Terme Ptuj
SAWk HOTELS S, RfSORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
\
TEDNIK
2*
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
Podravje
Kam z dohodnino •
Kako ste lahko dobrodelni povsem brezplačno
O Strani 8 in 9
Ptuj, petek, 9. decembra 2016 letnik LXIX • št. 97 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si
Podjetništvo
Lenart • Lentherm v stečaj, 50 delavcev na cesto
O Stran 24 Podravje
Sv. Tomaž • Za
umetni sneg na smučišču manjka še 35.000 evrov
O Stran 4 V središču
Ptuj • Je prečkanje mostu med Hajdino in Ptujem nevarno?
O Stran 5
Šport
Dejan Zavec •
Že dobro leto brez
»maksimalnih
obratov«
O Stran 12
mmsii ^ii m
Ptuj, Podravje * Študentski plusi in minusi
Grožnje med študenti zaradi zaprtja kavarne KPŠ
Leta 2007je Klub ptujskih študentov (KPŠ) v mestnem jedru odprl kavarno na Slovenskem trgu. V teh letih smo bili priča velikim vlaganjem in dragim prenovam prostorov, a je Kavarna Kluba ptujskih študentov, ki so jo kasneje preimenovali v kavarno Kultum, kljub vsemu leta in leta poslovala s primanjkljajem. Več na straneh 4 in 5.
Kronika *
M0 Ptuj je umaknila tožbo proti KP Ptuj
O Stran 24
fi	--—V "V
Ig 1 S S	\ t i
11	m 1
g g	0 . 1
Kmetom bolj dišijo naložbe v stroje kot namakalne sisteme
S Strani 6 In 7
^•Aktualno *
Koga motijo klopi ob jezeru in lokvanji?
O Strani 2 in 3
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
L
Štajerski TEDNIK %
RADIOPTUJ
B9,8»ae,Z>l04;3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 9. decembra 2016
Spodnje Podravje • Bodo cene za ravnanje z odpadki z novim letom višje ali ne
Dva izvajalca podražitve ne napovedujeta,
S1. januarjem bo gospodarska javna služba (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Spodnjega Podravja nekoliko reorganizirana, in Hajdina. Uporabniki na terenu sprememb naj ne bi občutili.
Na območju mestne občine (MO) Ptuj bodo smetarsko dejavnost kot doslej v celoti izvajale Javne službe (JS) Ptuj, v 12 občinah Ptujskega, Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric pa konzorcij ponudnikov Čisto mesto, Saubermacher in JS Ptuj. Pravna vzdržnost koncesijske pogodbe med 12 občinami in konzorcijem imenovanih podjetij je sicer vprašljiva, saj o izbiri koncesionarja na upravnem sodišču v Mariboru teče sodni spor. Kot neizbrani ponudnik je spor sprožilo mariborsko sme-tarsko podjetje Snaga. Občine Markovci, Gorišnica, Juršinci in Hajdina so Komunali kot podjetju v 100-odstotni javni lasti koncesijo podelile neposredno, brez javnega razpisa. Enako je storila tudi MO Ptuj, ki je koncesijo dodelila svojemu občinskemu podjetju JS Ptuj. Glede na to, da bodo po občinah dejavnost opravljali različni izvajalci, se poraja vprašanje, ali se bodo po novem razlikovale tudi cene, ki jih bodo uporabniki plačevali za smetarske storitve. Doslej je za celotno območje 17 občin veljala skupna cena, v zadnjem letu je bil tok odpadkov sledeč: v podeželskih občinah so smeti pri uporabnikih na terenu pobrali
delavci Čistega mesta, v MO Ptuj delavci JS Ptuj. Dostavili so jih v zbirni center (center za ravnanje z odpadki) Cero Gajke, kjer je potekala določena faza obdelave - sortiranje. To dejavnost so izvajali sodelavci JS Ptuj. Po sortiranju so ostanek odpadkov odpeljali na odlaganje v regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) v Celje. Tam so jih najprej dokončno obdelali ter izkoristili njihovo energetsko vrednost. Preostanek, ki je v obliki zemljine oz. pepela, pa odložili. Praviloma bi moralo veljati tako, kot smo zapisali. A ker so evidence o v Sloveniji zbranih, obdelanih in odloženih odpadkih nepopolne oz. celo prirejene in ker je nadzor nad potmi odpadkov izjemno slab, je vprašanje, ali so vsi v regiji zbrani odpadki dejansko šli po opisani poti. Možno je, da se določene frakcije za reciklažo mimo evidenc proda, mešanim komunalnim odpadkom pa smetarska podjetja spremenijo klasifikacijo in jih kot gorljive odpadke predajajo posrednikom čez mejo za obdelavo v sežigalnicah. Stroška z obdelavo in odlaganjem tako nimajo - čeprav obe storitvi uporabnikom na položnici zaračunajo.
Država pri odpadkih pogorela na celi črti
Na nepopolnost in prirejenost evidenc o zbiranju, obdelavi in odlaganju komunalnih odpadkov so opozorili novinarski kolegi na spletnem portalu Podcrto.si in poudarili: »Slovenija z napačnimi statistikami o ravnanju s komunalnimi odpadki uspešno zavaja ne le svoje državljane, temveč tudi evropske institucije.« Ker državni statistični urad podatke zajema iz evidenc, ki jih predložijo izvajalci, le-ti niso postavljeni na zanesljivem temelju. Slovenija je tako Evropi za leto 2014 posredovala podatke, da je reciklirala blizu 50 odstotkov nastalih komunalnih odpadkov, kar je dobrih 20 odstotkov več, kot znaša evropsko povprečje. Če bi ti podatki veljali, bi bila dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji zgodba o uspehu. »Vendar pa Slovenija ni evropski čudež. Velik delež uspehov na področju ravnanja z odpadki lahko pripišemo prikrojeni statistiki. Ker kar polovica komunalnih služb količine zbranih komunalnih odpadkov ocenjuje zgolj na oko, je uradna statistika o količini nastalih odpadkov zgolj približna. Še huje je z beleženjem nadaljnje obdelave komunalnih odpadkov. V Sloveniji nimamo sistema, ki bi beležil, koliko odpadkov je bilo odloženih, koliko recikliranih in koliko izvoženih v tujino. Statistike so zato nezanesljive. Na podlagi teh napačnih statistik se Slovenija ponaša z na videz dobrimi rezultati, namesto da bi sprejela ukrepe za boljše ravnanje z odpadki,« piše avtorica članka na portalu Podcrto.si, pri interpretaciji pa se naslanja na dejstva, ki jih je v poročilih v letih 2009 in 2015 navedlo Računsko sodišče. Spletni portal še navaja, da za okrog 17 odstotkov ustvarjenih komunalnih odpadkov na območju Slovenije podatkov sploh naj ne bi bilo oziroma naj bi se sled za njimi izgubila.
Po novem letu bo v štirih občinah na Ptujskem smeti pobirala Komunala
/
Hodnik: »Cena za uporabnike se bo morala spremeniti«
Vse tri izvajalce na širšem ptujskem območju smo povprašali, kaj bo s ceno za uporabnike
po novem letu, ko na teren prihaja še KP Ptuj. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik meni, da bo sprememba cene neizogibna: »Cena za uporabnike se bo spremenila, predvidoma tako po višini kot tudi po posameznih postavkah. Zaradi prevoza odpadkov
Uvodnik
Ko so gašperčki največji problem banana republike
Republiška agencija za okolje je za te dni izdala izredno opozorilo zaradi obremenjenosti zraka s trdimi prašnimi delci P10. Razlog za zvišanje njihove koncentracije v zraku naj bi bila individualna kurišča, Trdi prašn i delci najbolj škodijo otrokom, starejšim ter kroničnim bolnikom, zlasti tistim z boleznimi srca in ožilja. Državne okoljske in zdravstvene institucije svetujejo, naj se ljudje čim manj zadržujejo na prostem. Razumem, da je treba na vsako nevarnost, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi, pravočasno opozoriti. Zakaj agencija za okolje nikoli tako kampanjsko ne izda drugih poročil in opozoril pred tveganji: na primer o onesnaževanju podtalnice in posredno oporečnosti pitne vode, o nevarnostih elektromagnetnih sevanj, o koncentraciji trdih delcev, ki se v ozračje valijo iz dimnikov termoelektrarn, sežigalnic, cementarn, obratov, ki se ukvarjajo s težko industrijo... Kje so ta poročila republiških organov in medijske objave, ki bi povzemale podatke. Samo v Podravju lahko naštejemo nekaj akutnih okoljskihprimerov, s katerimi se niti inšpekcije niti večji mediji niso poglobljeno ukvarjali. Voda iz javnega vodovoda je oporečna, v laguni pod jezerom v Markovcih je odlagališče neprečiščenih industrijskih odpadnih vod s težkimi kovinami, v Lovrencu na Dravskem polju so dvakrat gorele pnevmatike, pa se do danes točno ne ve, kaj je šlo v zrak in vodo, kaj je padlo na zemljo, vrtnine in druge pridelke. V bioplinarnah predelujejo bogsigavedi kaj vse - ali se kdo vpraša, kaj se pri tem sprošča v zrak in kaj vsebuje izhodna masa, ki jo navažajo na bližnja polja... Ali pa nadzor nad pridelavo in uvozom hrane - koliko pesticidov, hormonov in antibiotikov zaužijemo ... Ne, spoštovani, to niso problemi, ki bi zanimali okoljske in zdravstvene inšpektorje. Največje tveganje za zdravje ljudi v naši državi predstavljajo gašperčki, s katerimi ljudje grejejo svoja skromna domovanja. Ne trdim, da trdi delci v zraku niso problematični. Ampak za božjo voljo, niso pa individualna kurišča največji in najnevarnejši onesnaževalci našega planeta. Verjamem, da bi ljudje z veseljem koristili tako imenovano čisto energijo. Ampak marsikdo si v Sloveniji niti drv za kurjavo več ne more kupiti. In to je srž problema naše družbe!
Mojca Zemljarič
Podravje, Majšperk • Koga motijo klopi in lokvanji?
Klopi tako drastičen poseg v naravo,
Zadrževalnik Medvedce, ki je bil sicer umetno narejen, je predvsem zadnja leta priljubljena točka rečeno, čuvaj jezera Branko Gajšt, so zmotile naravovarstvenike, ki od Gajšta zahtevajo odstranitev
Branko Gajšt iz Športno kulturnega društva Sestrže je zadnje desetletje skrbel za nekaj kvadratnih metrov, natančneje 25 arov, obale ob jezeru (obseg jezera sicer meri okrog šest kilometrov, celotna površina obsega 140 hektarjev). Postavil je dve klopi, da so lahko ljubitelji narave v senci dreves opazovali življenje na jezeru, skrbel za čistočo in red.
Županja Majšperka Darinka Fakin je dodala, da je Sestrško jezero oz. zadrževalnik Medvedce nastal pred leti v okviru agromelioracij in komasacije ter je nekaj časa sameval. »Kasneje so se v okviru društva na pobudo našega slikarja Branka Gajšta začele urejati stvari v okolici in jezero je postalo del kraja in nudi vsem tistim, ki želijo mir in prijeten sprehod v tišini, primeren prostor v naši občini. Mi kot občina si želimo, da bi ta prostor lahko tudi v prihodnosti služil istemu namenu kot danes, saj je pot za obiskovalce prijetna in naravna brez trde asfaltne prevleke in v
delčku jezera, za katerega skrbi g. Gajšt in kjer se včasih srečajo tudi slikarji, nadvse prijetna za ljudi in po našem mnenju tudi popolnoma nemoteča za ptice. Po pogovoru z vodjo ZRSVN go. Simono Kaligarič upam, da bomo dolgoročno našli skupen jezik za ta prostor.«
Ali si z nami ali proti nam
Seveda smo se obrnili tudi na varuhe narave, ki so pojasnili, da je Sestrško jezero oziroma zadrževalnik naravna vrednota državnega pomena, da tudi sodi v območje Nature 2000 ... Povedali so: »Močvirna območja in mokri-šča širše smo v obdobju intenzivnega pridobivanja kmetijskih in zazidljivih zemljišč skoraj povsem uničili. Tako so takšna redka in s tem ta območja za mnoge živali in rastline še zadnja pribežališča in celo zadnja možnost za njihovo preživetje. Prav zato je
na intenzivno obdelanem Dravskem polju zadrževalnik Medvedce tako pomemben.«
Zato so na zavodu za varstvo narave prepričani, da če želimo takšno območje in njegovo vrednost ohraniti, je treba vanj čim manj posegati oziroma posege omejiti na lokacije, kjer naredijo čim manj škode. Predlagali so, da se klopi premaknejo na območje med nasipom in drenažnim jarkom okrog zadrževalnika v bližini obstoječe brvi. »Tudi okrasni lokvanj, ki ni avtohtona vrsta, v tako območje ne sodi, še posebej, če bi se namnožil in tako prerasel avtohtono rastlinje.« Na zavodu za varstvo narave se tudi strinjajo, da bi lahko bil zadrževalnik izvrstna učilnica v naravi, a dodajajo, da le, če bodo poti, opazovalnice, počivališča primerno umeščeni. Dodali so še, da je že sedaj obiskovalcem na voljo vzdrževana krožna pot po nasipu, s katere lahko občudujejo divjo naravo znotraj zadrževalnika.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 9. decembra 2016
Aktualno
Štajerski	3
tretji se ji verjetno ne bo mogel izogniti
S smetarsko dejavnostjo se bo ukvarjalo tudi Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki bo smeti odvažalo na območju občin Markovci, Gorišnica, Juršinci
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj.
v Celje na primer sedaj strošek prevoza bremeni dejavnost zbiranja odpadkov in ne obdelave oz. odlaganja. Zato bo korekcija narejena tudi po posameznih dejavnostih. Cena v RCERO Celje se je 1. julija 2016 spremenila in je že višja kot takrat, ko smo
začeli odvoz v Celje. Letošnje leto jo bomo s prihodki še nekako pokrili, za naslednje leto ekonomika več ni vzdržna, zlasti glede na okoliščino, da je treba za nedelujoče odlagališče v Gaj-kah vseeno zagotavljati strošek finančnega jamstva, najemnine
in stroške obratovanja tega odlagališča. Višino najemnine še usklajujemo.« Hodnik ocene, niti okvirne, o predvidenem dvigu cene za storitve GJS ravnanja s komunalnimi odpadki javno še ni predstavil. Je pa dejal, da če se bo v ceno vračunalo vse stroške, bi se lahko cena »lepo dvignila«. Odprto vprašanje tudi ostaja, ali bodo stroški zbirnega centra in nedelujoče-ga odlagališča v Gajkah vračunani v ceno za vse uporabnike v regiji ali samo za uporabnike MO Ptuj. Če se zgodi slednje, bi lahko cena za Ptujčane bistveno poskočila.
Letnik in Širec dviga cen za 2017 ne napovedujeta
Direktor Čistega mesta Janez Letnik je povedal, da bo v letu 2017 cena na območju 12 občin, kjer so izvajalec GJS (Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale) ostala na ravni letošnje. Po besedah direktorja KP Ptuj Janka Širca dviga cen naj ne bi občutili tudi uporabniki v občinah Markovci, Gori-
šnica, Hajdina in Juršinci: »Uporabniki za storitev vsekakor ne bodo plačevali več kot doslej.«
Komunala Ptuj, ki na polje ali trg smetarskih storitev stopa kot nov izvajalec, je za opravljanje dejavnosti kupila dve smetarski vozili (160.000 evrov). Posode za smeti bodo pri uporabnikih ostale enake, saj jih bo KP Ptuj prevzelo od Čistega mesta.
Po novem letu bodo uporabniki prejeli urnik odvoza, v ob-
čini Gorišnica bodo spremenili poslovni čas zbirnega centra. Sam sistem zbiranja in odvoza na terenu bo ostal enak dosedanjemu. Konec leta ali v začetku novega bodo po terenu razdelili vrečke za zbiranje embalaže. Za izvajanje dejavnosti so na Komunalnem podjetju Ptuj zaposlili tri nove sodelavce.
Obravnavo elaboratov s potrditvijo cen na občinskih svetih izvajalci storitev ravnanja s ko-
munalnimi odpadki napovedujejo še za mesec december. Vsi trije izvajalci pravijo, da naj bi se zbrani odpadki še naprej sortirali v Gajkah. »Glede na potek pogovorov je pričakovati, da se bodo vsi odpadki iz Sp. Podrav-ja zbirali na CERO Gajke in od tod nadaljevali pot do končne lokacije obdelave in odlaganja,« je dejal direktor JS Ptuj Alen Hodnik.
Mojca Zemljarič
da naravovarstvenih zahtevajo njihovo odstranitev
sprehajalcev, kolesarjev, vseh tistih, ki uživajo v spokojnosti pogleda na Sestrsko jezero, kot ga večina imenuje. A aktivnosti, ki jih je vodil, pogovorno klopi in lokvanjev.
Foto: Mojca Vtič
Majšperški slikar in varuh Sestrskega jezera Branko Gajšt je tudi letos poleti na jezeru organiziral kolonijo, glede na zahteve naravovarstvenikov najverjetneje zadnjo.
Lokvanji in klopce pred Naturo 2000 živali niso motili
A kot je pojasnil Branko Gajšt, so bili lokvanji in klopce postavljeni še pred vključitvijo tega območja v Naturo 2000. Ob tem so bile sedaj klopce postavljene v senci dreves, naravovarstveniki pa predlagajo, da bi jih Gajšt postavil na sonce, kjer pa bi ovirale še košnjo brežine. »Pred desetletjem je bilo na notranji strani nasipa grmovje, ki sem ga očistil in postavil dve klopi iz lesa. Prav tako sem dosegel, da se ljudje po brežini ne vozijo več s štirikolesniki ali drugimi motornimi vozili. S pomočjo ptujskega podjetja sem postavil tudi kamero, če bomo to odstranili, bo ponovno anarhija. Če to želijo, ne vem,« je poudaril Gajšt, ki ga je zahteva po odstranitvi klopi in lokvanjev močno presenetila. Ta zahteva preseneča še toliko bolj, saj je ta zadrževalnik obenem tudi ribogojnica in ravno v tem obdobju je njen imetnik (Ribogojnica Berlek) iz jezera izpustil vodo. »Če to ne povzroči 100-krat večje škode kot naši dve klopi oziroma kos obale, ki v celotni površini predstavlja le 0,2 odstotka, potem pa ne vem.«
Mojca Vtič
Klopce postavljene brez soglasja
Inšpektorat za okolje in prostor je v obdobju od maja do septembra 2016 izvedel nadzor nad 13 mokrišči, v sedmih primerih kršitev niso odkrili. Inšpektorji za okolje in prostor na podlagi nadzora ocenjujejo, da je največ kršitev povezanih s posegi, ki se izvajajo brez zahtevanih soglasij, dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Zaznali pa so tudi primere naselitve tujerodnih invazivnih rastlin in vznemirjanja zavarovanih vrst živali. Glede nadzora, ki so ga opravili na zadrževalniku Medvedce, pa so ugotovili: »Na tem območju je upravljavec brez potrebnih soglasij postavil klopi in mize za obiskovalce ter zasadil rastline. Inšpekcija je ugotovila nepravilnosti po Zakonu o ohranjanju narave in odredila izvedbo sanacijskih ukrepov v skladu s strokovnim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. Upravljavec mora odstraniti opremo in zasajene rastline,« so povedali. Branka Gajšta smo povprašali glede soglasij, a dejal je, da že odgovora glede postavitve informativne table, ki naj bi jo naslovil na ARSO, ni prejel.
Na zavodu za varstvo so še povedali, da tečejo postopki za dokončanje zadrževalnika, hkrati pa se načrtuje tudi naravi in obiskovalcem prijazna določitev možnih dejavnosti za območje. Slednje smo preverili na okoljskem ministrstvu. Povedali so, da bo glede postopkov priprave in potrditve nove vloge za kohezijski projekt več informacij direkcija za vode RS podala v prvi polovici prihodnjega leta.
4 Štajerski
V središču
petek • 9. decembra 2016
Ptuj, Podravje • Zaprtje kavarne Kluba ptujskih študentov: študentski plusi in minusi
Grožnje med študenti zaradi zaprtja
Leta 2007 je Klub ptujskih študentov (KPŠ) v mestnem jedru odprl kavarno na Slovenskem trgu. Kljub visokoletečim načrtom se je izkazalo, da najbolje. V teh letih smo bili priča velikim vlaganjem in dragim prenovam prostorov, a je Kavarna Kluba ptujskih študentov, ki so jo kasneje manjkljajem. Bil bi še večji, če ga ne bi pokrivali s sredstvi samega Kluba. In čeprav je bilo jasno, da gre za dejavnost, ki ni dobičkonosna, del grožnje in medsebojno obračunavanje.
Kavarna Kultum oz. v preteklosti Kavarna Kluba ptujskih študentov, ki je bila na Slovenskem trgu 8 na Ptuju, je v 100-od-stotni lasti podjetja Kultum.
Svečano, z velikimi načrti so njena vrata odprli leta 2007. Še prej so prostore prenovili in va-
nje vložili več deset tisoč evrov. Tudi kasneje so tako v prostore kot opremo vlagali znatna sredstva, a se je kljub vsemu kavarna izkazala za dejavnost, ki Klubu povzroča finančno škodo.
Poslovala je kot samostojna poslovna enota, v vseh letih de-
Ponovno odprtje Kolnkište
Mladinsko-kulturni center Kolnkišta naj bi svoja vrata predvidoma ponovno odprl v začetku prihodnjega leta. Pripravljajo novosti in program za prihodnje obdobje ter obljubljajo, da bo v novi za študente sezoni še boljši in privlačnejši. Ravno zaprtje Kolnkište pa naj bi po trditvah direktorja Kulturna vplivalo na slabo poslovanje podjetja, posledično tudi kavarne.
lovanja pa naj bi se po besedah predsednika KPŠ Alena Hliša soočala s finančnimi izzivi. „Pri-manjkljaj se je z leti povečeval, dokler ni postal neobvladljiv in škodljiv. Klub ptujskih študentov je vsa leta z različnimi oblikami pomoči izdatno pomagal podjetju, vendar pa zaradi precejšnjega zmanjševanja sredstev, s katerimi razpolagamo, preprosto več nismo sposobni podpirati delovanja kluba in vseh njegovih projektov, delovanja kavarne Kultum in MKC Kolnki-šte. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da Klub ptujskih študentov zasleduje več osnovnih, strateških namenov, med katerimi pa ne vidimo vodenja lastnega podjetja," odločitev, da vrata kavarne s tem mesecem zaprejo, pojasnjuje Hliš.
V ureditev kavarne vložili 130.000 evrov
Klub ptujskih študentov je kot lastnik podjetja, ki je upravljalo kavarno Kultum, to z lastnimi sredstvi večkrat prenovil. „Celo-ten znesek investicij, med katere
štejemo vso opremo v notranjosti in vlaganja v prostor, znaša približno 130.000 evrov. Številke so zares visoke, kar še samo dodatno potrjuje našo odločitev, saj je Klub ptujskih študentov že v prekletih letih odlašal s to odločitvijo, s čimer bi se lahko že veliko prej izognili visokim stroškom," pravi Hliš in dodaja, da se zaveda, da to ni bila lahka ali všečna odločitev ter da so se je zato dosedanja vodstva otepala.
A po njegovem je bila neizbežna. Skupaj s svojo ekipo, ki drugi mandat zapored vodi Klub, je sprejel dokončno odločitev. Samemu zaprtju pa bo morala slediti ureditev nerešenih zadev. Imajo namreč neporavnane obveznosti do upnikov, ki jih nameravajo pokriti s prodajo inventarja.
„Dolg se je vseskozi gibal med 25.000 in 50.000 evrov kratkoročnih obveznosti. Če Klub ptujskih študentov, kot lastnik, že v preteklosti ne bi izdatno pomagal podjetju, bi bil ta dolg neprimerljivo višji. Glede na številke menim, da smo sprejeli edino logično odločitev in zaustavili dodatno povečevanje dolga," še dodaja predsednik KPŠ.

