O b s e g : Faulerjeva sesalka za gnojnico. — Mlekarstvo. (Dalje.) — O državnem gozdnem nadzorstvu in pogozdovanju
Krasa na Kranjskem. — Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) — Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem. (Dalje.) — Kranjske klobáse pa A. Nagelejevo motovilo. (Dalje.) — Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodarske stvari.
Faulerjeva sesalka za gnojnico.
Med dobrimi sesalkami za gnojnico, katere so pa ob enem tudi po ceni, je gotovo najboljša Faulerjeva. Ta sesalka ne potřebuje skoraj nič poprave, delo ž njo je lahko in ročno in v primeri z učinkom delà je cena sesalke tako nizka, da se sme toplo priporočati to koristno orodje vsakemu kme-tovalcu. Faulerjeva sesalka (glej zraven sto-jeco podobo) je tako sestavljena, da je mogoče ž njo sesati najgostejšo gnojnico, brez da bi se bilo zamašenja bati.
to sesalko dá se tudi do 10 metrov daleč brizgati.


so
Posebno znamenite prednosti te sesalke , da je izdelana iz kovine ter znotraj in zunaj s katranom preoblečena, da so za-klopnice kroglje, katere naredijo, da se sesalka nikdar ne zamasi.
Cevi niso skupaj pritrjene z vijaki, ampak so druga v drugo vtaknjene ter pritrjene z obroci iz kaučuka. Cevi se dadó lahko skupaj sestaviti kakor tudi narazen vzeti, tako, da je mogoče sesalko vsaki čas zdalj-šati ali pa skrajšati. Ker sesalke ni treba tlam pritrditi, zamore se hitro na drugi kraj prenesti.
iTOUUHfl
i
is
to sesalko dá se nasrkati do 10.000 litrov te-kocine v eni uri. Teža cele sesalke za 3 y2 metrov glo-bocine je 35 kilogramov in stane pri „Land- u. forst-wirthschaftliches Verkehrsbureau Wien, III/' 20 gold.
Ker ta sesalka do 10 metrov globočine še dobro srka, oddaja imenovana firma cevi za podaljšanje, meter po 2 gld. 80 kr. Priprava za brizganje stane s cevjo iz kavčuka vred 3 gold.
30.
Mlekarstvo.
Spisuje Gustav Pire.
(Dalje.)
Ravnanje s svežim, surovim maslom.
haja, je zmes maslene tolščobe in mleka. Poprek imata dva delà maslene tolščobe en del mleka v sebi. Barva svežega, ravnokar izdelanega surovega masla je raz-lična; pozimi bolj bela, poleti bolj rumenkasta.
Sveže surovo maslo dalo bi se
slabo obdr
žati, ne da bi se pozneje kaj za-nj storilo, ker bi raz
pinjenega IstRiie v ^
surovému maslu primešanega
kroj pinjenega mleka, kojo se nahaja še v njem, ob enem vplival na razkroj maslene tolščobe. Treba je tedaj odvzeti svežemu,
mleka, in ono ««^w , surovém maslu, mora se obvarovati pred raz-krojenjem. To doseže se s pretvore nj em in sole
njem surovega masla.
mleko
katero vendar
še
31.
Pretvorenje svežega, surovega masla.
Po dokončanem pinjenji vzamejo se iz pinje ali stroja kepe surovega masla, ter se združijo v primerno velike kose. Pinjeno mleko precedi se skoz gosto sito,
da se ne pogubi kaj surovega masla. Sveže surovo maslo ločiti je treba najprej od primešanega mu pinje
nega mleka.
to svrho dene se v pripravno posodo
koja je lahko različne oblike. Zeló pripravna je po soda (pod. 35) Omenjeno lo-čevanje pinjenega mleka od surovega masla se godi lahko
?
na dva načina
z ízpira
Pod. 35.
njem z vodo, in 2. po suhem potu.
vodo oprano surovo maslo pa sicer ni več tako okusno, a škodljive tvarine zgubi skoro popolnem. Zato primerna ta pretvoritev pri izdelovanji trpežnega surovega masla, med tem, ko je pretvorenje surovega
. na-
masla suhim potom umestno pri prirejanji finega miznega, surovega masla.
Pranje surovega masla obstoji v tem, da se surovo maslo toliko časa s svežo vodo skupaj gnjete, da se jame slednjič čista voda odtekati. Tu treba je paziti, da surovo maslo ne postane mehko. V vročem
poletnem času je treba zaradi tega surovo maslo hla diti, bodi-si z mrzlo vodo, ali pa z ledom.
Ako surovo maslo postane mehko med pranjem, treba je prenehati v delu ter ga vselej od novega hladiti. Tudi preveč trdo ne sme postati surovo maslo, celó ne Vsled pinjenja razkroji se smetana v surovo maslo drobljivo. Pozimi naj se tedaj prireja maslo v pri-in pinjeno mleko. Surovo maslo, kakor iz pinje pri- merno toplem prostoru.	<
172
Pranje surovega masla
dá se tudi izvršiti s stro
pri
Land
jem
>
*--~—w	"--~—	-	v_/	pii fj UwUV*
koji je navlašč za to sostavljen. Ta stroj {pod. Wien III."
und forstwirthschaftliches Yerkehrsbureau
za 65 gold, obstoji iz krožniku podobne
?
y
36.) je posebno priličen pri pranji različno izdelanega, okrogle mize (pod. 40), ki se suce s pomočjo zobčastih
koles, okolo svoje osi. Surovo maslo, dejano na to
Pod. 36.
surovega masla, kojega skupaj nakupimo od različnih gospodarjev in kojega hoćemo narediti enakomernega. Stroj stane pri E. Ahlbornu v Hildesheimu 27 gold.
Pretvorjenje surovega masla po suhi poti zvrši se z gnetenjem. Gnete se surovo maslo toliko časa, da zgubi vse pinjeno mleko. Gnete se lahko z roko, z lesenim orodjem ali pa s strojem. Ako se gnete surovo maslo z rokami, treba jih je oprati popřej v gorki vodi in potem vtakniti v mrzlo vodo; s tem se prepreci sprijemanje rok s surovim maslom. Sicer pa ni umestno gnesti z rokami. Če je tudi roka sama na sebi čista, vendar se odločujejo med delom lu-skice rožene kože, nesnaga, ki se nabira pod nohti itd. Vse to delà surovo maslo slabeje.
Bolj čisto delo kot z roko
mogoče je opraviti s
primerno leseno žlico. Tudi to je treba prej v vročo in potem v mrzlo vodo vtakniti, da se zabrani sprijemanje s surovim maslom. Gnetenje s žlico je pa tam na mestu, koder se pretvarjajo prav male množice surovega masla, med tem, ko je za veča mlekarstva med Slovenci še nepoznana „deska za gnetenje surovega masla" prekoristno orodje.
To orodje ima prav priprosto sostavo (glej pod. 37
in 38).
Naredé ga lahko naši navadni rokodelci.
Pod. 37.
Pod. 38.
Surovo maslo položi se na desko, katera je obrob-
ljena na svojih daljših stranéh z malima deskama.
Ti
mali deski služite ob enem za tir (valjarju), po katerem se valja in
gnete surovo maslo.
Valjar se pre-mika na tem tiru tako, da je oddaljen od deske kaka centrimetra. Ta deska stane pri E. Ahlbornu v Hil-
desheimu od
do
gold.
Bolje vravnana taka deska, katerem valjar teče v zobčastem lezom okovana (pod. 39.) stane ravno tam 24 gold.
Za posebno velika mlekarstva rabijo se za gnetenje stroji, od katerih pa hočemo dva važnejša
omeniti.
Lefeldtov stroj za gnetenje surovega masla, kateri se dobi
ima korito
pri
ze-
	Y
	i
	1
I e	T
■ M ^ It^^B	
	
