DOI 10.57589/srl.v70i3.4038 UDK 398.9:81'373.7:811.163.6'373.7 Erika Kržišnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani erika.krzisnik@ff.uni-lj.si PAREMIOLOŠKE ENOTE – VARIANTE, VARIACIJE IN NOVI FRAZEMI1 Prispevek povzame razumevanje paremioloških enot v frazeologiji in predstavi vpliv teorije češkega jezikoslovca F. Čermáka v slovenskem prostoru. Prizadeva si odgovoriti na vprašanje, zakaj paremije sodijo v frazeologijo, in argumentira razliko med frazemskimi variantami in t. i. oblikami rabe oz. frazemskimi oblikami. Obstoj besednozveznih frazemov, ki nastajajo iz paremioloških enot, opazuje s sinhronega vidika, soobstajanje enih in drugih predstavlja skrajni točki, ki ju povezujejo vmesne strukturne variacije. Ključne besede: frazeologija, paremiologija, oblike rabe/frazemske oblike This article presents the concept of paroemiological units in phraseology and the influence the Czech linguist F. Čermák’s theory has had in Slovenia. It attempts to answer the question why paroemiological units belong to phraseology and gives reasons for the difference between idiom variants and the forms in use or idiom forms. The existence of idioms that are formed from paroemiological units is studied from the synchronic perspective and the coexistence of both represents extreme points that are connected with intermediate structural variations. Keyword: phraseology, paroemiology, forms of usage/idiom forms 1 Paremiologija in frazeologija Za začetek si z jezikoslovnega vidika postavimo vprašanje, ali paremiologija sodi v frazeologijo. V sicer kratki zgodovini moderne frazeološke vede, nekako od srede 20. stol., je bilo vključevanje odvisno od teoretičnega izhodišča, deloma pa povezano tudi s tradicijo v jezikoslovjih različnih jezikov: strogo strukturalistični pristop je enote s stavčno strukturo, ki so bile zaključene povedi in torej minimalna besedila, pogosto, čeprav ne dosledno, izključeval iz frazeologije, podobno tudi tvorbno-pretvorbni pristop. Verjetno je bil, vsaj v okviru frazeologije slovanskih jezikoslovij, sredi 80. let F. Čermák prvi, ki je s povezovanjem več pristopov – tedaj že manj strogo strukturalističnega in tvorbno-pretvorbnega oz. generativnega, verjetno pa tudi že ob poznavanju besedilnih korpusov (čeprav to v bibliografiji v Filipec, Čermák 1985 ni eksplicirano) – obrnil pogled: namesto uvrstitve frazeologije kot podravnine v okvir besedoslovne ravnine je za skupno lastnost frazeoloških enot (dalje FE) postavil njihovo anomalnost, tj. nesistemsko obnašanje tako na ravni oblike kot pomena, npr. skrajno omejena kolokabilnost sestavin in nepredvidljiva pretvorbnost FE ter idiomatični pomen, in jih kot take razmestil na paralelne (anomalne) ravnine od besedoslovne do besediloslovne. Razlika je opazna, 1 Raziskava je nastala v okviru projekta Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (ARRS: J6-2579). Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september302 če shemo jezikovnega sistema v Filipec, Čermák (1985: 24)2 primerjamo s starejšo shemo v Filipec (1979: 9). Čermák dvojno, ločeno po obliki in pomenu, poimenuje tako jezikoslovno vedo »frazeologie a idiomatika« kot enote »frazémy a idiomy«. Njegov pristop je tudi, kar se tiče vključevanja paremioloških enot (dalje PE), dobil potrdilo s preverjanjem v okviru korpusnega pristopa, ki ga je v frazeologiji prav tako med prvimi uveljavljal Čermák.3 1.1 Slovensko jezikoslovje je od začetka modernih obravnav frazeologije – kamor je treba postaviti Toporišičev članek K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije (Toporišič 1973/74) – paremiologijo, predvsem njen jedrni del, tj. pregovore in reke, upoštevalo kot del frazeologije, resda bolj po tradiciji kot teoretično podprto, prim. Toporišič na str. 274: »Naše izročilo prišteva torej k frazeologiji tudi pregovore, reke, prilike ipd., po našem mnenju upravičeno; jasno pa je, da so frazeologemi te vrste v primeri z nestavčnimi nekaj posebnega.« Kljub temu bi mu težko očitali pristajanje na golo pragmatičnost, kajti očitno se je zavedal protislovnosti med enačenjem termina frazeologem s slovenskim ustreznikom stalna besedna zveza na str. 273 (»Izraz fra- zeologem mi torej pomeni stalno besedno zvezo«) in postavljanjem zgornje meje FE na raven samostojne (eno- in večstavčne) povedi na naslednji (274), zato je ob tem zapisal: »Iz našega pojmovanja frazeologema izhaja, da je to zmeraj le stalna zveza več besed.« Zveza besed seveda ni isto kot besedna zveza. – Teoretično in praktično je bilo s frazeografskega vidika problematizirano vključevanje PE v frazeološko gnezdo splošnega slovarja v članku J. Petermanna (1988) Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I–IV), kjer na str. 303 beremo: »Obrobno področje frazeologije – ne priznano od vseh avtorjev – predstavljajo stalne besedne zveze, ki ne izpolnjujejo kriterija skladenjske včlenitve […], ker že imajo stavčno obliko in so per se, brez konteksta, semantično dokončne. Tu pravzaprav ne gre za leksikalizirane sintagme, ampak za popolna besedila. […] K njim spadajo predvsem pregovori, krilatice, citati in reki. Vse te fraze so prestopile mejo med leksikalno enoto in dokončnim besedilom.