Zaprtje je razdelilo študente: mnenja okrog tega, ali je bilo potrebno, so
Tudi Žiga Gašparič, direktor podjetja Kultum, ki je vodil kavarno, potrjuje navedbe Hliša, da je dolg do upnikov precejšen. Marca, ko je prevzel vodenje kavarne, naj bi dolg bil še bistveno višji kot danes; imeli naj bi
33.000 evrov kratkoročnih obveznosti, novembra letos pa „le" še 18.000 evrov. Prav zato naj bi ga odločitev vodstva Kluba, da kavarno nenadoma zapre, toliko bolj presenetila. Gašparič sicer priznava, da so imeli težave, a naj
Foto: CG
Sveti Tomaž • Kdaj bo nared umetno zasneževanje na Globokem klancu
Manjka jim še okoli 35.000 evrov
Smučarski klub Sv. Tomaž za dokončanje izgradnje sistema za umetno zasneževanje na smučišču Globoki klanec v Hranji-govcih v občini Sveti Tomaž potrebuje približno 35.000 evrov.
Zaradi milih zim in pomanjkanja snega zadnja leta smučišča bijejo plati zvona. Še najbolj trpijo mala smučišča, ki so v celoti odvisna od snežnih padavin, saj nimajo možnosti umetnega za-sneževanja. Eno izmed takih je smučišče v Hranjigovcih v občini Sveti Tomaž, znano pod imenom Globoki klanec, kjer se zaradi vse bolj zelenih zim srečujejo s finančnimi težavami. V lanskem letu je smučišče obratovalo zgolj pet dni, kar pa še zdaleč ne zadostuje pokritju visokih stroškov vzdrževanja, opozarja predsednik smučarskega kluba Sv. Tomaž Ivan Grašič, ki rešitev vidi v sistemu za umetno zasneževanje.
Člani kluba so se že leta 2003 lotili izgradnje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča. Z lastnimi sredstvi jim je uspelo zgraditi prvi sklop sistema umetnega zasneževanja, v okviru katerega so položili cevovod in vgradili betonske jaške vključno z odcepi za snežne topove v dolžini 250 metrov oziroma točno do polovice smučišča. Na novo ustanovljen klub je aktivnosti
nadaljeval leta 2013. S finančno podporo občine Sv. Tomaž jim je vse do danes uspelo temeljito obnoviti smučišče skupaj z opremo, opravili so tudi obsežni remont teptalnika, obnovili vlečnico in v zemljo položili kompletno infrastrukturo za umetno zasneževanje po celotni dolžini smučišča. »Če v teh dneh prejmemo sredstva, ki so nam namenjena v proračunu za tekoče leto (15.000 evrov), bomo v celoti dokončali elektrifikacijo smučišča. Tu imam v mislih tudi vso elektroopremo, ki bo potrebna za izdelovanje snega vključno z elektroprispevkom,« pove Gra-šič in doda, da jim je v letošnjem letu uspelo pridobiti tudi vso potrebno dokumentacijo: »Verjetno bomo še ta mesec predali vlogo za izdajo enostavnega gradbenega dovoljenja. Imamo namreč vse dokumente, ki so za to potrebni (vodno dovoljenje, vodno soglasje, projektna dokumentacija itd.). Manjka nam samo še stavbna pravica od države, a ta ni vprašljiva. Imamo pa tudi privolitev lastnika spodnje parcele, da lahko tam
zgradimo manjši zajetji in večji vodni zadrževalnik. Tako da bomo že v naslednjih dneh pridobili njegovo uradno privolitev in stavbno pravico od občine. Dokumenta sta tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja na Upravni enoti v Ormožu.«
Vodstvo kluba upa na pomoč tudi drugih občin
Kljub temu pa umetno zasneževanje letos še ne bo nared. Za dokončanje sistema v grobem po-
trebujejo najmanj 35.000 evrov, ocenjuje Grašič: »Koliko denarja za dokončanje potrebujemo, je zelo težko napovedati. Lahko pa povem, da moramo očistiti bre-žine potoka Lešnica, ga v nekaj deset metrih obložiti s kamenjem ter zgraditi betonsko pregrado ob
potoku. To bo predvidoma stalo okoli 12.000 evrov. Treba bo zgraditi objekt za strojno opremo ter ga opremiti s črpalkami in drugo potrebno opremo, kar pomeni okoli 17.000 evrov. Prav tako bo treba zgraditi dve zajetji ob potoku, kar pomeni še približno 4.000 evrov ter vodni zbiralnik kapacitete 500 kubikov, ocenjen na okoli 8.000 evrov. Nujno moramo nabaviti še vsaj en snežni top, za kar potrebujemo najmanj 4.000 evrov. K temu moramo prišteti še ogromno nepredvidenih del.« Ob tem pa še doda, da bodo večino del tako kot doslej opravljali zagnani člani kluba skupaj z domačimi obrtniki. Pod črto: »Za dokončanje del lahko raču-
Foto: Arhiv Smučarskega kluba Sv. Tomaž
petek • 9. decembra 2016
V središču
Štajerski	5
kavarne KPŠ
tisti, ki so bili odgovorni za njeno delovanje, svojega dela niso opravili preimenovali v kavarno Kultum, kljub vsemu leta in leta poslovala s pri-študentov na zaprtje ni pristajal. Še več; novici o zaprtju so sledile celo
Koliko so dolžni?
Zneski obremenitve najemnine za poslovni prostor Slovenski trg 8, Ptuj - KPŠ po letih (Vir: MO Ptuj):
1 Leto	I Najem (€) 1
2007	6.494
2008	9.258
2009	9.509
2010	9.703
2011	9.924
2012	9.860
2013	9.089
2014	2.423
2015	3.525
milo deljena.
bi jih v zadnjih mesecih uspešno reševali. Dodatna injekcija Kluba, ki je tako zadeve reševal vsako leto, bi po njegovem mnenju stvari uredila.
Prepričan je, da je vzrok vseh težav v zaprtju Kolnkište, ki od
avgusta letos namreč ne obratuje več, kar naj bi podjetje Kultum, pod okriljem katerega delujeta tako kavarna kot Kolni-kšta, potisnilo v še višje rdeče številke. „Naš dogovor je bil drugačen. Niso se držali besede in
Za leto 2016 najemnina znaša 4.957 evrov, od tega so plačali le dva meseca, dolg tako znaša 4.413 evrov (k čemur je treba prišteti še najemnino dveh skladišč).
niso ponovno odprli vrat Koln-kište. Če bi, se danes o zaprtju ne bi pogovarjali, ker tam je bilo dovolj prometa, da smo pokrivali stvari. Danes pa je realnost nezavidljiva. Dolžni smo plače 12 ljudem, študentom, ki so pridno delali in bi si zaslužili svoj denar. Pa jih nimamo od kod
vzet. Ko sem opozoril vodstvo Kluba, da tako več ne bo šlo in da bom, če ne bodo pomagali, dal odpoved, so takoj drugi dan zaprli kavarno. Je to logična poteza? Imeli smo še zaloge pijače za 2.500 evrov; raje bi najprej naredili kako zabavo in to prodali ter študentom poplačali dolg," je prepričan Gašparič, ki zato potezo vodstva Kluba ocenjuje kot nepremišljeno.
Priznava, da je pričakoval pomoč Kluba pri reševanju nastale situacije, saj je v preteklih letih zmeraj zadeve reševal s posojili (povečini nepovratnimi) svojemu podjetju, a tokrat so „pipico" zaprli.
Dolžno pa podjetje Kultum ni le študentom, ki so delali v kavarni. Na njihovem seznamu je precej dobaviteljev, ki računov niso dobili plačanih: Davidov hram, Komunalno podjetje Ptuj, Adriaplin, Gonc - pridelava vina in žganih pijač, Študentski servis Agado ...
Med tistimi, ki jim največ dolgujejo, pa je tudi ptujska občina. Čeprav naj bi bil vzrok nastalih finančnih težav tudi visoka najemnina, je po besedah Gašpariča sploh niso plačevali.
Kako naprej?
Status podjetja Kultum, d. o. o., sicer za zdaj ostaja nespremenjen, a Hliš je jasen: namen je, da se klub v prihodnje več ne bi ukvarjal z vodenjem lastnih podjetij.
Želi si namreč, da se posvetijo svoji osnovni dejavnosti. Zgornji prostori na Slovenskem trgu, v katerih imajo pisarno in sejno sobo ter izvajajo projekte, ostajajo študentom na voljo. V njih izvajajo brezplačne inštrukcije, pravno pomoč za študente in
Kako in zakaj študentje niso plačali najemnine občini
Do januarja letos je znašala najemnina prostorov na Slovenskem trgu 309 evrov, nato so jo podražili (po občinskem Odloku) na 465 evrov, saj se je izteklo obdobje subvencije. Zraven omenjene najemnine pa imajo študentje v najemu še dve skladišči, ki sta po mnenju Ga-špariča povsem nepotrebni. Za enega naj bi plačevali 100, za drugega pa 129 evrov mesečno. Koliko računov je bilo dejansko poravnanih, pa je druga stvar.
Za najem prostorov, v katerih je poslovala Kavarna, bi letos morali plačati 4.957 evrov, za najem obeh skladišč pa še 2.700 evrov. A Gašparič priznava, da računov niso poravnali; plačali naj bi le najemnine za januar in februar. Skupni dolg podjetja Kultum do MO Ptuj torej
znaša za leto 2016 nekaj več kot 7.600 evrov. -
tV-
dijake, kadrovsko prakso, tečaje tujih jezikov ... Z Mestno občino Ptuj se dogovarjajo o nadaljnjih projektih. „Sredstva, ki jih prejemamo, želimo nameniti širokemu naboru projektov na različnih področjih, s ciljem ponuditi različne kakovostne vsebine na področjih izobraževanja, sociale, športa, mednarodnih aktivnosti itd. Po našem mnenju pridobitna dejavnost društva, kot je Klub ptujskih študentov, ni in ne bi smela biti prioriteta delovanja kluba," vztraja Hliš. Dogovori z občino pa tečejo tudi v smeri, da bi prostore, v katerih je bila doslej kavarna, uporabljali tudi v prihodnje za druge namene, a po nižji ceni najema.
Kljub argumentom, ki jih je v zvezi z zaprtjem podal Hliš, pa se del študentov s to odločitvijo nikakor ne strinja. Sam sicer pra-
vi, da gre večinoma za tiste, ki so imeli koristi od kavarne, zaradi te odločitve naj bi bil deležen celo groženj. „A velika večina študentov to odločitev podpira in razume. Verjamem, da se lahko vsi skupaj veselimo tega, da se bodo sredstva sedaj raje namenjala za tiste dejavnosti, ki dijakom in študentom prinašajo širjenje obzorij, pridobivanje izkušenj, spoznavanje različnih področij dela, povečanje zaposlitvenih možnosti, spodbujajo inovativnosti in podjetništvo itn. Verjamem, da smo in da bomo študentom in dijakom pokazali, da se bo Klub ptujskih študentov v sedanjosti in prihodnosti posvečal zgolj stvarem, ki bodo pripomogle k osebni in profesionalni rasti dijakov ter študentov," zaključuje predsednik KPŠ.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
namo, da nam manjka okoli 35.000 evrov ali maksimalno 40.000 evrov. Na občino smo se obrnili s prošnjo, da nam v prihodnjem letu nameni vsaj 25.000 evrov. Pričakujemo pomoč občine, kajti ne smemo dovoliti, da bi to delali še več kot eno leto. Že zdaj delamo predolgo. Preostala sredstva bomo poskusili pridobiti od donatorjev in sponzorjev. Za pomoč bomo zaprosili tudi sosednje občine, saj k nam prihajajo smučarji od vsepovsod, tudi iz Prekmurja. Gre namreč za edino smučišče v regiji.« Če jim bodo na pomoč priskočile tudi druge občine, obljubljajo brezplačne športne dneve za otroke. V upanju na sneg in dobro smučarsko sezono pa računajo tudi na nekaj prihodkov, s katerimi bi nabavili večji teptalnik snega. »Če zapade najmanj 40 cm snega, smo pripravljeni za obratovanje. Letošnja zima nam je velika spodbuda, saj je v začetku tega meseca zelo hladno. V teh razmerah bi umetni sneg lahko že naredili, če bi seveda imeli umetno zasneževanje. Če tega ne bo do naslednje zime, bo to velika katastrofa ...,« še opozarja Grašič.
Monika Levanič
www.tednik.si
[3
Stajerskitednik. Stajerskitednik
Ptuj • Kdaj je predvidena sanacija mostu
Je prečkanje mostu nevarno?
Med občinama Hajdina in Ptuj po cesti mimo golf igrišča preko Studenčnice sta dva majhna mosta. Eden je v lasti ptujske, drugi haj-dinske občine. Slednja je svojega sanirala, medtem ko naj bi drugega - ki je bojda celo nevaren - Mestna občina Ptuj v sklopu rednih vzdrževalnih del vključila v plan investicij za prihodnje leto.
Pred dobrim letom in pol je občina Hajdina most, ki leži v njeni občini, v celoti uredila. „Za popravilo našega mostu pri golfu smo porabili 17.069 evrov. Glede mostu, ki je v lasti Mestne občine Ptuj, pa so se na občino obračali številni naši in ptujski
občani. Upam, da bodo zagotovili sredstva, saj je stanje res nevarno," pravi župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
Tudi ena izmed občank, ki nas je seznanila s tem problemom, pravi, da je promet na tem koncu gost in bojijo se, da se bo ukrepa-
lo šele, ko se bo zgodila nesreča: „Da bi ga vsaj malo zavarovali in podprli, potem pa spomladi uredili."
Da so s stanjem drugega mostu, ki je v ptujski občini, seznanjeni, so potrdili tudi na Mestni občini Ptuj. A po njihovem mne-
nju stanje ni alarmantno. „Omenjen most je v funkciji normalne uporabe. Nosilne konstrukcije niso poškodovane, zato most ni nevaren za motorni promet. Poškodovane in dotrajane so zaščitne ograje," so zapisali v odgovoru na naše novinarsko vprašanje.
A priznavajo, da stanje ni ravno brezhibno, prečkanje mostu naj bi bilo nevarno predvsem za pešce in kolesarje. Delno sanacijo mostu naj bi tako izvedli v letu 2017 v sklopu rednih vzdrževalnih del.
Dženana Kmetec
Foto: CG	Foto: CG
Ta most je v občini Hajdina in so ga lani uredili, zanj pa so porabili 17.069 evrov. Sanacija mostu, ki je v lasti ptujske občine, naj bi bila izvedena prihodnje leto.
6 Štajerski
Podjetništvo
petek • 9. decembra 2016
Slovenska Bistrica • Novo podjetje v poslovni coni
Bo gradil tudi Jager
V industrijski coni Slovenska Bistrica bo konec leta vrata odprlo podjetje Tech-gum, ki deluje v občini Selnica ob Dravi.
Podjetje Tech-gum iz Selnice ob Dravi je zgradilo novo proizvodno halo.
Foto: Mojca Vtič
Podjetje, ki ima več kot 13 let izkušenj, se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in trženjem tehničnih izdelkov iz gume, silikona in izdelkov v kombinaciji guma-kovina. »Trenutno zaposlujemo 16 ljudi. V teh 13 letih smo tudi v kriznem obdobju rastli in se razvijali ter tako prišli do točke, ko so nas potrebe po širitvi proizvodnje pripeljale do investicije v novo proizvodno halo. Potreba po nadaljnjem razvoju in širitvi kapacitet nas je tako spodbudila k investiciji v nov proizvodni objekt, ki ga gradimo v Slovenski Bistrici. Za selitev podjetja v Slovensko Bistrico smo se odločili predvsem zaradi bližine naši trenutni lokaciji, ustreznosti industrijske cone ter bližine avtocestne povezave,« so pojasnili. Dodali so,
da naj bi poslovno leto 2017 začeli v novem proizvodnem objektu.
Bo Jagrovo centralno skladišče stalo v Slovenski Bistrici?
Poslovna cona Slovenska Bistrica dobiva novo vsebino, govori pa se tudi, da naj bi v Slovenski Bistrici nov objekt postavil slovenski trgovec Jager. In sicer slaba banka prodaja zazidljivo zemljišče le nekaj sto metrov od izvoza z avtoceste Maribor-Celje, ki na eni strani meji na industrijsko cono, ki se začne z objektom Almonta. Približno 1/3 zemljišča je v skladu z obstoječim zazidalnim načrtom
predvidena za poslovno gradnjo, za preostali del zemljišča je treba izdelati OPPN (poslovna ali stanovanjska namembnost, odvisno od potreb investitorja). Informativna cena za 64.110 m2 zemljišča je 1.380.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še davek, je razvidno iz podatkov na strani DUTB. Pri slovenskem trgovcu smo preverili, ali govorice držijo. Na naše poizvedovanje so odgovorili: »Naše podjetje že nekaj časa išče ustrezno lokacijo ob avtocesti za gradnjo centralnega skladišča na Štajerskem. V dogovorih smo za več lokacij, tako da za konkretno parcelo, za katero vprašujete, ne moremo dati več informacij, saj potekajo pogajanja z različnimi prodajalci.«
Mojca Vtič
Podravje • Bo Podravje kdaj postalo vrt Slovenije?
Kmetom bolj dišijo inve
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj si prizadeva, da bi podravski kmetje ve, kako bo v naslednjem obdobju. Vemo pa, da Slovenija mora graditi
Kot je povedal, naj bi spomladi na razpis ministrstva za vzpostavitev namakalnega sistema prijavili približno 1000 hektarjev zemljišč, kar pomeni projekt v vrednosti pet milijonov evrov. »Sedaj smo na točki, ko so pogodbe o pristopu k namakalnemu sistemu vsaj v nekaterih občinah že podpisane. Ormož je dosegel, da je 67 % pogodb že podpisanih, tako da se lahko že poda vloga za izdajo odločbe o uvedbi namakanja za 238 ha. Gorišnica je blizu temu deležu. Tam lokalna skupnost tudi vodi aktivnosti za prevzem namakalnega sistema Formin, kjer naj bi se zamenjale črpalke. Na območju Mestne občine Ptuj sta se za namakalni sistem odločila Semenarna in biotehniška šola.« Zelo aktivni pa so trenutno na Hajdini, kjer si prizadevajo, da bi se namakalni sistem vzpostavil vsaj na 150 hektarjih in se tudi navezal na občino Starše. Saj bi tako lahko vzpostavili sistem z enim skupnim črpališčem, je pojasnil Pribožič. Dodal je, da je občina Hajdina primer dobre prakse, saj gre za vrstni red - od komasacije, agromelioracije do vzpostavitve namakalnega sistema.
Skepse in
neodločnosti
veliko
A čeprav naj bi se namakanje izplačalo pri vse kulturah, je skepse in neodločnosti med lastniki zemljišč veliko. »Dobro se zavedajo pomena namakanja tisti, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave. In Podravje bi lahko bilo vrt za Slovenijo, saj imamo manjše kmetije, ki jim je zelenjadar-stvo pisano na kožo, saj si lahko že z dvema hektarjema zagotovijo lep dohodek. Seveda je vedno vprašanje prodaje, vendar treba je iti postopoma, najprej je treba zgraditi osnovno infrastrukturo, to pa je namakalni sistem.« Poudaril je, da imajo kmetje ne glede na letino stroške s pripravo zemlje, gnojenjem, setvijo in fitofarmacevtskimi sredstvi - torej fiksne stroške. »Tukaj je samo vprašanje, ali boš odpeljal iz njive polovico manj pridelkov zaradi suše ali ne. Ekonomsko gledano se skoraj vsako kulturo splača namakati. Morda bi pri pšenici lahko rekli ne, ker do junija še ni takih suš, čeprav so leta, ko bi bilo dobro že maja namočiti. Na drugi strani pa bi nam na-

makalni sistem omogočil, da bi po žetvi pšenice tla namočili in posejali še drugo kulturo, na primer ajdo, tako bi imeli dva pridelka. Zato ne vidim razloga, zakaj se ne bi vključili, saj nam namakanje omogoča tudi stabilen in kakovosten pridelek.« Ob
Sveti Andraž • Pogodbeno pošto prevzelo TD Vitomarci
Bo denarja za plače in stroške dovolj?
Pogodbeno pošto v občini Sveti Andraž je pred kratkim v upravljanje prevzelo Turistično društvo Vitomarci. Kmalu pa bodo odprli tudi Turistično informacijski center.
»Turistično društvo Vitomarci se je odločilo pogodbeno prevzeti poštno poslovalnico, ker bi Pošta Slovenije kmalu še skrajšala odpiralni čas v naši poslovalnici in tako veliko bolj otežila storitve občanom. Za prevzem smo se torej odločili predvsem zaradi občanov,« je pojasnil predsednik TD Vitomarci Kristijan Majer in še dodal, da se je večina občanov odzvala pozitivno, nekateri krajani pa imajo pomisleke.
Prijaznejši delovni čas in dodatne dejavnosti
Poštna poslovalnica bo poslej odprta praktično vse dni v tednu, ob delovnikih od 10. do 17. ure, v soboto od 8. do 11. ure. A pogodbena pošta je lahko samo dodatna dejavnost, izpostavlja Majer: »Na njej se ne zasluži dovolj, zato bomo sčasoma dodali še več storitev. Pričakujemo pa stoodstotno podporo občanov, naših podjetnikov in občine, zato vse vabimo, da opravljajo storitve pri nas.« V prostorih, kjer je pošta, bo kmalu zaživel tudi TIC. »Zraven poštnih storitev bomo izvajali storitve TIC-a.
Torej sprejem turistov, programe za turiste ... Za domača društva in druge skupine bomo organizirali poceni izlete in potovanja. Nudili bomo vodiče in vzpostavili turistične aranžmaje. Sčasoma bomo uvedli tudi grafična oblikovanja in tisk, prodajali nujne življenjske potrebščine in predmete,« meni predsednik in doda-
ja: »Za zdaj imamo zaposleni dve osebi za polovični delovni čas. Za plače in stroške bo denarja premalo, zato bomo morali čimprej začeti izvajati načrtovane dejavnosti.«
Uradno odprtje poštne poslovalnice skupaj s turističnim uradom je predvideno januarja prihodnje leto. V tem trenutku
že potekal obnova oz. nabava potrebne opreme, ki jo bo financirala tamkajšnja občina. Slednja je namreč za vzpostavitev TIC-a na čezmejnem projektu Interreg prejela okoli 5.000 evrov. Društvo pa bo nabavilo spominke in druge predmete.
Monika Levanič
Foto: Arhiv občine
Predsednik TD Vitomarci Kristijan Majer meni, da je prevzem poštne poslovalnice odlična odskočna deska za druge poslovne priložnosti.
Prlekija • KG Panorganic Ljutomer
Živa solata in zelišča
Kmetijsko gospodarstvo (KG) Panorganic iz Ljutomera kmetijsko gospodarstvo na področju prodaje svežih,
Podjetje je tudi letos poslovalo zelo uspešno, saj je prodaja žive solate v najvišjem razcvetu, ki obvladuje ne le slovenski trg, pač pa se v vse večji meri pojavlja tudi v tujini (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška).
Zaradi izjemnega povpra-sevanja trgovcev in kupcev se načrtuje širitev proizvodnih
zmogljivosti. Izgradil se bo dodaten rastlinjak v obsegu enega hektarja, ki bo postavljen v obmejnem Cmureku, kjer bodo skozi vse leto uspevala zelišča, solata, motovilec, špinača in rukola, namenjena avstrijskim potrošnikom.
O uspešnem receptu za uspeh pa direktor KG Panor-
petek • 9. decembra 2016
Podjetništvo
Štajerski	7
sticije v mehanizacijo kot namakalne sisteme
še v tem programu pristopili k izgradnji namakalnega sistema. »Sedaj je v 100 % sofinancirana osnovna namakalna infrastruktura, nihče ne namakalne sisteme,« je pojasnil Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na KGZ zavodu Ptuj.
tem pa je opozoril, da bi morala tudi država oziroma sklad kmetijskih zemljišč spremeniti odnos do vzpostavitve namakalnih sistemov. »Na našem območju se praviloma državna zemljišča dotikajo načrtovanega namakalnega sistema. Menim, da bi moral
Foto: Peter Pribožič
sklad od najemnikov zahtevati, da se vključijo. Ne morem pa razumeti, zakaj sklad ne vodi pro-aktivne vloge za izgradnjo namakalnih sistemov na državnih zemljiščih. Na ta način se samo potrjuje to, da je država slab gospodar kmetijskih zemljišč.«
i osvajajo Evropo
je srednje velika kmetija, ki se danes razvija v vodilno zelo kakovostnih izdelkov in predelave.
ganic Niko Miholič: »Velja poudariti, da gre za edinstven rastlinjak v srednjem delu Evrope, kjer se vsak dan, tudi v najhladnejših zimskih mesecih, pridela več tisoč solat in zelišč, medtem ko na zunanjih površinah ni možno pridelati slovenske zelenjave, zato je tudi ni zaslediti na trgovskih policah,

ampak je slovenskim potrošnikom na voljo le tuja. Panorga-nic to spreminja, saj so solata in zelišča, ki so brezpesticidno pridelana, dnevno spakirana in še isti dan prepeljana v skladišča trgovin ter slovenskim potrošnikom na voljo vse dni v letu. Ker se prodajajo skupaj s koreninami, ohranjajo svežino, vitamine in druge hranilne snovi. To je sodobna pridelava po načelu bioponske tehnologije, ki je ljudem in naravi prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov, fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih semen. Pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda, kar ne vpliva na pitno vodo in ni škodljivih vplivov na okolje.«
V podjetju načrtujejo zagon številnih novih projektov. Lotili so se še pridelave ekoloških čilijev pod znamko Čili in Fefe-roni, ki se je pridružila nekaterim drugim znamkam (česen, fižol ...). Prihodnje leto bodo povečali obdelovalne površine za pridelavo rukole in motovil-ca, nasad borovnic bo večji za 4 hektarje, za okoli 15 % pa se bodo povečale površine česna in fižola.
NŠ
Sedaj EU prispeva 100% sredstev, kako bo v prihodnje, se ne ve
Sicer pa je Pribožič prepričan, da bi kmetje morali narediti korak naprej in se odločiti za namakanje. »V Ormožu se že sedaj na približno 750 ha površin namaka in na tem območju je manj težav s širjenjem namakalnega sistema še na ostala zemljišča, saj kmetje vidijo, kakšne koristi prinaša namakanje. Ko bo tudi na Hajdini narejen sistem, bo na desnem bregu Drave lažje pridobiti tudi ostale kmete. Ko bodo prvi hektarji pokriti, sem prepričan, da se bo to širilo.« Glede stroškov je pojasnil, da so fiksni stroški na hektar okrog 25 evrov na leto, stroški porabe vode pa dosegajo približno 150 evrov. Pribožič tako poziva kmete, da ujamejo ta vlak, ki jim omogoča 100-odstotno sofinanciranje osnovne namakalne infrastrukture. »Vprašanje je, ali bo tudi v prihodnjem programskem obdobju takšen delež sofinanciranja. Bojim se, da bodo slabši pogoji.«
Mojca Vtič
Kmetovanja brez namakanja ni
Miran Klinc: »Kmetovanja oziroma pridelave zelenjave si v današnjem času brez namakalnih sistemov ni mogoče predstavljati. Namreč voda je potrebna za življenje ljudi in tudi rastlin, voda je vir življenja. Res je, da namakalni sistem od kmetov zahteva kapital, znanje, dodatno delo, vendar namakanje omogoča konstantno in kakovostno pridelavo. Naša kmetija, ki se ukvarja predvsem s pridelavo ptujskega luka, si pridelave brez namakanja ne more predstavljati. Ob tem so v Podravju možnosti za pridelavo zelenjave ali čebule. Zanimiv je podatek, da pri nas pridelamo 200 ton ptujskega luka, uvozimo pa več kot 10.000 ton čebule,« je poudaril Miran Klinc iz Gorišnice.
Branko Korošec: »Na naši kmetiji pridelujemo koruzo in pšenico. Letos potrebe po namakanju ni bilo, lani pa smo namakalni sistem preizkusili pri koruzi. Pridelka je bilo več, temu ni mogoče oporekati, zato mi tudi ni žal, da smo šli v to investicijo, še posebej zato ne, ker je bila sofinancirana. Sicer pa tisti, ki reče, da zaradi namakanja nima večjega pridelka, ta enostavno ni namakal.«
/
Foto: Peter Pribožič
PRIHODN POGANJAMO SAMO NAJBOLJŠI!