Pod, 39.
Pod. 40.
okroglo mizo, pride pod valjar, ter se tam dobro stiska in gnete. Lefeldtov stroj pretvori z enkratnim zasu-kanjem mize, z ozirom na velikost,
mov surovega masla
3 do 12 kilogra
Ahlbornov stroj (pod. 41.) za gnetenje surovega
masla ima pa dva valjarja ter je
posebno veliko
Pod. 41.
mlekarstvo, kajti on se štirikratnim, počasnim zasu-kanjem okrogle mize izgnete 30 kilogramov surovega masla naenkrat. Ta stroj, čegar miza nima poldrugi
meter v premeru, stane pri izumitelju v Hildesheimu 207 gold.
32.
Solenje surovega masla.
Solenje surovega masla ni v navadi v naših kra-jih in je tudi nepotrebno tam, kjer se misli takoj prodati ali porabiti.
Drugače je s surovim maslom, katero ima ostati dolgo časa nepokvarjeno, in je za kupčijo izvan dežele celó čez morje namenjeno. Za tako surovo maslo je pa sol neobhodno potrebna bistvena reč. Sol v surovém maslu ima namen, zaprečiti razkroj v njem ostalega pinjenega mleka, ter tako braniti masleno tolščobo pred
razkroj em.
Navod, kako izdelovati trpežno surovo maslo za izvaževanje, kojega je izdal izvrševalni odbor avstrij-
ske, mlekarske razstave v Trstu 1. 1882. popisuje so-
ljenje surovega masla tako-le:
Najvažneje opravilo pri izdelovanji trpežnega su-
vseskozi enakomerno
rovega masla je solenje
1 U y VJ^ CAJ XJUCtOlCb J CJUIUUJU ^ 10 J6 j v	UUQI
primešavanje kuhinjske soli surovému maslu.
Sol
najbolje sredstvo proti skisanju surovega masla ali proti grenkobi. Surovo maslo brani razkroj v surovém
173
maslu ostalih sostavnih đelov mleka, to je, beljakovin, vila državno gozdno ogledstvo za Kranjsko, sirove tvarine itd.
podporo političnim oblastim, gledé na izpeljavo gozdnega
Množica potrebne soli ravna se po trpežnosti, ogledstva nastavila je posebno tehnično izurjeno osobje
kojo hočemo dati surovému maslu in zavzima
do
odstotkov cele maslene tvarine

to je

od
do
de-
katero o izvedenih rečéh tem oblastim s vetuje; zraven tega tuđi gozdni tehniki ljudstvo v vseh gospodarskih
kagramov soli na kilogram masla. Sol ne sme biti ne strokah pođučujejo in konečno gledajo na to, da se v
predrobna, ne predebela. Zrna, koja imajo v premeru
gozdih

i
s
do
milimetra, so najbolja. Morska sol, kot se spodari.
kateri so v posebnem varstvu, pravilno go
sploh na Slovenskem prodaja, nekoliko zdrobljena bode ravno prav ugajala. Soli se pa tako:
Za Kranjsko nastavila je vlada zraven deželnega gozdnega nadzornika še štiri gozdne tehnike, kateri
Odtehta se najprej surovo maslo in potem pri- so v štirih političnih okrajih razpostavljeni. Tudi c. k. merna množica soli. Na to razđeli se surovo maslo v gospodarski vodje državnih gozdov so za nekatere
okraje skrb gozđnih tehnikov prevzeli.
kose po 2 kilograma. Ti kosi se tako skupaj stisnejo da so plošnati. Potresejo se z odmerjeno množico soli, temeljito pregnetejo in potem zopet v kosih skupaj oglednikov (Forstwarte).
podporo gozdnih tehnikov deluje 10 gozdnih
prestavijo. Čez nekaj ur pregnete se vsa množica od
novega dobro. Surovo maslo je tedaj dovolj pretvor- skem:
Okrajna gozdna nadzorstva so toraj na Kranj
i
kedar je sredina skoz in skoz enakomerno so
jeno
stavljena. To pa izvemo po poskušnji. Kolikor menj okraj Kranj. se delà tu z rokami, toliko bolje je za surovo maslo. Zato ima delo z gori opisanimi orodji ali stroji vedno
Ljubljana z okolico, kamor pripada politični
. Radoljica;
. Litija, kamor spadata politična okraja Kamnik prednost. Ako se z rokami delà, treba jih je porna- in Krško. Sodnijski okraj Kostanjevica ostane v delo-kati vedno v mrzlo vođo. Delo z orodjem in strojem krogu politične oblasti v Krškem;
vršiti se mora v primerno toplih prostorih, na pr. 15
stopinj, da ne postane surovo maslo ne pretrdo in ne Črnomelj in Kočevje.
Novomesto z okrajnimi glavarstvi Novomesto

presuho.
(Konec prih.)
državnem gozdnem nadzorstvu in
dovanju Krasa na Kranjskem.
pogoz
Postojina z okrajnimi glavarstvi Postojina in Logatec. Sodnijski okraj Idrija nadzorujeta tamošnja c. k. gozdna tehnika državnih gozdov.
nadzorovalni okraj ima 20°/
Ljubljanski gozdni
0
skupne gozdne obsege in ga nadzoruje en politični
radoljiški pa le 11% in ga nadzoruje
gozdni tehnik, tehnik državnih gozdov.
Litijski gozdni nadzorovalni okraj obsega 21
0
Na južno-vzhodni meji naše države se razprosti-
rajo obširne kraške planjave, in sicer od ene strani od Postojine proti Vipavi in Tominu, od druge strani novomeški 23% skupne gozdne mere. Vsaki teh okra
proti Št. Petru, Pulju in Reki do morja
m
Modri valovi sinje Adrije obdani so s tem mrtva
jev bode po enem političnem gozdnem tehniku nadzo-rovan. Kostanjeviški okraj pa, ki ima le 7% skupne
škim poljem propalega gozdarstva. — Na odđaljenem gozdne obsege nadzoroval bode tehnik državnih gozdov.
nebu zapazi se črtasto siva proga, ta kmalu prouzroči	(Dal-ie Pnhodnji<L)
silni piš in ta piš imenujemo burjo. Prosto buči po	_
notranji deželi, nič se njeni silni moči ne more v bran staviti.
kranjski deželi pripada lep kos opustošenega
sveta, zgodovina nas uči, da so tukaj pred več stoletji mogočni gozdi se razprostirali. Pa pustimo preteklost, ker nam nič ne koristi in poglejmo rajši v příhodnost.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Kranjska dežela ima dve nalogi izpolniti.
Prva
premagovati one težave, katere so zaradi opusto-
III
(Dalje.)
Gosp. Franjo Ks. S<
poroča o dopisu
?
vabeč
šenja gozdov na Krasu, tamošnjemu ljudstvu, deželi c. k. finančnega vodstva za Kranjsko, katero je zbornici in državi nastale. Druga naloga dežele naše je pa, poslalo slovenski obrazec meničnega blanketa
pot gladiti takim naredbam, katere so v stanu napre-dujoče zlo omejiti ali popolnem vstaviti.
zbornico
naj
se izjavila o obrazci in odgovorila na
vprašanje, je li izdavanje slovenskih meničnih blanketov Zaklad kranjske dežele na jugo-vzhođu je še gozđ, priporočljivo ? Odsek, prenaredivši v nekoliko tekst na
kateri moč razburjenih viharjev kroti.
predložeuem obrazci, izreka želj
?
naj
se ta prena
Kakor mož poleg moža stoje drevesa, brani se redba vsprejela. Na vprašanje, je li priporočljivo izda
vsako posebej in vsa skupaj razgrajočim vetrovom. Če- vanje slovenskih meničnih blanketov, je odsek
ozirom
ravno so se uže nekatera zbog sive starosti nagnilak
na to, da je na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in
vendar vspešno vstrajajo in se z mlájšimi vred Goriškem več posojilnic, katere občujejo večinoma z
tlam
pogumno borijo proti silnim vetrovom.
se mnogoštevilno nahajajo po najvišjih vrhovih
ljudmi