« Podobni ugovori proti vključitvi so bili v tem času pogosti, prim. v Kržišnik 1990a, kjer je predstavljena monografija D. Mršević–Radović (1987). V poglavju Frazeološka jedinica i ustaljena fraza (Mršević–Radović 1987: 23, 24) avtorica poudarja razliko med stavčnimi enotami, ki so hkrati že samostojne povedi, imenuje jih ustaljene fraze (mednje uvršča pregovore, reke, aforizme ipd.), in stavčnimi frazemi s t. i. praznimi mesti za sobesedilne prvine (zgled Svanuće i /meni, tebi ipd. Spasovdan), a hkrati opozarja (str. 24), da tako razmejevanje ni splošno sprejeto. Z omenjenim Čermákovim razumevanjem FE in zlasti z dostopnostjo frazeološkega in (realnega, torej ne le v zbirkah pregovorov in rekov navajanega) paremiološkega gradiva v velikih besedilnih korpusih je bilo razmejevanje precej manj potrebno in zaradi očitne in bogate oblikovne spremenljivosti celo manj možno. V slovenskem jezikoslovju je bilo Čermákovo frazeološko delo natančno predstavljeno v magistrski 2 Monografija je avtorsko razdeljena na leksikološki in frazeološki del. Filipec je avtor leksikološkega (13–165), Čermák pa frazeološkega dela (166–236). 3 Čermák, ki je po študiju bohemist in anglist, je zelo dobro poznal tudi angleško in ameriško frazeologijo, kar dokazuje bibliografija v omenjeni monografiji iz 1985. 303Erika Kržišnik: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi nalogi Kržišnik 1988 (46–69), v članku Kržišnik 1990b: 399 (opomba 1) so na krat- ko pojasnjeni osnovni pojmi njegove teorije, študentom slovenistike pa je bila prvič predstavljena v 3. letniku štud. l. 1996/97. Na Čermákovo poudarjanje nujnosti izrabe korpusnega pristopa v frazeologiji se najbolj neposredno in od vsega začetka navezuje P. Gantar, tako v disertaciji (2004) kot v precej predelani monografski objavi (Gantar 2007). Prvi, ki se pri nas s paremiologijo ukvarja pretežno z jezikoslovnega vidika in je trenutno najaktivnejši slovenski paremiološki frazeolog – tudi avtor paremiološkega dela tako rastočega splošnega (eSSKJ) kot specialnega slovarja (Pregovori na portalu Fran) –, M. Meterc mesto paremiologije v svoji knjigi Paremiološki optimum (Meterc 2017: 9) opiše takole: »Pregovori, reki in njim sorodni stavčni frazemi, ki jih obravnava to delo, spadajo v okvir paremiologije, ki z jezikoslovnega vidika sodi v frazeologijo, z vidika žanrskih značilnosti teh frazemov pa v slovstveno folkloristiko.« 1.2 Drugo, kar problematizira vključevanje PE v frazeologijo, je njihov pomen. Za vključitev v frazeologijo v ožjem pomenu, ki od FE zahteva idiomatizirani pomen, je tudi med paremiologi zaslediti zadržanost, češ da gre pogosto za enote s predvidljivim pomenom. Najpogosteje se to omenja pri s t. i. vremenskih pregovorih, prim. argu- mentacijo za in proti v Babič 2013: 133 in 2016: 346, 347. S tem, da je razumevanje PE dokaj samoumevno, je mogoče razložiti dejstvo, da so nekateri pregovori v splo- šnem slovarju SSKJ brez t. i. stranske razlage (Jakop 2006: 138). Občutek, da gre za predvidljivi pomen, je zlasti pri najbolj znani skupini PE, tj. pri pregovorih, tudi pri govorcih pogost, vendar ni treba dosti, da se kot tak prepričaš o nasprotnem. Pogled v kakšno niti ne zelo staro zbirko pregovorov in rekov, recimo v Bojčevo iz l. 1974, nas hitro prepriča, da je občutek verjetno povezan z našo zraščenostjo z moralno-etični normami in sploh kulturo, v katero smo narojeni in vanjo večinoma nezavedno vpeti. To dokazuje dejstvo, da v trenutku, ko nekega pregovora ne poznamo, tudi njegovega sporočila ne razvozlamo. Tak je npr. Iz roke kamen, a beseda iz ust (Bojc 1974: 157) – lahko sicer poskušamo interpretirati, da morda govori o zahrbtnosti ('eno govori / beseda/, drugo dela /kamen/'), a zanesljivo kot rojeni govorec ne vem, ker pregovora ne poznam iz komunikacijske izkušnje. O tem se lahko prepriča vsak, ki čeprav odlično zna tuji jezik, vendar mnogih paremij ne razume, če niso po naključju znane tudi v njegovem lastnem jeziku.4 Kot teoretično novost v zvezi s pomenom PE, za katero se zdi, da zasluži upošteva- nje in nadaljnji razmislek, omenimo, da A. Vidovič Muha v drugi izdaji Slovenskega leksikalnega pomenoslovja (Vidovič Muha 2013: 107) med vrstami pomena glede na denotat navaja tudi besedilni pomen in ga ponazori s pregovorom Vrana vrani ne izkljuje oči: »Poseben tip leksikaliziranega denotata predstavljajo minimalna besedila, načeloma pregovori in reki s prav tako posebno razlago […].« V prvi izdaji so bili namreč pregovori uvrščeni v skupino s sporočanjsko-pragmatičnim pomenom (Vidovič Muha 2000: 86). To lahko razumemo kot potrditev ločevanja – na ravni vrste pome- na – med pragmatičnimi frazemi in PE, na kar že l. 2006 v svoji knjigi Pragmatična 4 Vsekakor bi bila za to potrebna večja raziskava, ki bi jo lahko opravili pri učenju in poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Oddelku za slovenistiko FFUL. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september304 frazeologija opozarja N. Jakop 2006 (str. 137–39), prim. 138: »Pregovori seveda so govorna dejanja, imajo vlogo pri sporazumevanju, vendar pa to govorno dejanje ni leksikalizirano v njihovem pomenu, zato pregovori nimajo pragmatičnega pomena.« 2 Zakaj PE sodijo v frazeologijo Če torej frazeologi razumemo PE kot FE – res pa imamo frazeologi pri tem naj- pogosteje v mislih pregovore in reke – najprej na podlagi realne rabe določimo njeno obliko,5 kar je ob po kolikosti in tudi že po časovni osi, tudi to za paremiološko gradivo ni nepomembno, dovolj obsežnih korpusih mogoče. Ne zdi se nepomembno, vztrajati pri definiciji, da so to enote s stavčno (ali tudi večstavčno) zgradbo, ki so lahko, ne pa tudi nujno zaključene povedi, da torej niso nujno in vedno samostojna besedila. Tako je pregovor kar seješ, to žanješ enak pregovoru v odvisniku da kar seješ, to žanješ, prim. Potem pa se čudi, da ni priljubljena. Kar seješ, to žanješ! in Takrat spoznam, da kar seješ, to žanješ ali z eksplicirano oblikovno povezanostjo (odvisnostjo – prim. oblike rabe v 2.3) v Saj poznamo zlato pravilo: Kar sejemo, to žanjemo! in Verjemi, da kar seješ to boš žel! Manj preprost je odgovor na vprašanje, ali gre v primeru da bo volk sit in koza cela le za eno od pojavnih oblik, torej oblik rabe (ali morda