Foto: NS
ifDITION	/
Z BMW SMO ZDRUŽILI TRAJNOSTNO PREMIUM MOBILNOST IN BIVANJE	/
Zavedamo se, da sta bivanje in mobilnost danes povezana bolj kot kadarkoli prej. Zato smo v sodelovanju z BMW i pripravili ekskluziven paket ¡EDITION. Hiše Lumar iEdition so ponudba presežkov samo za vas. 1 T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si /	ffi ü Lumar. X„__ Živeti najbolje!
8 Štajerski
Podravje
petek • 9. decembra 2016
Slovenija, Podravje • Namenitev dela dohodnine
Kako ste lahko dobrodelni povsem brez
Okoli 60 % Slovencev dela svoje dohodnine ne nameni nikomur, zato je lani skoraj 5 milijonov evrov pač ostalo v državnem proračunu. Pozanimali dnine; za donacijo dohodnine za leto 2016 je časa samo še do konca tega meseca!
Že od leta 2007 je del dohodnine mogoče nameniti dobrodelnim in drugim organizacijam. Delež zavezancev za dohodnino, ki so se za to odločili, se ves čas zvišuje: leta 2007 je znašal 20,8 %, lani pa že 41,2 % zavezancev. Vsa leta se povečuje tudi število nevladnih organizacij, upravičenih do dohodninskih donacij: leta 2007 jih je bilo 3.979, lani 5.426. Skupen znesek vseh dohodninskih donacij je leta 2007 znašal 2.664.946 evrov (nerazporejenih je ostalo okoli 6,2 milijona evrov), lani pa 3.999.803 evrov (nerazporejenih 4,8 milijona evrov).
Skupen znesek si je lani razdelilo 4.814 prejemnikov. Od vseh
organizacij, upravičenih do dohodninskih donacij, jih torej nekaj sto ni prejelo niti ene same dona-cije. Največ doniranih sredstev so lani prejele nevladne organizacije (94,3 % oz. 3,77 milijona evrov), ostalo pa politične stranke, sindikati, verske skupnosti in druge organizacije.
Izbrati je mogoče do pet prejemnikov
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od svetovnega dohodka (torej z virom v Sloveniji
in izven nje), nerezidenti pa le od dohodka z virom v Sloveniji. Zakon o dohodnini pravi: »Rezi-dent lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.«
Podrobnosti določa Uredba o namenitvi dela dohodnine za do-nacije. Posameznemu upravičencu do dohodninskih donacij lahko zavezanec nameni od 0,1 do 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 5 %. Takšna donacija zavezanca za dohodnino
nič ne stane, saj gre tega pol odstotka dohodnine sicer v državni proračun.
Finančna uprava RS (FURS) upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra tistega leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko finančni organ prejme preklic ali novo zahtevo. Zavezancu za odmero dohodnine torej zahteve ni treba vlagati vsako leto znova; vložiti jo mora le prvič ali v primeru, da želi del dohodnine nameniti drugim upravičencem kot doslej.
Za splošno-koristne namene, ki omogočajo sprejemanje dohodninskih donacij, štejejo
Organizacije, ki so prejele največ donacij dela dohodnine za leto 2015
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije 1S		
Slovenska Karitas	131.280	16.716
Rdeči noski - Clowndoctors, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi	101.464	8.305
Sklad 05 - ustanova za družbene naložbe	69.167	5.767
Slovenska fundacija za Unicef	55.501	6.627
Zveza prijateljev mladine Slovenije	54.951	4.571
Slovensko društvo Hospic	48.791	3.815
Sonček - zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije	44.269	4.251
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje	37.688	1.638
Europa Donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk	29.783	2.819
Ustanova za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani	26.081	2.412
Vir: FURS
Slovenska Karitas in organizacija Rdeči noski sta po zneskih prejetih donacij od dela dohodnine na vrhu že vsaj od leta 2012, podatkov za prejšnja leta pa Finančna uprava RS ne objavlja.
Komu boste zaupali svoj denar; državnemu proračunu ali kateremu od
Ormož • Bogat in praznično obarvan december
Vabi dežela Severolandija
V začetku tedna so v Ormožu prižgali praznične luči ter Kerenčičev trg za skoraj mesec dni spremenili v deželo Severolandija.
Praznično dogajanje so v torek odprli tudi v Ormožu. Hkrati s prižigom hladno belih lučk se je začel tudi prvi izmed dogodkov v sklopu dežele Seve-rolandije, to je glasbeno-plesno obarvana Ledena pravljica in božični bazar, ki jo je pripravila Osnovna šola Ormož. »Keren-čičev trg je zaživel v podobi severnega tečaja in se preimenoval v deželo Severolandija. Otroke so pozdravili severni medvedi, tjulnji, mroži, eskimi,« so pojasnili na občini Ormož, ki je organizator Severolandije
s sodelujočimi organizacijami: Osnovno šolo Ormož, Ljudsko univerzo Ormož, enoto Mladinski center Ormož, ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Gimnazijo Ormož, Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, Klubom ormoških študentov, JSKD OI Ormož, VIZ Vrtec Ormož; Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Ormož; Javno razvojno agencijo Občine Ormož - TIC Ormož ter OŠ Stanka Vraza Ormož.
Sicer pa bo bogat praznični program na Kerenčičevem trgu
v sklopu Severolandije potekal skozi ves december. »Prireditve bodo ob torkih in četrtkih s pričetkom ob 17. uri, dodatno pa bo v soboto, 17. decembra, potekala tradicionalna KOŠ-eva božična tržnica in seveda v soboto, 31. decembra, silvestrovanje na prostem z ansamblom Prepih,« so še sporočili z občine in dodali, da bo praznične prireditve sooblikoval tudi spremljajoči program - stojnice z rokodelskimi izdelki in toplimi napitki.
Monika Levanič
i.	JU	'J " taK.-'^'
Foto: Rajko Lukačič
Praznični december bo tudi letos popestrila KOŠ-eva božična tržnica, kjer se bodo med drugimi predstavili rokodelci.
Slovenska Bistrica • Decembrsko dogajanje v mestu
Prireditve za vse generacije in za
najrazličnejše okuse
December bodo tudi v Slovenski Bistrici obogatile številne prireditve, ki bodo nudile možnosti druženja ob gledaliških predstavah, glasbenih in drugih dogodkih. Poskrbljeno je za vsakogar in za vsak okus, so povedali na Razvojno informacijskem centru Slovenska Bistrica.
Prvi izmed trojice dobrih decembrskih mož je že obiskal Slo-venjebistričane, drugi bo v mesto dobro voljo prinesel v spremstvu pravljičnih bitij 19. decembra, ko bo tudi zaživel božični sejem na Trgu svobode. Sejemsko dogajanje bodo tudi letos nadgradile številne prireditve, od prvega Beerfesta, nastopov slovenjebi-striških glasbenikov, do rajanja s
plesnim klubom Lara in plesno šolo Jaydance ter koncertom 6pack Čukurja in The hangover ladies. Decembrski prireditvenik na osrednjem trgu v Slovenski Bistrici se bo sklenil na najdaljšo noč v letu z ansamblom Napev.
Po božičnih izdelkih in začimbah bo dišalo tudi na grajskem dvorišču, kjer bo do božiča ob koncih tedna v dopoldanskem
času božična grajska tržnica, v popoldanskih urah ustvarjalne delavnice, pa tudi Božičkova pošta bo imela na grajskem dvorišču svojo praznično izpostavo.
Na Pragerskem jaslice na vodi
Pestro in bogato decembrsko dogajanje ne bo samo v mestu. Številne prireditve, več kot 50 jih je vsega skupaj, dokazujejo, kako bogato je društveno življenje na Bistriškem. Mešani pevski zbor Šmartno na Pohorju prireja božični koncert S pesmijo do sanj, na Spodnji Polskavi bodo na štefanovo že 17. leto blagoslovili konje, na ribniku pri Pragerskem bodo ponovno prižgali lučke na edinstvenih jaslicah na vodi, v Laporju pripravljajo božični koncert treh pevskih zborov ... Poseben čar prazničnemu decembru pa bodo dodali tudi številni koncerti na osnovnih šolah v Slovenski Bistrici, na Srednji šoli Slovenska Bistrica, na slovenjebistriški glasbeni šoli in tudi v OŠ Minke Namestnik Sonje, ki bodo s pomočjo glasbe v ospredje postavili dobrodelnost.
Mojca Vtič
Foto: RIC
petek • 9. decembra 2016
Podravje
Štajerski	9
plačno?
Organizacije s sedežem v Spodnjem Podravju, ki so prejele največ donacij dela dohodnine za leto 2015
smo se, komu in kako je mogoče podariti del doho-
humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru nepridobitnih dejavnosti in ki jim je na podlagi posebnega zakona priznan poseben status ali pa je njihova dejavnost v javnem interesu ali dobrodelna. Seznam upravičencev do dela dohodnine na predlog Ministrstva za finance vsako leto do 31. julija določi vlada, objavljen pa je na spletnih straneh FURS. Na www.dobro-delen.si je mogoče organizacije poiskati ne le po nazivu, temveč tudi poštni številki, področju delovanja ali davčni številki.
Na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) pojasnjujejo: »Gre za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, zato z donacijo prispevamo k boljši požarni varnosti, ki nam jo zagotavljajo prostovoljna (nevladniška) gasilska društva, k več paketom pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, za več postelj za brezdomce, za počitnice otrok revnih, za lokalni šport in kulturo ...«
Prejemniki dela dohodnine	donacij (€)	um	■Hiisaun
Sonček - društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož	4.549	513	100.
Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj	4.289	673	108.
Aeroklub Ptuj	4.097	186	113.
Športno društvo Rokometna šola Ptuj	3.320	237	142.
Ars Vitae - društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog	3.170	281	157.
Kolesarski klub Perutnina Ptuj	2.696	244	212.
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornja Bistrica	1.907	169	352.
Rdeči križ Slovenije, območno združenje Slovenska Bistrica	1.873	220	367.
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornja Polskava	1.797	234	392.
Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenska Bistrica	1.731	172	417.
#nulapet
Povprečna višina donirane dohodnine v evrih
društev in organizacij?
Zahtevo za namenitev dela dohodnine je mogoče podati pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu, registrirani uporabniki lahko to storijo tudi prek sistema eDavki, obrazec zahteve pa je objavljen še na spletnih straneh FURS in na www.dobrodelen.si (izpolnjen in natisnjen obrazec je treba poslati na FURS). Da bi ljudi spodbudili k doniranju dela dohodnine, so na CNVOS pripravili projekt Nulapet, ki ga delno sofinancira Evropski socialni sklad.
»Nulapet je poziv tistim ljudem, ki svojih 0,5 % dohodnine ne podarijo nikomur, zato vsako leto ostane neizkoriščenih za skoraj 5 milijonov evrov dobrih nevladniških namenov in idej ...« pojasnjujejo v CNVOS. Da bi se informacija širila hitreje, so zasnovali tudi Facebook nominacije: zavezanci v objavi na družabnem omrežju sporočijo, komu del dohodnine namenjajo, in objavo označijo z #nulapet. Označijo še tri prijatelje in jih povprašajo, komu del dohodnine namenjajo oni.
13,00 EUR 12,50 EUR 12,00 EUR 11,50 EUR 11,00 EUR 10,50 EUR 10,00 EUR 9,50 EUR 9,00 EUR
12,64
4. ' _
\
11,64
.11,34
11.29
9,60
9,60
9,61 ■—
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Povprečen znesek donirane dohodnine je večino let padal, zadnji dve leti pa ostaja približno enak. Lani je znašal 9,61 evra, kar pomeni, da je povprečen donator zaslužil približno minimalno plačo. Po podatkih Finančne uprave RS je bilo lani podanih 414.697 zahtev za doniranje dela dohodnine, vendar je bilo od tega dejansko izvedenih zgolj 313.587 donacij (75,6 %). Ostale zahteve niso bile izvedene, ker so jih podali zavezanci, ki v letu 2015 niso plačali dohodnine. Del svoje dohodnine raznim organizacijam torej prispevajo predvsem državljani z najnižjimi dohodki, zahtevo za to pa so podali tudi tisti, ki zaradi umanjkanja dohodkov donacije sploh ne morejo izvesti.
Na Facebook nominacije so se že odzvali številni znani in neznani Slovenci, med njimi tudi predsednik države Borut Pahor, zdaj pa čakamo še preostale politike (morda finančnega ministra?). Z donacijo dela dohodnine namreč
jasno sporočajo, da z denarjem v državnem proračunu ne gospodarijo najbolje ... Namenitev dela dohodnine je poleg referenduma pravzaprav edina možnost neposrednega odločanja državljanov o porabi davkoplačevalskega de-
narja, zato bi jo veljalo izkoristiti. Po podatkih slovenske finančne uprave je letos za donacije na izbiro kar 5.673 različnih upravičencev, zato se bo za vsakogar gotovo kaj našlo .
Eva Milošič
Vir: FURS
Vir: FURS
Foto: CG
Ptuj • Prižig prazničnih luči
Igra dneva in noči
V ponedeljek je tudi Ptuj zasijal v praznični podobi. Zraven več kot 52.000 lučk, kolikor jih je postavljenih, je posebna tudi unikatna okrasitev, katere idejni vodja in koordinator je Stanka Vauda Benčevič.
Draženci • 15. gospodinjski večer z domačimi rezanci
Razstava avtohtonih semen in izdelava domačih rezancev
Članice Društva gospodinj Draženci ostajajo zveste tradiciji. Pod tem naslovom so v lični brošuri spomnile na 15 gospodinjskih večerov in razstav, na katerih so širši javnosti v tem obdobju predstavile svoje vsakoletne projekte.
Ključno vlogo pri izvedbenem delu pa so odigrali dijaki dveh šol, ki delujeta v sklopu ŠC Ptuj: Ekonomska in Strojna.
„Brezmejni duh ustvarjalnosti in želja po sodelovanju in povezovanju domačih ustvarjalcev, izobraževalnih institucij in mestnih služb sta navdahnili edinstveno okrasitev mesta. Na Ptuju letos tako ne svetijo le luči. V čarobni igri dneva in noči, sodelujejo materiali, ki lovijo svetlobo in z njo obsevajo pročelja znamenitih hiš," pravi Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj.
Prepričana je, da edinstvena okrasitev predstavlja z vidika turizma pomemben motiv za obisk najstarejšega slovenskega mesta v tem prazničnem času.
Vodja projekta okrasitve mesta letos je Stanka Vauda Benčevič, ki se je poigrala z izdelki iz aluminija. Pravi, da je bil ključni umetniški izziv, kako spremeniti osnovno funkcijo materiala in dokazati, kako lahko aluminij in navadna folija za ovijanje postaneta ledena ploskev, ki lovi svetlobo in krasi mesto podnevi in ponoči. Ključno vlogo pri izvedbenem delu pa sta odigrali Ekonomska šola ŠC Ptuj in Strojna šola ŠC Ptuj. Za izdelovanje okraskov so bile zadolžene dijakinje smeri aranžerski tehnik, ki so se temu delu posvetile v sklopu praktičnega pouka. Kaj med dru-
gim vse se v šoli naučijo, pa so pokazali tudi „strojniki". Izdelali so kar sedem metrov visoko jekleno konstrukcijo božičnega drevesa. Kot je dejal ravnatelj šole Bojan Lampret, je šlo za izjemno zahteven projekt, ki so se ga dijaki in profesorji lotili z izjemno vnemo.
Pohvalo pa so tokrat dobili tudi tisti, ki so vse te ideje in projekte morali postaviti in namestiti nad ptujsko nebo. Kot pravijo na Zavodu za turizem Ptuj, so delavci Javnih služb Ptuj pristopili k pro-
jektu z neverjetnim občutkom in predanostjo.
Praznične luči na Ptuju so na Ptuju prižgane od ponedeljka, vklopil pa jih je župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar. Dogodek je na mestne ulice privabil izjemno veliko število ljudi, ki so nestrpno pričakovali, da vidijo, kakšen bo učinek kombinacije materialov in luči, ki so jih letos uporabili.
V kulturnem delu programa, ki ga je vodila Estera Korošec, so nastopili otroci vseh ptujskih osnovnih šol, ki so zapeli dve skladbi, s katerima so pričarali prav posebno praznično vzdušje. Obiskal pa jih je tudi škrat Matjaž, ki bo v decembru pogosto gostoval na Ptuju. Obeta se namreč še ena Ptujska pravljica, ki se prične 16. decembra s pravljičnim sejmom, animacijo za otroke, nastopi učencev, koncerti in glasbo v ritmih praznikov.
Dženana Kmetec
Gre za projekte, s katerimi ohranjajo in širijo tradicijo nekdanjega življenja in dela na vasi ter skušajo z zdravimi zgledi, zdravo pridelavo na domačih vrtovih, tradicionalnih kmečkih in v zadnjem času na visokih gredah spodbuditi zdrav način življenja, hkrati pa prispevati k ohranjanju vsega domačega, tudi avtohtonih semen. Slednje je bilo v ospredju letošnjega projektnega dela, ki so
ga podrobneje predstavile tudi na razstavi in tržnici, kjer je bilo mogoče semena tudi zamenjati.
„Semena so narodno bogastvo za nas in naše potomce," je bilo sporočilo letošnje razstave in tržnice o avtohtonih semenih, ki je pospremila tradicionalni 15. gospodinjski večer z ročno izdelavo domačih rezancev. V imenu Društva gospodinj Draženci je predsednica Zdenka Godec v
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
dvorani vaškega doma v Dražen-cih pozdravila 15 ekip društev deklet in žena, kmetic oz. gospodinj s širšega območja Ptuja; le ena je bila moška (Valek mojstri), ki so leta 2006 že naredili najboljše rezance. Prvič letos se je gospodinjskega praznika udeležila ekipa Društva gospodinj iz Žalca. Predsednica ocenjevalne komisije Slavica Strelec iz KGZS Zavoda Ptuj je predstavila ocenjevalne kriterije. Vsi rezanci 16 ekip so bili najboljši, eni pa malo boljši. Naj rezance so letos izdelale članice Društva žena iz Hajdoš. Na delo Društva gospodinj Draženci je ponosen tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Jubilejni gospodinjski večer so povezale s praznovanjem 3. decembra (Ta veseli dan kulture), njihove gostje so bile članice vokalne skupine Kantalena iz Podlehnika.
Na družabnem srečanju so ročno izdelane rezance udeleženci 15. gospodinjskega večera tudi pokusili.
MG
V ročni izdelavi domačih rezancev se je pomerilo 16 ekip.
Foto: MG
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
petek • 9. decembra 2016
Markovci • Koncert Komornega zbora Kor
Zapeli slovenske pesmi
Člani Komornega zbora Kor, ki v okviru KUD KulTura Markovci deluje pet let, so nedavno priredili koncert z naslovom Slovenska pesem. Prvi del koncerta je obsegal slovenske ljudske pesmi, drugi pa pesmi legendarnega Slavka Avsenika.
»Ker smo pred leti pripravili koncert z naslovom BalkanTura, smo tokrat želeli narediti nekaj povsem našega - slovenskega. Kar nekaj sorazmerno zahtevnih priredb slovenskih ljudskih smo že imeli "na zalogi", zato smo dodali še nekaj, čemur ljudje zares radi prisluhnejo - narodno-za-bavne pesmi. Oba dela koncerta sta se lepo zlila, gost Alfi Nipič je poskrbel, da so obiskovalci dobili predstavo, kako so nastajale Avse-nikove pesmi, kako so potekali nastopi in predvsem, kakšna je bila njihova glasba v izvirni obliki. Od ljudskih smo zapeli naslednje: Luba vigred, Pa kako bom ljubila, Nocoj je edna lušna noč, Dekle je pralo srajčke dvej, Odpiraj dekle kamrico, Šurka ja Tisa in Pri farni cerkvici. Avsenikove pa: Slovenija, Ne sveti zvezda v noč svetleje, Sanjam o domovini, Nasvidenje, Tam, kjer murke cveto in Naj bo pomlad,« je povedal umetniški vodja zbora Daniel Tement.
Kot rečeno, so markovski pevci v goste povabili Alfija Nipiča. »Želeli smo, da nekdo iz prve roke pove, kako je bilo ustvarjati v ansamblu Slavka Avsenika, da publiki oriše velikana slovenske narodno-zabavne glasbe ter zapoje nekaj pesmi. Alfi Nipič se je zelo potrudil, prinesel originalne posnetke ansambla, ob katerih je prepeval,« je povedal Tement in izrazil zadovoljstvo, da so se
obiskovalci v tako velikem številu udeležili njihovega nedavnega koncerta: »Zelo smo veseli in hvaležni. Obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje pripravljali podobne koncerte, ostali v stiku z domačim okoljem in ljudmi. Morda se večina niti ni zavedala, da so med drugim poslušali zelo zahteven repertoar. Zaradi celotnega koncepta je bil izbor pesmi lepo sprejet in upam, da bodo ljudje v prihodnje z veseljem prisluhnili komponistom in zborom, ki se trudijo ohranjati našo ljudsko pesem.«
Komorni zbor Kor v zadnjih nekaj letih beleži lepo bero nastopov. Najprej so nastopali predvsem v domačem okolju, nato so se začeli ozirati po nastopih v Sloveniji in tujini. Na mednarodnih tekmovanjih v italijanskem Grade-
žu, avstrijskem Linzu in hrvaškem Zadru so v močni konkurenci dosegli vidne uspehe. »Praviloma izbiramo tekmovanja, na katerih lahko ocenimo, kako dobri smo v primerjavi z najboljšimi zbori v mednarodnem merilu. Letos smo v Zadru tekmovali skupaj z zborom iz stockholmskega glasbenega konservatorija, predlani v Gradežu z izjemnim dekliškim zborom iz Stockholma, pred tem pa v Linzu z nekaj odličnimi zasedbami. V Linzu smo na primer za komornim zborom iz Moskve zaostali zgolj za nekaj več kot eno točko, v Gradežu smo v svoji kategoriji zmagali, generalno smo bili drugi. Na vseh omenjenih tekmovanjih smo prejeli zlato priznanje, v Gradežu nam je komisija podelila še posebno priznanje za subtil-
Foto: arhiv skupine
no in prefinjeno izvedbo skladb, na kar smo zelo ponosni. Sicer pa smo na zadnjem regijskem tekmovanju na Ptuju, ki pokriva Štajersko in Prekmurje, med vsemi zbori prejeli najvišje število točk in tako postali najboljša zasedba tekmovanja, ob tem smo prejeli še vrsto drugih priznanj. Glede na to, da smo v preteklih letih toliko energije vložili v tekmovalne programe, smo se malo oddaljili od svoje stare domače publike. Prav zato smo izjemno veseli, da nam je nedavno s koncertom v večnamenski dvorani domače občine uspelo privabiti blizu 700 poslušalcev. Občutki ob nastopu so bili izjemni in to nam daje veselje, da bomo podobne projekte pripravljali tudi v prihodnje.«
Mojca Zemljarič
Majšperk • Glasbeno srečanje ob godu zavetnice pevcev in pevk
Ljudski pevci in godci na 6. Cecilijinem koncertu
Pevke ljudskih pesmi, ki delujejo pod okriljem Kulturno prosvetnega društva Stoperce so priredile že šesti Cecilijin koncert.
»Pogosto slišimo starejše ljudi modrovati, kako je bilo včasih lepo, ko so ob delu zapeli. Morda se nam zdi, da tradicija pevcev počasi izumira. Da ni tako, bodo danes dokazali pevci in godci iz različnih krajev. Želimo, da nas petje in glasba povežeta. Naj nas ogrejejo ubrano povezani glasovi in melodije nastopajočih,« je zbranim na šestem Cecilijinem koncertu zaželela vodja pevk ljudskih pesmi iz Stoperc Nada Golob.
Zgodbe preteklosti, povezane v verzih in povedane skozi melo-
Foto: Mojca Vtič
Pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce so priredile 6. Cecilijin koncert.
dijo, je pripovedovalo 13 nastopajočih. Domačim ljudskim pevkam so se na odru doma krajanov v Stopercah pridružili videmski godci iz KD Franceta Prešerna, ljudske pevke Leskovčanke, Ur-bančanke in Šentjanževke, ljudske pevke Društva upokojencev Videm pri Ptuju, ljudski pevci iz Jablovca pri Podlehniku, ljudski godci Lukarji in Veseli prijatelji ter Karmen Štumberger, Mica in Liza iz TD Podlehnik, zakonca Anica in Franc iz Cirkovc ter Ha-longa potepuha iz Cirkulan.
MV
Nova vas • Srečanje skupin ljudskih pevcev
Godemo in pojemo v korantovi deželi
V Novi vasi pri Markovcih so to jesen priredili 5. srečanje skupin ljudskih godcev in pevcev.
Poleg organizatorjev Hišnega ansambla DU Markovci so nastopili še: KUD Antona Slodnjaka Juršinci, Ljudske pevke Lukarce Dornava, KD Klopotec Kog, Ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, Mejaši iz Repišč, Ljudski godci in pevci Stari prijatelji iz Kicarja, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, Vaški godci iz Andraža, Pev-
ke ljudskih pesmi Urbančan-ke, Lludska pevska skupina Taščica KUD Rače in Ljudski pevci KD Jezero. Nastopajoče skupine so ponovno oživile delček bogate kulturne preteklosti. Starejši so ob poslušanju obujali spomine na mladost in običaje, mlajši pa so lahko razbrali, kako so živeli njihovi starši, pa tudi dedki in babice.
TM
Nobelova nagrada za književnost 2016
Tednikova knjigarnica
Ni še mrak
Veliko pompa je bilo letos ob razglasitvi Nobelove nagrade za literaturo, saj jo je prvič dobil glasbenik. Založba Mladinska knjiga se je lepo odzvala in ponudila 1. ponatis izbranih pesmi Boba Dylana v zbirki Nova lirika z urednikom Andrejem Ilcem.
Izbor, prevod in spremno besedilo podpisuje Matej Krajnc (1975), pesnik, prevajalec, glasbenik, publicist, urednik, kar se pozna tudi v pričujoči knjigi, saj je spremna beseda izjemno prefinjeno, natančno in slogovno hvalevredno napisana. Tako pravi Matej Krajnc na zavihku platnice, ki je vsa živahno modra:
»Bob Dylan (1941) je ameriški pevec in samospevec, ki je v začetku šestdesetih let domala sam redefiniral način pisanja avtorske folk glasbe in svoje ustvarjalne principe kaj kmalu prenesel v rock glasbo ter ji tako omogočil, da je vase pripustila poezijo in se dvignila na raven, enakovredno drugim umetnostim ...
Čeprav Dylan v tujini že kuka v literarni kanon, ga pri nas kot pesnika še vedno postavljamo za nekatere morda celo šibkejše pesniške osebnosti, ki pa niso v roke nikoli prijeli kitare. Kitara ne naredi pesnika, to drži, a pesnik s kitaro ni nič manj pesnik. Dylanova najboljša dela se napajajo iz poznavanja opusov velikih svetovnih pesniških imen, od Byrona in Raimbauda vse do Blaka, Whitmana in Ginsberga ...«
Zapis Mateja Krajnca odlično odstira Dylanavo zaslužnost za Nobelovo nagrado in pojasnjuje pesniške najvišje vrednote. Krajnčevo prevajanje in pisanje Dylana jasno odstira sozvočje med pesnikoma, ki jima je kitara izpovedna sopotnica, nakazuje tudi ozkost literarne vede, ki glasbenih poetov ne umešča v literarno zgodovino in literaturo. Včasih pomislim, da se kantavtorjem dogaja v glasbi podobno kot striparjem v literaturi in likovni umetnosti. Ob tem se spomnim na letos preminulega Leonarda Cohena (1934-2016), glasbenega poeta in pisatelja, ki je dejal, da je najprej želel govoriti svetu skozi literaturo, poezijo, a je zarana dojel, da s pomočjo muzike in lastne interpretacije poezije, oziroma s pomočjo mikrofona in glasbenega odra, doseže veliko več občinstva kakor s knjigo.
Naslov zbirke Dylanovih pesmi glasi Ni še mrak in je več kot pesniška zbirka, saj prinaša Dyl anov zapis z naslovom Moje življenje na kratko (str. 147), Nekaj opomb k pesmim (str. 151) Mateja Krajnca, ki je priprav zapis o Dylanovih najpomembnejših avtorskih korakih po letnicah (str. 159) ter na strani 168 še Krajnčevo O izboru in prevajanju, kjer začenja tako:
»Prevajanje (ali prepesnjevanje) Boba Dylana je, rečeno v šali (ki pa vendarle ni šala), neke vrste olimpijska disciplina, v kateri je prevajalec odgovorna oseba, tekmovalec in sodnik obenem. To velja tako za njegova zgodnja, bolj folkovska dela kot za poznejša simbolična, nadrealistična, medbesedilna in druga ustvarjanja, ki še vedno trajajo, sicer v nekolikanj drugačni obliki kot v šestdesetih letih, a nič manj pomembno, pestro in prevajalsko izzivalno .
Vsekakor je to pesniška zbirka, ki sodi v vsako domačo in javno knjižnico in upam, da vas povabi k branju naslednji odlomek z začetka in konca pesmi:
NAD NAMI BDI BOG Nepomembna sta moje ime in starost, v mestu obrobnem preživel sem mladost. Zakone upoštevat tam red je bil strog in še to so me učili: nad nami bdi bog.
In zgodovina pove nam tako. topovi stoje nad indijansko vasjo, topovi ustrele, Indijancev več ni. A dežela je mlada in nadnjo bog bdi.
Potem španska vojna prišla je in šla...
In zdaj, ko končujem, obupan precej, tuhtam, kako bo šlo tole naprej!
A bolj ko razmišljam, bolj mislim tako: če bog bdi nad nami, več vojne ne bo!
V decembru torej ne pozabite na dobre knjige!
Liljana Klemenčič
Dejan Zavec
Že dobro leto brez »maksimalnih obratov« Stran 12
Rokomet
Vroča obračuna v Trebnjem in Ribnici
Stran 12
Tenis
Začetek sezone po ptujskih notah
Stran 13
Strelstvo
Venta do srebra, v finalu tudi Raušlova Strani 13
Atletika
Rekorden met Kristijana Čeha
Strani 14
Rokomet
Mladi Ormožani drugi in tretji v Ribnici
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
V soboto točno opoldne - obračun pri ...
Jesenski del sezone 2016/17 je povsem pri koncu, konec tedna so na sporedu tekme zadnjega kroga. Po treh zaporednih gostovanjih (Olimpija, Gorica, Koper) se bodo nogometaši Aluminija predstavili v domačem športnem parku, njihov tekmec bo ekipa Celja.
Kidričanom zaključek tega dela sezone nikakor ni uspel, saj so po treh remijih nanizali kar štiri zaporedne poraze. Pri tem resnično bode v oči neučinkovitost, saj je Aluminij na dosedanjih 20 tekmah dosegel le 13 zadetkov (povprečno 0,65 na tekmo). Zadnji ima že precej dolgo brado, v 14. krogu ga je v Krškem (2:2) globoko v sodnikovem podaljšku dosegel Josip Zeba. Od takrat je minilo 540 minut čiste igre...
V soboto bodo varovanci Bojana Špehonja ta niz poskušali prekiniti v dvoboju s Celjani, kar pa bo vse prej kot lahka naloga. V dveh letošnjih medsebojnih obračunih so obakrat slavili nogometaši iz knežjega mesta: v 3. krogu v Kidričevem 2:4, v 12. krogu pa v Celju 1:0. Oba-
krat jim je to uspelo pod vodstvom Roberta Pevnika, ki pa je nato dobil odpoved, na njegovo mesto je sedel Igor Jovi-čevic. Ta je manj uspešen od predhodnika, saj je na osmih tekmah s svojo ekipo osvojil
le 8 točk (Pevnik 19 na 12 tekmah).
Kidričane tako čaka v soboto točno opoldne zahteven obračun, vseeno pa ne v stilu klasičnega vesterna z naslovom Obračun pri O.K. Corra-
Humanitarna akcija NK Aluminij
Nogometni klub Aluminij v prazničnem decembru organizira humanitarno akcijo zbiranja hrane. Kot največje društvo lokalne skupnosti Kidričevo želijo s tem prevzeti pobudo in pomagati ljudem v stiski. Zato pozivajo vse športnike, starše mladih športnih upov, navijače in simpatizerje NK Aluminij ter vse, ki bi radi prispevali kakšen del tudi sami, da prinesejo hrano z daljšim rokom trajanja na zbirno mesto v Športni park NK Aluminij Kidričevo, Ka-juhova 16. Akcija bo potekala vse do petka, 16. 12. 2016, do 11. ure. Uro kasneje bodo zbrano hrano predali občinskim predstavnikom Rdečega križa Slovenije. Vse skupaj vabijo, da polepšamo praznike čim večjemu številu ljudi!
Maribor v Domžalah brani 1. mesto
Derbi zadnjega kroga bo potekal v Domžalah, kjer bodo gostovali vijoličasti. Ti so v seriji petih zaporednih zmag, grenkobe poraza pa niso okusili že 14 tekem. Z zmago bi zanesljivo osvojili naslov jesenskega prvaka, z morebitnim remijem ali porazom pa jih lahko prehitijo Ljubljančani. A v mislih Štajercev ta scenarij preprosto ne obstaja ...
^_
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Aluminija in Celja čaka v soboto tretji medsebojni obračun v tej sezoni: na prvih dveh so slavili Celjani, a takrat še s trenerjem Robertom Pevnikom.
Priložnost nedvomno je, saj tudi Celjani niso v kakšni blesteči formi. Mi se z njimi tako ali tako ne obremenjujemo, poskušamo se osredotočiti na odpravo lastnih napak,« je dejal bočni branilec Aluminija Denis Vezjak in dodal: »Smo ekipa, ki si ustvarja kar
lu z Burtom Lanccesterjem in Kirkom Douglasom v glavnih vlogah ... Glavni bodo tokrat igralci obeh ekip. »Vsekakor si želimo jesenski del zaključiti s pozitivnim rezultatom, o tem ni nobenega dvoma.
1. SNL, 21. krog: Aluminij - Celje,
sobota, 10. 12., ob 12.00 v Kidričevem
precej priložnosti, zagotovo vsaj dve na tekmo. Problem je v zbranosti pri zaključku, ta element poskušamo popraviti s trdim delom na treningih, a nam za zdaj ne uspeva. Na drugi strani se tudi v naši obrambi občasno pojavljajo razpoke, te pa tekmeci takoj izkoristijo, zaradi česar nam točke pogosto polzijo iz rok.«
Bodo bolje izkoristili zadnjih 90 minut pred zimskim premorom? V tem bo časa za analize (in morebitne spremembe) več kot dovolj .
Jože Mohorič
Rokomet • 1/8 finala Pokala Slovenije
Presenečenje!
Velika Nedelja -Dol TKI Hrastnik 31:27(15:13)
RK VELIKA NEDELJA: Jau-šovec, Zoreč 4, Kolmančič 13, Bombek 4, Topolovec, Bokša 2, Preac, Sok 2, Meško 1, Škr-janec, Lorenčič 5, Štumberger, Šulek, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič.
Rokometaši Velike Nedelje so na zadnji (tako so vsaj mislili) tekmi v Pokalu Slovenije pred svojimi navijači želeli pokazati najboljše, kar znajo. Ekipa, ki nastopa v 1. A DRL, Dol TKI Hrastnik, je bila pravi tekmec.
Na začetku tekme so gostje sicer dvakrat povedli, nato pa so domači zaigrali kot v transu in prevzeli vodstvo, ki ga do konca polčasa niso izpustili iz rok. Fantastična igra v obrambi in raznovrstna igra v napadu sta povsem presenetili igralce Dola. Zaradi tega so
v
a (*,
Foto: Črtomir Goznik
Peter Zorec (Velika Nedelja)
začeli delati napake, kar so domači igralci ob bučni podpori s tribun dobro izkoriščali.
Tudi v drugem polčasu so Velikonedeljčani nadaljevali
predstavo iz prvega polčasa. Vendar je utrujenost naredila svoje in gostje so slabe minute domačih izkoristili ter ponovno povedli (19:20). Kriza
domačinov je bila kratkotrajna, saj so rezultat ponovno obrnili v svojo korist. Proti koncu so gostje ponovno poskusili prevzeti vajeti igre v svoje roke, vendar so ob ova-cijah gledalcev v dvorani domači uspešno končali tekmo
-	z zmago in napredovanjem v četrtfinale Pokala Slovenije.
Sedaj vsi v klubu nestrpno čakajo žreb, ki bo 12. 12., tekma pa se bo igrala predvidoma 23- 12. Zmaga proti prvoligašu je vedno sladka, vendar se je treba nemudoma posvetiti tekmi državnega prvenstva v 2. ligi, saj Veliko-nedeljčani v petek gostujejo v Kočevju proti Grči.
JankoMeško
Rezultati osmina finala: Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik 31:27 (15:13), Maribor Branik -Krka 29:27 (15:11), Herz Šmartno - Črnomelj 36:24 (22:12), Slovan - Riko Ribnica 24:39 (10:18), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 28:22 (14:10), Po-murje - Brežice 39:29 (16:17).
Tekmi Celje Pivovarna Laško
-	Jeruzalem Ormož in Gorenje Velenje - Koper 2013 bosta odigrani v torek, 13. decembra.
Ples • Ana Ekart-Ivan Jarnec
V hudi konkurenci na stopničke
Konec tedna je v Mariboru potekalo mednarodno plesno tekmovanje najvišjega ranga in največje plesno tekmovanje v Sloveniji. Udeležila sta se ga tudi državna prvaka v kategoriji mladincev Ana Ekart in Ivan Jarnec.
V petek sta nastopila v kategoriji »rising star« in v standardnih plesih osvojila 2. mesto. Na stopničke sta stopila tudi v soboto, ko sta tekmovala v kategoriji starejših mla-
dincev in med 42 tekmovalci iz 10 držav osvojila odlično 3. mesto. V nedeljo sta tekmovala v latinskoameriških plesih in si med 49 pari iz 16 držav priplesala finale ter osvojila 6. mesto. Glede na to, da večina parov, uvrščenih v finale, pleše samo latinskoa-meriške plese in je bil to njihov prvi tekmovalni dan, sta z uvrstitvijo zadovoljna.
Maribor open je eno njunih najljubših tekmovanj, saj je poseben čar plesati pred domačo publiko, kar jima je dalo dodatno motivacijo.
UR
12 Štajerski
Šport
petek • 9. decembra 2016
Boks • Dejan Zavec
Ze dobro leto dni brez »maksimalnih obratov«
Konec novembra je minilo leto dni, odkar je imel Dejan Zavec na Floridi svoj zadnji dvoboj. Poraz s Kubancem Erislandyjem Laro je pomenil tudi konec aktivne kariere boksarja. Kakšni so spomini? »Spomini so kljub porazu edinstveni in bodo takšni za vedno ostali zapisani globoko v meni. Osebno boksa kot takšnega sploh ne pogrešam tako zelo, pač pa tisto, kar se je dogajalo okrog tega. Takrat sem natančno vedel, kaj bom počel naslednji dan, danes je to nekoliko drugače: prav prijetno pa je, da ne rabim dvakrat na dan telesa obremeniti do 'maksimalnih obratov'. Sredi življenja sem sedaj dobil priložnost delati nekaj povsem novega in v tem se zaenkrat zelo dobro
počutim,« je povedal 40-le-tnik, ki sedaj kondicijo ohranja na druge načine: »Uživam v rekreaciji! Žal velikokrat ne toliko, kot bi si želel, a sem vseeno zadovoljen.«
S svojimi varovanci stopiš kdaj v ring?
D. Zavec: »Tega se izogibam iz preprostega razloga, ker tekmovalna stopnja zahteva najvišji nivo, jaz pa sedaj nisem več pripravljen na tem nivoju. Res sem aktivno kariero zaključil šele pred letom, a v tekmovalnem smislu je to zelo dolga doba. Preprosto iz spoštovanja do boksa se tega izogibam. Fantje bi lahko hitro dobili kakšne napačne predstave, tega pa ne želim. Obstajajo drugi načini, da jih naučim boksarskih veščin, upam, da bom v tem
Ptuj - boksarsko
središče
Slovenije
Je na Ptuju središče slovenskega boksa?
D. Zavec: »V tem trenutku zagotovo! Lahko to pogledamo skozi rezultate v zadnjih letih ali tudi skozi čudovito boksarsko publiko. Lahko to trdimo tudi iz perspektive mojih rezultatov in tudi po rezultatih fantov, ki prihajajo iz te regije.«
Dnevno na trening iz Ivančne Gorice na Ptuj ...
Posebna zgodba je tvoja varovanka Vida Rudolf - na treninge se vozi iz Ivančne Gorice.
D. Zavec: »V našem klubu smo se zbrali iz vseh vetrov: iz Prekmurja, Slovenske Bistrice, Celja - in seveda Vida iz Ivančne Gorice. To je tekmovalna ekipa Dejan Zavec Boxinga. Veseli me, da nekdo iz tako oddaljenega kraja trikrat ali štirikrat na teden najde motiv za prihod na trening na Ptuj - najprej mora premagati dolgo pot, nato pa še težak trening. Želja po uspehih mora biti v takšnem primeru res izjemna. To nas vse skupaj dela veliko bogatejše, kot smo v resnici.«
uspešen. Zato pa se zelo rad priključim rekreativni skupini, kjer pa zelo uživam.«
Podajaš se na parket organizacije boksarskih prireditev. Kaj se dogaja v tej smeri?
D. Zavec: »Tako kot sem v Slovenijo pripeljal profesionalni boks, tako bom v letu 2017 poskušal skozi organizacijo boksarskih večerov na izbranih lokacijah boks še bolj približati ljudem. Za začetek je predviden februar, prireditve pa bodo podprte s TV-prenosi.«
Je med možnimi lokacijami za kakšno prireditev tudi Ptuj?
Rokomet • 1. A SRL (m)
Vroča obračuna v Trebnjem in Ribnici
RK Jeruzalem Ormož
Rokometaši Jeruzalema so dobili derbi 14. kroga proti Krki (30:26) in obdržali možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka.
»V decembru sta pred nami še dve pomembni tekmi državnega prvenstva. Že v soboto odhajamo v Trebnje k ekipi, ki je za nas tradicionalno neugodna. Predvsem, ko igramo v Trebnjem. Verjamem, da se nam je uspelo dobro pripraviti na tekmece in da bo celotna ekipa imela svoj dan. Z zmago bi si povečali možnosti, v primeru poraza bi bile naše možnosti glede uvrstitve v Ligo za prvaka minimalne. Žal zaradi poškodbe na mladinski tekmi ne bomo mogli računati na kadetskega reprezentanta Dominika Oz-meca,« je pred gostovanjem v Trebnjem povedal trener Saša Prapotnik.
Boleči poraz v Škofji Loki je le nekaj naučil ormoške rokometaše: v nasprotju z napovedmi pred tekmo v Škofji Loki zdaj ekipa ne razmišlja na glas o zmagi v Trebnjem. Fantje se zavedajo, da bodo za zmago v Trebnjem morali dati vse od sebe najprej na igrišču in ne pred mikrofoni pred tekmo.
Trebanjci bodo letos težko
ujeli Ligo za prvaka, saj so trenutno na 8. mestu s 13 točkami: »Štiri točke bežijo pred izpadom iz lige. Doma ne smejo več izgubljati točk in za Trimo je to zelo pomembna tekma. Čaka nas huda borba za vsako žogo. Ekipa, ki si bo bolj želela zmage, bo tudi bližje zmagi. Zanimivo, da smo letos v gosteh premagovali ekipe, ki so pod nami na lestvici; to so Slovenj Gradec, Izola, Ptuj. In izgubljali z ekipami Krke, Kopra in Loke, ki so pred nami na lestvici. Naj se v soboto obdrži ta tradicija. Zavedamo se, da bo za zmago treba pustiti srce na igrišču,« je še dodal kapetan ormoške barke Bojan Čudič.
Uroš Krstič
RK Drava
Rokometaši Drave v tej sezoni veliko bolje igrajo v gosteh. Tokrat bodo lahko v Ribnici igrali popolnoma neobremenjeno, saj je njihov tekmec Riko absolutni favorit. Trenutno vodilna ekipa lige se je že predstavila na Ptuju, ko je v športni dvorani Center pokazala vse prvine modernega rokometa, blestel je predvsem njihov organizator igre Leben.
V deželi suhe robe bodo morali igralci Drave ves čas igrati organizirano in potrpežljivo ter zbrano v obrambi.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Glavnina boksarskega dogajanja je sedaj usmerjena v London in v tem toku sem tudi sam. V tem uživam in najdem svoj mir.«
D. Zavec: »Absolutno! Ptuj je mesto, kjer sem doma in seveda si doma najbolj želim delati. Ko bodo predstavljeni pogoji za izvedbo, si želim, da bi našli skupni jezik in bi šli v ta projekt z roko v roki.«
Trenerska in poslovna pot te velikokrat zanese tudi v tujino. Anglija je dežela, ki jo zelo pogosto obiščeš.
D. Zavec: »Velikokrat potujem predvsem do Londona. Boks je razširjen po vsem svetu, v Evropi pa je trenutno najmočnejši v Londonu - predvsem zaradi nekaj sve-
tovnih prvakov, ki delujejo tam. Zaradi tega se glavnina dogaja tam in v tem toku sem tudi sam. V tem uživam in najdem svoj mir.«
Ko si v Sloveniji, se največkrat zadržuješ v svojem gymu. Kako sedaj stojijo stvari z dvorano Campus?
D. Zavec: »V svojem delu se odlično počutim, stvari v Dejan Zavec Gymu dobro delujejo, nemoteno opravljamo vse, kar si zadamo. Veseli me tudi to, da nas je iz meseca v mesec več, da se družimo, da naredimo veliko dobre-
ga zase. Nekako nam uspeva ohranjati visok nivo rekreacijskega in tudi tekmovalnega delovanja. Žal pa preostala dvorana Campus sameva.«