kateri ne umejo nemščine, dalje z ozirom na
to

da se tudi v trgovini rabi mnogo menic

dalj
tudi
in varuj ej o kmetovalca. da brez skrbi orje svoje polje, z ozirom na to, da mnogo strank, katere so pač nem-Ko prestopiš prednje straže te armađe, znajdeš se na ščine zmožné, vendar terjajo slovenske menične blankete
5
Notranjskem.
sklenil nasvetovati zbornici, naj ona izreče, da je izda
Kdo dvomi še nad koristjo dobro zaraščenih gozdov vanje meničnih blanketov s slovenskim tekstom ne le
po gorah?
priporočljivo, marveč celó potrebno. Gledé na to pred
Jasno je torej, da ima kranjska dežela res dve laga poročevalec v imenu odseka : Slavna zbornica naj nalogi izpolniti, prva je da se obstoječi gozdi varujejo v smislu tega poročila c. kr. finančnemu vodstvu svoje
in druga, da se pred stoletji po tujih narodih storjeni mnenje naznani.
grehi zopet poravnajo, to se pravi, Kras pogozdi.
Gosp
Ako vprašamo, kaj je storila visoka vlada z ozi- umevno
5
da
meni, da je samo ob sebi

rom na prvo nalogo, moramo odgovoriti, da je vstáno- pravo poznati
Luckmann
kdor listino podpiše, mora tudi menično
trgovini, trdi govornik, se ne čuti
174
potreba po slovenskih menicah, ker je slovenščina ome
Odsek je to stvar pretresaval, in pokazalo se jey jena le na slovenske dežele, in nastale bi lahko pri od- da se v veletržji z žitom samo na metrično vago tržuje.
bitkovanji (skontovanji) težkoče; Slovenci, kateri nem- V mali trgovini, tudi na mnogih semnjih pa to še ni
ščine niso vešči, bi se težko poučili o menicah in sploh udomačeno, in tržuje se še celó po stari vagi in meri.
Mnogo bode še toraj delà, da se povsod metrična vaga vpelje. jalca ljala
o meničnem pravu, treba bi bilo v to preložiti menično pravo na slovenski jezik. Govornik toraj ne more pod-pirati odsekovega predloga.
Gosp. Vaso Petričič izreka začudenje o trditvi

predgovornikovi, kajti trgovci in obrtniki sploh dobro ločevala za 100 kilo. umejo
Pripoznalo se je, da bi bilo ne samo za proda nego tudi za kupca bolje, ako bi se povsod vpe v trgovini z žitom metrična vaga in se cena od-
dá se to tudi v istini uvede kaj je menica, in uže s stališča enakopravnosti treba je, da tudi občinski zastopi skrbijo za to. da se
more nasprotovati in oporekati odsekovemu predlogu. samo metrična mera in vaga smeta rabiti in da se cene
Gosp. K
opozoruje
Luckmanna na knjižico le za 100 kilo določajo in razglašajo.
Na
pouk o menicah", katero je na svitlo dal dr. Razlag; nasvetuje odsek:
podlagi tega
y y ±J U. IV w	, IVUIV! V/	UC* OTAUAV l ICtl VA l . llftùia^ ,
zatega del tudi nihče trditi ne more, da bi Slovenci
Slavni c. kr. deželni vladi se poroča, da zbor
nemščine nevešči ne mogli prisvojiti si potrebne ved- nica priporoča, naj bi se žito samo na metrično vago
no8ti o meničnem p
veliko strank terja menice s slovenskim tekstom
On iz lastne izkušnje vé, da prodajalo in se cene za 100 kilo določevale.
toraj
Slavna c. k. deželna vlada se prosi, da blagovoli
podpira tudi odsekov predlog. Zbornica pritrdi odseko- ukreniti, naj bi one občine, v katerih so žitni semnji vemu predlogu

skrbele
IV
da se cene žitu po metrični vagi
O	j VI tv a\J \J\JLi\J ^JIUU [J V 1UUUI
Gosp. Petričič poroča o ustanovi višjega 100 kilo postavljajo in razglašajo.
in sicer za
železnocestnega vršbenega urada v Ljublj
Mestni
magistrat je namreč předložil
Slavni mestni magistrat se prosi
katero je vložil pri c. kr. trgovskemu ministerstvu za ustanovo vodstva državne železnice za južne proge s se
zbornici prepis prošnje, žitne cene po metričui vagi
)
da
odslej
razglašal.
Pri glasovanji se vzprejmó predlogi enoglasno. VI. Gosp. Vaso Petričič poroča o deželnega od
dežem v Ljubljani. Poročevalec prečita omenjeno prošnjo	bora dopisu, s katerim se naznanja sklep deželnega
ter utemeljuje naslednja predloga :	zbora gledé sestave odbora, kateri naj bi na to delal,
Zbornica naj prosi visoko c. kr. trgovsko mini-	da se vendar uže naposled uresničijo želje gledé gradnje
sterstvo, da bi blagovolilo ustanoviti v Ljubljani višji	dolenjske železnice. Ob enem vabi deželni odbor zbor-
železnocestni vršbeni urad
. Zbornica naj se obrne na mestni magistrat v
nico, naj bi zastopnike v ta odbor izvolila ter njemu imena izvoljenih naznanila. Odsek predlaga z ozirom
Ljubljani, da bi on rešil vpraševanje, kako bi se dobila na to, da se zbornica uže 20 let pote
guje
za dolenjsko
stanovanja za uradnike višjega železnocestnega vršbe- železnico: Zbornica naj izvoli v omenjeni odsek tri nega urada.
člane.
Pri glasovanji se vprejmeta oba predloga.
V.
Gosp. Knez poroča o ministerském ukazu, ka-
terega je c.
deželna vlada zbornici naznanila
5
da iz
Gosp. Eichelter predlaga, naj se jih voli pet. Gosp. dr. Poklukar omenja, da ne bode v tem odboru zastopana samo zbornica, nego tudi mestni zbor
javi o njem svoje mnenje. Ta ukaz pravi, da je od ljubljanski in kranjska hranilnica ter da so se v ta od
* . namestništva za Cesko došla prošnja českega kul- bor povabili tudi dolenjski zastopniki in izvedenci v že turnega sveta, naj bi se po zakonodajskem potu vpe- lezničnih stvaréb.
c.
ljalo
?
da se žito samo po metrični vagi s kakovstveno
podstavo hektoliterske vage in po razmerji kaisovosti 0d svojega predloga.
Po tej izjavi g. dr. Poklukarja odstopi g. Eichelter
II., III.) razpečava. Ta prošnja se utemeljuje s tem
Va*5	J-J-A.y I^VUUTW. A i*	uuviuvijujw «	XT u lias VCtll Z-UUI liLUUU^d U1 Cl U Cl g. ti. IV U O Zid YL. V Uli
da se skoro na vsakem semnji ene kronovine po drugih, zbornica v ta odbor následuje gospode : zborničnega
Po nasvetu zborničnega člana
Kneza izvoli
časih popolnem različnih vagah in merah, da celó po ne- predsednika Josipa Kušarja in zbornična člana Pankra primernih navadah, v mnogih krajih celó po stari vagi cija Eichelterja in Vaso Petričiča.
in meri žito razpečava, za tega del so tudi tržna poro čila tako različna, da more le izvedenec dobiti iz njih ceno, ki bi mu v trgovini pri razprodavanji žita biti
Nemčiji, Franciji in v druzih dr-
(Konee prihodnjie.)
mogla kot ravnilo.
žavah je to uže urejeno. Zaradi rešitve te prošnje se je trgovinsko ministerstvo posvetovalo z ministerstvo m za poljedelstvo in za notranje zadeve , ter izrekla so
Tretja seja ênkete o kmetskih razmerah
na Kranjskem
ministerstva soglasno, da je smer te prošnje primerna in vredna, da se izpelje nje zahteva, ker bi se na ta
(Dalje.)
Gosp. Ogulin podpira ta nasvet, vendar pa mu način pri tržnih poročilih vpeljala enakomernost in bi še nekoliko dodaja. Na Dolenjskem Ijudje nimajo lastne se iz njih izvedele res prave tržne cene po kakovosti. živine, dobro bi bilo toraj skleniti, da naj se osnujejo Vendar menijo ministerstva, da se tej prošnji in nje za- zadruge, ki bi ljudem proti ugodnim pogojem v rejo
htevi ne more ugoditi po zakonodajski poti, marveč, da dajali živino.
se to prepusti interesiranim krogom, da naj bi delali na to, da se na gori označen način žito razpečava
in
Gosp. Bav dek omenja, da so železni plugi jako pripravni in koristni, da jih pa Ijudje dostikrat ne mo-sicer naj bi se to doseglo s tem, da se dotične usance rejo omisliti, zato nasvetuje dostavek, „naj bi kmetijska vredó in izpeljejo.
družba kupila takih plugov, ter jih razposojevala ali
Naroča se toraj českemu namestništvu, da gleda na proti plačevanji v obrokih prodajala posestnikom.
u
to, da nižja oblastva ter trgovske in obrtne zbornice skrbe za vpeljavo takih primernih navad pri razpeča-
kov
»
Dr. Poklukar priporoča zlasti zboljšanje travni-ki so neobhodno potrebni za umno živinorejo, in
, da
vanji žita. Za tega delj priporoča tudi c. kr. deželni priporoča gosp. poročevalcu predlog tako spremeniti vladi za Kranjsko , naj bi tudi ona po mogočnosti in se bo zboljšanje senožet in travnikov izrekoma ome-
razmerno ter s pogojnimi izpremembami v svojem uprav-
njalo.
Gosp. Ogorelec omenja, kako potrebno bi
nem delokrogu držala se te smeri, kakor se je zauka- bilo senožeti snažiti z branami ter priporoča sledeči
zalo uže pri trženji s senom in slamo.
dostavek :

