakor tudi vsaka občina mora imeti. Res je, vsaka država mora imeti svoj proračun in gotovo tudi svoje davke, zmerne seveda. Toda to naj nam razloži «Domoljub», kako se je mogla SLS kar čez noč preleviti. Klerikalci so namreč komaj nekaj dni pred glasovanjem, ko so bili še v opoziciji, strahovito grmeli proti visokim davkom ter zahtevali znižanje, odnosno odpravo nekaterih davkov, potem so pa naenkrat proti temu glasovali. S tem glasovanjem so klerikalci dovolj jasno pokaz&li, da je ves njihov hrušč za ljudske koristi Čista demagogija in da za ministrske stolčke prodajo makar vso Slovenijo. -j- Duhovščina in naš list. «Domoljub* in «Sl0-venski Gospodar* pravita, da « Dom o vina* preveč napada duhovščino. Naj pfav na kratko odgovorimo: Mi nismo še nikdar napadli nobenega duhovnika zato, ker je duhovnik, temveč le zato, če je kot politični nasprotnik nastopal proti nam. Saj nismo morda tarča za duhovniško samovoljo. Če je duhovnik v posvetnih zadevah proti nam, * Prihod srbskih pevcev v Ljubljano. Eno najstarejših beograjskih pevskih društev, akademsko pevsko društvo «Obilič», čigar zbor šteje 100 pevcev in pevk, bo prispelo v Ljubljano in imelo koncert 25. t m. zvečer v Unionu. Pričakuje se obilen poset. * Četrta obletnica dr. Tavčarjeve smrti. Te dni so minula štin leta, odkar je legel v grob veliki slovenski politik in pisatelj dr. Ivan Tavčar. * Kip generalna Maistra. Kakor poročajo, je kipar Niko Pirnat izdelal kip generala Maistra in ga podaril mariborski mestni občini. * Za siromašne delavske družine, ki so trpele po jesenski poplavi, je poslala Slovenska narodna podporna jednota iz Chicaga večjo vsoto denarja Zadružni banki v Ljubljani (Aleksandrova cesta št. 5), da jo razdeli med potrebne. Prizadete delavske družine naj pismeno sporoče svoje naslove na Zadružno banko v Ljubljani (Aleksandrova cesta št. 5). Dobro je, če priloži potrdilo županstva o istinitosti svojih navedb. * K potresu v Hercegovini. Kakor se je k sreči izkazalo, človeške žrtve zaradi potresa v Hercegovini niso bile tako številne kakor so poročale prve vesti. Tudi škoda ni tako ogromna, kakor se je poročalo, dasi je seveda zelo velika. Največ hiš se je porušilo v Ljubinju, Stolcu in okoliških vaseh. , * 2JIetnico poroke bosta slavila 28. t. m. v krogu svoje družine g. Karel Schleimer, kovaški mojster y Predgradu pri Črnomlju, in njegova soproga Katarina. Jubilantu, ki je od Kočevja do preko Kolpe povsod dobro znan, kakor tudi njegovi soprogi, kličemo: «Na mnoga leta!> * Poroka. V sredo sta se poročila v župni cerkvi sv. Pankracija v Grižah g. Nikolaj Ško-berne z gdč. Ljudmilo Piklovo in g. Ivan Sko-berne z gdč. Angelo Podgorškovo. Uglednima paroma kličemo: Bilo srečno! * Zdravniška pomoč pri okrožnem urada za zavarovanje delavccv. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uvedel stalne zdravniške nad-preglede, da se s tem na eni strani ščitijo ura-dovi zdravniki pred pritožbami s strani članov, da so bili ti kljub bolezni spoznani za delazmožne, na drugi strani pa tudi interesi članov v primeru upravičenih pritožb. Vsak član, ki misli, da se mu s strani zdravnika godi krivica, naj torej prosi za zdravniški nadpregled in tamkaj sporoči j svoje pritožbe. Če pa misli, da mu je tudi zdravniški nadpregled 6toril krivico, tedaj se ima la-i koj po nadpregledu pritožiti v pisarni pristojne ; ekspoziture, da more urad odrediti pregled potoni posebne zdravniške komisije. Zaradi tega opozarja okrožni urad svoje člane, da odslej različnih naknadnih pritožb ali izgovorov ne bo upošteval, še manj pa bo članom povračal stroške za zdravniško pomoč, ki jo bodo iskali pri neurado-vih zdravnikih, če ne bo podana nevarnost v odlogu, kakor n. pr. pri zastrupljenjih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih primerih je obolenje nemudoma javiti in zaprositi, da na-naljnjo pomoč nudi uradov zdravnik. * Dober odgovor vodstvu radikalne stranke v mariborski oblasti. Pred volitvami v oblastne skupščine je vodstvo NRS v Mariboru pošiljalo svojim sicer zelo redkim pristašem po deželi dopise, s kateririii jih je pozivalo, naj volijo liste SLS. Očivldno pa "so radikali izven Maribora | ohranili še nekoliko več politične značajnosti nego njihovo vodstvo. To nam dokazuje dopis, katerega je poslala organizacija NRS v C. oblastnemu odboru NRS ir. ki se glasi: cOblastnemu odboru NRS, v roke predsednika g. dr. Ravnika, [Maribor. Na tamkajšnjo okrožnico, s katero nas ob- veščate, da ste se za volitve v oblastno skupščino v Celju in Mariboru združili s SLS in da naj mi za protiuslugo glasujemo na deželi za SLS ali pa kako drugo stranko, s katero mogoče imamo dogovor, ter nam odločno prepovedujete glasovati za SDS, Vam odgovarjamo naslednje: Rajši, kakor bi glasovali za SLS, nesemo naše kroglice v Donavo. Ako ste se Vi s klerikalci zvezali ter se zmešali med pleve, mi se ne bomo. S težkim naporom smo pri zadnjih občinskih volitvah po-metli klerikalce raz občinski stolec in sedaj oživljati politične mrliče k življenju nam je nemogoče. Mi ne gremo volit, ker po Vaši krivdi nimamo skrinjice, ter Vam kličemo: Zivio Korošec! Svetujemo Vam, podajte še roko gg. Zebotu in Bedjaniču, potem pa bo družba izpopolnjena!