Si sam na kakšen način vpleten v reševanje tega problema?
D. Zavec: »Ne, le toliko, kot moram biti z etažno lastnino. Seveda bi si želel, da Ptuj dobi nazaj pokrito športno površino, saj potreba je. Upam in želim si, da bi se ta zgodba hitro in pozitivno rešila.«
Jože Mohorič
Namizni tenis
Končali prvi del sezone
Ta del igre lahko ptujska ekipa še popravi (prav tako realizacijo ...) in s tem bistveno pomaga pri obrambi strelov njihovemu vratarju Boštjanu Belcu. Ta je pred sobotnim gostovanjem povedal: »Na tekmi proti Ribnici se nadejamo, da bomo v prvi vrsti solidno odigrali in da bomo domačinom nudili dober odpor.« Belec je po delno za-celjeni poškodbi na zadnjih dveh tekmah branil v odlični formi. Na takšnem nivoju bi morala igrati v prihodnosti celotna ekipa Drave, če želi obstati v prvi ligi.
David Breznik
1. mladinska liga
REZULTATI 9. KROGA: Krim - Koper 2013 24:27 (12:17), Mokerc-Ig - Riko Ribnica 31:22 (17:11), Urbanscape Loka -Krka 30:20 (13:6), Slovan - Jeruzalem Ormož 28:34 (16:13), Krško - Celje Pivovarna Laško 34:38 (15:17), Trimo Trebnje -Drava Ptuj 32:22 (15:9).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9 7 0 2 14
2.	TRIMO TREBNJE 9 7 0 2 14
3.	MOKERC-IG 9 6 1 2 13
4.	JERUZALEM ORMOŽ 9 5 2 2 12
5.	KRŠKO	9 5 1 3 11
6.	URBANSCAPE LOKA 9 5 0 4 10
7.	RIKO RIBNICA 9 4 1 4 9
8.	KOPER 2013 9 4 0 5 8
9.	KRKA	9 3 1 5 7
10.	KRIM-OLIMPIJA 9 2 0 7 4
11.	DRAVA PTUJ 9 1 2 6 4
12.	SLOVAN	9 1 0 8 2
Igralci in igralke v državnih ligah so konec preteklega tedna končali nastope v prvem delu sezone, s prvenstvenimi obračuni bodo nadaljevali 7. januarja. Spodnjepodravski igralci in igralke so za zelene mize tokrat stopili v 2. ligi, Cirkov-čanke med dekleti in med fanti Ptujčani.
Mlada cirkovška dekleta so tokrat gostila ekipo Sobote in jo zanesljivo ugnale. Tri posamične zmage je prispevala Nika Belaj, dve je dodala Ina Unger (obe sta stari 14 let). S tem so potrdile dobro delo v NTK Cirkov-ce in 2. mesto na lestvici, iz katerega bodo v nadaljevanju sezone poskušale iztržiti kar največ.
Ptujčani so v soboto gostili dve ekipi izpod vrha lestvice
ter doživeli dva visoka poraza. Pravih možnosti za osvojitev točk proti tekmecem z Rakeka in Kočevja niso imeli, edino posamično točko je osvojil Luka Krušič.
2. SNTL (ž)
3. KROG:	NTK	Cirkovce	-NTK Sobota 5:2.
1.	PRESERJE	4	4	0 20:4	8
2.	CIRKOVCE	4	3	1 17:11	6
3.	SOBOTA	4	2	2 12:14	4
4.	INTER DISKONT	4	1	3 12:16	2
5.	LJUBLJANA	4	0	4 4:20	0
Cirkovce - Sobota 5:2.
Iva Unger - Tatjana Brglez 0:3, Nika Belaj - Tjaša Dervarič 3:0, Ina Unger - Janja Lebarič
3:0, Nika Belaj - Tatjana Brglez 3:2, Iva Unger - Janja Lebarič 1:3, Ina Unger - Tjaša Dervarič 3:0, Nika Belaj - Janja Lebarič 3:0.
2. SNTL (m)
5. KROG: NTK Ptuj - PPK Rakek 0:5, NTK Ptuj - NTK Mela-min 1:5.
1.	SAVINJA
2.	MELAMIN
3.	RAKEK
4.	MUTA
9	9	0 45:13	18
9	8	1 42:21	16
9	7	2 39:24	14
9	6	3 39:27	12
5.	INTER DISKONT II	9	4	5 36:28	8
6.	KRIŽE	9	3	6 22:40	6
7.	PTUJ	9	3	6 25:38	6
8.	VESNA	9	2	7 23:39	4
9.	LOGATEC	9	2	7 24:41	4
10.	PREBOLD	9	1	8 20:44	2
JM
1. SNTL (m)					
1. KRKA I	9	9	0	45:11	18
2. KEMA	9	8	1	41:19	16
3. MARIBOR	9	6	3	35:24	12
4. INTER DISKONT I	9	6	3	39:17	12
5. SOBOTA	9	5	4	31:31	10
6. ARRIGONI	9	5	4	31:31	10
7. MENGEŠ I	9	3	6	27:33	6
8. KAJUH-SLOVAN I	9	2	7	20:39	4
9. ILIRIJA	9	1	8	12:44	2
10. OLIMPIJA	9	0	9	13:45	0
1. SNTL (ž)					
1. MUTA	8	8	0	40:5	16
2. ARRIGONI	8	7	1	35:15	14
3. VESNA	8	5	3	30:24	10
4. LOGATEC	8	4	4	28:26	8
5. LETRIKA	8	4	4	27:34	8
6. KAJUH-SLOVAN	8	4	4	26:29	8
7. PTUJ	8	2	6	24:35	4
8. KEMA	8	2	6	20:35	4
9. JESENICE	8	0	8	13:40	0
Nino Šegula in Lara Belaj vse do polfinala
V Mengšu je potekal 1. odprti turnir nove sezone za najmlajše kadete in kadetinje. Na njem je nastopilo 53 fantov in 31 deklet.
_ Iz NTK Ptuj je Nino Šegula med fanti osvojil odlično 3- mesto, pri dekletih je Klara Šegula tekmovanje končala z delitvijo 5.-8. mesta.
Iz NTK Cirkovce je Lara Belaj osvojila odlično 3- mesto, Maja Belaj in Zoja Žolek pa sta obstali v svojih predtekmo-valnih skupinah (17. do 31. mesto).
Nino Segula (NTK Ptuj)
petek m 9. decembra 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis
Začetek sezone po ptujskih notah
Medtem ko sem prejšnji teden v sestavku o boksu zapisal, da je Ptuj boksarski center Slovenije, potem lahko v tem tednu podobno zapišem za tenis. Igralci TK Terme Ptuj so pretekli teden v različnih starostnih kategorijah namreč dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, s katerimi so močno opozorili nase, krona je bila dvojna zmaga Tamare Zidanšek na turnirju v Čilu (o njej smo poročali v torkovi številki). Na to se je zelo hitro odzval tudi kapetan slovenske članske reprezentance Andrej Kraševec: »Izkoristil bi priložnost in čestital Tama-ri Zidanšek za dvojno zmago na turnirju serije challenger v čilskem Santiagu. Upam, da se nam bo spomladi pri-
družila tudi v reprezentanci.« Slovenska ženska teniška reprezentanca bo med 17. in 20. aprilom prihodnje leto nastopila na pokalu Fed v Litvi. Na turnirju bodo v drugi evroafriški skupini poleg Litve in Slovenije igrale še Danska, Luksemburg, Norveška, Južnoafriška republika in Švedska.
Po Sloveniji so pretekli teden potekali štirje turnirji v kategorijah do 14. in 18. leta starosti, mladi člani in članice TK Terme Ptuj pa so dosegli eno turnirsko zmago, še po dvakrat so igrali v finalih in polfinalih. Najboljše izmed vsega pa je dejstvo, da so zvečine nastopali v zelo močnih konkurencah in med starejšimi tekmeci.
Mednarodni olimpijski komite (MOK)
Zgodovinski dan za cheerleading in tajski boks
MOK je ta teden na zasedanju izvršnega odbora priznal dve novi športni zvezi, Mednarodno zvezo za navijaštvo oziroma cheerleading (ICU) in Mednarodno zvezo za tajski boks (IFMA). Za stalno priznanje mora odločitev potrditi še skupščina Moka; prva bo na sporedu septembra prihodnje leto v Limi.
Če bo skupščina Moka potrdila obe zvezi, bi se s tem odprle možnosti, da bi v primeru izbora Los Angelesa za organizacijo olimpijskih iger leta 2024 na seznam dodatnih športov uvrstili tudi navijaštvo oziroma cheerleading, ki ima v ZDA več kot 118-letno tradicijo, so sporočili s Cheerleading zveze Slovenije, ki pri nas deluje 11 let.
Navdušeni so tudi v Slovenski zvezi tajskega boksa, katere predsednik Iztok Vorkapič je v kratkem sporočilu zapisal: »To smo čakali več kot 20 let, zato je to za nas velik zgodovinski dan.«
sta, JM
Bowling • Podjetniška liga
Sin slavil pred očetom
13. krog je bil srečen za vodilno ekipo Dokl gostinstvo, ki si je z novo maksimalno zmago že zagotovila nov naslov prvakov. Zelo blizu osvojitvi 2. mesta je ekipa Elektro Pola-nec, 3. mesto pa še zdaleč ni oddano in tako bo najverjetneje do zadnjih metov zadnjega kroga. Med ekipami je znova najboljši rezultat kroga postavila ekipa Dokl gostinstvo (2851), med posamezniki pa sta se na vrhu znašla sin in oče Vidovič. V zapisanem vrstnem redu ...
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Sašo Vido-vič (Novo prodaja) 832,
2.	Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 801,
3.	Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 784, 4. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 766, 5. Marko Šamperl (DaMoSS) 756, 6. Dušan Lozinšek (DaMoSS) 751, 7. Zvonko Čerček (Talum) 747 , 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 743, 9. Robert Šegula (Tames) 729, 10. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 725.
Dekleta U-14:
v Domžalah ptujski finale
V Domžalah je potekal finalni A-turnir deklet do 14. leta starosti, na katerem so brez izjeme nastopile vse najboljše igralke v tej starostni kategoriji v Sloveniji. Ptujski klub so zastopale Taja Lon-čarič, Nika Strašek, Nina Pliberšek in Ana Teja Tabor. Slednji sta izpadli v 1. oz. 2. krogu, obe pa je ugnala ista igralka Hana Bečirovic-Novak. Uspešnejši sta bili 1. in 2. nosilka, Taja Lončarič in Nika Strašek, obe sta se uvrstili v finale. Taja se je do finala prebila le z osmimi oddanimi igrami, nekoliko težje delo je imela Nika, ki je v pol-finalu tesno ugnala 3. nosilko Majo Zucchiati (Nova Gorica). »Ptujski« finale se je začel povsem po notah Lončariče-ve, ki je povedla 7:5, 4:0, a na tej točki popustila. Pobudo je prevzela Straškova ter nanizala deset zaporednih iger za končno zmago.
TK Domžale, FIN A U-14, rezultati:
polfinale: Lončarič (1.) - Pia-Marija Rebec (TC U) 6:2, 6:2, Strašek (2.) - Maja Zucchiati (Nova Gorica) 4:6, 7:6(3), 6:4;
finale: Lončarič (1.) - Strašek (2.) 7:5,4:6,1:6.
Turnirja U-18:
Planinšek do finala, Vidovič in Gorinškova iz kvalifikacij do polfinala
Na igriščih ŽTK Maribor je potekal odprti turnir za igralce do 18. leta starosti, iz TK Terme Ptuj pa sta se ga udeležila Filip Jeff Planinšek (letnik 2001) in Blaž Vidovič (2002). Filip je bil 2. nosilec, Blaž pa se je moral za nastop v glavnem turnirju prebiti skozi kvalifikacije. To mu je brez težav tudi uspelo ...
V glavnem turnirju je eden najmlajših udeležencev turnirja nanizal še tri zmage in
Finalista turnirja U-18 v Mariboru: Matic Dimic (MAX Ljubljana) in Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj)
Finalistki turnirja v Domžalah: Nika Strašek in Taja Lončarič (obe TK Terme Ptuj)
se prebil vse do polfinala. V četrtfinalu je med drugim ugnal glavnega domačega aduta, 1. nosilca Miha Peruša. Vidoviča je ustavil šele Ljubljančan Matic Dimic, ki pa se je moral za zmago zelo potruditi, slavil je v treh nizih. V finalu je Dimica čakal Filip Jeff Planinšek, ki na spodnji strani žreba ni imel dostojnega tekmeca, vse štiri dvoboje je gladko dobil v dveh nizih. Finalni dvoboj vrstnikov letnika 2001 pa je nekoliko presenetljivo dobil Dimic, ki se v Mariboru očitno dobro počuti - pred tednom je tam slavil na turnirju v kategoriji U-16. Rezultata članov TK Terme Ptuj sta vsekakor zelo vzpodbudna in pokazatelj dobrega dela.
2. OP ŽTK Maribor U-18, rezultati:
četrtfinale: Vidovič - Miha Peruš (ŽTK MB, 1.) 4:6, 6:3, 6:2, Planinšek (2.) - Lazar Milčevič (LTC) 6:2, 6:2;
polfinale: Vidovič - Matic Dimic (MAX U) 3:6, 6:1, 4:6, Planinšek (2.) - Mark Mesaric (AS Litija) 6:2, 6:2;
finale: Planinšek (2.) - Dimic 4:6, 4:6.
Podoben turnir deklet v kategoriji U-18 je potekal na igriščih TK Olimpija. V Ljubljani je ptujski klub zasto-
pala Tara Gorinšek (2002), ki je prehodila enako pot kot v Mariboru Blaž Vidovič. Tara je svoj nastop začela v kvalifikacijah, nato pa se s tremi zaporednimi zmagami v glavnem turnirju uvrstila v polfinale. Ugnala jo je Katja Hrkač, ki je gladko slavila tudi v finalu.
2. OP TK Olimpija U-18, rezultati:
četrtfinale: Gorinšek - Katja Šketa (TC Ljubljana, 7.)
7:6(1), 6:4;
polfinale: Gorinšek - Katja Hrkač (TK Medvode) 1:6,0:6;
finale: Hrkač - Anja Trbe-žnik (Šplus) 6:4,6:1.
JM
*
BH
Tara Gorinšek
Rezultati 13. kroga: SKEI Ptuj - VGP Drava 4:4, Tiskarna Ekart - DaMoSS 2:6, Talum - Saubermacher Slovenija 5:3, Dokl gostinstvo -Radio-Tednik Ptuj 8:0, Tames
-	Bowling center Ptuj 4:4, Restavracija PAN - Novo prodaja 4:4, Elektro Polanec - Elektro Maribor 7:1. Prosta je bila ekipa Gostišče Iršič.
1.	DOKL GOSTINSTVO 12 2851 81
2.	ELEKTRO POLANEC 12 2718 65
3.	VGP DRAVA	12 2718 59
4.	GOSTIŠČE IRŠIČ 12 - 59
5.	SKEI PTUJ	13 2644 59
6.	BOWLING CENTER PTUJ 13 2640 52
7.	TAMES	12 2685 49
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ 12 2584 46
9.	TALUM	11 2052 44
10.	DAMOSS	12 2668 44
11.	SAUBERMACHER SLO. 12 2206 37
12.	TISKARNA EKART 12 2313 35
13.	ELEKTRO MARIBOR 11 2598 34
14.	RESTAVRACIJA PAN 12 2562 31
15.	NOVO PRODAJA 12 2637 25
Razpored 14. kroga, ponedeljek, 12. 12., ob 19.00: Gostišče Iršič - Bowling center Ptuj, VGP Drava - Novo prodaja, Tiskarna Ekart - Radio-Tednik Ptuj, Dokl gostinstvo
-	Elektro Maribor; torek, 13. 12., ob 19.00: Tames - DaMoSS, Restavracija PAN - Talum, Elektro Polanec - Saubermacher Slovenija., Prosta je ekipa SKEI Ptuj.
JM
Strelstvo m Jubilejno 40. MT Zagreb
Odličen Venta do srebra, v finalu tudi Raušlova
V Zagrebu je potekalo jubilejno, 40. mednarodno tekmovanje z zračno puško in pištolo, ki bo ostalo v lepem spominu tudi številnim spo-dnjepodravskim strelcem. Prva kvalifikacijska postaja do zimskega vrhunca sezone z EP v domačem Mariboru
(6.-12. 3. 2017) je med člani s pištolo veliko zadovoljstva prinesla Ormožanu Kevinu Venti, ki se je s 576 krogi kot 4. v kvalifikacijah prebil v finale, tam pa le za pol kroga (200,8:201,3) zaostal za zmagovalcem, Srbom Damirjem Mikcem (585), in osvojil pre-
stižno srebrno odličje. Dobro je streljal tudi Ptujčan Sašo Stojak in s 567 krogi na 16. mestu postavil četrti najboljši rezultat med slovenskimi strelci. 23. Boštjan Simonič 561, 29. Žan Bogša 558, 32. Nenad Vignjevič 557, 39. Zlatko Kostanjevec 554,
Foto: Strelska zveza Slovenije
Najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta (drugi z leve) je v Zagrebu pokazal odlično streljanje v finalu in zaostal le za srbskim olimpijcem Damirjem Mikcem.
45. Tadej Širec 548, 46. Miran Miholič 547. Med dekleti s pištolo je finale s 374 krogi za las ujela tudi Ptujčanka Majda Raušl in po slabšem finalu osvojila končno 8. mesto. Kvalifikacijsko zmago je slavila Srbkinja Zorana Aru-novič s 389 krogi, v finalu pa je zmagala njena kolegica Bobana Veličkovic.
Kuharičeva za krog prekratka za finale
V ženski konkurenci s puško so se v finale uvrstile kar tri slovenske strelke Živa Dvoršak (416,9), Klavdija Jerovšek (415,8) in Sonja Benčina (414,8) in na koncu osvojile 7., 8. in 6. mesto. Ormožanka Urška Kuharič je s 412,4 kroga za finalistkami zaostala za 1,1 kroga in kot četrta najboljša Slovenka osvojila 13. mesto. Najboljši sta bili Madžarki Julianna Miskolcsi (418,2) in zmagovalka Lea Horvath.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 9. decembra 2016
Atletika • Miting na Ptuju
Rekorden met Čeha
Na Mestnem stadionu na Ptuj je bil v soboto 1. Miklavžev miting Atletskega kluba Ptuj, na katerem so v glavnem mladi atleti nastopili v metu kladiva, diska in kopja. Na startni listi je imel domači klub dva nadarjena mlada tekmovalca Jurčka Korpiča Lesjaka in Kristjana Čeha, ki v tem letu zaključujeta nastope med mlajšimi mladinci in se selita v starejšo kategorijo. 17-letnika veljata za velik potencial, s katerima dela trener Gorazd Rajher, ki je znotraj trenutnega polnega trenažnega procesa atleta popeljal na zadnje letošnje tekmovanje.
Na njem je najprej v metu kladiva nastopil Korpič Lesjak, čigar poizkusi so bili dolgi 64.83, 65.24, prestop, 65.75, 66.64 in 64.05 metra. S temi rezultati je bil daleč
pred konkurenco, a tisto, kar je pomembneje, je to, da je s 5-kg kladivom popravil svoj osebni rekord s 64.95 na 66.64 metra. Sledil je še njegov dober nastop v metu diska, kjer je orodje vrgel 49.43 metra.
Še veliko bolje gre v tej disciplini Kristjanu Čehu, ki je pred nastopom na tem mitingu na Ptuju držal državni rekord med mlajšimi mladinci, saj je 1.5 kg težek disk do sedaj najdlje vrgel 59.51 metra. Tokrat je orodje letelo še dlje, saj je nov najboljši Čehov in tudi slovenski rezultat 59.69 metra, ki ga je dosegel v tretji seriji. Ob novem državnem rekordu je atlet po serijah disk vrgel še 59.38, 55.76, 59.69, 59.19, 57.50 in 57.67 metra. Gre za odlično serijo šestih metov, s katerimi je dokazal, da je trenutno v izredni formi.
Jurček Korpič Lesjak in Kristijan Čeh (AK Ptuj)
Oba ptujska atleta bosta v letu 2017 prestopila med starejše mladince in bosta metala težja orodja, saj je kladivo v tej kategoriji težko 6 kg in disk 1,75 kg. Ne glede na težo orodja se bosta Jurček Korpič Lesjak in Kristjan Čeh pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja nedvomno dobro pri-
pravila za novo sezono, v kateri bo prvi vrhunec marčevsko zimsko državno prvenstvo v metih na Ptuju. Glavni cilj za nadarjena atleta bo izpolnitev norme za nastop na evropskem prvenstvu za starejše mladince, ki bo med 20. in 23. julijem v Grossetu v Italiji.
David Breznik
Rokomet • 1. mikiavžev turnir v minirokometu
V soboto, 3. 12., je v dvorani Ljudski vrt na Ptuju potekal 1. miklavžev turnir v minirokometu. Na njem so tekmovale ekipe štirih osnovnih šol (OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič in OŠ Majšperk), prav tako je sodelovala klubska ekipa ŽRK Aklimat Ptuj.
Turnir je potekal v odličnem vzdušju in športnem navijanju staršev, kjer v ospredju ni bil rezultat, ampak dejstvo, da se na Ptuju dobro in kakovostno dela z mladimi rokometaši. Skupaj je na turnirju svoje znanje dokazovalo kar 70 do 80 dečkov in 4 deklice iz ŽRK Aklimat Ptuj. Glavni organizator je bil Sašo Petek, seveda pa gre zahvala vsem, ki so pripomogli, da je uvodni turnir odlično uspel. Najmlajši igralci rokometa že nestrpno pričakujejo nov turnir, ki je načrtovan konec januarja prihodnje leto.
tp
Futsal • 2. SFL
Za remi poskrbel ... vratar!
Mali nogomet
REZULTATI 8. KROGA: FC
Hiša daril Ptuj - Kebelj Pizzeria Salama 5:5, FC Ivančna Gorica - Futsal klub Dobre-polje 4:2, Velike Lašče - KIX Ajdovščina 7:3, Gorica Futsal Klub - Dlan Logatec 7:2, ŠD Mlinše - FSK Stripy 1:2.
1.	IVANČNA GORICA 8 7 1 0 46:15 22
2.	FSK STRIPY 8 7 1 0 37:20 22
3.	GORICA FK 8 4 3 1 30:22 15
4.	VELIKE LAŠČE 8 4 0 4 30:31 12
5.	KEBELJ SALAMA 8 3 2 3 33:28 11
6.	FK DOBREPOLJE 8 3 2 3 26:26 11
7.	ŠD MLINŠE 8 3 2 3 23:24 11
8.	HIŠA DARIL PTUJ 8 2 2 4 30:32 8
9.	KIX AJDOVŠČINA 8 0 1 7 13:33 1
10.	DLAN LOGATEC 8 0 0 8 13:50 0
FC HIŠA DARIL PTUJ -KEBELJ PIZZERIA SALAMA 5:5 (1:2)
FC HIŠA DARIL: Zupanič, Osterc, Ramadani, Braček, Kavaš, Jaušovec, Fleten,
Krajnc, Pihler, Vindiš. Trener: Boris Šprah.
STRELCI: 0:1 Korošec (13.), 0:2 Žigart (14.), 1:2 Pihler (14.), 2:2 Pihler (21.), 2:3 Korošec (23.), 2:4 Korošec (25.), 2:5 Drofenik (30.), 3:5 Zupanič (36.), 4:5 Pihler (37.), 5:5 Zupanič (40.).
Ptujski futsalerji so v 8. krogu gostili ekipo Keblja iz Oplotnice in srečno izvlekli remi. Zanj je v zadnjih sekundah tekme poskrbel vratar Žiga Zupanič, ki je izvajal strel z roba igrišča, eden od gostujočih branilcev pa je žogo preusmeril v gol. Zupanič je že nekaj minut pred tem začel preobrat po visokem vodstvu gostov 2:5, preostale tri zadetke za domačo ekipo pa je prispeval Thomas Pihler.
JM
ZLMN Ormož: Le še
trije neporaženi
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: KOŠ
- Rucica Bresnica 7:3, Inox ograje Majcen - Vičar Transport Vičanci 6:0, Bar Ajda Hidus - Montage Team 8:1, Bar Ribnik Ormož - Mladost Miklavž Interieri 2:0, Kog -Frankovci Bar pri Lipi 2:0.
REZULTATI 4. KROGA: Montage Team - Kog 1:5, Vičar Transport Vičanci - Bar Ajda Hidus 3:4, Bar Gaja Lordi AP Gaube - KOŠ 2:0, Rucica Bresnica - Inox ograje Majcen 1:4, Frankovci Bar pri Lipi -Bar Ribnik Ormož 1:0.
1. AJDA HIDUS	4	4	0	0	21:6	12
2. INOX OGR. M.	4	4	0	0	15:2	12
3. GAJA L. GAUBE	3	3	0	0	19:2	9
4. KOG	4	3	0	1	12:7	9
5. RIBNIK ORMOŽ	3	2	0	1	7:2	6
6. KOŠ	4	1	1	2	9:11	4
7. MONTAGE TEAM	4	1	0	3	6:16	3
8. FRANKOVCI	4	1	0	3	2:7	3
9. VIČAR TR. V.	4	0	1	3	6:14	1
10. MLADOST INT.	3	0	0	3	3:12	0
11. RUCICA B.	3	0	0	3	5:26	0
VETERANI
REZULTAT 3. IN 4. KROGA:
Mala Nedelja - Ormož Mladost Miklavž Bar pri Lipi 5:5, Vičanci - Pušenci dresitisk.si 0:5, Naitors Tomaž - Železne Dveri 3:1.
Razpored 5. kroga (sobota, 10. 12.): ob 10.00: Smoki Ormož - Naitors Tomaž, ob 10.40: Inox ograje Majcen -
Športni napovednik
Nogomet «l.SNL
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 12.00: Aluminij - Celje; SOBOTA ob 14.00: Gorica - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 16.00: Rudar - Luka Koper; SOBOTA ob 16.55: Domžale -Maribor; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Krško.
Rokomet • 1. A DRL (m)
15. KROG: Riko Ribnica - Drava Ptuj, Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00).
1.BDRL(m)
12. KROG: Moškanjci Gorišnica - Brežice (SOBOTA ob 19.30).
2.	DRL (m)
8. KROG: Grča Kočevje - Velika Nedelja (PETEK ob 19.30).
Odbojka® 2. DOL vzhod (ž)
10. KROG: ŽOK GSV Zava Ptuj - Swatycomet Zreče (SOBOTA ob 17.30).
Namizni tenis
za člane
Na Ptuju 2. odprti turnir
V soboto, 10. decembra, bo NTK Ptuj pripravil 2. odprti turnir za člane in članice v sezoni 2016/17. V dvorani Center na Ptuju se bo tekmovanje začelo ob 10.00.
Futsal •! SFL
PARI 9. KROGA: Tomaž ŠIC bar - Puntar (v petek, 9.12., ob 19.00 v dvorani ŠIC v Ljutomeru), Oplast Kobarid - Benedikt, Dobovec Pivovarna Kozel - Litija, Proen Maribor -Sevnica, Bronx Škofije - Zavas Siliko.
2. SFL
9. KROG: Velike Lašče - FC Hiša daril Ptuj (PETEK ob 20.00).
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
PARI 5. KROGA - NEDELJA ob 11.00: EHM team - KMN Draženci; ob 11.40: Poetovio plindom 080 73 00 - Trcko; ob 12.20: MŠD Ptuj - Hajdina; ob 13.00: ŠD Draženci -Bagerkom; ob 13.40: ŠD Destrnik virtuozi - ŠD Rim; ob 14.20: Andiamo pizza Saš - ŠD Ptujska Gora.
DB
Bar Gaja Lordi AP Gaube, ob 11.20: Kog - Vičar Transport Vičanci, ob 12.00: Pušenci dresitisk.si - Mala Nedelja, ob 12.40: Bar Ribnik Ormož
-	Montage Team, ob 13.20: Mladost Miklavž Ineterieri
-	Frankovci Bar pri Lipi, ob 14.00: Železne Dveri - Vičanci, ob 14.40: Bar Ajda Hidus -Rucica Bresnica.
RAZPORED 6. KROGA (nedelja, 11. 12.): ob 10.00: Montage Team - Mladost Miklavž Interieri, ob 10.40: Vičar Transport Vičanci - Bar Ribnik Ormož, ob 11.20: Rucica Bresnica - Kog, ob 12.00: Bar Gaja Lordi AP Gaube - Bar Ajda Hidus, ob 12.40: KOŠ -Inox ograje Majcen.
uk
ONL Videm
VETERANI
REZULTATI 1. KROGA: JP
Team - KMN Majolka 6:5, ŠD Pobrežje - ŠD Lancova vas 3:6, Gostilna Kozel ŠD Selan
-	Joe Fernandes Copy Sitar 4:1. Prosta ej bila ekipa ŠD Zg. Pristava.
ČLANI
REZULTATI 1. KROGA: NK
Tržeč R21 - KMN Majolka 2:3, EHM Team - ŠD Pobrežje 3:5, NK Videm mladina - ŠD AS 3:7, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Lancova vas 5:6. Prosta je bila ekipa ŠD Zg. Pristava.
Darko Lah
Mali nogomet
Presenetljivo zmagoslavje Majšperčanov
Na 17. spominskem turnirju Janka Makoterja v malem nogometu se je v ljutomerski športni dvorani ŠIC pomerilo 17 ekip. Nekoliko presenetljivo so zmagovalci postali igralci Picerije Špajza iz Maj-šperka, ki so se v finale sicer uvrstili neposredno, saj sta bili v četrtfinalu diskvalificirani vrsti SM Team Ljutomer in Stare sablje Ormož. Zato tekme za 3. mesto ni bilo. V finalu so Majšperčani po streljanju kazenskih strelov premagali ekipo Manar GT
iz Radencev 5:4 (po rednem delu je bilo 1:1). Tretji so bili igralci Strele iz Veržeja, ki so v edinem polfinalu izgubili z Radenčani (2:3). Za zmagovalno vrsto Picerija Špajza Majšperk so nastopili: Fras, Škrabl, Petek, Lokovšek, Šket, Pislak, Stres in Kavčič. Najboljši igralec turnirja je bil Matic Lokovšek, najuspešnejši vratar pa Florjan Fras (oba Picerija Špajza). Največ zadetkov - 9 - je dosegel Jaka Bizjak (Manar GT).
NŠ
q t 1 ' '	iT1	(■	Tit' . ■
I«. i n m
Zmagovalna ekipa Makoterjevega turnirja 2016 v Ljutomeru -Picerija Špajza Majšperk
Foto: NS
petek • 9. decembra 2016
Šport mladih, rekreacija
Štajrnhi	15
Rokomet • Mlajše selekcije Jeruzalem Ormož
Ormožani drugi in tretji v Ribnici
V nedeljo, 4. decembra, je v Ribnici na Dolenjskem potekal turnir v mini rokometu za najmlajše. Na šesti Urbanovi Ribici so mladi tekmovali v treh kategorijah: letnikov 2006, 2007 in 2008 (pri slednjih se rezultat ni beležil). Na turnirju je nastopilo kar 30 ekip iz 12 slovenskih klubov. S tremi ekipami in 33 mladimi športniki so se v Ribnici predstavili tudi najmlajši rokometaši Jeruzalem Ormoža. Skupaj z igralci, trenerji, starši in preostalimi sorodniki se je iz Ormoža v Ribnico z dvema avtobusoma podalo kar 83 ljudi.
Smola v finalu
Letniki 2006 so bili izmed preostalih devetih ekip fizično daleč najšibkejši na turnirju. A odlično tehnično znanje, srčna igra in želja po uspehu so ekipi omogočili štiri zmage in en remi, kar je zadostovalo za končno 2. mesto. Izid odlične finalne tekme proti Alplesu iz Železnikov je bil po rednem delu neodločen (8:8). In ekipi sta za zmago na turnirju pristopili k izvajanju kazenskih strelov. Več športne sreče so tokrat imeli Gorenjci, ki so se na koncu veselili zmage z 12:11.
Srebro v Ribnici so osvojili Tjan Lebar, Blaž Majhen, Tit Grabovac, Vid Kovačec, Gabi Škorjanec, Milan Masten,
RK Jeruzalem Ormož (letniki 2007)
RK Jeruzalem Ormož (letniki 2006)
Klemen Šošter, Jaka Prapo-tnik, Alen Krabonja in trener Tilen Kosi.
Bronasto presenečenje
Še večje presenečenje od leto starejših klubskih tovari-
šev so pripravili letniki 2007, ki so se nepričakovano zavihteli na visoko 3. mesto. Na petih tekmah se je ekipa veselila štirih zmag in le enkrat okusila grenkobo poraza. Or-možane so v predtekmovalni skupini premagali kasnejši zmagovalci turnirja, igralci
Šmartnega pri Litiji. Ekipo so sestavljali le štirje igralci, ki trenirajo v klubu, vsi drugi obiskujejo rokometni krožek na OŠ Ormož in OŠ Ivanjkovci. Z odlično igro v obrambi se je ekipa zavihtela na končno visoko 3- mesto, kar ni pričakoval prav nihče izmed trenerjev, ki delajo z mladimi v ormoškem klubu. Bron so osvojili Jure Kosi, Luka Potoč-njak, Žan Majdič, Matevž Jur-čec, Jaka Horvat, Filip Kirič, Luka Lesjak, Tilen Arnuš in trener Davorin Kovačec.
Prvi rokometni koraki
V kategoriji letnikov 2008 se rezultati niso beležili, kar je bila odlična ideja organizatorjev, saj so trenerji prav vsem igralcem ponudili minute na igrišču. Ekipo iz Ormoža je sestavljalo kar 16 igralcev letnika 2008, 2009 in Jan Antolič kot edini in najmlajši letnik 2010. Fantom se je videlo, da so to šele njihovi prvi rokometni koraki, zato je bilo veselje ob vsakem doseženem golu nepopisno. Z veliko volje, delom in trudom na treningu bi v prihodnosti ta generacija lahko bila zelo zanimiva za ormoški klub. Barve Jeruzalema so zastopali Tiar Sok Tomažič, Žiga Žličar, Nuša Moravec, Lan Novak, Rožle Jurčec, Taras Rajh, Maks Majhen, Tino Grabo-vac, Anže Plohl, Rene Voršič, Taj Novak, Blaž Cimerman, Leon Ostrc, David Jurčec, Jan Žličar, Jan Antolič in trener Uroš Krstič.
Marljivo delo se vedno splača
V rokometnem klubu Jeruzalem Ormož zadnjih deset let marljivo delajo s svojim podmladkom in se v tem hipu lahko pohvalijo z mladinskim reprezentantom Juretom Kocbekom in kadetskimi re-prezentanti Tilnom Kosijem, Mihom Kavčičem in Dominikom Ozmecem. Tu je še Gašper Horvat, ki pa bo kaj kma-
lu oblekel dres Ribnice. Jedro članske ekipe, ki že petnajst let nastopa v elitni druščini, pa sestavljajo igralci, ki so bili vzgojeni v ormoški rokometni šoli, ki velja za eno najboljših v državi. Želja ormoškega kluba je, da tudi v prihodnosti vzgoji čim več mladih športnikov, ki bodo s ponosom najprej nosili dres svojega kluba. Tisti najboljši pa celo dres državnih reprezentanc.
KU
Planinski kotiček
Tradicionalni božično novoletni pohod na Donačko Goro
26. december 2016
Ptujski planinci se bomo med božično - novoletnimi prazniki podali na Donačko goro in na planinski način zaključili letne dejavnosti z družabnim srečanjem v vinotoču Kodrič v Kočicah.
Zbrali se bomo na Štefanovo zjutraj, 26. 12., ob 8.00 pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali do Sv. Jurija (300 m). Pot bo potekala po markirani planinski poti do cerkvice Sv. Donata. Pot nadaljujemo proti planinskemu domu pod Donačka Goro. Tukaj se bomo ločili na dve skupini. Lažja bo nadaljevala pot pod pobočjem Donačke Gore do Medgore (530 m). Druga skupina bo krenila po poti navkreber na severnem delu pobočja na vrh Donačke Gore ter se nato po zavarovani planinski poti spustila do Medgore (530 m), kjer se bomo pridružili pohodnikom prve skupine. Po odmoru se bomo vsi skupaj napotili do vinotoča Kodrič v Kočicah (približno slabe dve ure hoje). Vinotoč bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20.00 in peš sestopili v Dobrino (pol ure) na avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 21.00. Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo potrebno opremiti času in vremenu primerno.
Prijave sprejemamo na društvu ob uradnih urah do petka, 23. 12., oz. do zasedbe 45 prostih mest. Ob prijavi je potrebno strošek izleta, ki znaša plačati 18 € v pisarni društva na blagajno ali pa na TRR. Pohod organizira in vodi Jože Dajnko s sovodniki.
Strelstvo • Miklavžev mini pokal v Juršincih
Šolski šport • Odbojka, fantje
Odličen nastop domačina Aneja Marušiča Najboljši odbojkarji so na OŠ Videm-Leskovec
Minulo soboto je na domačem strelišču Strelskega društva Juršinci potekal 1. Miklavžev mini pokal v streljanju s serijsko zračno puško z naslonom za kategorije cicibanov in cicibank ter mlajših pionirjev in mlajših pionirk. Na pokalu je tekmovalo 34 mladih strelcev iz sedmih strelskih društev SD Juršinci, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu, SD Trnovska vas, SD 1. Pohorski bataljon Ruše, SD Varstroj Lendava, SD Le-skovec pri Krškem in SD Ki-sovec.
Med mlajšimi pionirji je v posamični konkurenci s 179 krogi zmagal Nik Kralj iz SD Kisovec in le za en krog ugnal odličnega domačina Aneja Marušiča, ki je s 178 krogi osvojil srebrno odličje. Slednjemu je bil s 177 krogi
tesno za petami Luka Lege-nič iz SD Varstroj Lendava. Dobro streljanje so pokazali še preostali juršinski strelci Žan Plohl, Valter Drašler in Žan Horvat, ki so s 175, 173 in 172 krogi osvojili 5., 8. in 9. mesto, 15. Maks Tan-coš 151 in 16. Luka Horvat 134 krogov. Miklavška strelka Nika Miholič se je s 152 krogi uvrstila na 5. mesto, Dominik Pongrac in Tamara Rola iz SD Trnovska vas pa sta s 106 in 148 krogi osvojila 17. in 6. mesto. Med mlajšimi pionirkami je z najboljšim rezultatom dneva s 185 krogi slavila Nika Skubic iz SD Ki-sovec, ki sta jih s 181 in 178 krogi sledili Nina Zver in Alina Jezernik iz Lendave. V ekipni razvrstitvi mlajših pionirjev so s 537 krogi zmagali strelci iz Kisovca, druga
je bila ekipa iz Lendave s 536 krogi, bronasto ekipno odli-čje pa si je priborila prva ekipa domačinov s 525 krogi, 6. SD Juršinci 2 s 458 krogi.
Med cicibani sta posamični zmagi osvojila ruška strelca, brat in sestra Maks in Tina Burič s 176 in 183 krogi. Mi-klavški strelci Jožeta Kerenči-ča Jure Šiško, Denis Špen-dija in Aleš Primožič pa so s 133, 123 in 63 krogi osvojili 7., 8. in 10. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili Rušani s 531 krogi, pred ekipo iz Leskovca s 482 krogi in SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu s 319 krogi. Po koncu tekmovanja je vse mlade strelske nadebudneže z darili razveselil prvi decembrski dobri mož Miklavž in tako poskrbel za prešerno vzdušje in veliko veselja.
Simeon G one
Foto: Mirko Moleh
Mladi strelci SD Juršinci in SD Kisovec med pripravo na 1. Miklavžev pokal na strelišču v Juršincih.
Konec novembra so bili v Cirkovcah, na Destrniku in OŠ Ljudski vrt na Ptuju odigrani trije predtekmovalni turnirji v odbojki za učence letnikov 2002 in mlajše. Po dve najboljši ekipi iz skupin sta se uvrstili na finalni turnir, ki je bil odigran na Destrniku. Tam sta največ odbojkarskega znanja pokazali ekipi OŠ Videm-Leskovec in OŠ Kidričevo, ki sta se s tem uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: A-skupina (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Videm-Leskovec 2:1, Videm-Leskovec - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Cirkovce 2:0;
B-skupina (ŠD Ljudski vrt):
Markovci - Breg 2:1, Breg -Ljudski vrt 0:2, Ljudski vrt -Markovci 2:0;
C-skupina (ŠD Destrnik): Destrnik-Trnovska vas - Haj-dina 2:0, Hajdina - Gorišnica 0:2, Gorišnica - Destrnik-Trno-vska vas 0:2. Finale (ŠD Destrnik): 1. skupina: Videm-Leskovec - Destrnik-Trnovska vas 2:0, Destrnik-Trnovska vas - Markovci 0:2, Markovci - Videm-Leskovec 0:2. 2. skupina: Ljudski vrt - Gorišnica 2:0, Gorišnica - Kidričevo 0:2, Kidričevo - Ljudski vrt 2:1;
tekma za 3. mesto: Mar-kovci - Ljudski vrt 0:2;
tekma za 1. mesto: Videm-Leskovec - Kidričevo 2:0.
Vrstni red: 1. Oš Videm-Leskovec, 2. OŠ Kidričevo,
3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Markovci, 5. OŠ Destrnik-Trnovska
vas, 6. OŠ Gorišnica, 7.-8. OŠ Cirkovce, 7.-8. OŠ Breg, 9. OŠ Hajdina.
UR
Ekipa OŠ Videm-Leskovec - zmagovalka medobčinskega tekmovanja v odbojki
Ekipa OŠ Kidričevo je na medobčinskem tekmovanju osvojila 2. mesto.
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 9. decembra 2016
Ptuj • 13. sezona Primusovih vinskih zgodb
Ko govorijo milijoni mehurčkov
V drugi zgodbi 13. sezone Primusovih vinskih zgodb so mehurčkale penine Doma penin Radgonskih goric.
tik.
j
Foto: MG
Na decembrski Primusovi vinski zgodbi so predstavili penine Radgonskih goric, kjer je pred več kot 160 leti nastala prva slovenska penina.
Vinski vitezinji Nataši Petrovič, ki je vodila omizje penin, so delale družbo: Klavdija To-polovec Špur, enologinja, Me-lita Belec - Serec, komerciala, in Andreja Novak, marketing Radgonskih goric. Njihova najstarejša penina je zlata radgonska penina z več kot 160-letno tradicijo. Krasi jo več 10 šam-pionov in 200 zlatih medalj z mednarodnih ocenjevanj. V najbolj prazničnem mesecu v letu bodo penine pogosto v kozarcih, in kot so povedale dame
za vinskim omizjem, lahko penine spremljajo celoten praznični izbor jedi. Medtem ko so jih nekoč natakali le kot aperitiv, danes ni več tako. Ponudimo jih lahko skozi celo leto, ohlajene na 6 do 8 stopinj Celzija. Ohlajanje mora potekati počasi, največja napaka je hitro ohlajanje v zamrzovalnikih. Pri odpiranju, ki mora potekati pod določenim kotom, ne sme biti poka, pri tem pa ne sme uiti niti ena sama kapljica. Na kakovost vpliva več dejavnikov, barva, iskre-
nje mehurčkov, v enem kozarcu naj bi jih bilo celo 40 milijonov in več, vonj, okus, aroma, končni poukus.
Za klavirjem je bila na večeru penin 2. decembra Ženet Vidovič, pela je Mojca Ljubša. Izbrano kulinariko k šestim pe-ninam večera je predstavil vodja gostinstva hotela Primus Roman Tadina.
Za penino večera so obiskovalci izbrali polsladko penino traminec.
MG
Majšperk • Zlatoporočenca Plavčak
Pol stoletja poti ljubezni
Pol stoletja skupne življenjske poti, poti ljubezni in premagovanja vseh težav, sta konec novembra obeležila zakonca Martina in Janez Plavčak iz Čermožiš pri Stopercah.
Zlatoporočenka Martina se je rodila leta 1946 v Čermožišah. Po končani osnovni šoli je ostala doma na kmetiji, kjer je skrbela za dom in družino. To delo z velikim veseljem in vnemo opravlja še danes. Njen največji hobi in tudi delo je peka domačih gibanic in peciva, po teh dobrotah je Martina znana tudi daleč naokrog. Tri leta starejši zlatoporo-čenec Janez se je rodil na Donač-ki Gori v Rogatcu. Sicer po pokli-
cu kovač se je po poroki zaposlil v tekstilni tovarni v Majšperku, kjer je ostal do upokojitve. Z veseljem je vrsto let, dokler mu je zdravje dopuščalo, opravljal vsa kmečka dela, sedaj pa si čas zapolni z gledanjem televizije in druženjem s sosedi.
»Življenje je polno različnih dogodkov, prav gotovo pa se najraje spominjamo tistih srečnih. In takšen dogodek je prav gotovo rojstvo otroka. Današnja
slavljenca sta posebej ponosna na svoja dva sinova, in sicer na Martina in Cveta. Danes pa se lahko pohvalita tudi s tremi vnuki, Alenom, Petrom in Matejem,« je povedala županja Darinka Fa-kin. Dodala je, da je zakoncema uspelo izpolniti obljube, ki sta si jih kot mladoporočenca izrekla. »Bodita ponosna na to skupno pot in bodita vzor vsem, ki vaju poznamo in spoštujemo.«
MV
Foto: Mojca Vtič
Županja Darinka Fakin, zlatoporočenca Martina in Janez Plavčak s sinovoma Cvetom in Martinom
Gorišnica • Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu
Zadišalo je po domačem kruhu
Projekt, ki smo ga povezali s tradicionalnim zajtrkom, smo v vrtcu izvajali ves teden. Izdelovali smo plakate z zdravo in nezdravo prehrano ter pogrinjke za slovenski zajtrk.
Prebirali smo pravljice na dano temo, prepevali ljudske pesmi in plesali stare ljudske plese. Otroci so imeli na voljo mini knjižnico s knjigami o kruhu, čebelah, prehrani, med knjigami pa se je našla tudi kakšna kuharska knjiga z zdravimi recepti. Skupine so raziskovale, od kod prihajajo, izvirajo in nastanejo kruh, med, jabolko ter mleko. Največji poudarek smo namenili peki kruha
nekoč. Otroci so skupaj s starši prinašali v vrtec pripomočke za peko kruha, ki so jih uporabljali nekoč, vse pripomočke smo tudi razstavili. Zbirali smo tudi stare recepte, ki so jih napisale prababice, babice. Otroci so prinašali tudi stare fotografije, pregovore, misli o kruhu. V četrtek je po vrtcu zadišalo po domačem kruhu. Vsaka skupina je pekla svojo vrsto kruha, ki smo ga potem
na razstavi ponudili staršem in otrokom. V petek pa so nas po postrežbi tradicionalnega slovenskega zajtrka obiskali čebelarji, ki so predstavili svoje delo. Podarili so nam med, s katerim se bomo posladkali v prihodnjih dneh. Skupaj z njimi smo za konec ob spremljavi harmonike zapeli čebelarsko himno Čebelar.
Petra Šegula, Sandra Prapotnik
Podlehnik • Zlata poroka Vaupotičevih
Rozalija in Konrad še vedno v polnem delovnem zagonu
Rozalija (rojena Vidovič) in Konrad Vaupotič iz Sedlaška sta se spoznala pred 53 leti, civilno poročila in si skupni dom ustvarila na ženini domačiji.
V zakonu sta se jima rodili trije otroci Dušanka, Lidija in Konrad. Celo življenje sta delala in ustvarjala na svoji vinogradniški kmetiji. Sedaj delajo skupaj s sinovo družino in hčerko Dušanko. Hči Lidija si je s Francem ustvarila nov dom v dolini. Vesela sta, da imata naslednika Konrada in Geli-co z otroki. Rozalija je bila celo življenje doma in skrbela za dom in družino. Konrad je hodil v službo in si prislužil pokojnino. Skupaj sta obdelovala vinograd, njive, redila živino in izboljševala kmetijo. V veliko veselje so jima štirje vnuki: Matej, Špela, Valentina in Eva.
Rozalija je odlična kuharica in slovi daleč naokrog po svojih izdelkih iz krušne peči. Speče slastnega odojka, odličen kruh in gibanico ter seveda nešteto drugih dobrot.
Na Vranošeku, kot kraju rečejo po domače, sta Konrad in Rozalija začela zelo skromno. Sedaj obdelujejo okrog 25 hektarjev zemlje. Imajo velik vinograd, uredili so lepo in moderno klet z zgornjimi prostori za goste, saj vidijo prihodnost v kmečkem turizmu ali vinotoču. Sadje pa pridelujejo predvsem za domačo rabo. Na
ravninskem delu polja zasejejo s koruzo, pšenico in ostalimi poljščinami. Pridelati morajo veliko krme za živino, saj imajo urejene in polne hleve živine. Na strme
haloške bregače pa so naselili manjšo čredo ovčk. Ko so vsi na delu, pa za gospodinjstvo skrbi hči Dušanka.
Zdenka Golub
www.tednik.si
IStajerskitednik I Stajerskitednik
Foto: PS
Foto: ZG
petek • 9. decembra 2016
Naše prireditve
Štajerski	17
Pesnica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 3. sezona
Mladi pevski talenti navdušili
V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je v tretji sezoni vključila tudi Občina Pesnica z Osnovno šolo Pesnica.
V šoli, ki se ponaša z izjemno dobrimi pogoji za delo, se ponašajo tudi z izjemno uspešnim projektnim delom. Ravnatelj Andi Brlič je povedal, da je vseh skupaj kar 46, z velikim veseljem pa so se vključili tudi v projekt petja slovenskih pesmi, saj je edinstven. Pevskih talentov ima šola veliko, to se je pokazalo tudi na njihovih odličnih nastopih. Skupaj jih je bilo 17 v enajstih nastopih, za katere jih je pripravljala učiteljica glasbe Alenka Golja.
Da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo odličen, je prepoznal tudi župan občine Pesnica Venčeslav Senekovič. Užival je v petju mladih, ki so dali vse od sebe in razveselili vse, ki so jih 6. decembra poslušali v športni dvorani Osnovne šole Pesnica. Prisluhnila jim je namreč cela šola, tudi učitelji in nekateri starši. Najbolj pa so bili nastopajoči veseli glasne spodbude svojih sovrstnikov. Komisija, ki je ocenjevala njihove nastope, Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, ki je tudi vodil petnajsti predizbor tretje sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je imela resnično zelo težko delo - izbrati dva polfinalista izmed toliko dobrih pevk in pevcev. V mlajši kategoriji so peli: Denis Kojzek, Hana Breg, Lara Potrč in Neli Roš, Zoja Peršak Bogina in Anja Rodo-šek, Mia Mikiš in Gaja Bohl, Evelina Koletnik in Zoja Rošker ter Sara Brumen, v starejši pa: Laura Samo-gi in Neja Kašman, Julija Herzog in
Sponzorji prireditve	
G PILOT Simply Writs	
BAGS SMORE	©(^jai SMORE FRI ion
	