podporo naj se skuša nakupiti železná
brana, s katero se po senožetih in travnikih póruje mah, ter naj se pridnim gospodarjem izroči v porabo s tem, da bi jo moral posojevati tudi svojim sosednim občanom."
Gosp. Potepan povdarja, da je tudi v bistriški dolini travnikov, ki bi se morali zboljšati, da se pa ža-libog malo zgodi. Bolje bi bile za ljudi praktične po-skušnje, kakor pa samo teoretični poduk. — Dr. Voš-njak gosp. Ogulinu ugovarja, da osnova zadrug v tak namen, kakor on misli, ni mogoča. Gosp. Bavdeku nasproti izreka začudenje, da se celó v okolici ljubljanski nahajajo vasi, ki nimajo železnih plugov. — Gosp. Ogulin odgovarja, da so zadruge mogoče, omenja sirarske zadruge v Bohinji, ki gotovo napreduje in povdarja, da si ljudje povsod prizadevajo združevati se v zadruge, ki imajo več denarja in laglje kaj dosežejo, ko posamezni. — Dr. Poklukar se gledé zadrug strinja z dr. Vošnjakom, gledé plugov pa omenja, da bo kmetijska družba ljudem gotovo na roke šla, ako se do nje obrnejo. — Gosp. Pire povdarja, da so enako žalostné razmere, kakor na Dolenjskem, gledé slabe živine tudi na Notranjskem, zlasti na Pivki. Živina je mršava, bikov jako malo, in še ti so tako zanikrni, da bi ga en sam člověk odnesel. Kredita pa ljudje nimajo, da bi si boljšo živino kupili. Njemu se pa zdi, da živinoreja bode le tedaj napredovala, kedar se bo povzdignilo tudi kmetsko obrtnijstvo, to je mlekarstvo, zato on predlaga, naj se posebna skrb obrača za povzdigo mlekarstva. Gledé plugov meni, da ni kmetijska družba kriva, ako ljudje nimajo železnih plugov, ampak oni sami. Tudi omenja, da mnogi, ki hočejo pri kmetijski družbi prvo besedo imeti, dejansko nič ne storé in še odgovarjajo ne, ako se kaj poprašajo. Konečno stavlja sledeče predloge: Slavna ênketa naj potrebno ukrene, da se revnim zadolženim kmetovalcem omogoči kupiti potrebno živino , da se pospešuje kme-tijsko obrtništvo, zlasti mlekarstvo, da se dá subvencija, s katero bi se napravil vzorni plug za težke zemlje na Pivki, Vipavi itd.
Gosp. Dev omenja, da je na Dolenjskem živine še preveč, toda kakošne živine ! Imajo le majhne kosmate hrvatske buše. Treba bo ljudem v tem oziru na roke iti, zato on nasvetuje 1. ustanovo deželnega kulturnega sveta po vzoru tirolskega, 2. podporo za nakup juncev za pleme za Belokranjsko. — Gosp. Pire in g. dr. Poklukar ugovarjata, da bi bila kmetijska družba kriva slabih razmer na Belokranjskem in izrekata upanje, da bo centralni odbor gotovo svojo pozornost obračal tudi na Dolenjsko. — Dr. Sterbenec omenja živinoreje na Notranjskem in stavlja predlog : „Slavna c. k. kmetijska družba se naprosi, da bikov ne bode prodajala po dražbi, ampak jih v revnejše kraje od leta do leta da-jala zastonj."
Gosp. dr. Nam or š omenja delovanja kmetijske družbe hrvatske, ki gleda, da se širijo podružnice. Po nasvetu dr. Vošnjaka se sprejme konec obravnave. Poročevalec Detelja se strinja z nasvetom dr. Poklu-karja, da se v njegovem nasvetu omenjajo tudi senožeti in travuiki, nasveta g. Ogulina pa ne more podpirati. Dalje omenja, da se ênketa ni zbrala kot kmetijska družba, da bi kritikovala delovanje centralnega odbora, ampak da ima le dati nekaka vodila za deželni zbor. Tudi obžaluje, da je g. tajnik Pire živinorejo imenoval „modernes Schlagwort", ona je marveč silno potreben faktor za obstanek. — Gosp. Pire odgovarja, da ni živinoreje imenoval „Schlagwort", ampak le priporočal, naj se ne delà ž njo tako, da bi bila „Schlagwort", kakor nekdaj sviloreja, sadjereja itd. Pri glasovanji se soglasno sprejme nasvet g. Detela s pristavkom nasve-tovanim od dr. Poklukarja; nasvet Ogulinov in prvi stavem v predlogu g. Pirea se zavrže, druga stavka tega
nasveta in predloga g. Bavdeka in g. Ogorelca se pa
sprejmeta; o predlogu dr. Sterbenca in o nasvetu gosp.
Deva gledé plemenskih juncev se bode glasovalo pri
sedmi točki, predlog Devov o ustanovi deželnega kulturnega sveta se pa zavrže.
Cetrti nasvet g. Detelje se glasi:
„Po gojzdih se mora boljši gospodarstvo začeti, — devastiranje (izsekovanje) kakor se dandanes vrši, mora prenehati, in posekáni gojzdi naj se zopet pogojzdijo."
V pojasnilo kaže na silno posekovanje mladih dre-vesec, katerih so videti cele skladnice ob dolenjski cesti, ter priporoča, naj ênketa te točke nikar ne prezira. — Gosp. deželni predsednik priznava, da je prej vlada pač res premalo gledala na gospodarjenje po gojzdih, da je pa sedaj ministerstvo dovolilo več gozdarskih uradnikov, s katerih pomočjo se bode gotovo z vspehom zabranje-valo vničevanje naših gozdov. (Dobro, dobro!)
(Konee prikodnjič.)
^lovstvene stvari.
Kranjske klobáse pa A. Nagelejevo mo-
tovilo.
Spisal Belobrk Naglie.
(Dalje.)
33. Sfyaraftertftifdj (iz gršk. priloga xaocixzriQKJtixóq,
charaktéristikós, be= ali cm^etdfynenb, iz tega gršk. adj. je tudi ^aratteriftif', oboje iz gršk. glagola xkqkxtïiqîÇsiv, ta pa iz gršk. samostavnika yaQcwtriQ, charakter = (šittgegra* beneS, (SingepragteS, Jčentqeiďjett . .. Prim. Weigand.); 34. ûfyfyabettfd) (gršk.); 35. Variet (iz franc. ,partie4 = del, stranka itd., ta pa iz lat. pars, partis; 36. $oft (pred 1. 1500 še v nobenem nemškem besednjaku, — iz lašk. posta, franc, poste; sred.-lat. posta = lat. statio = ©tanbort, kesneje s$oftftanbort, iz ,posita4 ženski adj. iz ,positus4) ; 37. Š^urm (iz gr.-lat. turris, gr. tvqqiç, izprva rvQfng = visoko trdno poslopje) ; 38. íe^ifaítfd^ (gl. pod 25); 39. praftifd) iz ^raïtiï4, lat. ,practica4, 2ïuêubimg,
toenbuttg, iz pozuodobnega gr. priloga nQaxnxóg, lat. prac-ticus, jum Sfjutt ober §attbeítt geeignet, tfyatig itd., a ta iz 7TQá(r<jfí>, tfyutt, ïjanbein itd.); 40. ®taíog (gr. 3rotegefpradj),
41. SDíufifanten (SJÍufiř iz gr.-lat. fiovaixri [rsprf\ — 9Jřufen* funft, ïonfmtft, lat. musica, od tod tudi ,musicus4, Sftufífer, iz glag. musicare mufteteren, to je iz sedanjikovega de-ležnika, part. praes., musicans, gen. — cantis nastal je pa ponemčeni 2Jîufif'cmt, mn. Sftujtřanten, .muzikanti4, ki si jih je izposodil pozneje od soseda Uzmoviča tudi Slovenec namesto starih domačih godcev; 42. Sftoft (iz lat. ,mustum [vinum]; mustus, a um = jurtg, neu, frifdj, ungegofyren); 43. Stiefíetten (©ttefeí in ©tiefíetten) oboje iz lašk. ,stivali4 in ,stivaletti4 ; jedn. (sing.) staro-franc. ,estival4, sred.-lat. stivalis, stivale, estivale, i z p r v i n e ,estivalis4, sred. sp. (neutr.) aestivale — poletna obuča, tedaj prilog iz lat. ,aestas4 leto, t. j. poletje. Weigand in Kramer : „Teutsch-ital. Wortb. 1013 b) ; 44. 1% (iz
lat.-gr. ,hora4, wqk, v grščini je navadnejša množina — jbeftimmte, tmeberïeïjrenbe £út, @tunbec; 45. U^rfettC (Řette, sr.-vis.-n. ,ketene4, keten, staro-vis.-n. ,chetina, kétina, chetinne4, iz lat. ,catena4) ; 46. 23reçen (poprej tudi SSrefceí ali Srdgel iz sr.-lat. ,bracella4 ali ;bracellus4; Adelung, Weigand; po Grim mu je pa oblika ,23te£eí4 iz lašk. „bracciatello" = placenta cum brachiolo) ; 47. Sweater (gr.); 48. Saffe ali (Saffe iz lašk. cassa, fr. caise, caisse = áaftett, ©eíbbefydítiitS. Grimm, Weigand; potem je pa „cassa" iz lat. capsa, Sefydítnis) ; 49. Socomotto (nova nemška beseda iz dveh latinskih: „locus" mesto [kraj]
196
pa. ^ U1U 1UV ail ^UJUfClJL •	UIVIWll — it UIVOHU	JV Wil OUU1 X£JX CZJAA
niti, premekniti, premikati se, tedaj : „to, kar se [samo] kumovem nasvetu.
movere
u
ali
moveri" : „loco moveri" = z města ge- je bil sam izrazil se, da hoče iti in ker ni vêl se pc
Kum ni pokazal na svojem obrazi ni najmanjšega ďasi je skovan iz istih dveh znamenja kakove omrzelosti, kakor člověk, ki je prav
z města premakne in dalje premika" ; novoskovani nem. „Socomobil" stoji pa lat. besed
lat. u^ocu,— zmérom na mestu, a goni le druge stroje.	«.x «„m«, ťvvljv,
Tù se pač sme reči: „Sic volo, sic iubeo, stat pro ra- Ozrl se je, s palčico počesal po plečih
mu
ali sedí doma za pečijo, ali blodi
?
po zimi okrog. a oba kuma
?
tione voluntas"); 50. ©aíat (iz lašk. salata lata — soljenka (jestvina, ki je ni treba kuhati samo osoliti itd., pa je); 51. analog gr. (naličen
insa- sta odrinila na pot. nego
podo-
Zdaj pogledimo, kaj delà krasna Čubova hči, ki je ben); 52. SDîet&obe (iz gr. fié&odoç, méthodos, náčin...); sama ostala doma. Oksana še ni bila sedemnajst let
53. ^orijont (iz gr. ôçiÇœv, horizon, -ôntos, obzor); 54. stara, a vendar so po vsej krajini, tudi na drugi strani in 55. (Sin) brat>er©oIbat.
slovenskem napisu:	Dikanke govorili skoro le o njej. Vsi dečaki so jo ve
„Priden soldat" (bolje: vojščak) je vsaj prva beseda	ličali, da lepše deve še ni bilo in nikoli ne bode v selu. prava slovenska; v nemškem je pa „brafc(er)" in Oksana je znala to, slišala je vse, kar so govorili o
©cíbat" oboje tuje; brat) je iz franc.-ital. ,brave4, ,bravo4	njej, in vrtoglava je bila, kakoršna je vsaka krasotica.
priden, hraber, srčán; sred.-lat. „bravus" najprej =	Da ni imela na sebi plahte*) in obrobka, da je nosila