* — Objavljamo to brez nadaljnjega komentarja. Nepotrebno kolkovanje. Številni delodajalci in tudi delojemalci kolkujejo svoje vloge na Okrožni urad za zavarovanje delavcev ali na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po točki 189. zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst. * Trboveljske novice. Na Tereziji se je v rovu ponesrečil 281etni Ivan HruŠevar iz Lok št. 419, po poklicu strojevodja. Povozil ga je motorni voz, ko je hotel odstraniti neko* oviro. Hruševar ima zlomljeno ključnico, močne poškodbe na glavi, rokah in nogah ter strta rebra. — Neugodno finančno stanje je prisililo Bratovsko skladnico v Trbovljah, da je začasno opustila zgradbo okrevališča za rudarje. Posestvo, namenjeno, za zdradbo, je oddala za dobo treh let v najem pen-iijonistu Jakobu Okornu, vendar pa si je izgovorila pravico, da prične lahko vsak čas zidati, če se bodo razmere količkaj obrnile na bolje. — Iz strokovnega poročila izvedenca prof. Seidla iz Novega mesta o geološkem stanju hrastniške kotline je - razvidno, da je mogoč razvoj novega Hrastnika edino na levi strani potoka Bobnarka. Na desni strani je namreč od Pustove skale do stare ravnateljeve vile vse v plazovju. Profesor Seidl je napravil poročilo na izrecno željo pristojnega oblastva, ker se je vnel zaradi stavbišča za novo šolsko poslopje na Roševem zemljišču velik spor. — Gasilno društvo v Hrastniku bo priredilo ob priliki 401etnice svojega obstoja dne 19. junija veliko proslavo. — Obrtno društvo Trbovlje-Hrastnik-Dol bo imelo občni zbor dne 13. marca pri Hofbauerju v Hrastniku. Koncem šolskega leta bo priredilo vajeniško in pomočniško, razstavo pri Forteju na Vodah. * Na pogreb je pozabil. Iz Dvora pri Žužemberku nam pišejo. Tukajšnjemu posestniku in mlinarju Karlu Glavanu je te dni umrla pol leta stara hčerka. Pogreb je bil napovedan za predzadnji torek popoldne. Pogrebci so.prinesli otroka do pokoaplišča ter čakali do noči, toda duhovnika niso dočakali. Vsi vaščani so se zgražali nad tako pozabljivostjo duhovnikov ter menili, da ob volitvah baš isti duhovniki niso bili tako pozabljivi. Takrat so poslali voz iz Žužemberka na Lašče po Skebeta, da je prišel volit. Za kroglico ne pozabijo in se potrudijo tudi na Lašče. Seveda, če bi bilo treba n. pr. Skebeta peljati k maši ali k spovedi, jih pa ne bo blizu, da bi mu pomagali izpolniti verske dolžnosti. Na ubogega otroka so pozabili, tako da so ga starši morali pustiti preko noči na pokopališču in je bil pokopan šele prihodnje jutro. * Božji namestniki ne bi smeli biti taki! Pišejo nam iz Semiča: Dne 10. t. m. je umrla v Mladici pri Semiču gospa Marija Simoničeva, tašča uglednega posestnika g. Antona Pluta in poslanca g. Nemaniča. Pokojnice sin, posestnik g. Josip Simonič, je šel javit smrt semlškemu župniku in obenem tudi zaprosil za zvonenje pri farni cerkvi. Toda župnik ga je zavrnil z besedami: «Ne bo zvonilo, ker niste dali ničesar za zvonove.* Gosp. Simonič je še nadalje prosil, a župnik je bil neizprosen. Dne 11. t m. se je podala k župniku pokojničina hči, poročena Plutova, ter istotako' prosila, naj vendar dovoli zvonenje, saj bo plačala. Župnik pa jo je enako zavrnil, češ: cOnim, ki niso ničesar dali za zvonove, tudi ne bo zvonilo, pa konecb G. župnik, verjemite, da s takim početjem niste koristili sveti veri! Vi se vedno hudujete na prižnici, da mora V takih razmerah ni imel Matiček več ob-Btanka na domu. Osobito pa ga je še pogrelo, ko je slučajno čul iz ust snahe, ki je govorila bratu: Nato mu je ženica na dolgo in široko začela hvaliti Osatovo Lenko. Ob tej novici si je Matiček kar z obema rokama segel v lase. Torej Lenko naj vzame, to že nad štiridesetletno cvečno nevesto?, kakor so jo splošno imenovali. Premetena kokošarica je dobro vedela, zakaj si postavni fant sega v lase, toda mislila je: «Ze-lezo se mora kovati, kadar je razbeljeno!> Dre-nulki je pa bilo tudi za obljubljenih deset goldinarjev. «Da, da, Matiček, obadva sva že pametna. Dobro vem, da ti Lenka ni všečna. Pa kaj si moreš pomagati? Lenka ima hišo in nekaj zemlje. Kaj pa hočeš od lepe in mlade ženske, ako nima ničesar? Ako ti ne maraš za Lenko, vem tudi že drugega ženina. Kako naj torej povem Lenki ?> S temi besedami je Drenulka popolnoma zmedla Matička. Ko sta se razhajala, ji je rekel: z jezika. «Bravo,» so ploskali nekateri drugi so kar tulili v navdušenju. Bil sem naenkrat junak na pozornicl ki razume svojo vlogo. Naenkrat se oglasi star možic, ki ga dotlej nisem niit opazil in tudi nisem vedel, kje se je vzel «Kaj neki čveka,« je zarenčal kakor sam zase, -kaj pa je še skusil?« Res mi jc malo zaprlo sapo, a sem se kmalu zopet ojunačll Povedal sem, kaj sem že vse pretrpel in prestal ter da sem tako rekoč tisti ki je največ izkusil na svetu. Starec se jc smehljal, češ: «Kar še nisi, pa še boš!« Ostali niso več poslušali. Vino jim jc zlezlo v glavo in so jeli peti. Slišati jc bilo toliko himen, da sem bil čisto zmeden: narodne, državne, mednarodne, stanovske! Strašno mnogo je na svetu himen, kadar se navdušenje okopljc v čaši zlate vinske kapljice. « Vidiš,« me je bodril prijatelj Florijan, »zdaj si lahko prepričan, da boš izvoljen!* cTudi jaz sem začel upati« sem ruu pritrdil sSalamcnt« se Je smehljal starec, ki je bil prej tako nenadoma prišel med nas. Njegov smeh je bil bolj in bolj zaničljiv. cZdaj greva lahko na shod,« je pripomnil Florijan. nSaJ res,« sem dejal elti bo treba.« c Zdaj boš lahko govoril —» eLahko —» cKar pokliči plačat« ie dejal spet Florijan, «da ne bova mudila.* cSaj res,« pravim ia se jamem krčiti c Plačati toda s čim?« Ker ne pokličem Jaz, se oglasi p rila tel j: •Plačamo!« Ko se prikaže zaspana natakarica, pokaže prijatelj name, češ: «Mi smo vsi gospodovi gostje, prosim —» Natakarica začne naštevati. Bili so litri in Štefani in pečenke in omake in prikuhe in kruh! In kave ln slivovke ln brinjevci, pa pivo in šunka in sir in salame, prava pravcata trgovina z dellka-tesami in zajtrkovalnlca. •Sveti križ božji!