varianto?) pregovora volk sit in koza cela. V obliki da-stavka je namreč v korpusu metaFida (dalje mF) ta PE rabljena 371-krat (iskanje kolokacij 5 mest levo), kar je malo manj kot polovica od vseh 854 rab, dobljenih z iskanjem [lemma_lc="volk"][lemma="sit"] [word="in"] [lemma="koza"] [lemma="cel"].6 Za zdaj je v slovarju Pregovori (gre seveda za rastoči slovar, ki je še v nastajanju) zapisana samo iztočnica Volk sit in koza cela z 11 različnimi oblikami (variantami?), med katerimi oblike z da-stavkom ni. Sprašujemo se, ali bi torej šlo za dve enoti ali še eno od variant ali mogoče sploh samo za obliko rabe v odvisniku. O variantah se je tudi v zvezi s PE že govorilo, ne pa tudi o oblikah rabe.7 Razlika med obema statusoma je pri frazemu (besednozveznem ali stavčnem) bistvena: vari- ante so načeloma od sobesedila neodvisne, medtem ko so oblike rabe od njega tudi oblikovno (sintagmatsko) odvisne, kar pomeni, da o enoti, ki je v taki odvisnosti od besedila, v katerega je skladenjsko vključena, ne moremo govoriti kot o samostojnem in zaključenem besedilu. Seveda je res, da je do določene mere (stilistično, socialno- in funkcijskozvrstno) s sobesedilom povezana tudi izbira med variantami, npr. pijan kot mavra/krava, a to ni isto kot slovnična odvisnost. 5 Dopolnilo te metode so zagotovo tudi obsežna anketiranja rojenih govorcev, ki jih že dlje časa izvaja M. Meterc in so mu doslej omogočila vzpostavitev paremiološkega optimuma v omenjeni monografiji. Besedilni korpus in anketiranje predstavljata produkcijo in recepcijo paremiološkega gradiva, kar se zdi za ta del jezika, ki je nastajal in se vzdrževal (in verjetno še nastaja in se spreminja) najprej prek govorno-sluš- nega kanala, nujna kombinacija. 6 Vse korpusno iskanje je bilo opravljeno s korpusom metaFida, iz nje je tudi vse navedeno ponazarjalno gradivo (pisnih napak ne popravljamo). 7 Toporišič (1973/74: 273) jih imenuje frazeološke oblike, Gantarjeva (2007: 98) frazemske oblike., mogoče pa bi oboje pokril izraz paradigmatske oblike. Ker v zvezi s PE ob tem posebej izpostavljam nji- hovo tudi oblikovno (skladenjsko) eksplicirano odvisnost od sobesedila, bom v tem prispevku vztrajala pri terminu oblike rabe. 305Erika Kržišnik: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi 2.1 Pri spremenljivosti v pregovorih govori N. Ulčnik (2011: 64) o variantah in prenovitvah. Pri razumevanju variant se sklicuje na P. Gantar (2007: 98), ki na citira- ni strani zavrača strukturalistične metode (med katerimi navaja tudi Čermákovo iz l. 1985), ki kot pravi, »preučujejo variantnost na posamezni jezikovni ravnini«. Ne glede na to Ulčnikova na str. 64 navaja pravopisne Pomagaj si sam in b/Bog ti bo pomagal, pisno-glasovne Vsako tele ima svoje vesele/vesel'e/veselje, obliko(slo)vne Preveč dobrega škodi/škoduje, besedotvorne Vsaka začetek je težek/težak, sestavinske V sili še/tudi hudič/vrag muhe žre in skladenjske variante, in sicer besednozvezne Enkrat je vedno prvič / Vedno je enkrat prvič in s fakultativnimi sestavinami (Tam,) kjer je volja, je tudi pot. Temu lahko dodamo zanimivo opažanje, ki ponovno povezuje PE z drugimi FE, namreč to, da tudi pri paremijah najdemo neke vrste »sistemske« variante – sistemske v smislu frazeologije v celoti. Navedimo dva očitna primera. Prvi je sesta- vinska varianta peta/noga (prim. pri besednozveznem frazemih od pet/nog do glave, brusiti pete/noge) v Kdor nima v glavi, ima v petah/nogah. V korpusu varianta z noga ni redka. Z iskanjem [lemma_lc="kdor"][word="nima"][word="v"][lemma="glava"] [][lemma="imeti"][word="v"] na prvem mestu desno dobimo kolokatorja peta : noga v razmerju 49 : 25, se pravi, da noga dosega polovico rabe. S preprostejšim iskanjem po »Phrase« z veliko in malo začetnico (kdor in Kdor) in nato iskanjem obeh kolokatorjev do petega mesta desno pridemo do razmerja 63 : 43, torej do skoraj dvotretjinske rabe variante v nogah. Vendar varianta kdor nima v glavi, ima v nogah (še) ni vključena v slovarje (npr. v SSKJ samo v petah, v slovar Pregovori pa pregovor še ni vključen). Drugi primer je (prim. isto nasprotje v frazemu noč in dan) pregovor Ne hvali dneva pred večerom/nočjo – varianta pred nočjo je v Franu zabeležena le med pregovori v frazeološkem slovarju, a ne kot iztočnica, temveč le kot varianta k pred večerom.8 Med sistemske variante lahko prištejemo tudi variantnost kadar – ko (kadar/ko mačke ni doma, miši plešejo), medtem ko je razmerje med kakor – kot vsaj pri pregovorih, kot kaže, odvisno od besednega in stavčnega reda. Pri podredno zloženi PE je kakor običajen na začetku, in sicer praviloma v prvem delu, npr. kakor si boš postlal, tako boš ležal, lahko pa tudi v drugem boš ležal, kakor si boš postlal, čeprav to ni običajno. Varianta kot je nasploh veliko redkejša, možna le, če začenja drugi del, npr. tako boš spal, kot si boš postlal, ali če v prvem delu stoji za tako, npr. tako kot si boš postlal. 2.2 Prenovitve kot individualno-avtorski posegi redko zadevajo samo naravo FE, kajti sprememba je vedno namerna modifikacija tako frazema kot paremije. Ni pa, diahrono gledano, povsem izključeno, da se prenovitev uveljavi kot novi frazem ali njegova varianta. Prim. slabša polovica 'mož, partner', ki jo še pri Tavčarju najdemo v funkciji prenovitve iz boljša polovica, a je kot frazem navedena že v SSKJ (Kržišnik 1994: 64), ali prenovitev pregovora rana ura, zlata ura kot rana ura, slovenskih fantov grob – v Pregovori je označeno kot antipregovor, kar v paremiologiji pomeni enoto, ki je nastala kot prenovitev in se nato ustalila. 