neukrôten, silen v boji, zato kesneje hraber, srčán, pri- najpriprostejšo haljo, vendar bi bila lepša bila od vseh den. Diez. — Da je tudi pohvalni klic „bravo!" (dobro!) svojih vrstnic. Dečaki so kar v gručah hodili za njo; iz laškega, tega mi menda ni treba dokazovati. — Nem- ali ginila je njih potrpežljivost, ostavljali so jo malo po
ski ©oíbat je pa po Weigandovi svedočbi v 16. stoletji malo in svojo pozornost darovali drugim, ne tako oholim prilezel v nemščino iz francoščine: fr. 1---1 *	° : * 1 4,1 1 * 1 *
n
soldat
?
ber
hčeram. Samo enem izmed njih, kovač, ta je vstrajal fiir ©olb *) bienenbe ířneger, **) vojščak, kateri služi za in ni nehal vasovati, ni bilo na mari mu to, ker ni po-
čenjala z njim prav nič bolje, nego z drugimi. Po od
plačo (lašk. soldato, španj. soldado dare
iz sred.-lat. soli
©olb geben, befotben, plačo dajati, plačevati); 56. hodu svojega očeta je Oksana še dolgo časa oblačila in Sorpoften. Nemška beseda „ber $ofíen" (postavljena dičila se pred zrkalom v okviru iz kositara — in ni
straža) izhaja iz laške

