Starejši Ijudje in njihov prosti čas
Slarejši Ijudje so nekoč delali, dokler so mogli, zato ni bilo točne meje med delom in proslim časom — takrat še ni bilo upokojitve. Vedno bolj se tudi daljša povprečna življenjska doba in s tem čas od upokojitve do smrti. Tako se je prosri čas starejših Ijudi zelo povečal in je postal danes temeljni problem, kako in $ čim izrabiti prosti čas? Pro-sti čas pri slarejših Ijudeh je lahko dolgočasje, nemir, poln skrbi. obupa in osamljenosti. Vzroki za (o so lahko različni, največkrat pa so:
—  Starejši ljudje so prisiljeni za-pustiti poklicno delo in se upokojiti in tako je prosti čas posledica prisile pri večini starejših Ijudi.
—   Prosti čas in delovni čas se ne izmenjujeta več kakorprej.doklerso še delali. zaio prosti čas izgubi svojo privlačnosi.
—  Zaradi enoličnega in tnonoto-nega dela in koriščenja prostega časa v preteMosti večina Ijudi ni razvijala interesov. raznih sprelnosti in oseb-noslnih potez. s katerimi bi lahko za-polnili prosii čas v starosli.
Posledica lega je. da jc danes za mnoge starejše Ijudi prosli čas nekam prazen in se lc dolgočasijo. predvsem pa upokojenci v mestih ali primestnih naseljih.
Glede na lastno koristnost starejši Ijudje ločijo dve vrsii dejavnosti v prostem času:
—  obiskovanje  kina.  glcdališča. opere. koncerlov in drugih kulturnih prireditev. gledanje TV. poslušanje radia in glasbe. branjc. razni obiski. potep po irgovinah. sprehodi. razne igre in potovanja. Le delno ali nič pa nimajo opraviti s prostim časom na-slednje dejavnosti:
—  izobraževanje.  sodelovanje  v drušlvih in družbenih organizacijah. razni hobiji. delo na vrlu. hišna opra-vila. skrb za vnučke ali luje otroke in podobno.
Gre za to. da je danes resnično preveč oblik »pasivne« izrabe pro-siega časa (npr.: gledanje TV. poslu-šanjc glasbe ipd.) in prcmalo lislih oblik. ki bi ohranjale ali celo dvigale osebnosino in socialno strukturo sta-rejših ljudi.
Vemo tudi. da skorajda ne poz-namo organiziranc priprave Ijudi po 50. lelu starosli na življenjc po upo kojitvi. kar \e eden od vzrokov za »pasivno« izrabo proslega časa.
Vcliko slarejših Ijudi ne ve. kaj bi počeli. a kljub lemu pravijo. da ni-majo nikoli časa. Eden razlogov je verjelno v tcm. da opravljajii vsak-danja dela počasneje. bolj razvlc-čeno kot prej — življenje starejših Ijudi je bolj a!i manj usmerjeno na zapravljanje časa.
Izračunali so. da znaša »prosti čas« upokojencev nekako 4 do 5 ur dnev-no. Ankeie kažejo. da starejši I judje prosli   čas  zares   slabo   izrabljajo.
Izraba časa pa je lahko po obliki pa-sivna. aktivna. neustvarjalna ali uslvarjalna.
Starejši Ijudje najbolj cenijo v pro-stem času svoje konjičke. in sicer lake. ki so jih že dolgo časa močno privlačili in zabavali. Med številnimi konjički imajo starejši ljudje najraje delo v hiši ali stanovanju. urejanje doma. vrtnarjenje. kuhanje. ročna dela. branje in potovanja.
S konjički starejši Ijudje ohranjajo in razvijajo svoje sposobnosti. ki jim dajejo ugled in položaj v družbi. Na žalost nekako polovica starejših Ijudi nima pravega konjička. kar je tesno povezano z osebncfstjo.