8 Povedna je bila reakcija študentke, ki je bila presenečena, da je v korpusu rab pred večerom opazno več kot pred nočjo, saj, kot je rekla, bi »zaradi pomenskega nasprotja pričakovali več pojavitev pred nočjo«. Šele to njeno začudenje, s katerim so se strinjali tudi drugi študentje, nas je napeljalo k pregledovanju slovarjev in celo Bojčeve zbirke Pregovorov in rekov. Tako Glonarjev slovar (1936, iztočnica hvaliti) kot Bojčeva zbirka (1974: 57) navajata samo pred večerom, kar je verjetno dokaz, da je pred nočjo novejša varianta. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september306 2.3 Kot rečeno, je za potrditev jezikoslovne vključenoste PE v frazeologijo pomembno ugotoviti, ali se v njihovih uresničitvah uveljavljajo tudi oblike rabe. Nekaj zgledov: kako bi pripeljali zadevo do tega, da bi bil volk sit in koza cela. Bi lahko zdaj sklepali, da je volk sit in koza cela? in naj nam da kredite, pa bomo mi plačali pokojninskemu zavarovancu, pa bo volk sit in koza cela. Navsezadnje bi lahko to dvojnost v tem prehodnem obdobju sprejeli in bi bil lahko volk sit in koza cela Oblike rabe lahko uredimo glede na ujemanje v različnih slovničnih kategorijah: spolu Tako lahko rečemo, da vsaka država danes žanje to, kar je sejala v preteklem desetletju; osebi tvoja dejanja te tepejo, kmalu boš žel kar si sejal; številu Dragi novi- narji, kar ste sejali, sedaj žanjete!; času Ti ljudje so se pregrešili zoper svojega Boga in kar so sejali, to so želi in naklonu Prava ideja je tista, ki vodi k uspehu. Zakaj bi sejali, če bodo želi drugi? Prilagoditve oblike so možne tudi pri samostalniških sesta- vinah, npr. v številu Vsi dobro vemo, da so navade železne srajce. Med oblike rabe bi verjetno sodile tudi dopustne skladenjske pretvorbe, npr. Ter posledično navada ljudi, ki kot pravijo je "železna srajca", Po pravilu slepe kure, ki najde zrno, pa mi je pogled. Pri stavčnih in večstavčnih PE naletimo tudi na primere prilagoditev, ki jih v besednozvezni frazeologiji ni, zato bi bilo treba premisliti, ali je med oblike rabe treba uvrstiti tudi besednoredne spremembe tipa vedno je enkrat prvič in enkrat je vedno prvič (primer je v Ulčnik 2011: 64 naveden kot zgled za skladenjsko varianto) ali če mački na rep stopiš/mački stopiš na rep/stopiš mački na rep in zamenjavo zaporedja stavkov v večstavčnih enotah, kot v primeru Vsak se mora odločiti zase, saj vsak tudi žanje, kar seje. Da bi to lahko postavili kot trditev, bi bilo treba natančneje preveriti, ali gre v tovrstnih primerih za kaj bistveno drugega kot za členitev po aktualnosti. Razlika med statusoma je relevantna, saj je za slovarski prikaz enote pomembno, ali gre za varianto ali obliko rabe. Uveljavljanje oblik rabe, ki paremije tudi obliko(slo)vno povezujejo s skladenjsko nadrejenim sobesedilom, je gotovo eden od jezikoslovnih argumentov za vključevanje PE v frazeologijo. Vsekakor pa je hkrati treba ugotoviti, da se prilagajanje slovničnih oblik aktualnemu sobesedilu pri stavčnopovednih PE (za zdaj to lahko preverjeno trdimo za pregovore in reke) še zdaleč ne realizira v enaki meri kot v besednozveznih frazemih (seveda tudi tu le pri pregibnih frazemskih vrstah) tudi v primeru, ko bi se lahko, npr. Če drži, da kar seješ, to žanješ, je setev igralke Ive Krajnc bogato obrodila. Do neke mere to lahko pripišemo vsebinski naravi teh enot: praviloma so v pregovorih sporočane splošno veljavne trditve, ki denotirajo generalizirane »situacije«. 3 Druge variacije in nove enote Literature o osamosvajanju besednozvezne FE iz PE ni veliko, zlasti ne s sinhronega vidika, in še ta je bolj ali manj omejena na pregovore, kakor je pravzaprav tudi naša. Opozorimo na Čermákov prispevek What One Can Do with Proverbs in Text (Čermák 2007: 536–48), v katerem na primeru angleškega pregovora Every cloud has a silver lining in njegovih rab v Britanskem nacionalnem korpusu ugotavlja osupljivo veliko 307Erika Kržišnik: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi variiranje, tudi do besednozveznih – pravzaprav le dobra tretjina rab ohranja obliko povedi (str. 537). – Zanimivo je, da na po naključju najdeni ruski šolski spletni strani https:// svb.ucoz.ru med drugimi frazeološkimi zavihki dobimo tudi zavihek Frazeologizmy iz poslovic, kjer je na voljo ogromno gradiva, a v glavnem gre za diahroni prikaz. Ko smo pregledovali z vidika frazeologije pričakovane spremembe, tj. variante in oblike rabe, seveda nismo zajeli vseh variacij, ki se najdejo v korpusu in za katere Čermák (2007: 539–41) v poglavju z naslovom Variation and Variants rabi enoten izraz variante, in to zavestno (str. 539): »In what follows, no difference will be made between variants proper […], i.e. those forms that basically preserve the proverb’s identity, meaning and funkction, and transformations, i.e. those where a more substan- tial change made the proverb into a structurally and functionally different entity.« Od tu dalje nas bodo zanimale spremembe, za katere menimo, da od paremiološke enote vodijo do novega, besednozveznega frazema. Lahko tudi do stopnje besede, kjer je ta proces lahko eden od virov novih, prenesenih pomenov, prim. sejati in kdor seje, ta žanje v SSKJ sejati: //ekspr. 'povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi': sejati ljubezen, prepir […]. 3.1 Način dela Pregledovanje tudi ne tako zelo starih zbirk pregovorov in rekov daje vtis, da je v njih zbrano zelo raznoliko gradivo. V Bojcu (1974) so tudi avtorske enote – (Slom.