« se prestrašim, kajti številke kar plešejo. Sedem let menda ne skupi gostilna toliko ko zdaj v tem kratkem časti. «S čim naj plačam?« zaupam prijatelju. cNo, veš kaj, ali nimaš nič kredita?« se zasmeje on. »Ta malenkost!« cSo tisočaki!« «Za kandidata malenkost!« Vijem se in vijem In naposled zaupam čakajoči natakarici, da pridem sam poravnat poznete-Ona pa pokonci, češ, to je sleparija, tatvina. Končno zagrozi s stražnikom. Pijani gostje se predramijo in začno kričati vsi vprek zoper mene. cTa ta, tega da naj bi volili? 2e sedaj nas hoče oslepariti, že ta grižljaj bi nam rad Izpulil iz ust.« Silno ogorčenje valovi in raste, jaz pa tre-pečem v gneči in čakam, c Ali je to kak kandidat?* Nekateri že kriče, da prihaja stražnik. cNo.» si mislim, sza dobroto mc bodo zdal še —* C Ali je to kak kandidat?« slišim zopet iezae klice. «Saj nI saj nI« pravi sivi starček, stopi k meni in me zaščiti ko hočejo razjarjeni ljudje navaliti name. Prime me za roko. me stisne, a jaz kritnem in se — zbudim. Začuden gledam okrog sebe, dokler ne spoznam, da sem brez nevarnosti In da ležim doma v postelji. <01 ti salabolske sanje.* se zasmejeta ia prižgem cigareto. «Ne, kandidat ni dobro biti. at* kakor In pod nobenim pogojem ne!« Ivan Albreht. Včeraj so bile po vsej državi otvoijene oblastne skupščine Prvi seji slovenskih oblastnih skupščin — Pretep na otvoritveni seji v Zagrebu Na včerajšnji dan 23. t. m. so se po vsej državi otvorile oblastne skupščine. Otvoritev ljubljanske oblastne skupščine se je izvršila v zboro-;valni dvorani ljubljanskega magistrata, a mariborske oblastne skupščine v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča. V Ljubljani je točno ob 9. uri dopoldne otvoril prvo sejo starostni predsednik g. Josip Gostin-Čar s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril zgodovinski pomen tega dne. Pozdravil je vse Člane skupščine in pozival k složnemu delu. Sledila je prisega poslancev, na kar je skupščina prešla k volitvam. Vršila se je najprej volitev predsednika. Oddanih je bilo 52 glasovnic; od teh 13 praznih, 39 pa za dr. Marka Natlačena (SLS), ki je bil s tem izvoljen za predsednika. Nadalje so bili izvoljeni: za podpredsednika g. Josip Gostinčar, za tajnike pa gospodje Alojzij Peterlin, Hinko Lebinger in Ivan Majer-šič (vsi SLS), ki so takoj zasedli svoja mesta. Po volitvah je vladni svetnik dr. Andrejka prečital kraljevi ukaz o sklicanju oblastnih skupščin in podal v imenu zadržanega velikega župana dr. Baltiča obsežno poročilo o nalogah in delu oblastne skupščine. Predsednik dr. Natlačen se je zahvalil za izčrpno poročilo ter predlagal, da se pošlje kralju vdanostna brzojavka, kar se je soglasno in z velikim odobravanjem sprejelo. V imenu kluba SLS je podal njegov predsednik dr. Brecelj daljšo izjavo, v kateri se naglaša, da sedanja samouprava ne ustreza potrebam slovenskega ljudstva in da se bo SLS borila za samoupravo, dokler je ne doseže. K besedi se je oglasil nato predsednik Naprednega kluba dr. Albert Kramer, ki je v svoji izjavi poudarjal, da so napredni poslanci prišli v skupščino z najresnejšo voljo za stvarno udej-stvovanje in za sodelovanje pri vseh nalogah, ki čakajo oblastno samoupravo. Oblastna skupščina je torišče gospodarskega, socijalnega in prosvetnega dela in vsi moramo zastaviti sile, ako hočemo koristiti ljudstvu. Čuvajmo se političnih vprašanj, ki ne spadajo pred oblastno skupščino. Le v složnem skupnem delu je mogoče doseči uspehe. Ogromen delokrog oblastne samouprave zahteva tudi težke žrtve. Gospodarsko stanje ljubljanske oblasti pa cnemogočuje, da bi iskali sredstva za vzdrževanje oblastne samouprave v novih obremenitvah ljudstva. Zato je dolžnost oblastnega odbora, ki ima sestaviti proračun, da najde ravnotežje brez novih davčnih obremenitev. Naša oblastna skupščina se ne more in ne »me poslužiti pooblastila točke 75., ki ji daje možnost, da določi SCodstotno doklado za neposredne davke. Končno je izjavil dr. Kramer med drugim: Upali smo, da bo večina pokazala razumevanje za velike naloge, ki nas čakajo, in da bo dala zato tudi opoziciji del zastopstva v vodstvu. Io se ni zgodilo. Vzamemo to na znanje kot znak, * da ne želite našega rodelovanja in da hočete tudi sami nositi vso odgovornost za delo. Prav! Ne bomo nehali dvigati glasu, da se izloči iz oblastne skupščine vse, kar bi ji moglo jemati njen pravi značaj gospodarske in socijalne zbornice ljubljanske oblasti. Pri volitvah oblastnega odbora, ki so se vršile ne po proporcu, kakor ga je določala prvotna uredba o poslovanju oblastnih skupščin, nego po večinskem sistemu, uveljavljenem te dni, so bili izvoljeni sami pristaši SLS: dr. Marko Natlačen, dr. Anton Brecelj, dr. Juro Adlešič, dr. Anton Mi-lavec in župnik Peter Hauptman kot odborniki, kot namestniki pa: dr. Ivo Cesnik, Gabriel Oblak, Josip Gostinčar, Alojzij Peterlin, Martin Strnad, Ivan Mazovec, Ivan Avsenik in Matevž Deželak. S tem se je dopoldanska seja zaključila. Na popoldanski seji so bili na dnevnem redu: sporočilo predsedstva, volitve odbora za proračun in finančne zadeve, odbora za uredbe in odbora za prošnje ter pritožbe. * Mariborska oblastna skupščina je bila otvor-jena v porotni dvorani okrožnega sodišča ob ogromnem navalu občinstva. Starostno predsedstvo je prevzel g. Miloš Levstik. Službeno odsotnega velikega župana dr. Pirkmajerja, ki je bil enako kakor dr. Baltič pozvan v Beograd, je