Za starejše ljudi so zelo po-membna množična občila (radio. IV. časopis). To velja predvsem za liste. ki ležko hodijo. ki so osamljeni. rcvni ali pa ne vedo. kaj naj počnejo v proslem času. Zaradi pešanja vida siarejsi Ijudje ludi manj berejo. ali pa ie to odvisno ludi od izobrazbe in navad.
Polovica slarejsih ljudi pogosto posluša radio. gleda TV. čeprav je zanjc to naporno. Redko pa se sta-rejši ljudje oprimejo novih dejavno-sti oz. načinov izrabe prostega časa. Pri 19. letih slarosti sc že oblikuje W'r vseh konjičkov. ki jih bo kdo v življenju iniel in to velja tudi za dru-žabnost. kar pomeni. koliko prostega časa bo kdo prebil tako ali drugače z drugimi Ijudmi. Dokazano je. da sla-rejši ljudje z nižjo izobrazbo in do-hodkom hočejo po upokojitvi imeti »mir«.
Največji del upokojencev pa po-rabi največ uv dnevno za »počiva-nje«. Ti Ijudje imajo praviloma manj obiskov. pa ludi sami nc hodijo na obiske. nimajo kaj ncsti ali gostu po-nuditi. ker vse to prcveč stane. Go-jijo ludi manjstikov in družabnosti z drugimi Ijudmi. omejuiejo pa se bolj na krog družinskih članov in sorod-nikov.
Podobno je s sodelovanjetn v druš-tvih in družbenih organizacijah. pa ludi z obiskovanjem raznih priredi-tev. gostiln. restavracij in kavarn ler raznih družabnih dejavnosli. name-njenih starejšim Ijudem (-.ahiranje. kananje. balinanje ipd.) v okviru društev upokojencev. kar se pa z !cti starosii posiopno zmanJMjje.
Poleg tega večina iensk preživi svoje može in ostanejo na starost same — osamljene. Torej ni nič čud-nega, da imajo ženske na starost manj socialnih stikov in da manj za-hajajo na javna mesta kot moški. K tetnu tudi pripomore miselnost. da je moški pri 40. Ietih še vedno v »naj-boljših« letih. dočim osivela ženska pa v tej starosti »ni več« tako pri-vlačna — velja za staro.
Veliko žensk si še danes ne more zamisliti. da bi šle same na neko pri-reditev. v restavracijo. kavarno. na izlete ipd. Pomemben način izrabe prostega časa v starosti so izleti in za-bave ter klubske dejavnosti. ki jih prirejajo društva upokojencev ali tu-ristične organizacije.
Nekako 25 % ljudi, starih nad M) let. si to resnično želi. Na lak način laže dobijo nove znance. prijatelje in tako srečajo lahko tudi zanimive Ijudi. Vse to zadovoljuje njihovo po-trebo. da bi še kaj videli. slišali in do-živeli oz. da bi »še nekaj imeli od živ-ljenja«.
Vse to pa je odvisno tudi od zdrav-
stvenega stanja in dohodkov. S sta-ranjem se tudi želje in potrebe zmanjšajo — marsikaj postane pre-naporno. Očitno pa je. da je merilo neke dejavnosti v prostem času predvsem stopnja zadovoljstva. Take pa so vse dejavnosti, ki so smi-selne. koristne in odraz interesov ter potreb starejših Ijudi.
Znano je, da se starejši ljudje predvsem izogibajo vseh dejavnosti, ki zahtevajo gibčnost. hitrost. moč ali pa so v nasprotju z njihovimi ustalje-nimi navadami. Po 60. letu starosti Iahko plahni želja po skupinskih de-javnostih (npr. izleti. zabava, klub-skc dejavnosti). druge pa spet to pri-vlači ali zabava. Tu ni nobene zako-nitosti in se starejši ljudje po tem pač zelo razlikujejo med seboj. Veliko vplivajo na to tudi medsebojni odno-si. ki vladajo v neki skupini. Od tod tudi slabo počutje. Vse lo moramo upoštevati vselej, kadar hočemo or-ganizirati neko dejavnost v korist starejših Ijudi.
Upokojenec FRANC LOZINŠEK