Wtm*	
1 ^Nova KBM |	i^SAZAS
"ClGP PROJECT ING	
Foto: Črtomir Goznik
Za polfinale seje potegovalo 17 pevskih talentov. Med prvimi jim je za odličen nastop čestital župan občine Pesnica VenčeslavSenekovič.
Laura Fras, Lenina Behin, Lenina Behin in Špela Lešnik ter Laura Fras. V polfinalu bo iz mlajše kategoriji pela Sara Brumen, učenka 5. a-razreda, v starejši pa Julija Her-cog, učenka 6. b-razreda, in Laura Fras, učenka 6. a-razreda.
Na pesniškem predizboru je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj govoril direktor Drago Slameršak. Povedal je, da se s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo družba trudi že tretje leto, mlade v Podravju skuša navdušiti za petje slovenskih pesmi in za druženje. Iz leta v leto je več občin in šol, ki se vključujejo, saj ni lepšega, kot je petje slovenskih pesmi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sara Brumen, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Občutek ob zmagi je lep. Vesela sem, saj tega nisem pričakovala. Pojem že dolgo. Obiskujem glasbeno šolo, igram violino, veliko pojemo pri nauku o glasbi."
Laura Fras in Julija Herzog, zmagovalki v starejši kategoriji: „Zelo je bilo lepo, zelo sva veseli, da sva zmagali. Že to je velik dosežek, da bova peli v polfinalu. Veliko nama pomenijo čestitke in poljubčki sošolcev. Zelo se veseliva polfinala, morda bi morali še kaj dodati pri petju, tudi v koreografijo."
Rogatec • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 3. sezona
Barbara je zapela in zmagala
Mlade nadarjene pevke so spisale še eno lepo praznično decembrsko zgodbo. Tokrat dvanajst učenk Osnovne šole Rogatec, ki so 7. decembra nastopile že na praznično odetem odru šolske jedilnice. Z bučnim navijanjem se jim je pridružilo zadovoljno občinstvo.
Občina Rogatec in Osnovna šola Rogatec, ki ima z dvema podružnicama in vrtcem skoraj 400 otrok, sta se v projekt vključili letos. Zato je bil za pevske talente
Osnovne šole Rogatec, ki so se pripravljali pod vodstvom „najboljše učiteljice glasbe na svetu" Barbare Žerjav, krstni predizbor, kar pa se na njihovih nastopih ni poznalo.
Pod njenim vodstvom sta zapela tudi otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Rogatec.
V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj je pozdrave prinesel direktor
družbe Drago Slameršak. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo spodbuja petje slovenskih pesmi in druženje mladih na drugačen način. Z njim družba v
Sponzorji prireditve	
G PILOT Simply Write	
BAGS SMORE	©fM^ai SMORE fmim
	