[šek]), 151; upoštevane so različne jezikovne enote, celo besede (Peteliniti se, 224), stavčne enote s praznimi mesti, navedene na različne načine (Luna [koga] trka, 217, Padla mu je sekira v med, 248), besednozvezni frazemi v povedni obliki (Žre kot uš, 173). Ker časovna razdalja relativizira kompetenco za to, ali je mogoče res šlo za ustaljeno stavčnopovedno obliko ali pa je bila le-ta »narejena«, si s starejšimi zbirkami težko pomagamo pri presoji, kaj je bilo prej. Zato smo za to raziskavo izbrali paremiološko gradivo iz Meterčevega (Meterc 2017: 237–50) Seznama najbolj poznanih in pogo- stih pregovorov in sorodnih paremij. Gre za t. i. paremiološki optimum, ki je rezultat sinhrone raziskave, v kateri je bilo upoštevano tako anketiranje rojenih govorcev kot tudi preverjana prisotnosti enote v slovarjih in njena pogostnost v besedilnem korpu- su (Gigafida 1.0). Seznam obsega 300 enot, iz njega je bilo – s kompetenco rojenega govorca in frazeologa – paberkovalno izbranih 46 enot, za katere smo predpostavljali, da so v rabi (tudi) že kot neparemiološke FE. Nato smo s preverjanjem v slovarjih in rabe v korpusu ugotavljali različne stopnje: pričakovano uslovarjeno osamosvojene v 3.2.1, nepričakovano in tudi ne v celoti uslovarjeno osamosvojene v 3.2.2 in še ne uslovarjeno osamosvojene, a v rabi potrjene v 3.2.2 . 3.2 Rezultati preverjanja – ugotavljanje slovarsko potrjenih osamosvojenih be- sednozveznih FE in FE v procesu osamosvajanja. 3.2.1 Od prvotno izbranih 46 enot smo jih takoj izločili 23, za katere smo »določili«, da so že osamosvojene in smo jih šele naknadno preverili v slovarjih. V SSKJ in/ali SSF in korpusu so kot besednozvezni (razen prvega krona pade z glave komu, ki je stavčni frazem s praznim mestom) navedeni že: Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september308 Zaradi tega ti ne bo padla krona z glave – krona pade z glave komu, Seme je padlo na plodna tla – kaj pasti na plodna tla, Vse pride na dan – kaj priti na dan, Na dan z besedo – kdo priti na dan z besedo, Najprej pometi pred svojim pragom – kdopomesti/pometati pred svojim pragom, Ni mogoče scati proti vetru – kdo scati proti vetru, Zdravje je naše največje bo- gastvo – kaj/kdo biti naše največje bogastvo, Nisem iz cukra – kdo ne biti iz cukra, Vsak nosi svoj križ – kdo nositi svoj križ, Vedno ista pesem – ista pesem, Treba je plavati s tokom – kdo plavati s tokom, Nisem od včeraj – kdo ne biti od včera.j.9 Nekaj enot ima v SSKJ enako obliko povedi kot v Meterčevem Seznamu: ne sodi po videzu (a v SSKJ ni v gnezdu), ne izzivaj nesreče, stvari grejo svojo pot;10 pomagaj si, kakor veš in znaš. Pri teh je bila mogoče ravno navedba v slovarju spodbuda, da jih je v taki obliki vključil tudi Meterc. Zadnjega lahko v korpusu kot stalnega potrdimo v obliki odvisnika kakor kdo vedeti in znati z oblikovno različno realiziranima glago- loma in različnimi glagoli v nadrejenem stavku – najpogostejši kolokator je znajti se. Povedna vse ima svoje meje je že v SSF s kazalko napotena k frazemu imeti svoje meje. Preostale smo preverjali v mF. Zvezi posel je posel in ta je pa bosa sodita med frazeološke vzorce, x je x in ta je pa kakšna. Z iskanjem ta je pa in kolokacij 1. desno dobimo dobra 477 pojavitev, bosa 71 in še huda, prehuda, močna, krepka itd. Kot kaže, rabe ta je pa debela ni v mF.11 V vsaki stvari je zrno resnice se kot samostalniška zveza v mF pojavi 744-krat, resnica je kolokator z najvišjo kolokabilnostno vrednostjo desno ob zrno in s pomenom abstr+, še verjetneje pa lahko zvezo pripišemo kar pod 3. pomen ('zelo majhna količina') iztočnice zrno v SSKJ. Karte na mizo je elidirana oblika frazema položiti/dati karte na mizo, ki ga ni niti v SSKJ niti v SSF,12 kar je presenetljivo, ob iskanju karte na mizo (po Phrase) je v okolici +/-3 prvi kolokator položiti z 265 zadetki, od katerih je večina frazeoloških, npr. zahtevajo od Bruslja, naj položi karte na mizo in objavi vrstni red širjenja EU. Ob takem rezultatu preverjanja prvotno popolnoma po občutku izbranih enot v Seznamu bi lahko rekli, da je stavčnopovedna oblika pri marsikateri vendarle šla iz zbirke v zbirko in iz slovarja v slovar.13 – A primer Vse ob svojem času v Seznamu daje slutiti, da je možnost prehajanja v obe smeri, torej ne le iz večje v manjšo enoto, temveč (redkeje) tudi iz manjše v večjo: lahko se ena raba besednozveznega frazema osamosvoji v posebnem pomenu (prim. v Jakop 2006: 115, 116 podoben proces pri prehajanju osamosvojene oblike glagolskega frazema lomiti ga v pragmatični frazem ne ga lomit). V enaki obliki je zveza vse ob svojem času že v SSKJ pod iztočnico čas v gnezdu, vendar brez pripisanega pomena, kar je zelo nenavadno. V mF se pri iskanju ob svojem času kot prvi kolokator v okolici +/-3 vse rabi 842-krat, kar je dobra polovica 9 V SSKJ samo z kdo v pomenu 'biti izkušen v čem, dobro poznati kaj'; osamosvojeno pa je tudi kaj ne biti od včeraj, a s pomenom 'trajati dolgo časa, biti že dolgo znano, dolgo se vleči'. 10 Pri tem je treba ločevati med dvema glagolskima frazemoma: kdo iti svojo pot (v SSF je sicer samo hoditi svoja pota 'ne biti dovzeten za vplive') in kaj gre svojo pot 'poteka normalno, mirno'. 11 Obe pojavitvi v mF v obliki ta je pa res debela sta iz slovarjev na Franu. 12 V SSKJ je v obliki položiti vse karte 'razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve'. 13 Omenimo iz Seznama še v povedni obliki navedeno enoto Nihče ni brez napak – zveza je pomensko predvidljiva, možno je kdo ali kaj je brez napak, je pa zanimivo, da take zveze v novejših slovarjih ni, je pa v Pleteršnikovem (1895/96) in Glonarjevem (1936) kot noben človek ni brez napak. 309Erika Kržišnik: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi od 1667 pojavitev zveze ob svojem času. Poglejmo si razlike: Ne prehitevajte dogodkov in se držite reka: vse ob svojem času – v tem primeru, kot da gre za sporočilo 'ne bodite nestrpni, vse je in bo, kot mora biti',14 v naslednjem primeru je to celo eksplicirano Ne bodi nestrpen. Vse boš izvedel. Vse ob svojem času. Ko gre za besednozvezni (prislovni) frazem, se realizirata dva pomena, običajnejši v Kaj pomeni […], pa bomo videli ob svojem času s pomenom 'ob/v pravem času; pravočasno', toda v Kljub temu pa to ne spremeni dejstva , da je […] obstajala in ob svojem času močno negativno vplivala na medčloveške odnose se zdi, da gre za enak pomen kot v svoj čas 'nekoč, prej', kar je redkeje, vendar ne osamljeno. 