zastopal dvorni svetnik dr. Stare. Po prečitanju udanostne brzojavke kralju, so bili izvoljeni za predsednika dr. Leskovar, za podpredsednika g. Jakob Rajh, za tajnike gg. Hrastelj, Ivan Neu-dauer in dr. Ivo Kečkeš (vsi SLS). Izjave zastopnikov posameznih klubov so bile šlične kakor v Ljubljani. V imenu SDS je podal izjavo g. Lovro Petovar, ki je protestiral proti temu, da se že na prvi seji uganja politika, namesto da bi se skupščina posvetila stvarnemu delu. * Posebno burna je bila otvoritev oblastne skupščine v Zagrebu, kjer so se radičevci in frankovci obkladali z različnimi nelepimi priimki in je končno Stepan Radič skočil med fran-kovce ter zgrabil dr. Hanžka za vrat. Zaradi splošnega pretepa je morala biti seja za nekaj minut prekinjena. «Prokleta smola, vedno se' izpozabim. Sam rogač me moti — tisti, ki je najbolj črn...» «Vidiš, že zopet.« Župnik je napravil izredno žalosten obraz, da bi ganil svojega gosta. «Vejo, za zlodja bi se rad odvadil, pa mi kar uide z jezika. Vrag me je priklenil na verigo.« «Že mogoče. Zato pa zberi vse moči in mu pokaži, da si močnejši.« «Saj res, tako bom naredil. Pokazal mu bom, kdo sem. Po robu se bom postavil in rekel: Bogu dušo, hudiču figo!» •Nikar ga vedno ne imenuj, Mojzar I« «Tako mu je ime. Vraga, kako pa naj mu rečem?« «Ne imenuj njegovega imena. To je preklinjanje.« «A tako? No, potem pa oni tudi kolnejo...»: «Kdaj?» je porasel župnik. »Lažnivec 1» «Res je, res. Ali ne molijo v cerkvi pred oltarjem: »skušnjav hudičevih, reši nas, o Gospodi® Duhovniku je zaprlo sapo. Nejevoljno se je useknil in rekel: «Mojzar, ti si trdovratnež. lzpij vino in pojej pečenko ter pojdi, odkoder si prišel. Midva sva končala.« Mož je nagnil liter in požiral toliko časa, dokler ni zadnja kapljica zdrknila v njegovo grlo. Nato je izpraznil krožnik ter se je poslovil. •Zbogom, Mojzar!« mu je župnik kratko odzdravil. «Zbogom, zbogom! Ampak salamensko sem se popravil! Prekleto bi sedajle namlatil tistega vraga, ki polaga kletev na jezik v moja usta!« Stisnil je smolene pesti v dokaz, kako bo v sveti jezi sunil peklenskega izkušnjavca. S o t e š č a n. Trdovratni grešnik (Dogodbica.) V siromašni bajtici v Podglavju je živel Moj-zar, zabaven možiček in hud preklinjevalec. Kuhanje kolomaza mu je bilo glavno opravilo. Njegova kletev pa ni padala le na one, ki so se mu zamerili, ampak tudi na smreke pri nabiranju smole, na ogenj in lonec pri napravljanju mazila. Z župnikom nista bila zaradi tega posebna prijatelja. Marsikdaj sta ropotala v spovednici, toda Mojzar je bil gluh za njegove opomine. Obljubil je že še, obljubil, vselej pa mu je že pri obljubi ušla robata kletev in mož je bil stari grešnik. Gorečemu dušnemu pastirju se je smilila njegova čreda. Prizadeval si je, ozdraviti garjevo ovco z zdravilom pohlevne besede med štirimi očmi. Naročil je cerkovniku, naj pozove Moj-zarja na obisk v župnišče. «Saj ne bo hotel priti«, je podvomil mežnar, ki je poznal trmoglavega starca. «Reci mu, da ga vabim na malico«, je izumil duhovnik. «Liter vina bo dobil in kaj za prigrizek.« Župnik jo je pogodil. Pil je Mojzar silno rad, pa tudi prigrizka se ni branil, ako je dišal po klobasah in svinjini. «Tristo zelenih!« je poskočil, ko j^ slišal žup-nikovo vabilo. Takoj se je praznično oblekel ter jo je ubral v župnišče. Ponižno se je priklonil sivolasemu duhovniku in snel debelo polhovko. «Dober dan jim voščim!« ga je pozdravil. «Tristo kosmatih...!« «Liza, vina na mizo!« je zaklical župnik hu-harici. «Pa še kaj za pod zobe!« Poštama ženica, župnikova sestra, se jc zasukala in pritresla liter vina s krožnikom svinjske pečenke. Oboje je postavila pred gosta. »Pij in jej!' mu je namignil župnik. «Potem bova govorila.« «Radoveden sem, kaj mi bodo povedali«, se je obliznil, zvrnivši kozarec. «Pa ni kak satan zopet — strela naj ga ubije! Same marnje prenašajo te hudobe, same marnje... Vrag naj jih kaznuje!« «Mojzar, Mojzar! Šele prvi kozarec si izpraznil, pa si se že trikrat pregrešil«, ga je župnik Dosvaril. «Kaj bo za tvojo dušo!« UGANKARSKI KOTIČEK IZLOČILNICA. Pesek, Tine, klaja, globa, okno, zor, breza, staja. (Črtaj v vsaki besedi eno črko, sestavi in ostane ti pregovor.) ENAČBE. (a-g) + (b-s) + (c-k) + (d-s) + (e-d) = ? (a = nebesna stran, b = domača žival, c == rastlina, d = dalmatinski otok, e = tuga. Ko vstaviš uganjene besede na mesto prvih črk, odbij od vsake besede druge gori označene črke in dobiš državo.) POSETNICA. Mož je častnik pri mornarici. RAČUNSKA UGANKA. Kmetica prinese na trg 20 jajc po 2 Din, 30 jabolk po 50 par, 100 hrušk po 20 par. Proda pa jabolk polovico toliko kakor hrušk in jajc polovico toliko kakor jabolk. Za vse skupaj dobi 75 Din. Koliko je prodala jajc, koliko jabolkj koliko hrušk? -- ŽALJIVKA. Tudi r .. včasih zaide ribiču v s., * Imena onih, ki bodo vse uganke pravilno rešili in nam rešitve javili, bomo priobčili v prk hodnji številki. Pretkanee. Gašper si je hotel izposoditi od svojega brata denar. Brat mu je vbljan posoditi proti devet-odstotnim obrestim. «Za božjo voljo,* se huduje Gašper, tdevet odstotkov? Kaj bi rekel naš pokojni oče, ko bi gledal z neba in bi videl, da zahtevaš od lastnega brata take oderuške obresti?* cNič hudega,* pravi brat, «od zgoraj se vidi devetica kot šestica .. .