posto
5
roma iz namenilnika (supinum) latinskega glagola
a to iz lat. positus ozi- mogla nagledati se svojih zalih lie.
lauuoivvga giagui» „ po-	„i\.d>j tein ijuiiciii priiiajd, na um, ud me veiitaju,
fefcen, leg en, ft eííen; po kako krasna sem!" — opomnila je razmišljeno, pa samo
nere (postaviti, položití
>
déti
Kaj tem ljudem prihaja na um, da me veličajo

tem takém je tudi „bev 93cften" (bie ©teíle, služba) iz za tega del, da je malo polaskala se sama sebi. istega tujega korena; 57. bajonet, množ. 23ojonette (iz žejo Ijudje, jaz nisem prav nič lepa! franc, baïonnette —UAđ%i ------"" ^	,r --1--1-	- --
n
La
iia.11^. uaiuuucitç, nekdaj „yajíuuuoHC uch, v, 1W1 o v	y Z mai U lCSÍlietajUCC , Z.1VU , UCLlUSiil UliaUU 11CC,
umili taka bodala (za vojaške puške) leta 1670 v fran- ognjeno črne oči in razgrevajoči nasmeh na rožnih
bayonnette
zato
ker so iz
zrkalu lesketajoče, živo, detinski mlado lice
coskem mestu Bayonne, ter ima tedaj Slovenec do ustnih
«.V/«««.	v, a* ^ ^ ,	------UOIU1U ,	T V\J Vj\J JL/Cfc JV
.bajoneta4, ,banganeta; ali ,panganeta4 toliko pravice ko- in črne obrvi nad očmi"
vse to pa je dokazovalo: „Ali so moje oči
likor Nemec.
(Dalje prih.)
in neprestano gledala v zrkalo jim ni podobnih na zemlji?
govorila je krasotica dalje
tem topem nosi?
„res krasne tako, da Kaj pa je krasnega na
a na licih in ustnih?
Kako bi
Nabavne stvari
moji črni iasje bili krasni! Uh, člověk se jih uže zvečer lehko prestraši : kakor črni gadje, tako so se ovili moje
de-
glave.
Vidim toraj, da prav nič nisem krasna!"
in
jala je, zrkalo pomeknila nekoliko dalje, od sebe vskliknila : „Ne, véndar-le sem krasna ! oh, kako krasna
sem!
Čudo!
Kako radost pripravim jaz temu
Noč pred sv. dnevom.
Malornska povést.
Eu ski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški.
(DaJje.)
Ko je bil nakaral se, obrnil se je zopet v kuma. Meseca torej ni več, kume, kaj ?"
Ni ga."
„Čudno je res to. Ali daj mi njuh (prise) tobaka! more nagledati se, pa še hvali se! Imaš izboren tobak, kume! Kde ga kupuješ?"	^«tî «n ío

čegar
r
žena bodem! Kako veselje bodem svojemu soprogu Samega sebe ne bode čutil. Imel me bode rad, kar me ne bode zadušil."
M
Čudna deva je to!
u
šepetnil je kovač
?
ko je
» n
bil neopažen koraknil v izbo

kako malo pozná sa
moljubnost! ! ! Uže celó uro stoji pred zrkalom, a ne
u
M
Da
i
dečaki, ali je katera podobna meni?
Gle
Za vraga, kako bi bil izboren!"
kum, ko je odpiral tobačnico iz brezove skorije
začudil se je dite me
n
govorila je dalje koketa
n
kako na lahko
j)
saj
po njem ne kiše ni stara kura!"
stopam ! Moja košulja je šita z rudečo svilo ! trakove nosim v laséh!
kake
Takih obrobkov niste videli
Pomnim"
,,ruiiiiiiiu — govoril je dalje Cub — stilničar Zuzulja je meni prinesel drobnega tobaka iz da bi me v zakon dobil najvrlejši mladeneč!" Nasmeh
pokojni go- vse žive dni še! Vse to mi je kupil oča, a samo zato
y
Nežina.
Uh
?
to je bil tobaček, izboren tobaček!
Ali

Temno je, kakor v duplu.
u
kume, kaj pa učiniva?
„Ostaneva pa domá, če bode treba je kum in roko položil na kljuko v vratih.
u
odgovoril
Da kum ni spregovoril
tega
>
gotovo bi bil Cub
nila se je, ozrla na stran in opazila je kovača
Vskliknila je in jezno stopila préd-enj. Kovač je roki spustil ob sebi.
(Dalje prihodnjie.)
ostal domá, po tej opomnji pa je odločil se, da vendar-le
___ft \T 1________ i. _ .i-___t at:X_________ _______ i4.:iu
pojde.
Ne, kume, hodiva! Nič ne pomaga, morava iti!
Stoprv izpregovoril je bil to, uže je mrzel sam
ná-se, zakaj je vdal se. Jako neugodna mu je bila hoja o taki noči; a kar je tješilo ga, to je bilo to, ker
Naši dopisi.
kovalo
Dunaja 25. maja
Hitreje kakor se je priča
?
sklenilo se je za to zasedanje zborovanje dr
#
Iz franc. nsolde
u