3.2.2 Preostalih 23 enot iz Seznama smo najprej preverili v slovarjih in kot že slovarsko zabeležene (SSKJ in/ali SSF) osamosvojene ugotovili še 9 enot, in sicer: Dober glas seže v deveto vas – biti na dobrem glasu; Lepa beseda lepo mesto najde – lepa beseda, z lepo besedo, ne imeti/najti lepe besede za koga; Tiha voda bregove dere – tiha voda; Osel gre samo enkrat na led – iti na led (komu); Kakor si boš postlal, tako boš ležal – dobro, slabo si postlati;15 Čisti računi, dobri prijatelji – čisti računi; Ljubezen je slepa – slepa ljubezen, slep od ljubezni; Hočeš, nočeš, moraš – hočeš nočeš, Kdor nima v glavi, ima v petah – imeti (kaj) v glavi. Tako rekoč po naključju smo ugotovili, da je tako v SSKJ kot SSF naveden tudi glagolski frazem stopiti komu na rep iz Ko mački na rep stopiš, zacvili. To je prav- zaprav presenetljivo: prvič, da se je osamosvojil, čeprav imamo dva frazema, enega sopomenskega stopiti komu na žulj in drugega blizupomenskega stopiti komu na prste, in drugič, da v slovarjih ni vmesne stopnje, ta tudi v mF ne kaže pogoste rabe: stopiti mački/mačku na rep, prim. Zdi se mi, da niste razumeli poante. Ali pa sem morda stopil mački na rep? 3.2.3 Ostalo je 13 enot, na podlagi katerih smo iskali variacije, ki kažejo pot kraj- šanja – vestavčne enote v enostavčno ali, pogosteje, v besednozvezno FE: Bolje v rabec v rok i kot go lob na s t reh i ; Po toč i z von i t i je prepozno; Zarečene- ga kruha se največ poje > zarečeni kruh; Kovačeva kob i la je vedno bosa; Navada je že lezna s r a j ca ; Kadar mačke ni doma, miši plešejo >če/ko mačke ni doma; Strah ima velike oči > imeti velike oči; Tudi slepa kura zrno najde > slepa kura; dobro b lago se samo hvali; Pes, ki laja, ne grize > (biti) pes, ki laja; Prazna v reča ne stoji pokonci; Volk d lako men ja , nravi/čudi pa ne (prim. 3.4.2) . Za enoto Kdor visoko leta, nizko pade smo ugotovili, da je samo prvi del be- sednozvezno naveden že v SSKJ kot previsoko letati 'imeti prevelike zahteve; biti preveč domišljav' – v mF je v taki obliki samo 26-krat, medtem ko je visoko letati (iskanje 14 Če seveda v tem primeru ne gre v resnici za pragmatični frazem s pomenom 'govorec pomirja naslov- nika itd.' Problema »sive cone« med pragmatično frazeologijo in paremiologijo tukaj ne bomo načenjali, bi ga pa bilo smiselno ob nastajanju rastočega eSSKJ kolikor mogoče razrešiti. 15 V SSKJ je pri postlati v gnezdu zveza dobro, slabo si postlati, v mF ob lemi postlati dobimo za ta pomen nekaj močnih kolokatorjev: lepo, dobro, udobno, mehko. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september310 [word="visoko"][lemma="letati"][][word!="nizko"]) 146-krat;16 besednozvezni frazem nizko pasti se rabi v večini od 383 zadetkov, najdenih z iskanjem [word!="visoko"] [lemma!="letati"][][word="nizko"][lemma="pasti"]. Če je uslovarjenost samo prvega dela v SSKJ odraz rabe (gradiva za SSKJ nismo pregledali), potem je to ena od potr- ditev ugotovitve, da se najpogosteje osamosvaja prvi oz. začetni del PE (prim. v 3.5). 3.3 Kazalci osamosvajanja Pri prepoznavanju kazalcev osamosvajanja besednozveznih FE iz PE smo izhajali iz predpostavke, da »normalna« raba stalnih jezikovnih enot (frazemov enako kot besed) poteka brez »potujevalnega« sredstva, ki bi vzpostavljalo distanco do enote in jo na ta način »izločalo, izpostavljalo« iz sobesedila (prim. Najlepša je beseda mama enako kot Vsi poznamo pregovor Strah ima velike oči). Kazalci, ki so se pokazali pri pregledovanju rabe teh 13 enot, ne predstavljajo (nujno) trdnega zaporedja v smislu časovnosti ali razvoja, so se pa pokazali kot najpogostejši:17 - Uvajalna sredstva (prim. Čermák 2004) PE: zdaj na lastni koži spoznava s tar s lovensk i r ek , da kdor visoko leta, nizko pade; Saj pozna te t i s to o volku in menjavi dlake! […]; občutek, da slovenski volilci (razen po s i s t emu slepe kure) ne morejo izbrati dobrih kandidatov. Osamosvojeno: S tar s l ovens k i p r egovo r o velikih besedah in zarečenem kruhu velja tudi pri avtomobilih. - Izpust (tropičje, pomišljaj itd.) Izpust lahko pomeni, da govorec predpostavlja naslovnikovo samoumevno po- znavanje celote, lahko pa tudi, da govorec ne pozna ali se ne spomni čisto natančno nadaljevanja, pozna pa sporočilo celote: Hvala Majstr! Saj veš, 'tudi slepa kura …; Volk (RTV) dlako menja …; poznamo tisto staro: "Če mački na rep stopiš ..." - Sobesedilo Najpogosteje to kaže na prenovitveno rabo, a kot že rečeno v 2.2, je tudi to ena od možnosti za novo FE. Beltinški Kanarčk i so letali visoko, […] zabili so neverjetnih 73 golov; Ženske kvote se, kakor je videti, vse bolj spreminjajo v pekarne zarečenega kruha. 16 Pomen bo treba verjetno formulirati na novo kot 'imeti velike, pomembne ambicije, visoke cilje', kar je, poleg razlike med pomenoma sestavin visoko in previsoko, tudi kazalec različnih časov nastanka obeh (v SSKJ je vrednotenjska konotacija negativna, danes večinoma pozitivna). 