* Listnica uredništva Užitkar. Veljavnol Raka. Bolje, da se dopis opusti, ker so glavne točke odločno v navzkrižju z zakonom. Bezina pri Konjicah. Dopis je premalo jasen. Št. Lam bor t. Proti zakonu. Poročajte nam večkrat, vendar pazite na nov tiskovni zakoni Sevnica. Za takšne stvari pa je zakon zelo strog! Rovte. Pooblastila ni treba. Prosimo, da nam Stalno poročate. Paziti je treba na tiskovni zakon. Sodražiea. Zal, prepozno prejeli. Haloze. Proti zakonu. Strahinj. Prejeli smo, žal, prepozno. NE DAJAJTE VRELIH JEDI NA MIZO! Mnoge gospodinje in kuharice se trdovratno drže grde razvade, da postavljajo vrele jedi na mizo ter celo zahtevajo, da se morajo te vrele jedi precej zaužiti. Ljudje večinoma res uživajo vrele jedi, ker ne vedo, kako slabe posledice povzroča tako početje. Prva slaba posledica te grde razvade je dandanašnja skoro splošna tožba o zobnih bolečinah in zgodaj pokvarjenih zobeh z vsemi slabimi posledicami. Cela vrsta zobnih zdravnikov živi od tega, ker postavljajo kuharice jedi in pijače vrele na mizo. Da je to resnica, nam pove dejstvo, da se zobje v gornji čeljusti navadno poprej pokvarijo nego oni v spodnji čeljusti. Le opazujmo vroč grižljaj, ki ga vzamemo v usta. Pekoči grižljaj najprej jezik z neznansko hitrostjo premetava in suče sem ter tja, pri tem pa se zadeva v gornje čeljusti. Odtod prihaja, da se zobje gornje čeljusti najprej razpočijo in jamejo drobiti, in sicer na notranjih robovih. V te razpoke se zarivajo zobem škodljive tekočine (sladkor itd.), ki zobe neusmiljeno uničujejo. NEKA.) NAVODIL GLEDE UŽIVANJA MRZLIH PIJAČ. Ako hočemo piti zelo mrzle pijače, moramo najprej napraviti enega ali dva majhna požirka. To želodec prav lahko prenese in živci se pripravijo na bolj močne učinke. Po dveh minutah se že more popiti malo več mrzle pijače in zopet malo pozneje še večja množina. Na ta način skoro gotovo ne nastopi želodčni krč. Vendar pa moramo računati na možnost, da bi velika množina mrzle pijače ob času prebave mogoče ne vplivala najbolje na odvajanje snovi. Da ena in ista količina dobro ali slabo vpliva, je odvisno od tega, ali se pije na prazen želodec ali ob času prebave. Uvaževati moramo še dvoje stvari. Ne samo, da se poveča draženje s tem, kolikor mrzlejša je pijača, temveč tudi s tem, v kolikor večji množini jo použijemo, kajti čim bolj se zmanjša naenkrat toplota v želodcu, tem izrazitejše je zopetno ogrevanje. Zaradi tega je razdelitev krvi neenakomerna, kar se čuti po vsem telesu. In tako lahko vsakdo opazi, da ga po zaužitju mrzle pijače prej ali slej po vsem telesu izpreleti vročina. Krvne žile se na površini razširijo, v žile prihaja nenadoma več krvi. Kri pritiska na potne žleze ter jih sili, da izločujejo več potu. Kadarkoli tedaj zaužijemo večjo množino pijače, nastane večje potenje kože. Kdor se tedaj noče zelo potiti, naj manj pije. Ako bi se kdo izgovarjal, da je potrebno žejo ugasiti, je to prazen izgovor, kajti žeja je prav tako kakor velika želja po jedi dc gotove meje le slaba navada. Ako imamo dovolj trdne volje, da se v tem oziru nekoliko omejimo, se bomo kmalu privadili, da ne bomo vedno žejni in nam tudi ne bo treba mnogo piti. Posebno priporočljivo je to za one, ki imajo poleti na obrazu pege. Po tem razmišljevanju bi se moglo odgovoriti na vprašanje, ali so mrzle pijače škodljive zdrav- ju, na ta-le način: En ali dva požirka mrzle pijače nista prav nič škodljiva. Po malem odmoru se sme piti več in pozneje zopet v večji množini. Vsakdo pa si naj zapomni, da velika množina mrzle pijače moti prebavo, povzroča večje potenje, s čimer lahko nastanejo različni slabi učinki. I IZ POPOTNIKOVE TORBE KLERIKALNI NAPAD NA DELO OKRAJNEGA ZASTOPA V LAŠKEM. Laško, februarja. Gerentski sosvet okrajnega zastopa v Laškem je leta 1926. na predlog g. Pusta iz Trbovelj sklenil, prevzeti vzdrževanje dotlej občinske ceste, ki veže okrajno cesto iz Hrastnika v Trbovlje od Sv. Marka preko vasi Svine do Podmeje z okrajno cesto Trbovlje—Marija Reka—Št. Pavel ob Preboldu. Prevzem te ceste po okrajnem zastopu je izredno velike važnosti za Hrastnik in Savinjsko dolino. Niti sosveta niti predlagatelja niso pri tem vodili kaki strankarski oziri. Nasprotno, prebivalstvo okoliša, koder gre ta cesta, in zlasti vas Svine, je popolnoma v klerikalnem taboru. Proti sklepu gerentskega sosveta pa je vložil g. Bantan, posestnik iz Slatine pri Dolu, vodja klerikalecv v občini Sv. Krištof, načelnik klerikalnega kon-suma na Dolu itd., pritožbo, češ, gerent in sosvet smeta po zakonu vršiti le tekoče posle okrajnega zastopa, ne pa takih poslov, ki trajno obremenjujejo davkoplačevalce. Zato zahteva g. Bantan, da se sklep razveljavi. Pritožnik in njegovi klerikalni somišljeniki se prav gotovo ne zavedajo dalekosežnosti pritožbe in ne vidijo vseh zlih in usodepolnih posledic, ki utegnejo zadeti tamošnje prebivalstvo, v prvi vrsti pa občine Sv. Krištof, Marija Gradec in Št. Rupert. Avtomatično se morajo namreč potem razveljaviti tudi vsi sklepi, ki so se storili pod prejšnjimi klerikalnimi gerenti ter sosveti in s katerimi 30 se prevzele občinske ceste Šmarjeta—Brezno—Dol, Laško—Št. Rupert, Laško—Rečica in Rimske toplice—Jurklošter. Vzdrževanje vseh teh cest mora s tem priti nazaj na občino. Še več! Občine bodo morale povrniti okrajnemu zastopu vse izdatke za te ceste, ki znašajo okroglo dva milijona dinarjev. Kaj pomeni to za gori omenjene klerikalne občine, naj trezno presodijo davkoplačevalci. Gotovo je to gospodarski polom za kmete in dobiček bo imela od tega le Trboveljska premogokopna družba. Pritožnik nadalje zahteva, da se mora nadzorovati, ali se izdatki okrajnega zastopa pravilno porazdelijo po občinah. Taka zahteva pritožnika meji na popolno nevednost, kajti ako se bodo izdatki po njegovem porazdelili na občine, se jih mora občini Trbovlje dati najmanj 80 odstotkov. Kam pa pridejo potem kmečke občine, kmetje in drugi, prepuščamo prizadetim, da sodijo sami. Ni čuda, da se poraja med vsem prebivalstvom, tudi med razsodnimi klerikalci, silno ogorčenje proti pritožniku. Vidi se v tem tista toliko hvaljena ljubezen klerikalcev do kmeta. Vse s strabom pričakuje, da bodo ukinjeni tudi živinorejski odsek, vse podpore za sadjarstvo, hmeljarstvo itd. in vse naprave, ki jih je uvedel sedanji gerentski sosvet okrajnega zastopa v Laškem s svojim premišljenim delovanjem. DVA OTROKA V PLAMENU. Litija, v februarju. Pred nekaj dnevi se je zgodila v Litiji strašna nesreča. V sobi delavca, uslužbenega pri brzojavnem oddelku na ljubljanski glavni pošti Ivana Nolimala sta se igrala njegova štiriletna hčerkica Marija in šestletni sinko Franc z vžigalnikom za cigarete. Fantek je v omari staknil tudi četrt litra bencina, ki ga je Nolimal kupil za vžigalnik. Otrok je liotei vžigalnik napolniti, obenem pa je drgnil ob k rešilni kamen. Nenadoma pa se mu je steklenica z bencinom izmuznila iz rok in se razbila, da se je bencin razlil po tleb. Sestrica je ves čas prisostvovala V tem hipu se je bencin užgal in trenutek nato je plamen že objel obleko deklice. Otroka sta obupno zakričala. Dekletce se je zvijalo v bolečinah, preplašeni bratec pa je skakal za njo in ji skušal trgati gorečo obleko s telesa. Na krik obeh je prihitela v sobo mati in nudil se ji je strašen prizor. Dekletce se je valjalo po tleh kakor goreča krogla, fantek pa se je poleg nje zvijal od bolečin. Na kričanje vseh treh so prihiteli sosedje, ki so šele mogli pogasiti gorečo obleko obeh otrok. Mati se je nato s prvim vlakom odpeljala s strašno opeklo deklico in manj poškodovanim fantkom v Ljubljano, kjer je posetila svojega soproga na glavni pošti. Tam je mala Marija zaprosila s slabotnim glasom za vodo in ko jo je dobila, je nato mati z obema sedla na tramvaj ter se odpeljala proti bolnici. Preden pa je voz pripeljal do bolnice, je dekletce utihnilo, nagnilo glavico in izdihnilo. Dečka je mati nato izročila v bolnici zdravnikom, dočim so trupelce deklice prenesli najprej na prosekturo, pozneje pa prepeljali z mrtvaškim vozom v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Deklica je bila ožgana po vsem telesu, celo na obrazu. Dečko pa se je opekel samo na rokah in na nogah ter je njegovo stanje povoljno. Ta žalosten dogodek, ki je vzbudil v Litiji in okolici veliko sočutje z roditelji, naj bo opomin staršem, da je pred otroki treba skrbno skrivati opasne predmete. MLADENIČ SE JE SPREMENIL V MLADENKO. Pred 32 leti se je rodilo v pobožni židovski rodbini Filenbergovi v Varšavi čudovito dete. o katerem roditelji niso vedeli, ali je deček ali deklica. Spočetka jc bil odgovor na to vprašanje težak. Zdravniki so trdili, da je novorojenček pol moškega pol ženske, v katerem prevladujejo moški elementi nad ženskimi. Pobožni roditelji niso vedeli, kaj naj počno s svojim detetom. Po zdravniškem ogledu so sklenili, priznati dete za sina. Vzgajali so ga tako. kakor pač vzgajajo pobožne židovske rodbine svojo deco. Sedem dni po rojstvu je bilo dete obrezano. Skupaj z drugimi židovskimi dečki je hodil Filenbergov sinček v šolo in tako je preživel do 21. leta, ko je moral iti na nabor. Pri naboru so vojaški zdravniki izjavili, da mladi Filenberg ni sposoben za vojaško službo. Njegovo življenje je postajalo od dne do dne zagonetnejše. Ženske lastnosti In nagnjenja so silila pri njem vedno bolj na površje. Ko je bil Filenberg star 25 let. so se pojavili na njem očitni znaki ženske. Zato je odšel k zdravniku, ki ga je operiral in pretvoril v pravo žensko. Tako se je sin spremenil v hčerko svojih roditeljev. Končno so roditelji sklenili omožiti hčerko in kmalu so ji našli ženina v osebi varšavskega žida Sommerfelda. Mlada žena je baš te dni popolnoma v redu povila zdravega sinčka. X Silni snežni viharji t Ameriki. Te dni so ob vsej vzhodni obali Zedinjenih držav divjali silni snežni viharji, ki so samo v Newyorku zahtevali kakšnih 20 človeških žrtev, mnogo ljudi pa je ranjenih. Škodo cenijo na tri milijone dolarjev. Mestna občina je najela 18.000 delavcev* da odstranijo visoki sneg, ki ga sproti raznaša vihar. Hkrati je nenadoma nastala visoka plima, kakršne že 50 let ne pomnijo. Voda se je na mnogih krajih razlila nad kilometer daleč po pokrajini in je podrla mnogo hiš. Na tisoče ljudi je moralo pobegniti iz stanovanj. Reka Hudson je tako narasla, da je na tisoče podgan, ki so se skrivale po kanalih, pobegnilo na dvorišče jet-nišnice v Newyorku, kjer so jih pobijali kaznjenci. Promet po morju so morali popolnoma ustaviti. Več parnikov in drugih ladij je bilo pokvarjenih in nekaj celo potopljenih. NAZNANILO. Kdat žeM letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki IVAN MART1NC solmi slikar in pleskar — Ljubljana, Poljanska c. 20. Konkurenčne solidne cene! 2663-a LJUDSKO VSEUČILIŠČE PARA, NJENA NAPETOST IN UPORABA. V prejšnjih članka smo že večkrat govorili O vodi in o koristih, ki jih ima človek od te važne saovi. Voda nam je že v najvsakdanjejšem življenju nekaj, brez česar bi si življenja sploh ne mogli misliti. Poleg teh koristi, ki nam jih ni treba naštevati, nam je voda ena najcenejših gonilnih sil: Po vodi nas prevažajo parobrodi z eaega Jela sveta v drugega, goni nam mline, žage, turbine itd. Voda pa nam v obliki pare goni tudi parne stroje. Tako dobivamo iz vode novo gonilno silo, o kateri bomo govorili v nastopnih vrsticah: Voda prehaja vedno