	
1 ^Nova KBM |	i^SAZAS
"•jGP PROJECTING	
Foto: Črtomir Goznik
Mlade pevke Osnovne šole Rogatec
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Matej, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pojem že dolgo. Zmage nisem pričakovala. Dolgo smo se pripravljali, vsak dan smo vadili. Upam, da se bom v polfinalu dobro odrezala."
sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami odpira vrata mladim pevskim talentom. V tretji sezoni bodo nagrade še posebej bogate, najboljša v posamezni kategoriji bosta posnela tudi lastno skladbo in videospot. Finalni izbor bo prvič posnela tudi RTV Slovenija.
Sedmega decembra so v Rogatcu za polfinalno vstopnico tekmovale samo učenke v višji ka-
tegoriji, in sicer: Lucija Fric, Eva Krivec, Ela Novak, Barbara Matej, Nuša Vodušek, Kaja Podhraški, Maruša Zalezina, Pia Petan, Favsti-na Plavčak ter Maja Volčič, Špela Kitak in Korina Ferčec, ki se jim je pridružila Favstina Plavčak. Komisija, sestavljali so jo Tone Topolovec, Borut Horvat in voditelj predizbora Dalibor Bedenik, je ocenila, da je najbolje zapela Barbara Matej, učenka 7. razreda OŠ Rogatec. Zapela je pesem Tiho, tiho čas beži, ki jo v originalu poje Tanja Žagar. Vse preostale pevke, ki so nastopile, so bile druge.
Na svoje mlade pevke je ponosen tudi ravnatelj Viljem Prevol-šek. Pevske talente so na takšen način na šoli izbirali prvič. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zelo pozitiven projekt, saj omogoča, da mladi pokažejo svoj pevski talent, da se jih pobliže spozna po glasbeni strani, morda pa bodo v prihodnosti pomenili kaj več tudi na slovenski glasbeni sceni, je razmišljal ravnatelj.
MG
18 Štajerski
Nasveti
petek • 9. decembra 2016
Zdravstveni nasveti
Hitri testi za samotestiranje
Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj
Dandanes je na trgu na voljo ogromno testov za samotestiranje. Ljudje želimo hitre odgovore na vprašanja, zlasti ko gre za naše zdravje. Ko se pojavijo neke zdravstvene težave ali spremembe, tako pozitivne kot negativne, lahko s t. i. hitrimi testi za osebno uporabo v najkrajšem času sami pridobimo odgovore na nekatera vprašanja. Treba pa je opozoriti, da ti testi niso in ne smejo biti nadomestilo za obisk zdravnika, so pa lahko nek predhoden korak, ko čakamo na obisk pri zdravniku oz. ko čakamo na nadaljnje preiskave. Ker pa v lekarnah pogosto opažamo, da se ti testi ne uporabljajo pravilno in da se pojavlja ogromno podvprašanj o pravilni in namenski rabi določenih testov in težave pri interpretaciji rezultatov, bom v nadaljevanju poskusila nekatere dileme in težave razjasniti.
Vsi ti hitri testi delujejo na približno enakem principu. Reagent, s katerim določamo koncentracijo določene snovi, je vezan na nosilec na testni ploščici ali testnem traku. Tekočina, v kateri določamo snov, potuje po tej ploščici ali traku. Ko ta teko-
čina prispe do nosilca, snov, ki jo določamo (če je le-ta prisotna) reagira z reagentom. To privede do vidne spremembe barve na testni ploščici ali testnem traku. Za primerjavo je na vsaki testni ploščici ali testnem traku prisotno kontrolno polje, ki nam pove, ali test deluje pravilno. S hitrimi testi torej določamo snov v biološkem materialu, in sicer v urinu, krvi ali blatu.
V lekarnah so na voljo testi za ugotavljanje nosečnosti, testi za določanje menopavze, ovulacij-ski testi, testi za ugotavljanje prisotnosti drog (o tem je kolegica pisala v eni prejšnjih številk) ter testi za ugotavljanje zdravstvenih težav, kot je celiakija, alergije, prisotnost bakterije helicobacter in drugi.
Najbolj iskani testi so zagotovo testi za ugotavljanje nosečnosti. Poznamo jih več vrst, od navadnih urinskih lističev, kaset do takih, ki lahko pokažejo že nosečnost v tednih. Vsi testi nosečnosti so približno enako zanesljivi, okrog 99 %, če jih uporabimo od dneva izostanka predvidene menstruacije. Nekateri testi pa so izredno občutljivi in jih lahko
uporabimo že do 4 dni pred začetkom predvidene menstruacije. Delovanje testov, ki se dobijo v lekarni, je dokaj preprosto ter temelji na encimsko-imunolo-škem principu. Nosečnost potrdijo z detekcijo humanega hori-jonskega gonadotropina (HCG) v urinu. To je hormon, ki ga med nosečnostjo izloča razvijajoča se posteljica.
Izločanje hormona se začne po ugnezdenju jajčeca v steno maternice, kar se običajno zgodi sedem dni po oploditvi. Uporaba testa pred tem je praviloma nesmiselna, saj ne more prikazati realnega rezultata. Pri približno 10 % nosečnosti prvi dan izostanka pričakovane menstruacije v maternici še ni ugnezdenega oplojenega jajčeca, poleg tega je vrednost HCG v urinu v prvem tednu izostanka menstruacije lahko precej spremenljiva. Zato je v primeru negativnega rezultata ter odsotnosti menstruacije bolje počakati kak dan ter test ponoviti en teden po izostanku menstruacije.
Na rezultat testiranja nedvomno vpliva način izvedbe, zato si je treba natančno prebrati pro-
■m-
izvajalčeva navodila. Če ni drugače označeno na testu, je treba uporabiti prvi jutranji urin, saj je takrat koncentracija HCG najvišja. Lažno negativen rezultat lahko dobimo v primeru prisotnosti ostanka mila v kozarcu, ki ga uporabimo za zbiranje urina ali če urin shranimo v hladilniku in ga uporabimo pozneje, ne da bi ga ogreli na sobno temperaturo. Do lažno pozitivnega rezultata pride redkeje. Če je ženska v roku zadnjih osmih tednov splavila ali rodila, je HCG še vedno prisoten v telesu. Prav tako lahko dobimo lažno pozitiven rezultat ob zdravljenju zmanjšane plodnosti z določenim zdravilom, ki kot učinkovino vsebuje HCG. Uporaba kontracepcijskih tabletk na rezultat testiranja ne vpliva.
Tudi testi za določanje menopavze in ovulacijski testi delujejo na principu merjenja koncentracije hormonov v urinu. Pri ovula-cijskih testih se določa vsebnost hormona LH (človeškega hormona rumenega telesca) v urinu. Test se izvaja nekaj dni zapovrstjo v času pričakovane ovulacije. Testni urin naj bo zbran vedno ob
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
istem dnevnem času. Uporaba jutranjega urina ni priporočljiva, ker se lahko koncentracija hormona LH v urinu čez noč poviša in tako popači testni izid. Hormonska terapija prav tako lahko privede do napačnega izida testa. V prvem obdobju menstrualnega ciklusa, po tistem, ko krvavenje preneha, jajčece zori v jajčnikih. Ta proces praviloma poteka 14 dni, vendar se čas ciklusa med ženskami razlikuje. Ko jajčece dozori, se hormon, ki ga imenujemo luteinizirajoči hormon (LH), sprosti v krvni obtok in sproži ovulacijo in sprosti jajčece. Takrat je ženska najbolj plodna.
S testom za ugotavljanje menopavze se določa koncentracija folikle stimulirajočega hormona (FSH). Menopavza pomeni prenehanje menstruacije. Znanstveno je to pojav, ko jajčniki ne izločajo več jajčec, zaradi česar se posledično zniža raven ženskih
spolnih hormonov, estrogena in progesterona, kar povzroči mnoge neprijetne simptome. Običajno nastopi po petdesetem letu starosti in nekaterim bolj, drugim manj zagreni to življenjsko obdobje. Prvi znak je običajno sprememba menstrualnega cikla in intenzivnost menstruacije -gre za t. i. perimenopavzo oz kli-makterij. Spremembe v nastanku hormonov se običajno odražajo v navalih vročine, vaginalnem srbenju, potenju, nespečnosti, depresiji, problemih s srcem, zmanjšanem libidu, suhih očeh, bolečih sklepih in upočasnjeni prebavi ter razdražljivosti. Pri majhnem deležu žensk se menstruacija konča nenadoma, brez predhodnih znakov neredne menstruacije. V menopavzi se koncentracija FSH znatno poveča, mesečna perioda postane neredna in sčasoma povsem izostane. Opraviti je treba dve testiranji z enotedenskim presledkom med obema testoma. Če sta oba testa pozitivna, lahko sklepamo na prisotnost menopavze. Če sta oba testa negativna, ali če je en test pozitiven in drugi negativen, menopavza še ni nastopila. Za najboljši rezultat je treba omejiti vnos tekočine 2-3 ure pred testiranjem. Uporaba prvega jutranjega seča ni priporočljiva. Tablete za preprečevanje nosečnosti in hormonska nadomestna terapija lahko povzročijo lažen negativen odgovor.
V nadaljevanju še o hitrih testih za alergije, železo, holesterol, kandido idr.
Tačke in repki
Pomagajmo si
Zajedavci v prebavilih
V teku je akcija sterilizacije in kastracije psov in mačk. Posegi se opravljajo v splošni anesteziji in pri tem pride do relaksacije zadnjične odprtine pri uspavani živali in na plano prihajajo najrazličnejši zajedavci. Presenečeni opažamo veliko množičnost tega pojava, in sicer predvsem pri mačkah, pri psih redkeje.
V današnjem prispevku bom opisal problematiko zajedav-cev in kako moramo ukrepati, da se zajedavcev znebimo in predvsem, kako lahko delujemo preventivno, da do okužbe in manifestacije bolezni sploh ne pride.
Zajedavci ali paraziti so v prebavilih pri kužkih in mucah prav tako pogosti kot bolhe ali klopi. Najdemo lahko najrazličnejše oblike zajedavcev, od centimeter velike gliste do meter velike trakulje. Zanemarjanje invazije z zajedavci lahko privede do resnih bolezenskih stanj pri živalih, od prebavnih motenj z bruhanjem in drisko do zaprtja, ki ga lahko povzročijo v klobčič zvite gliste v črevesu. Zraven tega se lahko določeni zajedavci prenašajo tudi na človeka, tu mislim predvsem na trakuljo. Zajedavci so še posebej nevarni pri mladih živalih, saj lahko povzročijo močno slabokrvnost in tudi pogin mladička. Vsekakor pa vplivajo zelo negativ-
no na imunski sistem, ga oslabijo in s tem naredijo žival precej bolj dovzetno za infekcije, prehlade in druge bolezni, ki so povezane s slabostjo imunskega sistema. Zajedavce pri živalih zelo poenostavljeno prikazano razdelimo v želodčne gliste, črevesne gliste, srčne gliste, trakulje in praživali ali protozoje. Za človeka lahko predstavlja realno nevarnost tra-kulja, ki jo naš mali ljubljenček veselo prenaša in hrani v svojem prebavnem traktu. V blatu okuženih živali pogosto najdemo posamezne odrivke trakulj, ki spominjajo na riževa zrnca. Okužene živali hujšajo, kljub temu da imajo tek, dlaka izgublja lesk, lahko se pojavi bruhanje ali driska, napet trebušček.
Odpravljanje črevesnih zajedavcev je maksimalno učinkovito, zelo pa je pomembno, da upoštevamo navodila veterinarja in proizvajalca zdravila. Veterinar nam bo izdelal protokol, po katerem bomo že pri mladičku
Foto: osebni arhiv
in kasneje odpravljali zajedavce. Na splošno velja, da moramo vsaj tri- do štirikrat letno uporabiti sredstva proti zajedavcem, ki so na voljo v obliki tabletk, past, sirupov, kožnih kapljic, ovratnic in injekcij. Natančno se moramo držati navodil, ki jih dobimo pri nakupu zdravil, saj bomo le tako uspešni pri odpravljanju zajedav-cev. Pomembno je, da odpravimo tudi bolhe, saj so vmesni gostitelji za nekatere trakulje. Psi in mačke se s trakuljami okužijo takrat, ko pogoltnejo bolhe, v katerih so razvojne oblike trakulj. Zelo narobe je, če kmetje dajejo pri domačem zakolu svinj drobovino psom v uživanje. Pomemben preventivni ukrep zoper zajedavce je vzdrževanje higiene in redno pospravljanje iztrebkov v urbanem okolju za našimi ljubljenci. Zelo neodgovorno in brezvestno ravnajo lastniki psov, ki tega ne počnejo. Iztrebki, ležeči po pločnikih, igriščih, zelenicah so velika protireklama za pse, krivda pa je predvsem v neodgovornih lastnikih, ki se jim ne ljubi počistiti za svojimi ljubljenčki. Zagotovo pa zajedavci pri vestnih lastnikih malih živali in zdravilih, ki so na voljo za njihovo preprečevanje, ne pomenijo povsem nobene nevarnosti za ljudi in tudi ne za živali.
Na priloženi fotografiji so lepo razvidni zajedavci, ki lezejo iz anusa živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Prostovoljci so gonilo in hrbtenica družbe
Prostovoljci so gonilo pri uresničevanju najvišjih ciljev, je na današnji podelitvi plaket državnega sveta 15 najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem dejal predsednik DS Mitja Bervar. Prostovoljci so po njegovih besedah hrbtenica družbe in osmišljajo vsakodnevno življenje številnih ljudi.
"S prostovoljstvom, s katerim se uveljavljajo pravice in odgovornosti, se uresničujejo človeški potenciali," je poudaril predsednik DS. Poleg tega prostovoljstvo po njegovih besedah nudi možnost za premostitev razlik med ljudmi. Omogoča, da živimo v zdravi in zadovoljni skupnosti, je dejal.
V družbah, kjer je več vključenosti v prostovoljstvo, je po njegovih besedah razvoj demokratičnosti hitrejši. Ker pa dobri zgledi vlečejo, lahko
pripomorejo tudi k temu, da se bo priključilo še več mladih, je pozval.
Tudi zaradi tokratnih nagrajenk in nagrajencev je življenje v Sloveniji po Bervarjevih besedah lepše.
Letošnji nagrajenci so Milena Brešan, Slava Dragolič, Leon Drame, Pavel Groznik, Stanislav Kalan, Liana Kalčina, Janez Koncilija, Jože Kozinc in Marija Osredkar.
Prav tako so nagradili Andreja Razdriha, Dominika Sobana, Marto Toplak, Marijana Velika
ter Andrejo in Lojzeta Žeraka.
V Sloveniji je več kot 96.800 evidentiranih prostovoljcev. Lani so opravili skoraj 11 milijonov ur prostovoljskega dela, ki je ocenjeno na več kot 106 milijonov evrov. V svetu pa je po oceni Združenih narodov približno milijarda prostovoljcev.
Združeni narodi so leta 1985 razglasili 5. december za mednarodni dan prostovoljstva z namenom, da bi poudarili pomen solidarnosti za preživetje človeštva.
(s ta)
pROsrovoijfc
POMAGAJ NAM
DRŽAT!
SVET
POKONCI Î
Foto: splet
petek • 9. decembra 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
SPREMEMBA, MENJAVA
PROTIN V SKLEPIH, GIHT
OTON POLIC
TRSOV LES
BLAZINA
NASELJE V
SAVINJSKI DOLINI
PRAVOSLAVNI DUHOVNIK
TROPSKA ŽIVAL
LESENA KOCKA
IZDELOVALEC REŠET
POČITEK, ODMOR
RIMSKA 6
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RADO MURNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HRVAŠKI PISATELJ (VJEKOSLAV)
NAŠ PESNIK ŽUPANČIČ
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV
KORNER
OGEL
ZLITJE
GLOBOKA NEZAVEST
ŽARKO VIDALI
CAPKOVA UTOPIČNA DRAMA
18. GRŠKA ČRKA
MOŠKI S KILTOM
POŽIVILNA PIJAČA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PEVKA PRODNIK
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
PESNIK UJEVIČ
REKA SKOZI MOSTAR
KAMNIT POMOL
VULKANSKA KAMNINA
DUŠAN PIRJEVEC
KAREL OŠTIR
IZUM, IZNAJDBA
STARA SORTA JABOLK
KRAJ PRI PODČETRTKU
DUBROVNI-
ŠKA TOVORNA JADRNICA
ZAVETNIK
REKRUTACIJA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKOLIT = mašni strežnik, BATOLIT = vulkanska kamnina, DRVEKA = stara sorta jabolk, IMENO = naselje pri Podčetrtku, KALEB = hrvaški pisatelj (Vekoslav), RUR = Capkova utopistična drama, TOLEK = ljudsko ime za rastlino zlati klobuk. .yoaVN ,NoyiVd ^^ ,0N3W| ^^ lnoiVa
'J.V9 'VA13d3N 'VAV» '10VIS 'VIAIDIS 'AZ '10» '"IV30A 'Qd01 'N010 'IA '»3NI00d0 'dV13S3d 'DOdOSON dOd 'Q~IOa3dd 'VNlAOSdl 'VN3IAI3ddS 'OldVadVa '~IWIOa 'OHVOI 'VI3301 VlildS :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Slovenija • Pisanje voščil kljub digitalni revoluciji ostaja
Voščilnica je pred sto leti dosegala vrednost enega kosila
Prazniki so vedno znova priložnost, da si voščimo nekaj dobrega. In delček želja, ki so si jih naši predniki izrekali pred več kot stoletjem, je zbran na razglednicah in voščilnicah, ki so jih na ogled postavili člani Zgodovinskega društva Kidričevo v začetku decembra v dvorcu Sternthal.
Gre za pregled razvoja razglednic na temo novega leta in božiča od začetka 20. stoletja do danes, je v uvodu povedal predsednik društva Radovan Pulko. Najstarejša razglednica, razstavljena v dvorcu, ima letnico 1903. »Zanimivo je, koliko so včasih vložili znanja in tudi časa v izdelavo voščilnic. Ob tem je imela ena taka voščilnica vrednost enega kosila, torej danes okrog 10 evrov. Voščilo je bilo cenjeno, ne tako kot danes, ko se mnogokrat niti ne prebere,« je poudaril Boris Bavdek iz Apač. Dodal je, da so bila včasih voščila kratka, a iskrena. »Želeli so si zdravje, mir, blagostanje,« je povedal.
Na odprtju je v imenu občine zbrane pozdravila Mojca Meško z občinske uprave. »December je praznik miru in svobode in ponosna sem, da zmorete pokrivati različna področja zgodovine. Me veseli, da je ta razstava danes tukaj.«
V desetih letih se je število pošiljk skoraj prepolovilo
A pisanje voščil in njihovo pošiljanje s tradicionalno pošto sta se kljub elektronski in digitalni revoluciji ohranila, saj Pošta Slovenije
v decembrskem predprazničnem času še vedno beleži povečan promet. »Seveda tega ni več toliko kot pred leti, saj je upad zaradi e-sub-stitucije precejšen. Za ponazoritev morda naslednji podatek: v decembru 2005 je Pošta Slovenije prenesla 43,9 milijona navadnih
naslovljenih pisemskih pošiljk (tako za notranji kot mednarodni promet), decembra lani pa 27,3 milijona.«
V decembru za 4 milijone več pošiljk
Dodali so, da so decembra lani v notranjem prometu prenesli 24,7 milijona navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, kar je za dobre štiri milijone več, kot znaša povprečje v preostalih mesecih. V mednarodnem prometu pa povprečna količina pošiljk (sprejem
za tujino in prispetje iz tujine), ki se giblje okoli 1,3 milijona pošiljk mesečno, v decembru poraste za okoli 50 odstotkov. Kot v preteklih letih so voščila, ki potujejo v tujino, najpogosteje naslovljena v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško, v Nemčijo in v ZDA. Ob tem na
Pošti Slovenije uporabnikom priporočajo, da voščila in darila pošljejo pravočasno, da bodo še pred prazniki prispela do naslovnikov. »Uporabnikom priporočamo, naj pošiljke za notranji poštni promet oddajo do 20. decembra. To velja tako za pisma oziroma voščilnice kot tudi za pakete. Priporočamo, da zaradi decembrskega povečanega prometa uporabniki pošiljke oddajo kakšen dan prej, vsekakor pa se bomo pri Pošti Slovenije potrudili, da bodo vse pošiljke pravočasno dostavljene. Za tujino priporočamo, da uporabniki poštnih storitev pisma oziroma voščilnice oddajo v prenos do 9. decembra.«
Božiček je lani prejel več kot 16.000 pisem
Na vprašanje, ali se v njihovih nabiralnikih znajdejo tudi pisma za dobre može, pa so odgovorili: »Da, tudi. In na vsa ta pisemca odgovori Božiček, ki je že odprl svojo pisarno in tudi že dobiva pisemca in risbice otrok. Lani je Božiček prejel več kot 16.000 pisem in risbic otrok in prav vsakemu je odpisal in priložil majhno darilce.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Člani Zgodovinskega društva Kidričevo so del zbirke voščilnic in razglednic razstavili v dvorcu Sternthal. Predvidoma je ogled možen do sredine decembra.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 9. decembra 2016
Piše: Dani Zorko • Islandija (14.)
Čez zasnežen prelaz
Čakal me je dan, ob katerem še se danes udarim po čelu in ga pomnim kot enega najrazburljivejših in najbolj napetih na moji poti po Islandiji. Brana beseda ne more dovolj orisati neke situacije in se vse skupaj na koncu ne zdi tako zapleteno, vseeno pa sem bil zelo vesel, da se je srečno končalo. Moja pot čez zasnežen prelaz namreč.
Foto: Dani Zorko
Vedno bliže hribom
V Hofnu sem si znova pripravil hrano za na pot in se oskrbel z različnimi potrebščinami, čakala pa me je dokaj pusta in na videz nezanimiva pokrajina. Kot večina redko poseljenih držav tudi Islandija varčuje na infrastrukturi, in sicer je to najbolj reprezentativno vidno na mostovih. Mostovi so povečini kovinski, imajo pa samo en vozni pas. Če gre za daljši most, so načrtovali tudi odstavne otoke, kjer se lahko vozila srečujejo, načeloma pa niti enkrat nisem imel težave s prečkanjem tega mostu, da bi recimo kdo pribrzel nasproti in me izsilil. Približeval sem se skrajnemu vzhodu države, ki je znan kot vzhodni fjordi, tem fjordom pa sem se nameraval izogniti z bližnjico čez notranjost države. Ko se voziš ob fjordih, je pokrajina sicer izjemno privlačna, težava pa je v tem, da se voziš okoli vsakega zaliva po eno uro, dejansko pa se na zemljevidu ne premakneš nikamor.
V razcepu na vzhod in zahod sem nadaljeval po cesti številka ena. Kar na lepem sem naletel na makadam, kmalu pa me je pričakala tabla z oznako kar 17 % klanca. Malce sem se zamislil in na koncu sklenil, da bom vseeno poskusil srečo. Prvi kilometer sem še srečno prevozil, nato pa se je začelo. Moj avto niti približno ni bil izdelan za hribovite predele in to mi je dal takoj jasno vedeti. Vzpetine so se večale in večale, z avtom pa sem moral vedno vzeti zalet in upati, da nihče ne pride nasproti. Ko sem tako s težavo premagal kar nekaj bregov, pa se je pred mano narisal klanec, ki je bil že ves v snegu, za nameček pa tako strm, da nisem videl čez. Se zaženem prvič, pa nič. Pa drugič, tretjič ... pa nič. Vse skupaj ne bi bilo nič tragičnega, če ne bi ob vznožju klanca zeval prepad kot iz pravljice. Ko me je ob enem poskusu zaneslo do pol metra k prepadu, sem že moral stopiti
Foto: Dani Zorko
Varčni enopasovni mostovi so dovolj praktični.
iz avta in si obrisati pot s čela. Človek skoraj ni mogel nazaj, ker preprosto nisi mogel obrniti. Vmes so prihrumeli nasproti še trije avti, kakopak terenci, in ker so me vsi spotoma spodbujali, nisem hotel odnehati. Mrzlo je bilo kot v Sibiriji, motor pa je bil že skoraj na meji, da zakuha. Umaknil sem se s ceste, kolikor se je dalo in malo ohladil avto. Hja, nič, treba bo čez in bo, kar bo. Pripravil sem se za zadnji poskus. Pomaknil sem se dobršen del vzvratno in pomeril na sredo ceste. Hyundai je zapel kot divji mustang, gume so plesale po svoje, jaz pa sem poskušal ujeti kolesnice. In glej, šlo je. Ko sem ves vesel prebrodil prvi breg, sem v isti sapi še drugega, nato pa sem se ustavil in malo spočil. Ker se je cesta malce zravnala, sem že mislil, da sem nekje na vrhu. A glej ga zlomka, nasproti vozeči avto mi je dal vedeti, da me čaka še en takšen klanec. Mah, pojdite se solit ... Nadmorska višina sicer ni bila ekstremna, a če se začneš vzpenjati z višine morja, si misliš, da se voziš v nedogled. Okoli mene je bilo vse belo, tu in tam je tekel potok v globokem jarku, povsod pa so bile vidne sledi vdiranja snega. Nekako sem iz teh indicev razbral, da se ni preveč dobro približevati robu ceste.
Končno sem privekal še do zadnjega klanca, kjer pa me je znova zanašalo s ceste. Spet sem si privoščil daljši zalet, premagal breg in končno ugledal telegrafski drog, ki je označeval vrh prelaza. Zrak je bil mrzel, da bi ga lahko lomil, a vseeno sem si privoščil obrok, da se je avto tačas malo ohladil. Če bi vedel, kakšna kalvarija me čaka, se prav gotovo
ne bi podal na to pot. Ta gorska cesta je prevozna predvsem poleti, zdaj pa sem imel situacijo, da snega še ni docela pobralo. Ko sem se peljal po hribu v dolino, sem imel skoraj še večje težave, saj je bila cesta navzdol skorajda še bolj strma, zavirati pa zaradi snega nisem smel preveč, da me ne bi vrglo s ceste. In ko sem mislil, da sem že rešen, pridrvi nasproti megalomanski terenec, da sem ob umikanju s ceste nekaj metrov peljal kar po dveh kolesih. Groza ...
Končno sem znova prispel v zeleni pas in ugledal prve hiške. Prav videl sem, kako so se domačini muzali, ko so videli mene z mojim protokolarnim vozilom, kako prihajam z gora. Kot da bi medved jahal mulo čez prelaz . Kakorkoli, ko sem ugledal prve obronke Egilstadirja, mi je srce kar zaigralo, ker sem vedel, da me na bencinski črpalki NI čaka topla kava.
OVEN (21.3. - 20.4.)
Prisluhnili boste ro-