laški soldo (plača).
žavnega zbora. Včeraj popoludne ob
3
4
uri izrekel

Z jedno
iz
??
©olb
«
izvedeno besedo) : ©iJíbner
7
iz
*
Plahta je spodnje žensko krilo iz kockaste (gewurfelfc)
tega je kor.-slovenski „žolnír" (namesto: „žoldnír".
volnene robe
je predsednik, da je dnevni red končan in da bode dan prihodnje seje in pa dnevni red naznanil pismeno. — Izrednih dogodeb v zadnji seji ni bilo, razun ako se hoče omeniti, da je pri tretjem branji VI. poglavja obrt-nijske postave z a nj o glasovala tudi vsa leviea, kakor se mora tudi priznati, da popravki, katere je med razpravo predlagala levica, niso bili v bistvenem nasprotji z onim, kar je priporočal obrtnijski odsek. — Po vsem, kar se zdaj dá soditi, se državni zbor ne snide zopet pred 1. novembrom, ker ravno prestali ogerski državni zbor sklican je za 25. septembra. V eni prvih sej voli svojo delegacijo, in ako te začnejo zborovati takoj s 1. oktobrom, toraj ne dokončajo svojega posla pred me-
secom dni.
V	VI. dunajském okraii in pa v srednjem mestu bilo je zadnji teden in še prej zeló živahno gibanje zarad volitev v državni zbor na mesto umrlega dr. Ku-rande in odstopivšega dr. Koppa. — Kopp je odložil poslanstvo zarad přejete nezaupnice in je ob enem iz-rekel, da v VI. okraju ne kandidira več, zato ga je pa z veseljem sprejelo judom zmiraj prijazno srednje mesto. Ni se mu sicer posrečilo v dvorani borse govoriti pred svojimi volilci, ker so ga nasprotniki z velikanskim si-kanjem in vrišom pregnali z odra. — Toda vse početje nasprotnikov, kateri so deloma za bar. Walterskirchena, deloma za Kronawetterja, drugi zopet za prelata klo-sterneuburškega, kaže, da se ne upajo mu resno naspro-tovati in uže zdaj je gotovo, da bode jutri voljen z veliko večino dr. Kopp.
V	VI. okraju „Mariahilf" so sicer antisemiti Schonerer in dr. Pattai z velikim vrišem, pravijo, da tudi z velikimi svotami novcev delali za Pattai-a. — Toda tudi VI. okraj še ni goden za namene antisemitov in sploh se dvomi, da bi Pattai dobil izdatno manjšino. — S Kronawetterjem bi se bilo dalo zmagati na „Mariahilf', toda Schonerer hotel je imeti za vsako ceno moža, ki bi izvoljen vstopil v njegov klub — kot tretji.
Iz Vipave 23. maja. (Izv. dopis.) Danes je uže
tretji dan, kar strašanska burja po naši dolini razsaja. Skoda bode velika toliko na trti, kolikor na sadji, posebno pa še na murbovem listju, katero bode tako raz-trgano in zmandrano, da prevagljivi del niti za rabo ne bode. In ravno letos so si Vipavci precej močno čez sviloprejke spravili, mislé si, dobička je sicer pri tako nizkih svilnih cenah, kakoršne uže več let zapore-doma vladajo res da izginljivo malo zravno — osobito, ako je treba murbovo listje kupovati — pa v tako kritičnih časih, kakoršni so dandanes za kmetovalca, se ne sme niti enega krajcarja prezreti.
Sicer je dozdaj v Vipavi vse dobro kazalo, obilo ploda obečalo, osobito trta, sadje, krma in tudi žito ; toda kaj pomaga, ako kar h kratu zrak tako bêsen postane, kakor je ravno zdaj. Zdaj naj bi prišli tišti v dolino, kateri pravijo, da je ona „kranjs&i" ali še celó „slovenski raj", in prepričali bi se, da je tak raj, da Bog pomagaj ! Drugod škodi toča, škodi suša, slana ali moča, no, pri nas imamo pa povrhu vsega še peto in šesto nadlogo, burjo in splošno nerodovitnost zemlje. Brez gnoja noče pri nas kar nič več rasti, kaj še le roditi. Gnojiti se mora vsem poljskim pridel-kom in pa kako močno, ako se hoče kaj pridelati, gnojiti se mora pa tudi trti, gnojiti še celó sadnemu drevju. To so res znamenja paradiža ali ne? — Deteljo se je pričelo kositi, pa namesto da bi se je, kakor se je upalo, več memo lanskega leta nakosilo, nakosi se je sploh manj. Na prostoru, kjer se je lánsko leto v prvič 12 starih centov nakosilo, se je je letos komaj 7
centov. Vipavci imeli smo od leta 1875. naprej same slabe letine, no, uže lansko leto smo se nadejali, da
bode po egiptovskem izgledu po sedmih slabih prva dobra letina, no, pa še letos v osmem imamo le slabe auspicije.
S Šenturške gore 24. maja. — V drugem letopisu
muzejnega društva kranjskega, v katerem je pokojni Haufen priobčil v naši lepi domovini nahajajoče se polže. opomni na strani 21 pri Helix pomatia L., da do tište dobe se še nikomur ni posrečilo, dobiti na Kranjskem H. pomatia, var. sinistrosa, to je, te pasme polža, da bi imel od desne na levo zavito polževino ali hišico! Jaz imam uže pet takih polževin v svoji zbiriri. Prvega sem dobil, če se prav spominjam, 1. 1872. pri sv. Jakobu nad Predvorom, ki je kaj lep eksemplar. Njegova iz 4 zavojev obstoječa polževina (hišica) je dolga,
široka in visoka. Utsje ima v premeri 2%
4- 8Enako lep in nič maujši je zadnji, kojega sein 9. dan t. m. v bistriški dolini kamniški dobil. Oni trije, ki sem jih prejšnja leta tudi ondi dobil, so pa nekoliko manjši. Predzadnji, ki mi je v pest přišel, dělal mi je mnogo skrbi in truda. Bil je mladič, še le kake 3 do 4 leta star, torej nepripraven za Kako zbirko. Da bi nekoliko dorastel ter povečil svojo malo hišico, spletel sem mu na vrtu prav na ugodnem mestu prijetno utico v bivališče, koja pa prostost ljubečemu spaku ni bila všečna; skorej vsaka noč se je splazil iz nje, in kje zunej potuhnjeno tičal. Mislil sem, to ne bo nič, da bi ti meni toliko sitnosti prizadeval, da bi te moral vsak božji dan iskati in nazaj v tvoj šotor nositi. Stopim tedaj v Kamnik, kupim dratú, spletem iz njega prav prostoren mrežast „salon" in ga preselim vanj; pa tudi ta mu ni ugajal. Nekaj dni je sicer ponosno plazil se po njem; a neko jutro pridši na vrt, ne zapazim ga več v njem, vplhal mi jo je. Marljivo ga iščem v bližnji in daljni okolici, pa nikjer ga ne zasledim. Kedo popiše mojo žalost? Raji bi bil zgubil ne vem kaj, kakor pa njega. Šaljivo potožim žandarju, ki je došel k meni, da imamo na Senturški gori beguna, ki se uže nekaj dni potika v bližnji okolici, obljubivši mu, ako ga kje stakne, da mu srčno rad dam dva litra vina. Vse zaman; tudi to ni ničesar pomagalo. Ko pa drugo spomlad doli pod župnijskim vrtom po polžkih brskam, zagledam, oj veselje! mojega begunca počasno se premikati s svojim
tovorom na hrbtu, kojega je minulo poletje dokaj raz-širil. Hlastno ga zgrabim in koj obsodim k smrti. Vr-žem ga v vrelo vodo, v kateri je hipoma poginil. Truplo njegovo je šio sicer v stranišče, a njegova zanimiva polževina pa množi in lepša zdaj mojo zbirko.
S. Robič.
Iz Ljubljane. ( V posvetovanje nacrta deželne postave
za povzdigo govedoreje) sklicana je ênketa pri c. k. deželni vladi v Ljubljani na jutri dne 29. t. m. ob 4. uri popoiudne. V imenu kmetijske družbe imajo se posve-tovanja vdeležiti gg.: predsednik baron Wurzbach, podpredsednik J. Seunik, dr. Poklukar in tajnik
G. Pire.
—	(Binkoštni prazniki) so veseli prazniki enako za otroke birmance, kakor za odrasle, posebno za meščane, ki si tačas radi ogledavajo lepo naravo. — Pri nas sta binkoštni ponedeljek in postojnska jama uže od nekdaj těsno zvezana in ta zveza je ptujcem, Nemcem, Madja-rom in Lahom enako dobro znana, kakor Slovencem. — V postojnsko jamo dohaja vsako leto brezštevilna mno-žica obiskovalcev, letos pa se jih pričakuje še mnogo več, ker bojama prvič razsvitljena z električno razsvit-ljavo. — Čuli smo od povsem poklicane osebe, da se je prva poskušnja razsvitljave — minulo nedeljo — prav dobro obnesla.
—	(.Krasno izdelano diplomo častnega mešcanstva) mesta krškega izročil je včeraj župan in državni po-
170
slanec gosp. Viljem Pfeifer ministerskému predsedniku grofu Taaffe-u.
— (Vreme) je pri nas letos za kmetovalce sploh ugodno. Polje, travniki, vinogradi in sadno drevje — vse kaže prav lepo. Enako čujemo iz soseclnih dežel, samo na Doluje-Avstrijskem je tu in tam uže suša hudo pritiskala. Se le minulo nedeljo je tudi tam došel prav izdaten dež.
Žalibog, pokazalo je tudi letos pri nas svoje hude ure s točo. Tako izvemo, da je dne 21. t. m. v ljub-Jjanski okolici, in to v katastralnih občinah: S etnik, Šentjošt pri Polhovem Gradcu, Podlipa, Velika Ligojna, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica,
Pre s er je in Jezero in na Selih pri Šmarji, toča pokončala vse poljske pridelke. — Ravno tišti dan zadela je enaka nesreča vasi Kompolje, Pod-gora, Podgorica in Bruhajnavas pri Dobrepoljah. — Nesreča pač nikdar ne miruje!
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Minuli ponedeljek bil je za tukajšnji
VI. okraj „Mariahilf" silovito razburjen dan, ker posku-šali so se prvič natisniti Schonerer in Pattai zoper stare levičarje oziroma njihovega kandidata Neubera. Uže kmalu zjutraj sprehajale so se trume pristašev Schônererjevih, so nagovarjali volilce, voliti Pattai-a, kričajoč „proč z sleparji, proč z judi". Vse ulice bile so polne ljudstva, posebno pa prostori krog volišča. Ob pol 12. uri přišel je Schonerer in je bil, se ve da, spre-jet z gromovitimi ;;hoch"-klici ; s Pattai-om sprehajala sta se mogočno med ljudstvom. Od 12. do 3. ure bila je volitev pretrgana, potem pa se je zopet pričel vriš po ulicah in kričanje zoper jude. — Pri sklenjeni vo-litvi oddanih je bilo 2186 (od 2800) glasov in Neuber
je izvoljen z 1202 glasovi, Pattai pa jih je dobil 976. —
Veliko mirneja bila je volitev v srednjem mestu. Oddanih je bilo 2415 glasov, približno 42% od vseh in Kopp je izvoljen z 2415 glasovi, prelat Kostersitz pa je dobily 207 glasov.
Štajarska. — Zmiraj „velikonemška Štajarska" ima letos na binkoštni ponedeljek v Gradcu svoj veliki na-
rodno-nemški praznik, snide se namreč tara nemški
„Schulverein" v svoj redni letni občni zbor. Da se od vseh strani pričakovani „nemški bratje" dostojno sprejmó, vabi graški župan Kinzel vse meščane, naj ne opusté ničesar za sijajen sprejem pripravnega, izrekoma naj kinčajo mesto z onimi črno-rudeče-žoltimi, ki so . povsod ljubljene barve nemškega naroda. — Da bodo Grračani radi ubogali svojega župana, ni dvomiti, ker so še celó lánsko leto pri praznovanji 6001etnici zeló naprej silili one nemške zastave.
Čuje se, da pride k občnemu zboru tudi dr. Herbst, da njegovi nekdanji pristaši ne bodo imeli vzroka dvomiti o zanesljivosti starega vodja. — Da bodo v duhu vsaj „Schulvereinerji" skušali vse štajarske Slovence iz sveta spraviti, to je lahko umljivo.
Gališka. — Za nadškofa lvovskega je odločen Albin Dunajevski, za krakovskega pa grof Potu-
licki.
Istra. — Namestilne volitve za deželni zbor ister-ski na mesto onih slovenskih poslancev, katere je lánsko leto lahonska večina tako silovito pregnala iz zbornice, se začenjajo, in kolikor čujemo, se vršijo prvotne volitve za Slovence ugodno. Vdeležitev je obilnejša in Slovenci-Hrvatje zmagujejo še bolj odločno, kot pri zadnjih volitvah. — V malo veselje sicer čujemo, da se ravno zdaj namestnik Depretis pripravlja za potovanje
po Istri, ker smo prepričani, da Lahonov ne bo strašil, prepričani smo pa tudi, da Slovenci-Hrvatje ostanejo neomahljivi in si izberó zanesljivo in soglasno zopet svoje prve izvoljence, ako bi prav „nepristranski" tamošnji deželni glavar v teh volitvah hotel uvideti „napad in žaljenje** dosedaj izključno gospodujočih lahonov.
Egipt. — Zadnja poročila glasé se za Angleže nekoliko ugodnejša. Trdi se, da Mahdija zapuščajo njegovi zavezniki, da Hartum ni več zaseden in da je sploh vojska Mahdijeva razkropljena. — Angležem je sicer po volji, ako se te novice potrdijo ; tudi general Gordon ne bo hud za to, pa dogodbe zadnjega leta pričajo, da so take le tolažbe obupanega, ki prehitro zopet minejo.
iz Zagreba. — Cesarski razpis skličuje deželni zbor Hrvatski 5. dan meseca junija.
Ogerska. — Dokler državni zbor ni bil sklenjen, prikazavale so se samo tu in tam volilne borbe. zdaj pa, ko se gre za res, za zmago ali propad , je povsod tudi borba brezozirna. — Samo po sebi je umevno, da najhujšo agitacijo vzdržuje Tisza-eva vlada in njegovi uradni podiožniki. — Da je tako, priča deputacija došla
v Budapešt, da se pri cesarju pritoži zoper agitacije uradnikov.
Velika volilna praska bila je zadnji čas v Jaszbe-reny. „Nemzet" poroča, da je bil kandidat liberalne stranke za Salkajski okraj, Jurij Podhorsky, pri svojem potovanji redoma napadan. Voz njegovih spremljevalcev pa je v Ipoli-Pusta obsula prava toča kamenja, enega zastavonosca potegnili so s konja in veliko oseb je bilo ranjenih. — Sicer časniki svaré svoje pristaše pred izgredi , pa komaj je verjeti, da bi si svarilo kdo k srcu jemal, ampak videti je to samo manever zato, da se vodje strank morejo sklicavati, da so v smislu Tiszave okrožnice svarili pred nepostavnostimi, volijo pa vendar le vse stranke in povsod s poličem in s kosilo m.
Bukovina. — Izredno čudna^ prikazen prikazala se je na nemškem vseučilišči v Črnovicah. Prejšnja vlada ustanovila je tam nemško vseučilišče kot neraz-rušljivo Jrdnjavo zoper izhodni panslavizem , akoravno niti v Črnovicah, niti v Bukovini sploh Nemcev ni. Prvi následek take zopernaravne naprave je ta, da vseučilišče poslušalcev nima, oni pa , ki se ga ne morejo
ogniti, silijo vlado neprenehoma, naj jih podučuje v nji-hovem lastnem (večidel romunskem) jeziku — se ve da brez vspeha. — Da se velikemu učenjaku Tomaščuku ni treba na vseučilišči truditi, zato skrbi državni zbor. En del tamošnjih ^profesorjev pa vendar preživo čuti, kako odveč so v Črnovicah in zato so sklenili vložiti prošnjo do državnega zbora, da se tamošnje vseučilišče preloži v Brno. — Ta sklep se sicer ni smel izvršiti, kaže pa dosti jasno, kako očetovsko so skrbele prejšnje vlade za duševni razvoj avstrijskih narodov.
Nemška. — Nemška država ima tedaj tudi svojo kolonijo in morebiti se Bismarku kmalu ponudi prilika, na sprehod poslati nemško vojno brodovje. — Telegram kneza Bismarka do nemškega konsula v južno-afrikan-skem Kapstadt-u namreč uradno izreka, da je Luede-ritz in tamošnje naselbe pod varstvom nemške države.
Žitna cena
v Ljubljani 21. maja 1884.
Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 11 kr. — banaške 8 gold. 31 kr. — turšice 5 goid. 20 kr. — 3oršice 6 gold. 70 kr. — rži 5 gold. 69 kr. — ječmena 5 gold. 20 kr. — prosa 5 gold. 69 kr. — ajde 5 gold. 69 kr. — ovsa 3 gold. 25 kr. — Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni yrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.