v plinasto stanje, to je izhlapeva, in to že pri navadni toploti. Izhlapeva pa tem hitreje, čim toplejša je. Tako hlapenje vode lahko pospešimo s tem, da jo segrejemo, če torej pod posodo, v kateri se nahaja voda, zakurimo. Dokler toplota vode ne doseže 100 stopinj Celzija, izhlapeva samo na površju, pri toploti 100 stopinj Celzija pa nastajajo hlapovi tudi v notranjščini. V tem primeru pravimo, da voda vre; v notranjščini vodne mase nastali hlapovi povzročajo namreč valovito gibanje vode, ki mu pravimo vrenje, učinek pa je para. Hlapovi torej niso nič drugega kakor voda v plinastem stanju. So kakor zrak prozorni in silijo narazen, šo torej razpenjavi. Čim višja je toplina, tem večja je njih razpenjavost, to je s3a, s katero pritiskajo na stene posode. Kakor drugi plini ima vodna para še neko drugo svoj-stvo: Čim večja je njena toplina, tem bolj se da stiskati, ne da bi se pri tem spremenila v vodo. Če vtakneš v posodo z vodo toplomer in pod posodo zakuriš, se začne živo srebro v toploomeru vzdigovati; voda se torej vedno bolj segreva. Živo srebro pa se dviguje v toplomeru le toliko časa, dokler ne zavre, pri vrelišču pa obstane. Kako naj si to razlagamo? če se živo srebro v toplomeru več ne dviga, je to znamenje, da se tudi toplina vode ne dviga več. Kam gre torej toplota, ki jo še vedno dovajamo vodi s tem, da kurimo pod njo. Kot nobena sila se tudi ta ne izgubi, temveč se uporabi v to, da spreminja vodo v paro. V dobro zaprtih posodah, kjer pritisk zaprtih par brani vodi nadaljnje izparivanje, je mogoče vodo segreti nad 100 stopinj Celzija. Ker se vrši vrenje samo tedaj, kadar paro premagujejo zračni pritisk, je vrelišče iste tekočine odvisno od pritiska na tekočino: čim manjši je torej pritisk, tem nižje je vrelišče, čim večji je pritisk, tem višje je vrelišče. Ker je pritisk zraka tem manjši, čim više stojimo, mora torej tudi voda na višjem mestu prej zavreti. Zato opazujemo, da voda na visokih gorah prej zav-e kakor v dolini. Zgoraj smo rekli, da je tudi razpenjavost par odvisna od njih topline. Zrak pritiska na zemeljskem površju na vsak kvadratni decimeter s težo 103 kg. Pritisk hla-pev na enako ploščino meri pri 100 stopinjah Celzija 103 kg, pri 120 stopinjah 206 kg, dalje pri 150 stopinjah 515 kg. pri 175 stopinjah 927 kg, pri 200 stopinjah pa 1648 kg. Iz teh številk vidimo, da se veča pritisk v jako izdatni meri, če dvigujemo hlapovom toplino. Za merjenje napetosti plinov imamo posebne priprave, ki jim pravimo manometri. Manometri za merjenje napetosti vodnih par v parnih kotlih so paromeri. Najnavadneiši manometri so odprti živosrebr-ni manometri. Ta priprava je kaj enostavna. V dvakrat zaviti stekleni cevi je nekoliko živega srebra. En konec cevi je odprt, drugi pa je utrjen v posodi, v kateri je plin, ki mu hočemo meriti napetost; če je napetost plina enaka zračnemu tlaku, stoji živo srebro v obeh krakih enako visoko; če pa je napetost plina večja od zračnega tlaka, stoji živo srebro v odprtem kraka više nego V utrjenem. Imamo pa tudi zaprte živosrebrne ali kom-presijske manometre. Pri teh pritiska plin na živosrebrn stebriček in ta na zrak, k> je zaprt v cevi; čim bolj živo srebro stiska zaprti zrak, tem večji je pritisk v kotlu. Pri parnih kotlih rabimo navadno kovinske manometre. Kovinski manometer sestoji iz zavite cevi, v katero prihaja para. Cev se zaradi pritiska pare odvija. Na koncu cevi je pritrjen kazalec, ki kaže na posebno lestvico, iz katere je razvidno, koliko napetost je dosegla para. Seznanili smo se z novo silo, ki igra v vsakdanjem življenju in v tehniki jako važno ulogo. Uporaba parnega stroja, ki sloni na sili, ki izvira iz napetosti vodnih hlapov, je jako mnogo-brojna. Tu naj omenimo le par primerov, ki jih lahko vidimo vsak dan. Železniške vktke gonijo lokomotive, ki niso nič drugega kakor premikajoči c s parni stroji. Kolikega pomena je bila iznajdba te koristne naprave, moremo vsaj deloma pojmiti, če se zamislimo v čase, ko so blago prevažali težki vozovi, v čase, ko je človek rabil mesec dni, dia se je pripeljal v kraj, kamor do-spemo danes z brzovlakom v par urah. Parni stroji gonijo tudi ladje. Prekomorski promet se je prav razmahnil šele takrat, ko so nastopili parniki svojo zmagoslavno pot preko neizmernih morij. Dandanes parni stroj sicer izgublja nekoliko na svoji veljavi, ker ga izpodriva zlasti elektrika, vendar pa smemo trditi, da spada gonilna moč pare k onim silam, ki se jih bo človek vedno v večji ali manjši meri posluževal v svojem uspešnem boju s prirodo. Od najfinejše do preproste in trpežne izdelave čevljev vseh vrst si morete najceneje v svojo popolno zadovofjnost kupiti le pri 99 trg ovina s čevlji Prešernova ulica št. 9, dvorišče Oboje je res. žena: »Poročil si me samo, ker sem imela denar.» Mož: «Ne, ampak zato, ker ga jaz nisem imel. 5 Spor za oevirke. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS 1 Odvada kajenja. Zdravnik: »Ali rte se v poznejših letih odvadili kajenja?> Profesor: «0 ne, jaz sem prišel že kot nekadilec na svet.} Mogoč« bo pomagalo. Mati (ki je oprala in posušila sinbovo obleko): »Jej, kako se je sedaj skrčila Ješkova obleka. Nič več je ne bo mogel nositi.* Oče: »No, pa še Joška operi! Mogoče se bo tudi on skrčil v isti meri ...» Kmet ia kmetica. Kmetica je praJa pri studencu ob eesli perilo. Mimo pride mož, ki jo pozdravi: »Dobro jutro ti Bog daj!* Kmetica: »"Vrečo perem.* Kmet: »Kako se ti kaj godi?> Kmetica: «Tri škafe drži.* Kmet: »Ti si gluha.* Kmetica: »Je bila rjuha, pa je mož iz nje napravil vrečo.> , Kmet: «Piši me v uho!* Kmetica pristopi k njemu in mu poda roko, rekoč: «Srečno ti tudi.j. Cenena pijača, V gostilno na deželi pride gost in naroči kozarec vina. Ko mu ga natakarica Urška prinese, beseduje gost: «To je belo vino. Prinesite mi rajši rdečega !> »Gotovo,* pravi Urška in prinese rdeče vino. Kc je gost popil, je hotel oditi, ne da bi plačal. Urška pa ga ustavi z besedami: »Oprostite gospod, plačati bp tudi treba !> «Kako to?j se začudi gost, »kaj imam plačati ?> «Saj ste vendar pili kozarec rdečega vina,* pravi Urška in nato odvrne gost: »Zato sem vam pa dal kozarec belega vina.* Pravijo, da se je Urška napram premetenemu gostu celo oprostila, ker je od njega zahtevala plačilo. Pri neki graščini so služili trije hlapci, ki so dtobil nekega dne za kosilo skledo žgancev. Zgaiv ci pa so bili tako zabeijeni, da so se nahajali ocvirki kar pri eni strani. Prvi hlapec Gašper si hitre domisli ter obrne skledo z žganci tako, da so bili ocvirki pred njim, in reče: «Glejta, tako se solnce obrača.* še preden je mogel enkrat zajeti ocvirke, obrne hlapec Miha, ki je videl njegovo nakano, skledo ekrog, tako da 00 brli ocvirki sedaj pred njim, in pravi: »Tako se pa mesec obrača.* Tretji hlapec Boltežar, videč, da onadva su-četa in porivata skledo z žganci sem in tja, se razjezi, popade skledo z žganci, jo z vso silo vrže ob tta ter pravi: »Tako pa strela udari.5 Preklic. V razburjenosti se je razhudil Matevž nad Matijo: »Drugega nisi vreden, kakor da te vzame vragi* Ko se mora zaradi tega Matevž zagovarjati pred sodiščem, razsodi sodnik, da mora Matevž preklicati in presiti Matijo ?a odpuščanje. No, in Matevž se opraviči z naslednjimi besedami: »Prosim da se mi oprosti izraz, katerega rad prekličem. V resnici je Matija vreden, da ga vzame vrag.* To je zanjo. Gost pripoveduje v družbi: »Nepopisen užitek sem imel pri vožnji ob lspem viemenu po jezeru, ki je bilo kakor velikansko ogledalo.. .* Matilda (svojemu možu): »Čuješ, kakor ogledalo! Možiček, tudi midva greva tjakaj!> Ka nogah je. A: »Vidiš, Gašperju so premenjene razmere pomagale na noge.* B: »Kako to?* A: »Avtomobil je moral prodati* Vtis glasbe. V Kokrševcih so dobili novega organista, ki je prvo nedeljo po prihodu še prav posebno hotel pokazati svojo spretnost na orglah. Prav mogočno ,so zadonele orgle v začetku, zatem je ta mogočnost izginila in prešla v otožno melodijo, ki se je glasila turobno, kakor bi grešna duša plakala po izgubljeneip raju. Poleg orglanja pa je orga-nist tudi pel, in sicer tako Čarobno, da so mnoge ženice plakale od žalosti in veselja. Vsi ljudje v cerk\i so bili kaker začarani. Se celo Kokotova Treza, ki sicer nima preveč rahločutnega srca, je jokala. Ko so se ljudje vračali iz cerkve, je Cmokova Jera vprašala Kokctovo Trezo, kako ji je ugajalo orglanje novega organista in zakaj je jokala v cerkvi. Treza pa ji je odvrnila: »Ves, Jera, tako se je včasih culo vmes kakor glasovi naše uboge koze, ki je lani poginila. Veš, zaradi koze sem jokala, Hu-hu-hu.. . ' Tak vtis je napravila glasba na Trezo Dobri gospodinji. Služkinja Meta: »Moja gospodinja je zelo dobra. Vsako nedeljo grem lahko že ob štirih iz , hiše in se vrnem, kadar hočem.* Služkinja Neža: »To ni nič. Moja gospa pa je rekla, da ee mi sploh ni treba vrniti.. .* --= stran 20 = Prepozno. Fant: «Ako me že moraš uekega dne varati, prosim te. da m! prej poveš.? Dekle: «0, dragi moj, to l>i mi moral že prej povedati.* Ne zna ceniti svobod«. Jetniški ravnatelj: cKaj boste počeli, ko boste zopet svobodni?? Kaznjenec: teku 14 dni z uporabljanjem dr. Rascherjerib PuUchtubiet, katere dobi v vseh lokarnah in drogerijah za ceuo SO in 42 Din za omot. G arno rtatopstro Aurora k. d., Kamenica 187, Srem Čn TJLlte 86 potrorbl 68 Posestvo, hiša, zemljišče lep bukov gozd. se proda. V hiši že več let gostima. Pri cesti, 10 minut od farne cerkve na Dolenjskim (okraj Črnomelj). Proda se zaradi starosti lastnika. — Naslov pove uprava »Domovine*. ZIVCNO bolnim, slabim, onemoglim in starim priporočamo cKalefluid* D. Kalentčenka (ekstrakt Iz živalske Žleze), ki krepi ln vrača zdravje ter delazmožnost organizma. To potrjuje na tisoče lekarnarjev ln na stotlsoče bolnikov Iz raznih držav (Anglije, Francije. Amerike, Rusije, Poljske. Rumunije, Jugoslavije Itd.). sK'a le f I u t d» le bil za svoje vrline odlikovan na higljensklli razstavah v Parizu, Londonu. Bruslju ln Plorencl s štirimi grami prix in s štirimi velikimi zlatimi kolajnam! — Detajlna poučna literatura D. Kale-ničtnka tPreporodjaj* se pošlje vsakomur brezplačno. Obrniti se Je: Beograd, Pop-Luklna br. 1. Lit. D. Miloš Markovlč. 65 Zahvalna izjava. 49 Veleučencmu g. dr. I. R a h I e j e v u, Beograd, Kosovska ulic* 43. Čast ml Je, prositi Vas, da bi ml poslali Vaše do danes najbolj Izkušeno zdravilo proti revmatlzmu. Vaša sposobnost In trud sta zelo razširjena. Pri nas so trije zelo trpeli na revmatlzmu, danes pa so z Vašo pomočjo že vsi popolnoma zdravi. Prosim Vas, da ml v najkrajšem času pošljete Vaše zdravilo, ker mola družina trpi na revmatizrnu. Zahvaljujem se Vam v naprej Vir Požar (0rn» gora), 5. 10. 1926. Nlko Cručevlč. Zdravilo „RADiO-BALSAM/KA" izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij „RADlO-BALSAM1KA" dr/a. /. Rahlejev v Beogradu, Kosovska ulica 43, pritličje 6 ako uporabljate tfira&sutL „PETOVIA" ČEVLJI JLu%M ^JT J&LJR& jBL9 [Diansajslsci. cesta la. _3PTUJT9 Slovenski trg._ Izdaja za konzorcij eDomovine. Adolt Ribnikar. Ureiuie FUlit Omladlč Za Narodno tiskarno Fran Jezeriek