manttcm glasbi tn se predajah notranjemu veselju ter navdihu. Teden bo primeren, da naredite osebno bilanco in da boste ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen vam bo prinesla paleto ugodnosti in priložnosti za uspeh. Sreča vas čaka tudi v s
BIK
r^m (21.6. - 22.7.)
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Jasno bo, da boste imeli polno drobnih opravil. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist. Odkriti boste morali svoje veselje in slediti glasu srca. V ljubezni vas bo obiskala vila romantičnih izzivov.
RAK

LEV
(21.4. - 20.5.)
Po zvezdnih namigih vas bodo privlačile skrivnosti in ezo-teričnezakonitosti. Imeli boste priložnost, da dokončate tisto, s čimer ste odlašali. Prijetne besede vam bodo segle do srca. Teden bo v znamenju ljubezni. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak.
m DVOJČKA
^fl (21.5. - 20.6.)
Cas v sebi skriva čarobnost in ustvarjalnost. Življenje bo postalo kot pesem o sreči. Vsekakor boste zelo družabni in se veliko pogovarjali. Popazite na dejstvo, da bodo vaše misli svetle. Partnerjeva podpora bo vnesla neko svežino. Na delovnem mestu se bodo vrstili uspe-
TEHTNICA !
(23.9. - 2310.) f
Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Daleč v ospredju bo jI diplomacija in na delovnem mestu -s se boste morali odločiti o pomembni "§ zadevi. Srčni izvoljenec bo prinesel ;g svežino in popestritev. Tako bo bakla čiste ljubezni zagorela in grela dvoje src.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Obiskala vas bo vila prijetnosti in vam podarila razigrano energijo. Tako boste znali na življenje pogledati iz svetle plati in se veseliti vseh tistih drobnih malen- O kosti. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Na delovnem mestu boste morali narediti osebno bilanco svojim sanjam.
STRELEC R r/ (23.11. - 21.12.)
Zrno modrosti bo diplomacija. Na zadeve boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Tako najdete tudi kakšna ustrezno rešitev. Poslovno se bodo zadeve obr- Q nile v vašo korist. Mnogo priložnosti bo za razmislek in preteklost bo vaša učiteljica. Previdno pri denarnih zadevah.
C
«V
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Življenje bo prineslo mnogo pozitivnih rešitev. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Seveda bo napredek počasen, a zanesljiv. Teden boste preživeli v veseli in razigrani družbi. Odgovorno bo tudi na K poslovnem področju. Ljubezen bo ponudila oazo uspešnih priložnosti.
ipr (23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo koristila v ljubezni. Pogovori bodo prinesli blagostanje in skladnost. Blesteli boste v umetnosti in pri kreativnosti. Vsekakor se veselite drobnih trenutkov. Otroci vam bodo pokazali pravo pot in v duhovnem smislu se boste od njih učili.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Dom vam bo pričaral neko ravnovesje in čustveno skladnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in tako stvari spravili na svoje mesto. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Spomnili se
boste tudi preteklosti in pričakovati
je obisk ali pismo starega prijatelja. Romantično bo.
VODNAR Jfy (21.1. -18.2.)
Vaše srce bo v osnovi ognjeno. To bo pomenilo, da se boste znali boriti za resnico in pravico. Prav gotovo bo resnica tudi, da na delovnem mestu pokažete pravo znanje. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Cas bo namenjen tudi raziskovanju duhovnih znanj.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.)
Življenje vam bo po- ■ nudilo mnogo možnosti za osebni razvoj. Sprejeti boste morali tudi sa-lomonsko rešitev in se odločiti, kaj je za vas bolj in kaj manj pomembno. Odgovorno boste stopili po razpotju preobrazbe. Kljub pridihu nostalgije : : na delovnem mestu.
O
P
Foto: Dani Zorko
Avto je komaj zmogel.
petek • 9. decembra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
Kul'maricwo razvajale v
ftrawd Hotelu Primus
Brunch »Božična zgodba«
Ponedeljek, 26.12.2016, med 12.00 in 15.00 uro
»« »i
Cena brunch-a: 19,00 €/osebo, otroci do 12 let 10,00 €/osebo (otroci do 4 let brezplačno)
V času od 12.00 do 15.00 bo organizirana animacija za najmlajše.