17 Med kazalci niso posebej navedene skladenjske pretvorbe, ki se uveljavljajo tudi pri rabi PE, vendar bi bila za resno presojo o tem, katere pretvorbe morda vendarle so dopustne in kako njihova uresničitev vpliva na stabilnost strukture in pomena enote, potrebna posebna raziskava. Prim. Osel, ki gre na led, ne dobi nobenih terenskih dodatkov. Za primerjavo: od 153 rab posamostaljenja tipa zvonjenje po toči (Poznejše pritožbe bodo zvonjenje po toči) gre le v enem primeru za prenovitev PE, prim. V nasprotnem primeru bo zvonjenje po toči prepozno, sicer za posamostaljenje besednozveznega frazema zvoniti po toči. 311Erika Kržišnik: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi - Narekovaji Pri paremiološki enoti kažejo na oposebljanje »zgodbe« (Čermák 1998: 39) v neke vrste premem govoru, pri osamosvojenem frazemu pa namigujejo na izpuščeni del PE. Ne, ne, nisva se povesem razumeli. Recimo, da je delavec v neki službi, ki je »kr tako« … ni baš nešto, ampak je »v r a b e c v r o k i «. - Primerjalni veznik Da je to res eden od kazalcev osamosvajanje, kaže PE Tudi slepa kura zrno najde, ki se že v SSF navaja kot kot slepa kura (zrno) 'na slepo, brez premisleka'. Naposled se je sesedel kot prazna vreča, Denar, ki ga ponuja Slovenija, je za ko- mercialne banke kot vrabec v roki. - Osamosvajanje že na prvi občutek pa lahko brez strahu pred zarečen im kruhom zapišemo, da je na tem področju; Zdi se, da niste razumeli poante. Polde je najbrž razlagal, da sem t i ha voda ; za ugotovitev, da se trg kadrov od drugih trgov ne razlikuje. Če hočeš dobr o b la g o , to stane; sam pravi, da je inšpekcija b r e z z ob i pe s ; In ti mladeniči […] izkoriščajo prostorno notranjost, a trpijo zaradi nagibanja karoserije in ima jo ve l i ke oč i pri močnem zaviranju!; Ampak zgleda, da so tako – da je to njihova že l e zna s ra jca . - Samostojno življenje osamosvojene FE Osamosvojena FE širi pomen z novimi pomenskimi sestavinami, novimi struktur- nimi prvinami ipd.: Opravljali smo redni servis kovačeve kob i l e – spremenjena pomenska sestavina člov+ > člov-; ki slovenski diplomaciji v javnosti vedno znova nadeva železno srajco nestrokovnosti > že l e zna s ra jca česa . 3.4 Za konec sinhronega prikaza predstavimo dva primera – enega, ki pokaže preteklo dogajanje, in drugega, ki morda kaže prihodnje. 3.4.1 Najprej primer, ki ob povezovanju besednozvezne FE s PE omogoči razložiti nelogičnost in ugotoviti, zakaj je tako, kot je. Iz pregovora Osel gre samo enkrat na led je nastal frazem iti na led, ki ima tudi zunanje določilo komu, a to ne more biti iz pregovora. Slovarsko se to kaže tako, da je v SSKJ (pod led) to določilo navedeno v oklepaju kot fakultativno, medtem ko v SSF ne le, da določila ni, sploh ni te oblike frazema, navedeni sta le dati se komu speljati na led in speljati koga na led. In to potrjuje tudi raba v mF, kjer z iskanjem [tag="G.*"][word="na"][word="led"] po frekvencah dobimo sicer 219 pojavitev z iti, a med njimi samo 5 z zunajfrazemskim določilom komu (drugo so proste besedne zveze, pregovor ali frazem brez določila). Do fakul- tativnega določila komu je torej lahko prišlo samo pod vplivom iti komu na limanice. 3.4.2 Drugo je raba skrajšane oblike pregovora Volk dlako menja, nravi pa ne v zanikanem stavku volk ne menja dlake z ravno nasprotnim pomenom 'volk/človek ostaja tak, kot je', kar je pravzaprav pomen celotne PE. V mF se pojavi vsaj 6-krat v različnih virih, in če bi v primeru Medtem ko je ona vedno znova nasedla njegovim solzam […], Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september312 da se bo poboljšal. »Vo lk d lake ne men ja čez noč,« pove z grenkobo še nekako šlo (zaradi dodatka čez noč) za samo oblikovno skrajšanje, potem v naslednji rabi ne več Po izkušnjah ti lahko povem VOLK NE MENJA DLAKE, če si pač tak po naravi boš tak tudi ostal – tudi če trdiš da se to ne bo več zgodilo. 3.5 Kateri deli PE se osamosvajajo? - Prvi (začetni) del: Po toč i z von i t i je prepozno; Zarečenega k ruha se največ poje; Dober g las seže v deveto vas; Lepa beseda lepo mesto najde, Kovačeva kob i la je vedno bosa; Tiha voda bregove dere; Kakor s i boš pos t la l , tako boš ležal; Čis t i račun i , dobri prijatelji; Dobro b lago se samo hvali; Tudi s l epa kura zrno najde; Pes , k i l a ja , ne grize; Volk d lako men ja , nravi/čudi pa ne; Hočeš , nočeš , moraš; Če mačk i / komu na rep s top i š , zacvili; Kdor n ima v g lav i , ima v petah. - Drugi (končni) del: Navada je ž e l e zna s ra jca ; Osel g re samo enkrat n a l e d ; Strah ima ve l i ke oč i ; Kogar je kača pičila, s e bo j i z v i t e v rv i . - Oba dela: Bolje v rabec v rok i kot go lob na s t reh i . Kdor v i soko l e ta , n i zko pade . Daleč najpogosteje se torej osamosvaja prvi oz. začetni del. To se ujema z ugoto- vitvijo sicer diahrono zastavljene raziskave B. Tatára (1998: 344). 4 Povzemimo V tem prispevku sta dva glavna poudarka. Prvi je iskanje oprijemljivih, tj. oblikovnih, jezikovnih znakov, ki bi kazali, da so PE del jezikoslovnega razumevanja frazeologije. To je mogoče dokazovati s tem, da njihova »naravna« raba ni nujno samostojna poved kot besedilo, temveč je enakovredna tudi pri njihovi formalni vpetosti v drugo, nadrejeno poved. Jezikoslovni dokaz za to je možnost pojavljanja v njih t. i. oblik rabe, s katerimi so oblikovno (slovnično) povezane z nadrejeno povedjo. Drugi poudarek je na časovno hkratni prisotnosti PE in iz njih nastalih besednozveznih frazemov v jeziku ter med obema skrajnima oblikama mnogih vmesnih variacij, ki jih zaradi njihove pogostosti lahko razumemo kot kazalce osamosvajanja. Dodatni, tretji poudarek je umaknjen v opombo 14 in opozarja na nedefinirano prekrivno področje med paremijami in pragmatičnimi frazemi, ki bi ga bilo treba najprej očrtati, nato pa poskušati razmejiti. Viri in literatura Saša BaBič, 2013: Classification of Slovenian weather proverbs. Parémiologie: pro- verbes et formes voisines. Ur. Jean-Michel Benayoun. Sainte Gemme: Presses Universitaires de Sainte Gemme (Collection Métaphrastique, 1). 133–51. 313Erika Kržišnik: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi Saša BaBič, 2016: Prostor in čas v slovenskih kmetijskih napotilih. Prostor in čas v frazeologiji. Ur. Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 345–55. Etbin Bojc, 1974: Pregovori in reki na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Različica 9.0. 2014–. Na spletu. František čermák, 1998: Usage of Proverbs. What the Czech Nationa Corpus Shows. Europhras’97. Phraseology and Paremiology. Ur. Peter Ďurčo. Bratislava: Akadémia PZ. 37–49. František čermák, 2004: Besedilna uvajalna sredstva rečenic in drugih stalnih besednih zvez. Slavistična revija 52/1. 71–88. František čermák, 2007: Frazeologie a idiomatika česká a obecná / Czech and general Phraseology. Praha: Univerzita Karlova v Praze, Nakladatelství Karolinum. Jozef Filipec, 1979: K vystavbě lexikologie jako lingvistického úseku. Съпоставително изучаване на частните лексикални системи на славянските езици в синхрония и диахрония. Рeд. Кристалина Чолакова. София: Издателство на Българската академия на науките. 7–22. [Săpostavitelno izučavane na častnite leksikalni sis- temi na slavjanskite ezici v sinhronija i diahronija. Ur. Kristalina Čolakova. Sofija: Izdatelstvo Bălgarskata akademija na naukite. 7–22.] Jozef Filipec, František čermák, 1985: Česká lexikologie. Praha: ACADEMIA, nakla- datelství Československé akademie věd (Studie a práce lingvistické, 20). Polona Gantar, 2004: Frazem in njegovo besedilno okolje. Doktorska disertacija. Ljubljana. Polona Gantar, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini. Korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Lingua Slovenica, 3). Nataša Jakop, 2006: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 14). Erika kržišnik, 1990a: Teoretično zanimiva knjiga iz frazeologije. Slavistična revija 38/1. 59–64. Erika kržišnik, 1990b: Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih. Slavistična revija 38/4. 399–420. Erika kržišnik, 1994: Frazeologija v kratki pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja. 30. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ur. Martina Orožen. Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 53–67. Erika kržišnik kolšek, 1988: Frazeologija v moderni. Magistrska naloga. Ljubljana. mF = Slovenski združeni korpus metaFida, v. 0.1. Na spletu. Matej meterc, 2017: Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Lingua Slovenica, 10). Dragana mršević–radović, 1987: Frazeološke glagolsko-imeničke sintagme u savre- menom srpskohrvatsko jeziku. Beograd: Filološki fakultet Beogradskog univerziteta (Monografije, 60). Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september314 Jürgen petermann, 1988: Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I–IV). Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Ur. Boris Paternu, Franc Jakopin, Peter Weiss. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Obdobja, 8). 301–10. Pregovori = Matej meterc, 2020–: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Na spletu. SSF = Janez keBer, 2015: Slovar slovenskih frazemov. Na spletu. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. 2014. Na spletu. Jože toporišič, 1973/74: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo 19/8. 273–79. Béla tatár, 1998: Main Types of Phraseological Units in Russsian, Derived from Proverbs and Sayings. Europhras ‘97. Phraseology and Paremiology. Ur. Peter Ďurčo. Bratislava: Akadémia PZ. 342–45. Natalija Ulčnik, 2011: Pregovori v procesu spreminjanja. Slavistika v regijah – Maribor. Ur. Boža Krakar Vogel. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 22). 63–68. Ada vidovič mUha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete). Ada vidovič mUha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. SUmmary In modern phraseology, paroemiology has been viewed from different perspectives depending on the theoretical approach and tradition. Initially, Slovenian linguistics (Toporišič 1973/74) included paroemiological units following tradition rather than a well-developed theory. Later, they were treated from a theoretical perspective (Petermann 1988), and in the 1990s, Čermák’s perspective was adopted (Kržišnik 1988, 1990). The term “textual meaning” is introduced as a theoretical novelty that is worth mentioning; the term is mentioned by A. Vidovič Muha (2013) among the types of meaning regarding denotation. Variable use of paroemiological units in text corpora makes it possible that paroemiological units are determined as units with a clausal (or multi-clausal) structure that can be – even though not necessarily – complete sentences, which means they are not necessarily independent texts. To prove that, this article emphasizes not only variability but also the so-called forms in use (idiom forms), with the help of which paroemiological units are included in the syntactically superordinate clause and context in general from the morphological perspective as well as from the aspect of form. In order to identify new paroemiological units that are not yet included in dictionaries as well as their coexistence, 46 most commonly used paroemiological units were studied. A comparison of the situation in dictionaries and in the metaFida corpus has shown that 13 idioms formed in this way are not yet included in dictionaries. The search for different variations in the corpus excluded the use of introductory means, shortening of paroemiological units (ellipsis), support context and comparative conjuncions as indicators of becoming independent. Most frequently, the first or the initial parts of units (zarečenega kruha se največ poje – zarečeni kruh), more rarely, the second or final parts (Osel gre samo enkrat na led – iti na led) and even rarer both parts (Bolje vrabec v roki kot golob na strehi – vrabec v roki and golob na strehi) are becoming independent units.