im-pm
Rezervacije: ® 02/ 7494 506 El hotel.primus@terme-ptuj.si
mí» w [¡saom D@l(im
r NOVO V PONUDBI ZORJENA SV. RIBA
(ZA TOPLOTNO OBDELANE JEDI KOT SO DUNAJSKI ZREZKI, PEČENKE ...)
3,95 €/KG

MLETA GOVEDINA (TUDI ZA SALAME) SAMO 4,98€/KG
KRVAVICE IN KASNICE SAMO 3,48 C/KG J
V PONUDBI TUDI: ODOJEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, _JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, ZORJEN ROZBIF IN SE MNOGO VEČ..._
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
V€LIKn BOŽICNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V
»Zfl MfllC IN VttlKC«
torek, 27. decembra, ob 16. uri	^
v športni dvorani Osnovne šole Markove!
Osrednja gostja je 6fi	|
DAMJANA GOLAVSEK j
Gbsbeno-plesna zabava za otroke ^^^
■	DEDEK MRAZ bo razdelil sladkarije
■	ČAROVNIK AVGUSTINO
Ustvarjalne delavnice:	fifc>1
■	PIKAPOLONICA
■	POSLIKAVE OBRAZA -
Brata Malek - Rekreacijsko društvo Eleja
■	PLESNA ŠOLA MAM BO /Ca
Pokrovitelji:

crâHMçtuj
^ aM-3a,i-KM,3
www. rad io-ted n i k.si

občina markovci
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem Stdjefski TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	vi^ 89,8.98,2.104,3
NAROČILNICA ZA Štajerski
čitaiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug.
Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo me udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu!
Dormeo
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
»ssssgSsa
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 9. decembra 2016
PRODAJA SERVIS MONTAŽA
Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si
__ C^j
Izsuševalniki vlage
Stacionarni grelniki
Ventilatorji
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ptuj in Osnovnimi šolami Breg, Olge Meglič, Mladika in Ljudski vrt vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja.
Vidimo se v sredo, 14. decembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglič.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
/v.radio-ptuj.si

bags
SMORE SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ribnica na Pohorju in Osnovno šolo Ribnica na Pohorju vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Ribnica na Pohorju.
Vidimo se v četrtek, 15. decembra, ob 18.00 v telovadnici Osnovne šole Ribnica na Pohorju.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.	^^
Vstop je prost.
v. radio-p tu j.si

1 PILOT
^ SAZAS "OE^L
Wínn, ÜÜ bags
SMORE SMORE
PETKOV VEČER
Bodite nocoj if družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov iustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
do Četrtka zjutraj do 9. ure
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cen®	Oprema	Barva
RENAULT MEGANE BERLINE 1 j DCI EXPRESSION	2009	6350,00 i	PRVI LAST.	KOV. MODRA
FORD FUSION 1.616V FRESH	2007	4.180,00«	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
CITROEN C5 2.0 HDI SX LIMUZINA	2004	2.690,00 €	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN BORA 1.6 BASIS	2000	1.590,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216VGT20th ANIVERSARY	2010	4.990,00 €	PRVI LAST.	KOV. SIVA
CITROEN G 2.0 HDI TANDENCE	2011	8.900,00 £	PRVI LAST.	kov. Črna
OPEL ASTRA 1.7 CUTI ACTIVE	2013	10.600,00«	52.255 PREV.	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ A180CDI CLASSIC	2010	8.600,00«	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL ZAFIRA 1.816V ENJOY, 7 SEDEŽEV	2006	4.400,00«	PRVI LAST.	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POLO 1.2C0MF0RTLINE	2002	1.890,00«	SERVO VOLAN	KOV. VIOLA
RENAULTTWINGO1.216V EXPRESSION	2007	3.590,00«	KLIMA	KOV. OPEČNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDI ELEGANCE PLUS	2010	3.900,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC	2010	5.800,00«	SERV. KNJIGA	BELA
BMW320 D LIMUZINA	2006	8.590,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DACIA SANDER01.216V	2011	5.490,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.416VTRENDY	2006	3.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MAZDA 31.61 PLINSKA NAPRAVA	2008	6350,00«	PRVI LAST.	kov. Črna
VWSHARAN 2.0TDI BLUEMO. COMFORTLINE	2011	14.800,00«	SERV. KNJIGA	kov. Črna
DACIA SANDER01.616V STEPWAY	2011	6.250,00«	33.290 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.416V URBAN MOVE BREAK	2012	7300,00«	33.115 PREV.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
			OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI	2013	17.990	1.LASTNIK 0DUČEN	VeČ BARV
ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4	2012	13.490	1. LASTNIK ODLIČEN	MODRA
HONDA CMC 1,41 LS KUMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METAUC
MERCEDES BENZ C RAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.LASTNIK USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA	2009	6.490	1.LASTNIK ODUČEN	RDEČ
RENAULT CUO1,5 DO AVTOM.KUMAALJ 15 COL	2006	1.990	1.LASTNIK ODUČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1.LASTNIK ODUČEN	ČRNA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODLIČEN 4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI -MOD. 2006	SV. MODRA METAUC
CITROEN XSARA PICASSO 1,8i16v	2003	1.990	1 LASTNIK SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO	2013	10.990	1.LASTNIK ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1.LASTNIK ODUČEN	SREBRNA
AUDI 03 2,0 TDI	2012	21.490	1.LASTNIK ODUČEN	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELEMA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LASTNIK TOP OPREMA	VEČ BARV
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.LASTNIK	ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
w ©
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
PETEK 9. december 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Kuhirjica, por. 3:25 SKL S03E09, pon. 8:50 Rozmarinkina ljubezen, pon. 10:55 Sport(no): Mate Sluga, pon, 11:35 Na obisku
pri bratih Dominikancih, pon. 12:00 Ptujska kronika, por. 12:25 Mura Raba S01E21 12:40 Povabilo na kavo:
Neja Krajnc Domrter, por. 13:10 Charlie Chaplin festival, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika 16:25 Portal, pon. 16:35 Glasbera osmica (slo.), pon. 19:05 Zgodba o gradu Turnike, pon. 19:35 FftCE 2016, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Portal, pon,
20:35 Otroci pojejo slovenske pesmi, pon. 22:50 Ptujska kronika, pon, 23:15 Sekverca, pon 23:30 Videostrani
SOBOTA 10. december 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 3:00 SKL S03E09, pon. 8:25 Motivacijsko predavanje, pon.
4 /\r i i '	1	/ ' r
11:05 Glasba za vse, pon. 11:25 Na obisku
pri bratih Dominikancih, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Pomladni veter radia Ptuj: Pero Lovšin, pon. 13:40 Povabilo na kavo:
Neja Krajnc Domiter por. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:50 G asba za vse 19:20 G asbena osmica (tuja), pon. 19:50 Fi m Campus, por. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Darfur: Vojra za vodo, pon.
pon.
NEDELJA 11. december 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:30 SKL S03E10 8:55 Charlie Chaplin festival, pon. 10:15 Darfur: Vojna za vodo, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Preqled tedna, por. 12:25 Portal, pon. 12:35 Gostilna »Pr Franceta 13:30 Videostrani 16:15 Reci Gorišrica, pon. 17:10 Kuninjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj , 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:15 Glasba za vse, pon. 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon, 20:25 Pridelava plodovk, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Predstava PITA, pon. 23:45 Videostrani
PONEDELJEK 12. december 8:00 Glasbena osmica (sloj pon, 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 ŠKLS03E10, pon, 9:20 šola, da se ti zrola: Vrtec Kapla 10:10 Kuhinjica, pon. 11:00 Glasba za vse, pon. 11:30 Pol stoletja norosti in bolečine, pon, 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Pogfed nazaj, j»n, 13:00 Charlie Chaplin festival, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Komunalno podjetje Ptuj,
3, oddaja, pon, 18:45 Čista umetnost-december, pon. 19:00 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:30 Povabilo na kavo:
Neja Krajnc Domiter, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasba, pesem združuje, pon. kro "
www.tednik.si
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
tednik@tednik.si
DOKOLENKE SILVERLINE
s postopno kompresijo vam:
$ Močno izboljšajo prekrvavitev
Ščitijo pred mikrobi in bakterijami $ Pospešuje regeneracijo Preprečujejo otekanje nog Primerne za vsakogar
Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo!
— redna cena —
2790 EUR
Naročite na
www.vitavera.si
Šilverline™
Vita Verad.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljana
Štajerski TEDNIK
GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ.
030 340 800
^XvTO PROFI PTUJ"'		www.avtoproti.si		
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	ODLIČEN	ČRNA
OPEL CORSA 1.0	1999	690	ODLIČEN	SREBRNA
FORD FUSION	2009	4.190	ODLIČEN	SREBRNA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2001	3.990	ODLIČEN	V.M0DRA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
OPEL ASTRA KAR.	2011	8.990	ODLIČEN	MODRA
OPEL COMBO 1.7 DT1	2008	4.290	KLIMA	MODRA
SEAT CORDOBA 1.4	2002	1.190	ODLIČNA	RJAVA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
SEAT IBIZA 1.0	2000	1.190	1.LASTNIK	RDEČA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1.3	2006	3.990	ODLIČEN	RDEČA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODLIČEN	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4	2010	8.990	ODLIČEN	MODRA
PEUGEOT BOXER	2010	10.900	9 SEDEŽEV	BELA
0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
I 08:00 Oddaja iz občine Gonšnlca 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrtp Iz Ormoža 12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Videostrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Humanitarni končen VDC Polž 20:00 Kronika iz občine Gorišnlca
SIP
21:00 Zdrav In pika-v živo 22:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI
H/.POVEDNI*
»oi na tpiolnlh slrjnth Ufwvw.siptv.si
08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ol roška oddaja 09:00 Hajdina - Martinova ma&a 11:00 Martinovanje v Pobrežju 13:00 Koncert vokalne skupine Enigma 15:00 Kronika iz občine GorlSnica 17:00 Zaključni koncert OŠ Desrnik 2015 18:30 Humanitarni koncert
VDC Polž 20:00 Oddaja Iz občine Starše 121:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Kronika iz občine Markovci 09:30 ŠKL
10:00 Humanitarni koncert VDC Polž 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Cecilijin koncert v Stopercah 20:00 Slavnostna seja PGD Borovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka
program V ŽIVO tudi preko spleta www.siptv.si
08:00 Večer hrvaSko-slovenskega
prijateljstva 10:00 SKL
10:30 Polka in majolka
11:30 Ujemi sanje
13:00 Video strarl
15:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Martinovanje v Pobrežju
20:00 Slavnostna seja PGD Borovci
21:00 Kronika iz občine Markovcl
petek • 9. decembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 €+ DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVCOKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PRODAM prašiče od 25 do 80 kg in 350-kg merjasca. Tel. 040 764 020.
MENJAVA okrogle silos bale za suho krmo v balah. Tel. 041 288 325.
PRODAM prašiča težkega okrog 170 kg, kuhane reje. Tel. 051 228 975.
DOM STANOVANJE
PRODAM ali menjam stanovanje, 45 m2, v Bistrici ob Dravi za vikend v okolici Vidma ali Leskovca. Tel. 031 669 145.
DELO
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
ZENITNE PONUDBE
ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
KUPIMO hlodovino, bor, smreka, suši-ce ali lubadarce na panju ali ob kamionski cesti. Tel. 068 681 374.
PRODAMO odojke od 25 do 30 kg, pujse, 40 kg, svinje, 330 kg. Tel. 041 755 908.
PRODAM prašiče od 100 do 300 kg, od 1 € dalje. Tel. 041 986 390.
PRODAMO tri prašiče, težke okrog 250 kg, domače reje. Tel. 02 781 51 61 ali 041 485 188.
PRODAM svinjo in ječmen. Tel. 040 571 404.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka od 120 do 150 kg. Tel. 031 530 498.
PVC okna, vrata, senčila
Mestni kino Ptuj
Petek, 9. december: 16:00 Zapoj; 18:00 Dekle z vsemi darovi; 20:15 Zaveznika. Sobota, 10. december: 10:00 Kino vrtiček; Gašper in Petra: Čudoviti božič; filmska ustvarjalnica s Sladkim butikom, krašenje sladic; 16:00 Zapoj; 18:00 Miles Davis;
20:00 Dekle z vsemi darovi. Nedelja, 11. december: 16:00 Zapoj; 18:00 Pr Hostar; 20:15 Zaveznika.
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
10 let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
8. decembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil
Stanko Jurič
IZ BOROVCEV 56 B
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Prireditvenik
Petek, 9. december
09:00 Ptuj, Gimnazija, projektni dan Gimnazije Ptuj na temo Človekove pravice 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Veliki pok, ob 9:30 in ob 11:00 za šole in izven
16:00 Cirkovce, trg, letni koncert FS Vinka Koržeta s sekcijami PD Cirkovce in
prižig lučk na trgu v Cirkovcah 19:00 Vitomarci, Bar cisco Cobra, Pletenje krdebačev 21:00 Ptuj, CID, Jazz v CID-u, Duo Dialog, Miha Koren in Gregor Ftičar
Sobota, 10. december
08:00
09:00
10:00
11:00
Slovenska Bistrica, bistriški grad, Grajska tržnica, tržnica s praznično ponudbo in grajskim lajnarjem, do 11.00, ob 15:00 praznično grajsko mesto, ustvarjalne delavnice, Božičkova pošta ... do 19.00 Slovenska Bistrica, Partizanska 23, Planet znanja, bivša čajnica Pri Kosu, ustvarjalna delavnica Škratov božični duhec, delavnico vodi 6-letni škrat Kristjan Brumec
Ptuj, Mestni kino Ptuj, Kino vrtiček, Film Gašper in Petra: Čudoviti božič, filmska ustvarjalnica s Sladkim butikom, krašenje slaščic Slovenska Bistrica, Dom svobode, Pravljične sobote, lutkovna predstava 12:00 Vitomarci,večnamenska dvorana, Snežinka sreče, zbiranje oblačil, obutve 16:00 Lenart, Trg osvoboditve, Praznični december v Lenartu, božično-novoletni sejem, lutkovna predstava Pomagaj mi in lepše ti bo, prihod Božička ob 17.00, pevska skupina Makedonskega KD Biljana iz Maribora, Tambura-ši KD Vitomarci, Nejc Kurbus in Rudi Šantl ob 18.00, do 21:00 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, gledališka predstava Maček
Muri išče kroniko, ob 17.40 praznično rajanje z mačkom Murijem 18:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, komedija Afera poun kufer 18:00 Hajdoše, gasilski dom, tradicionalni decembrski kulturni večer Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, proslavitev 30 let glasbenega ustvarjanja zborovodje Jožeta Dernikoviča 19:00 Majšperk, KPC, predstava Boeing - Boeing 19:00 Zgornja Ložnica, športna dvorana, komedija Striptiz, Matjaž Javšnik
Nedelja, 11. december
10:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, proslava - Akademija ob 110-letnici čebelarskega društva Vitomarci, okrogla miza, predstavitev knjižice Edija Kupčiča Življenje in zgodbe iz leta 1896 ... 11:00 Ptuj, grad, BAVBAV, lutkovna predstava, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 16:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Družinski poligon z zvezdno vilo,
pravljični popoldan v hiški zvezdne vile, pravljice in čaj 17:00 Ptuj, CID, koncert CID-ovih mladih glasbenikov in skupin, od ljudske glasbe do rock'n'rolla, mentorstvo Marka Korošca
Ponedeljek, 12. december
18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, božično-novoletni koncert
vokalne skupine Vivere in okteta Planika, 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, pravljični večer za odrasle 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Kako ostanem lepa in svobodna
		
	M 1 Z A R S T V O amiM	Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si
PRODAJA:
◦	OKOVJA ZA POHIŠTVO
◦	RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ
◦	KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE)
◦	LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE
PARADA 2016
v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci!
V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri
Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio - Tednik Ptuj
f 1AGER
OBÖNA MARKOVCI
insirio
Modrijani Gadi Ans. Vikend Navihanke Munda Štajerci
Dejan Vunjak Manca Špik Vili Resnik Rok Ferengja Rok'n" Band
Maxi Trio Ptujski kvartet Pihalna godba Markovci
In seveda Luka in Pepi
Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ...
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, hčerka, sestra, teta in botra
Marija Bratuša
IZ FORMINA 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se patrom Milanu, Mateju, Janezu in Marjanu ter g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen obred in sv. mašo, govornikoma Ivanu in Stanku za besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, molivcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
Mirana Lašiča
IZ MIHOVCEV PRI VELIKI NEDELJI 83 10. 6. 1960-29. 11. 2016
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje, gospodu p. Janku Štamparju za opravljen obred in sveto mašo, sestrični Silvi Viher in prijateljici Adrijani Ozmec za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, zastavonošu, godbeniku in pogrebnemu podjetju Aura. Iskrena hvala kolektivu KEV kovinarstvo Edi Voljč, d. o. o., Hardek za pomoč in podporo v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju Ambulante splošne medicine Marta Tetičkovič-Ranfl Ormož, Zdravstvenega doma Ormož in UKC Maribor - Oddelku za pljučne bolezni, ki so ga spremljali v času zdravljenja. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.	Žalujoči: njegovi najdražji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pra-dedka, tasta, brata in strica
Ivana Mesarca
GRAJENŠČAK 47
roj. 7. 7. 1937 t 20. 11. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarne darove namesto sveč.
Zahvala tudi gospodu župniku iz Maribora za opravljen cerkveni pogreb in sveto mašo po pogrebu, pevcem za zelo lepo odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Maher za lepo opravljeno delo, za odigrano Tišino, prav lepa hvala zastavonošem in nosilcem cerkvenih znamenj, križa in luči.
Prav lepa hvala gospe Veri Kokol za vso molitev in poslovilni govor. Hvala tudi Internemu oddelku Bolnišnice Ptuj in gostinskemu podjetju Gastro.
Žalujoči: hčerka Silva z družino, sin Ivan z družino, sin Stanko
z družino in drugi sorodniki
SPOMIN
Anton Pihler
11. 12. 2015-11. 12. 2016
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, obujamo na srečne dni spomine in ti v zahvalo sveče in lepe misli poklanjamo.
Žena Elizabeta in vsi tvoji
www.tednik.si
Spodnje Podravje • MO Ptuj in KP Ptuj v izvensodno poravnavo
Po dveh mesecih občina popustila
Po tem, ko se mestna občina (MO) Ptuj kot največja lastnica avgusta ni udeležila seje skupščine delničarjev Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, v katerem ima skoraj 60-odstotni lastniški delež, je septembra na sklepe, ki so jih potrdili na skupščini navzoči delničarji, vložila izpodbojno tožbo.
MO Ptuj se ni strinjala s tremi sklepi: da se bilančni dobiček 1,2 milijona evrov v celoti nameni za rezerve, da zunanje občine kot manjšinski lastniki dobijo še eno mesto v nadzornem svetu in da bo revizijo poslovanja v KP Ptuj za poslovno leto 2016 izvajala družba Revidicom iz Maribora. Vodstvo občine se je za sodni spor odločilo brez soglasja mestnega sveta. Večinski del politike, ki je prisotna v ptujskem mestnem svetu, tožbe proti Komunali ni podpiral. Čeprav je neformalno že oktobra obveljal politični konsenz, da župan tožbo umakne, se je to zgodilo šele zadnji dan v novembru. Župan MO Ptuj Miran Senčar in direktor KP Ptuj Janko Širec sta tako konec novembra sklenila izvensodno poravnavo, s katero MO Ptuj odsto-
pa od tožbenega zahtevka. Na vodstvo občine smo naslovili novinarsko vprašanje, zakaj odstopajo od tožbe in kako bodo v prihodnje v KP Ptuj uveljavljali svoj 60-odstotni lastniški delež. Odgovora na vprašanji nismo dobili. Iz kabineta župana so nam sporočili, da bo na vsa ta vprašanja župan z ekipo odgovarjal na ponedeljkovem srečanju z novinarji.
Za komentar o doseženi izvensodni poravnavi in umiku tožbe smo zaprosili tudi direktorja KP Ptuj Janka Širca. Pojasnil je naslednje: »Menimo, da je poteza MO Ptuj v smislu ohranitve dobrih odnosov med občinami, ki so lastnice KP Ptuj, pravilna. Z MO Ptuj korektno sodelujemo in takšno sodelovanje pričakujemo tudi v prihodnje.«
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je umaknila tožbo proti KP Ptuj.
Glede na umik tožbenih zahtevkov imajo podeželske občine sedaj odprto pot za imenovanje še enega svojega predstavnika v nadzornem svetu. Zanimalo nas je, kdaj bo prišlo do imenovanja in iz katere občine predvidoma bo novi nadzornik. »V skladu s statutom družbe člane nadzornega sveta imenujejo lastniki na seji skupščine. Pričakujemo, da bodo novi člani nadzornega sveta imenovani na zasedanju skupščine delničarjev v prihodnjem letu, saj mandat obstoječim članom nadzornega sveta poteče v oktobru 2017. Na vprašanje, iz katere občine bo član nadzornega sveta, ne moremo odgovoriti, saj o tem odloča skupščina družbe,« je še povedal direktor KP Ptuj Janko Širec.
Mojca Zemljarič
Lenart • Lenarško podjetje Lentherm v stečaju
Več kot 50 delavcev bo prejelo sklepe o odpovedi
Mariborsko okrožno sodišče je v začetku tedna zavrnilo predlog za postopek prisilne poravnave in nad lenarškim podjetjem Lentherm začelo stečajni postopek.
Mariborsko sodišče je v ponedeljek zavrglo predlog prisilne poravnave v podjetju Lentherm, ki ga je v začetku novembra vložil manjšinski lastnik in direktor Ivan Vogrin. Kot je še razvidno iz dokumentacije, objavljene na spletni strani Ajpes, je nekdanji poslanec in župan Vogrin, ki družbo vodi od marca letos, vložil nepopoln predlog za postopek
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OMO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA 'O fts,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČN0D0VRŠENI IZDELKI
ZELO UGOi
prisilne poravnave in ga kljub pozivu za dopolnitev v 15-dnevnem roku ni dopolnil. Hkrati z zavrnitvijo predloga je sodišče začelo stečajni postopek, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Dušana Taljata. Upniki imajo približno tri mesece čas, da prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku.
Odpuščeni delavci bodo lahko oddali vlogo za jamstveni sklad
Stečaj je sicer podprlo nekaj več kot 50 zaposlenih, ki so od septembra stavkali na domu. Kot smo že poročali, so naveličani in izigrani delavci po več tednov tra-
naravne, kvalitetne, dnevno sveže sladice, pripravljene v Pomaranči
pester izbor sladic in sladoleda brezplačna embalaža (za domov)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si @ 02 788 00 28
jajoči negotovosti usode podjetja, ki so jih spremljala številna prei-gravanja lastnikov, pred kratkim vložili predlog za stečaj. Zaposleni, ki so ostali brez treh plač, bodo lahko računali na pomoč jamstvenega sklada, so pojasnili na mariborski območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje, kjer so še dejali, da bodo poskrbeli, da bodo potrebni postopki hitri, odpuščeni delavci pa bodo tako čimprej dobili denarno nadomestilo. Poskrbeli bodo tudi za posebej prilagojene delavnice, ki bi delavcem prinesle nove zaposlitve: »S podjetjem se bomo dogovorili, da bomo s strani Zavoda prisotni ob vročanju odpovedi s ciljem, da zaposlene čim prej seznanimo o samih postopkih prijave, njihovih pravicah in nadaljnjih
aktivnostih na Zavodu. Osebam bomo na Uradih za delo omogočili prijave v terminih, o katerih bodo predhodno pisno obvešče-
ni, v uradnih dneh, ter po potrebi tudi na neuradni dan. Tako bodo ljudje v istem dnevu uredili prijavo v evidenco brezposelnih oseb,
	/s		>
Pl	TMi	STA VKA	
	"•.i.		^ 11 FOTO: ML
Stavka nekaj več kot 50 zaposlenih v podjetju, ki se je tri desetletja ukvarjalo s proizvodnjo grelnikov vode, solarnih kolektorjev, toplotnih črpalk, hidroforjev in zalogovnikov toplote, se je končala s stečajem.
vložili zahtevek za uveljavljanje denarnega nadomestila, se udeležili informativnega seminarja, s svetovalcem zaposlitve izdelali zaposlitveni načrt ter prejeli informacije o prostih delovnih mestih v širšem lokalnem okolju. Z izvajalci iz lokalnega okolja se bomo dogovarjali za posebej prilagojene delavnice, ki bi delavcem po prijavi na Zavodu v čim krajšem času omogočile pridobitev kom-petenc s področja iskanja zaposlitve, priprave na zaposlitveni razgovor, priprave življenjepisa, vse s ciljem čim hitrejše aktivacije in večanja njihove zaposljivosti. Na Uradu za delo bodo ob prijavi lahko oddali tudi vloge za Jamstveni sklad (v zvezi z uveljavljanjem neizplačanih plač in regresa).«
Monika Levanič
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Ob morju in po nižinah Primorske se bosta pojavljali megla in nizka oblačnost, nekaj megle pa bo zjutraj in dopoldne tudi po neprevetrenih kotlinah osrednje in severne Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -6, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C.
Obeti
V	soboto bo pretežno jasno. Po nižinah in ob morju bo precej megle ali nizke oblačnosti. V višje ležečih krajih bo zelo toplo za ta čas.
V	nedeljo se bo oblačnost od jugozahoda širila v notranjost Slovenije. Na severu in vzhodu bo še precej jasno z jutranjo meglo. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter.