Poštnina plačana v gotovini
Naše
Krško, 15. septembra 1951 Leto IV. — štev. 13
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Borimo se
m trajen
in enakopraven mir!
Ilir finančni sistem in davki
Že skoraj vse letošnje leto pripravljajo zvezni organi osnutek novega finančnega zakona, ki je bil pred nekaj dnevi objavljen v našem dnevnem časopisju in predan pred sprejetjem v diskuzijo našim delovnim ljudem, predvsem delovnim kolektivom v tovarnah, podjetjih in obratih. Po diskusiji od strani državljanov bo o sprejetju novega finančnega zakona sklepala ljudska skupščina kot najvišje zakonodajno telo v državi. Nov finančni zakon in uredbe, ki bodo istočasno izdane, bodo postavili nove osnove našemu notranjemu gospodarskemu razvoju, nove osnove, ki so v skladu s splošno piolitično-ekonomsko razvojno stopnjo, na kateri se sedaj nahajamo. Nov finančni sistem bo poglobil in učvrstil načelo pravilne socialistične demokracije nasploh, predvsem se bo pa to odražalo v tovarnah in obratih. Delovni kolektivi bodo potom svojih delavskih svetov dobili splošne možnosti neposrednega udejstvovanja in odločanja v svojih obratih in ker bodo tudi materialno zainteresirani (spremenljivi del plače) na tem, kako se odvija splošni delovni proces v obratu, kako se podjetje razvija in napreduje,, bodo postali dejansko gospodarji svojih obratov.
Z odpravo živilskih kart in denarnih bonov ter uvedbo novega plačilnega sistema (izplačilo realne plače samo v dinarjih) bodo pa postavljeni pravilni odnosi med dinarjem in blagom, ter se bo na tej osnovi lahko pravilno razvijal zakon ponudbe in povpraševanja.
Skratka, nov finančni sistem in uredbe ter ukrepi, ki ga bodo spremljali, bodo služili nadaljnjemu razvoju socializma v mestu in na vasi.
Da pa lahko pristopamo k višji razvojni stopnji socialistične ekonomike, je bilo potrebno časa in naporov, ki so za nami. Potrebno je bilo z lastnimi silami ustvariti pogoje, tako politične kot gospodarske. Danes lahko ugotavljamo, da smo te pogoje uspeli ustvariti. Preostaja jo nam še zadnje predpriprave za uspešen začetek poslovanja po novih ekonomskih vidikih. Med te predpriprave spada nedvomno popolna realizacija vseh davčnih in odkupnih obveznosti.
Pa poglejmo nekoliko, kako stojimo danes v okraju pri plačevanju davčnih obveznosti.
A splošnem lahko ugotavljamo, da nimamo v merilu okraja visokega davčnega zaostanka. Velika večina naših davkoplačevalcev, tako kmetovalcev kot obrtnikov in nosilcev prostih poklicev, razume veliko važnost pravočasnega plačila davčnih obveznosti, ter je svoje davčne predpise tudi poravnala.
žal imamo pa med okoli 14.000 davčnimi zavezanci še vedno nekaj nerednih plač-nikov, takšnih, ki vedno »nekaj čakajo«,
1 J1111 J®. obveznost vedno previsoka in »nezmogljiva«, takšnih, .ki prav z zavla-tevanjem poravnave svojih obveznosti kažejo očitno svoj negativni odnos do napredka družbe in domovine. Ker se odmera davkov vrši po doseženem dohodku m ker je okrajna davčna komisija z rc-Sltvil° pritožb in prošenj odpravila nekaj "^sornzme,rij v obdavčitvi, ki so se pojavila kot posledica premalo poglobljenega cela davčnih komisij pri individualnem - icuvMavirnjrr zavezanca, ne moremo spre-' ‘ 1 izgovor takšnih zaostankarjev, da [) *Tl?rc.i0 plačati, ker da je odmera ali ij- ( '1,s®ka« ali »nesorazmerna, nezmog-Vd lt(‘- Vsem davčnim zaostankarjem 11 -1 na. tem mestu ponovno 'svetujemo, naj svoje obveznosti poravnajo, da se iz-snejo stroškom administrativne izterja-nildh b° lzvršena Pti vseh davčnih dolž-
seZ^k°n dovoljuje oziroma predpisuje, da n-i SaYCIle obveznosti pri nerednih plačic? 1vlaJlko izterjajo tudi prisilnim potom m f Z’. transferaci ja in prodaja). Dejstvo ji k’ -a J® °d 180 rubežev (popisov), kolikor 1® bilo izvršenih v letošnjem letu, bil
plačan davčni dolg pni 176 primerih v teku rubežriega postopka, to je pred transferaci jo, kaže na to, da so davčne obveznosti v skladu z dohodki davčnih zavezancev in njihovim denarnim fondom in da ne smemo govoriti o pretiranih ali nezmogljiv.ih obveznostih. Potrebno je samo, da vsak davčni zavezanec ne vidi samo samega sebe, temveč tudi potrebe in pa dolžnosti do družbe in države.
Čez 80 odstotkov sedanjega davčnega dolga v okraju predstavlja akontacija za 111. tromesečje 1951. Ta je v smislu Uredbe o dohodnini zapadla v plačilo 15. julija, pa je nepravilno mnenje nekaterih davkoplačevalcev pa tudi odbornikov nekaterih KLO, da se lahko 3. akontacija terja šele ob koncu septembra. Ker se akontacije vedno predpisujejo za vsako tromesečje vnaprej, predstavlja tudi 3. akontacija po D- juliju davčni dolg, ki se lahko izterja, če je potrebno, tudi z administrativnimi ukrepi.
Vsekakor pa še vedno velja ugotovitev, da je odvisno od dela in prizadevanja krajevnega ljudskega odbora in uslužbencev KLO, kako potekajo plačila davkov v posameznem KLO. Tam, kjer so KLO pravilno in pravočasno organizirali in pričeli delo na vnovčevanj u davčnih predpisov, so danes davki v glavnem izterjani. To so predvsem KLO: Artiče,
Brege, Brežice - mesto, Brežice - okolica,
Čatež, Globoko, Krško, Log, Rajhenburg,
Sevnica, Sromlje, Šmarje in še nekateri.
Da so pa davčni zaostanki v KLO Blanca,
Boštanj, Cerklje, Dolsko, Kostanjevica, Leskovec, Podsreda, Raka, S tol ovnih, Sv.
Duh, Sv. Križ, Veliki Kamen, Veliki Podlog in Zdole še vedno visoki, pa gre predvsem na račun nedejavnosti krajevnih ljudskih odborov in njihovih uslužbencev pri vnovčevan ju davčnih predpisov.
V zvezi z vsem zgoraj navedenim je nujno potrebno, da predvsem ti navedeni KLO pojačajo akcijo za jropolno izterjavo vseh davčnih obveznosti. Nahajamo se tiik pred razpisom akontacij za IV. tromesečje, ki bodo pri kmetovalcih znatno višje kot pa v preteklih tromesečjih. Da bodo višje, je utemeljeno že s tem, da imajo kmetovalci v zadnjih treh mesecih leta ob spravilu letine in vnovčevan ju presežkov pridelka možnost doseči tudi znatno višje denarne dohodke kot pa v ostalih tromesečjih leta. To dejstvo in pa ugotovitev, da moramo iti v novo finančno-eko-nomsko poislovanje »čisti«, to je s poravnanimi davčnimi in odkupnimi obveznostmi, nam vsem narekuje, da pojačamo svoje delo za uspešno in popolno realizacijo gornjih nalog.
Vučajnk Franjo.
Velik kulturni jubilej
Predsednik KLO Velika dolina
nastopa proti odkupom
Odkup žita je v polnem teku. Kakor smo pričakovali, ne gre povsod gladko. Posamezniki, predvsem gospodarsko močni kmetje, skušajo odkup zavlačevati in se rešiti obvezne oddaje. Mislijo, da jim žita ne bo treba oddati. Niso razumeli naših izjav, da popuščanja ne bo. Poglejmo nekaj primerov.
Da je tako nizek odstotek realizacije odkupa belega žita po KLO-jih, v katerih se je odkup že začel, je delna krivda na samih odborih; ki posamezne zavezance ne prepričajo, da je treba oddajo žita v celoti realizirati in da ne bo nobenega popusta, kakor je to bilo pri mesu. Odkup žiita se vrši v enainštiridesetih KLO-jih, v katerih je bilo odkupljenih do 28. 8.1951 397.082 ikg ailii 50% okrajnega plana.
Skrajno oportunistični odnos do 'izvršitve plana odkupa ima tovariš Rostohar Franc, predsednik KLO Velika dolina, ki je hotel dne 27.8. il 951 prepričati uslužbence poverjeništva za državne nabave, da nimajo njegovi kmetovalci nobenega žita, ki bi ga lahko obvezno oddali. Ker je bilo uslužbencem že nekoliko poznano stališče predsednika, niso njegovim izjavam nasedli, temveč so šli na teren, da ugotovijo resničnost predsednikovih izpovedb. Izvrševalci odkupa so ugotovili pri tov. Mariji Cigler, da ima 650 kg pšenice, 200 kg ovsa, 170 kg ječmena in 170 kg rži. Imenovana je dolgovala le še 95 kg pšenice, predsednik KLO pa ni hotel podpisati odločbe o administrativni izvršbi z izgovorom, da ne more pod nobenim pogojem oddati žita, ker zaposluje predvsem tujo delovno silo. Prav tako je bilo ugotovljeno pri tov. Mihi Heimbringu iz
Ponikve štev. 11, da ima 600 kg pšenice, 400 kg ječmena in 350 kg ovsa. Obvezni oddaji je dolgoval 298 kg žita. Tudi pri tem ni tov. Franc Roštohar, predsednik KLO, pristal na prisilno izterjavo. Ko so izvrševalci odkupa dopovedali tov. Tleim-bringu in tov. Mariji Cigler, kakšne so posledice, ako se žito pravočasno in stoodstotno ne odda, so takoj stoodstotno izpolnili predpis oddaje brez prisilne izterjave.
Še vedno gre tendenca zavlačevanja odkupa v nedogled.
Da ima predsednik KLO tov. Franc Rostohar resnično oportunistični odnos do izvršitve plana odkupa, se vidi v tem, da so izvrševalci odkupa dne 27. 8.1951 brez administrativnih izvršb odkupili 1037 kg.
Uslužbenec poverjeništva za državne nabave je predsednika dne 27. 8.1951 prosil, naj gre tudi on z njimi na teren in se prepriča o dejanskem stanju, pa mu je ta izjavil, da ne gre vse dotlej, dokler se mu plan oddaje žita ne zniža, prav talco pa ne podpiše tudi nobene administrativne izvršbe. Iz tega je razvidno, da ima tov. Roštohar kot predstavnik ljudske oblasti v območju svojega KLO nepravilen odnos do skupnosti in da podpira špekulantske tendence posameznih kmetovalcev ter s tem škoduje skupnosti po eni strani, po drugi strani pa daje zelo slab vzgled sosednim ljudskim odborom, ki se borijo za stoodstotno izvršitev plana odkupa žita.
Zaradi takega stališča im postopka do pravočasnega odkupa bo ljudska oblast tovariša predsednika klicala na odgovornost in proti njemu potrebno ukrepala.
Šemrov.
O nekaterih slabih straneh
našega organizacijskega dela
Konec avgusta so se v Brežicah zbrali delegati osnovnih organizacij Osvobodilne fronte našega okraja. Namen te delovne konference je bil predvsem, da pregledamo uspehe ali pa neuspehe dosedanjega našega organizacijskega dela ter da na podlagi pravilne osvetlitve situacije v naših organizacijah p odvzamemo potrebne zaključke in smernice za nadaljnje delo.
O teh problemih je tovariš Valentin Hribar, član OOOF, podal izčrpen referat, v katerem je poleg splošnega položaja predvsem orisal stanje organizacij OF in nakazal nekaj najvažnejših problemov, s katerimi imamo sedaj opravka. Predvsem se je pokazalo, da so se organizacije OF
slovenskega
naroda
Te dni praznujemo Slovenci velik kulturni jubilej. Pred štiristo leti smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Bil je to Trubarjev Katekizem. Razen nekaterih redkih zapiskov do tedaj Slovenci nismo še imeli svoje knjige. Zapiski pa, ki so znani izpred Trubarjevih časov, seveda ne pomenijo začetkov slovenske literature, pač pa so več ali manj redki znaki, da smo že več stoletij pred Trubarjem Slovenci imeli svoj lastni jezik.
Izdaja Trubarjevega Katekizma pade v veliko dobo reformacije. Takrat so se povsod po svetu, predvsem pa v Nemčiji, dvignili svobodomiselni ljudje proti mračnjaštvu katoliške cerkve. Velik del evropskih dežel se je ločil od Rima in nov »protestantski nauk« je dobival vedno več pristašev. Nauk se je začel širiti tudi med Slovenci iiin edem izmed njegovjih razšir jevalcev je bil tudi Primož Trubar, doma iz Rašice pri Velikih Laščah. Trubar je spoznal, da bo s svojim naukom najlaže prodrl, če ga bo ljudem nudil v
tiskani besedi. Iz teh razlogov predvsem je prevedel v slovenski jezile Katekizem z nekaterimi nabožnimi pesmimi, tiskali pa so knjigo v Nemčiji ter jo na Slovensko skrivaj uvozili. Za Trubarjem so njegovo delo nadaljevali njegovi učenci, predvsem Dalmatin (doma iz Krškega), ki je prevedel Sveto pismo, pa tudi nekateri drugi. V splošnem lahko rečemo, da se je takrat rodila slovenska literatura, ki odslej zaznamuje vedno večjo rast. Takratni reakcionarni krogi so sicer te knjige skušali uničiti, saj so jih celo javno sežigali. Uničili pa niso slovenske literature, ki je začela rasti tudi po Trubarjevi dobi in je danes dosegla raven, da se lahko meri s svetovnimi slovstvi. Ta velik jubilej je slovensko ljudstvo primerno proslavilo na raznih proslavah, predvsem v Velikih Laščah. Pa tudi drugod so se spominjali tega dogodka. Ponosni smo, da smo kot majhen narod dosegli svoje mesto v svetovni literaturi in izobrazbi.
v veliki meri bavile le s splošnimi nalogami, bodisi da so pomagale izvrševati razne odkupne obveznosti ali pa kaj podobnega, Pri tem pa smo v veliki meri pozabili na drugo plat: na organizacijsko utrditev organizacij, na razširitev članstva im pa predvsem na ideološko vzgojo našega članstva. S tem seveda ne trdimo, da je bilo delo Fronte na gospodarskem poprišču nepotrebno ali pa celo nepravilno. Mimo Fronte ne more in ne sme iti noben gospodarski problem, da ne bi organizacije OF aktivno pri njem sodelovale, ker je gospodarstvo vprašanje, ki je jedro naše socialistične preobrazbe. Hočemo reči samo to, da teh problemov nismo reševali kot elani OF, da ni dajala Fronta pobude za reševanje teh problemov, ampak da se je marsikje Fronta izgubila, ne da bi "jo bilo opaziti. Taki so bili tudi naši sestanki. Ko smo sklicali sestanek, se je ta v veliki večini spremenil samo v razpravljanje o gospodarskih nalogah. Jasno je, da moramo na sestankih tudi o tem razpravljati, ne smemo pa pozabiti na naše organizacijske probleme. Tudi o tem se mora naše članstvo poraz-govoriti in ukreniti vse, kar je potrebno za rast organizacije. Sklicati na primer vaški odbor OF, ne da bi na seji govorili o tem, kaj je za organizacijo samo najpotrebnejše, bi bilo nepopolno opravljeno delo. Treba je, da člani odbora ali pa tudi člani Fronte razpravljajo o težavah in problemih »v svoji lastni hiši«.
V diskusiji so delegati govorili tudi o teh stvareh. Vendar je bilo opaziti, da so se delegati izogibali poročil o stanju v organizacijah, o delu odborov OF in o delu ostalih množičnih organizacij. Razen nekaj diiskutantov, ki so kritično omenili delo LMS, s področja organizacijske plati ni bilo poročil. Tudi nasvetov za izboljšanje dela delegati v večini niso iznesli. Iz poročil se je sicer lepo zrcalila gospodarska dejavnost na terenu, kritično so delegati obdelavali delo posameznih kra-(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2.
(Nadaljevanje s 1. strani) jevnih ljudskih odborov ter so nakazovali smer, da se napake, ki jih je še dovolj, popravijo.
Konferenca je pokazala, da bo treba na organizacijsko plat dela organizacij OF več misliti. Zato je pravilen sklep, ki so ga sprejeli, namreč, da bodo sklicali sta, tuarne sestanke frontovcev, na katerih bodo govorili predvsem o ogranizacijskih vprašanjih svoje organizacije. Na te sestanke bodo vabili le člane Fronte in bodo sestanki dobili na ta način izgled notranjega dela. Poleg drugih je bil to eden izmed najvažnejših sklepov te konference. Poglobitev ideološkega dela je prav tako velika nujnost. Dviganje glav nekaterih reakcionarnih elementov, predvsem nekaterih protiljudskih duhovnikov, je
znak, /da so ti ljudje skušali izrabiti nepoučene ljudi v svoje umazane namene. Krepitev naše socialistične demokracje so hoteli razlagati kot popuščanje in vračanje na staro. Seveda je dovolj znano, da jih vodi pri tem njihovem delu le ena sama misel: kako priti zopet do svojih profitov in komandnih položajev. Zaradi tega je nujno potrebno, da Fronta take pojave povsod razkrinka in onemogoči.
Na podlagi sklepov delovne konference bomo sedaj začeli na terenu is sistematičnim delom. Vsak vaški odbor OF bomo seznanili z nalogami, ki jih imamo in bomo na istatuarnih sestankih položili smernice, po katerih se bomo ravnali. Na ta način bomo naše organizacije v toliki meri utrdili, da bodo kos nalogam, ki jih imajo.
SLOVENSKO - HRVAŠKI kulturni festival v Brežicah
Tudi letos se je vršil v nedeljo, dne 2. septembra Slovensko-hrvatski festival »Bratstva in edinstva« v znaku medsebojne povezanosti vseli obmejnih okrajev.
Z ozirom na masovnost in pestrost, ki je bila dosežena na letošnjem kulturnem festivalu, lahko trdimo, da to ni bila samo velika kulturna manifestacija, temveč tudi odraz kulture in napredka sodelujočih okrajev.
Z izrednim navdušenjem so gledalci pozdravili naše goste iz ostalih okrajev Slovenije in Hrvatske, posebno pa še iz Cone B, okraja Koper.
Tudi spored je bil poleg določene kulturne višine zelo zanimiv im privlačen. Posebno so zbrane gledalce navdušili pevci iz Poljčan s svojim močnim pevskim zborom od 70 mož, a nič manj videmski oktet, ki je s svojim resnično kvalitetnim petjem, zaslužil splošno odobravanje publike. Ponovno so gledalce prijetno iznemadili pionirji iz Senovega s svojo godbo na pihala. Zelo dobro se je tudi pokazala folklora iz Zagreba, toda gledalcem so bili še bolj všeč folklorni in stari slovenski plesi, ki so jih izvajali toplo pozdravljeni gostje iz okraja Koper — cone B. Vsekakor zasluži priznanje tudi godba na pihala iz Zaprešiča in Klanjca, kakor tudi orkester iiz Novega
mesta. Na splošno je potrebno priznati, da v programu ni manjkalo ničesar, kajti bil je res kvalitetno izvajan, popoln in dovolj obširen. Saj je v sporedu nastopalo preko 700 ljudi iz desetih sodelujočih okrajev.
Po sporedu se je nadaljevala ljudska zabava v veselem in prijetnem razpoloženju pozno v, noč. Prepričani smo, da so tudi vsi gostje odnesli iz te velike med-okrajne prireditve prijetne vtise. Tako so nam posdbno še gostje iz okraja Koper cona B izrekali prisrčne zahvale na povabilu, kajti s tem jim je bilo omogočeno, da prvič vidijo svojo domovino Slovenijo, a v ponedeljek so napravili še izlet v Zagreb in pred 'odhodom so si šli ogledat rojstni dom tovariša Tita v Kumrovcu.
Slikarska razstava, ki je bila na dan festivala odprta v prostorih gfifmnaizije Brežice in bo odprta še do 9. septembra, nudi obiskovalcem lep pogled na raizvoj naših slikarjev umetnikov in amaterjev. Posebno viden je napredek, ki so ga napravili od preteklega leta naši amaterji.
Pričakujemo pač, da bo Slovensko-hrvatski festival »Bratstva iin edinstva« tudi v bodočih letih ostal kot tradicionalna prireditev, odraz kulture in napredka ter medsebojne povezanosti vseh obmejnih okrajev.
Kaj je novega PO SVETU
Mirovna pogodba z Japonsko je podpisana. V San Frančišku je 49 delegacij, katere zastopajo razne narodežsveta, podpisalo mirovno pogodbo z Japonsko. Tako je natančno 6 let po kapitulaciji Japonske prenehalo vojno stanje med to državo in med podpisnicami mirovne pogodile. Delegacije SZ, Poljske in Čehoslovaške pa pogodbe niso hotele podpisati. Med konferenco v San Frančišku so se te tri delegacije na vse načine trudile, da bi podpis pogodbe onemogočile, kar pa jim ni uspelo. Jugoslavija na konferenci ni sodelovala, ker je naša vlada mnenja, da med nami in med Japonsko ni nobenega vprašanja, ki se ne bi dalo rešiti na reden diplomatski način. Nekatere države, predvsem Indija, Indonezija in Burma tudi niso sodelovale na konferenci in sicer iz razloga, ker z osnutkom pogodbe niso bile v celoti zadovoljne. Te države bodo po izjavah njihovih zastopnikov z Japonsko podpisale separatne mirovne pogodbe.
Sklenjen je obrambni pakt med ZDA m med Japonsko. Takoj po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko je bil sklenjen obrambni pakt med ZDA in Japonsko. Najvažnejša določba tega pakta je, da smejo tudi po prenehanju vojnega stanja ameriške čete ostati na Japonskem. Menijo, da je pakt v prvi vrsti naperjen proti imperialističnim skominam. Sovjetske zveze, ki bi sicer lahko neoboroženo Japonsko napadla na isti način kakor je zanetila vojno na Koreji. Malo preje so bili sklenjeni podobni, obrambni pakti tudi med ŽDA in Filipini in med ZDA na eni strani ter Avstralijo in Novo Zelandijo na drugi strani. Tako je na Pacifiku ustvarjen vojaški sistem po primeru znanega Atlantskega pakta.
Zunanji ministri zapadnih velesil so se sestali na konferenco v Wa,shiiingtomi. Na konferenci sodeluje zunanji minister ZDA, Velike Britanije in Francije. Obravnavali bodo splošna vprašanja, predvsem pa vprašanje ponovne oborožitve Za-padne Nemčije in ipa trenja na Daljnem vzhodu. Tja pa se je v vsej naglici podaj tudi italijanski 'ministrski predsednik
De Gasperi v dobri nadi, da bo lahko k tej žerjavici pristavil tudi italijanski lonček ter morda iz-mo-ledoval kako koncesijo za Italijo. Jugoslovanska odločnost mu bo to upanje temeljito skazila.
Maršal Tito je v svojem govoru v Splitu obračunal z italijanskimi iredentisti. Ožigosal je ravnanje uradnih italijanskih krogov, ki naravnost podpirajo sramotenje naših narodov in Jugoslovanske Armade v italijanskem časopisju. Poudaril je, da je Jugoslavija za spravo in za sporazum, vendar ne' na račun naših pravic. Kdor koli pa bo prišel v Jugoslavijo kot napadalec in kot okupator, pa bo tukaj našel svoj grob. Gonja italijanskega tiska proti Jugoslaviji je zadnje čase dosegla tak obseg, da je jugoslovanska vlada v posebni noti protestirala pri italijanski vladi zaradi takega ravnanja.
Na Koreji so pogajam ja o premirju še vedno v zastoju. Severnokorejska in kitajska delegacija vecjno znova obtožujeta Združeno poveljstvo, da krši nevtralno področje Kesonga ter navajajo to kot vzrok, da se pogajanja ne nadaljujejo. Združeno poveljstvo pa pravi, da so te obtožbe samo propaganda. Svetovni tisk je mnenja, da bodo Rusi hoteli pogajanja za premirje na Koreji izkoristiti v svoje namene kot drobiž prg barantanju z zahodnimi silami. Govori se tudi o nesporazumih med SZ im LR Kitajsko.
Spor med Veliko Britanijo in Perzijo zaradi petroleja še mi urejen. Pogajanja niso uspela ter se je delegacija angleške vlade vrnila v London. Tudi Trumanov posredovalec gospod Harniman je odpotoval. Sedaj čakajo novih predlogov, ki bi lahko -služili kot podlaga za nadaljevanje pogajanj, posredovanje pa je prevzel ameriški veleposlanik v Teheranu.
Egipt blokira Sueški kanal ter je s tem sprožil napetost z Anglijo ter z drugimi državami. Varnostni svet zahteva .od Egipta, da naj preneha z blokado. To resolucijo so podprle predvsem Anglija, Francija in ZDA, medtem ko SZ zastopa egiptsko stališče. Sueški kanal je zelo važna točka angleške politike in žila njenega svetovnega gospodarstva.
Trumanov odposlanec g. Harriiman je bil pri maršalu Titu na Bledu. Dospel je na povabilo naše vlade ter se je razgo-y ar ja! predvsem o gospodarskih vprašanjih.
Sovjetski napad na Jugoslavijo bi pomenil svetovno vojno. Tako je izjavil ameriški zunanji minister, ko so ga vprašali, kaj bi bilo, če bi nas SZ in njeni sateliti napadli.
Italijani še vedno gonijo svoj vik in krik okoli Trsta. Najraje bi ga takoj stlačili v svojo -lačno malho. Zahtevajo tudi revizijo mirovne pogodbe. Bo-zabljajo pa, da se vprašanje Trsta ne more rešiti brez Jugoslavije. To je poudaril tudi ameriški zunanji minister g. Acheson, ki je izjavil, da se naj to vprašanje reši z medsebojnim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. To pa je vsekakor mrzel tuš za italijanske šoviniste.
Pozna trgatev - boljša kvaliteta vin
Ponekod že vidiš, da otroci s slastjo obirajo grozd, ta redilni in okusni sadež naše vinske trte. No, utrgan je bil za malčke, d očim vinogradniki skrbno čuvajo žlahtni pridelek trte, da dozori in da ga spravijo takrat, ko je za to .primeren čas.
Toda redni so pojavi, da nekateri vinogradniki trgajo grozdje prerano, pri čemer ogromno izgubijo na -kvaliteti grozdja in seveda tudi vina. Tako škodujejo sebi in celotnemu narodnemu gospodarstvu. Na kvaliteto pridelka vpliva namreč poleg mnogih drugih faktorjev tudi čas trgatve. Vinogradniki pa prav mnogo grešijo v tem, da trgajo prerano. Zgodnje trgatve imajo za posledico, da mošti nimajo dovolj sladkorja, imajo pa mnogo kisline, kar daje izrazite znake nekvalitetnemu vinu.
Izgleda, da bo letošnja jesen lepa in topla in ob takih dneh se v grozdju hitro dviga odstotek sladkorja, obenem pa pada količina' kisline. Prirastek sladkorja doseže dnevno lahko tudi 0,75%. S -prezgodnjo trgatvijo trpi kvaliteta vinskega pridelka, vinogradnik -pa trpi precej materialne škode.
Grozd je oh trgatvi mora biti popolnoma zrelo. Če je jesen deževna, prione grozdje gnati -iin le v tem primeru je potrebno
izvršiti predčasno trgatev, ker bi sicer nastala velika gospodarska škoda.
Trgatev vršimo ob lepem, suhem vremenu. Grozdje naj bo suho, ker prevelika vlaga oziroma voda kvari kvaliteto a inskega pridelka.
a
Rok za trgatev v letošnji jeseni je odrejen od 1. do 10. oktobra predvsem za tiste vinograde, ki so poškodovani po toči in raznih drugih boleznih. Zdravi Vino-■ gradi -se naj trgajo po 10. oktobru oziroma čim pozneje.
Še na nekaj moramo opozoriti naše vinogradnike. Gre namreč za kvaliteto vinskega pridelka. To pa dobimo ob že naštetih pogojih še s sortiranjem grozdja ob trgatvi. Sortirana vina dosežejo višjo ceno in so bolj iskana na domačih in inozemskih tržiščih. Tudi - je pred trgatvijo ali pa ob trgatvi odstranjevati gnilo grozdje, da bi tako dobili zdrav in kakovosten vinski pridelek. Ne smemo ipa pozabiti tudi na snažnost posode, ki je prav tako bistven pogoj za dosego dobrega vinskega pridelka, s tem tudi dobre prodajne cene.
C. M.
Na sevnjški ekonomiji se pretepajo
Kadar se pri- -sevniški ekonomiji konec meseca sestavljajo plačni seznami, se po navadi vname prepir. Takrat se začno delavci zanimati, kako jim -pomočnik upravnika piše delovne ure. Kontrolirajo pa delavci te plačilne sezname zaradi tega. ker -so ugotovili, da jim v prejšnjih mesecih ur niso pisali in seveda tudi ne plačali. Pomočnik upravnika namreč nikdar točno ne ve, koliko ur je kdo delal. Ne vemo, če nima časa, ali pa se zanima za kaj drugega bolj kakor za svoje delo, ki bi ga moral opravljati. Zaradi tega pa je oškodovanih 17 delavcev sevniške ekonomije.
Tako je bilo tudi sedaj. Delavci -so kritizirali tako delo ter so reklamirali 'sestav' plačilne liste.. In tako, sta se zgrabila pomočnik upravnika in ipa konjar Rome. Ker sta bila mnenja, da ni dovolj, če se samo spreta, sta začela kar s fizičnim obračunavanjem. Pomočnik jih je izkupil in moje mnenje je, da mu je to treba kar privoščiti.
Potem se je pa potolažil, ko je šel z upravnikom ekonomije v gostilno, kjer je stalen gost.
To je sicer njegova privatna stvar, toda služba zaradi tega ne bi smela trpeti.	'	Janko Jordan.
Nabirajmo bukov žir!
V današnji prehranbeni -situaciji je treba izkoristiti prav vse možnosti, da prehrano našega delovnega človeka kar se da izboljšamo. Predvsem pa je važna preskrba z maščobami. Prav tu je treba izkoristiti vsako priložnost. Poleg sejanja sončnic, bučnic in oljne repice pa imamo letos na razpolago še en bogat vir maščob, to je bukov žir, ki ga imamo pri nas v izobilju v naših bukovih gozdovih. Treba se je -torej -po tem vprašanju že sedaj pomeniti in popraviti vse, da bomo nabrali čim več žira.
Letos je izredno veliko bukovega žira, ki je zelo pomembna surovina v industriji olja, tako za ,prehrambene namene kot za industrijska olja. Zato je v našem lastnem interesu, da naberemo čim več žira iin ga oddamo oljarnam. S tem bomo koristili našemu gospodarstvu na splošno, vsak nabiralec pa -bo koristil neposredno sebi, saj bo za nabrano količino žira prejel plačilo ali v gotovini ali pa bo dobil določeno količino olja.
Pri nas navadno zori žir v drugi polovici septembra pa do prve polovice oktobra. Prvi sadovi so navadno puhli. Pulila oziroma »gluha« semena so brez vrednosti. Odstranimo jih tako, da pri čiščenju na ponjavi s krepkim izpodmikam jem odločimo zdravo seme od puhlega. Zdravi, polni žir ostaja na dnu kupa, dočirn se zadržuje pulili na vrhu. Žir tudi lahko očistimo z »reto« ali na čistilniku za žito »pajtel«. Prav tako se da očistiti žir -s pranjem, polno zrno pri tem potone na dno posode, puhlo pa plava po vrhu. Seveda je treba v tem primeru zdravi žir
nato naglo posušiti -na soncu ali na krušni peči, da ne bi splesnil.
Za 100 kg suhega, zdravega, čistega iz jezic očiščenega žira bo dobil vsak nabiralec 8. kg jedilnega olja. Nabiralec pa lahko dahi tudi plačilo v gotovini -po sporazumno določenih odkupnih cenah, ki bodo veljale ob času odkupa. Te cene bodo pred pričetkom odkupa objavljene in sporočene vsem Kmetijskim zadrugam.
Poznavalci trdijo, da je prav lahko nabrati dnevno 20 do 50 kg suhega, iz jezic oluščenega zdravega žira. Če to količino upoštevamo ob današnji ceni olja. tedaj vidimo, da bo lahko sleherni nabiralec zaslužil na dan od 600 do 1000 din. Žir lahko nabirajo otroci, seveda v družbi odraslih. Otroci prav lahko otresajo drevje, pobirajo žir in ga čistijo.
Vse kmetijske zadruge na vsem področju LRS bodo prevzemale od nabiralcev vsako količino zdravega, oluščenega, čistega in suhega žira. Kmetijske zadruge bodo odpremi j ale zbrani žir v tovarne po navedenem razporedu. Gozdarske uprave bodo lahko tudi same zbirale žir in ga neposredno pošiljale tovarnam, seveda samo večje količine.
Pohitimo torej z nabiranjem žira, ko bo čas za to. S tem si ne bomo samo ustvarili donosne dohodke, pač pa bomo koristili tudi skupnosti, ker ji bomo preskrbeli važen prehranbeni artikel.
Posebno šole bodo pri tem lahko veliko pomagale. Naše delovno ljudstvo upa, da ta akcija ne bo šla neopaženo mimo nas, pač pa, da bo imela velike uspehe.
ČEMU SLUŽI
BOŽJA POT NA SV. GORAH
Večkrat slišimo na vasi različna modrovanja, da danes glede vzgoje ni več tako kot je bilo včasih, ko je še imel duhovnik — gospod nekakšen monopol nad vzgojo ljudi v vasi. Nekateri, ki še danes skušajo vedriti pod spomini iz proštih dni se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je danes vzgoja last ljudstva in da služi ljudstvu. Danes je namen in naloga vzgoje, vzgajati poštene državljane. proste vseh mračnih ukov iz nekdanjih dni. To pa še vedno me gre v račun nekaterim duhovnikom, ki so krenili daleč od poti svojega poslanstva. Namesto naukov kot- jih narekuje in uči cerkvena morala, se poslužuje taka protiljudska duhovščina hujskanja in klevetanja ljudstva in ljudske oblasti ter pridobitev, ki si jih je izvojevalo ljudstvo v težki NOB proti okupatorju in domačim izdajalcem. Večkrat se nam nehote pojavlja vprašanje. kje je narodna zavest prodanih izdajalskih duš, med katerimi so bili »častno« zastopani tudi tako-zvani dušni pastirji, še vedno so nam v neizbrisnem spominu pojavi v talarju s križem v eni in s pištolo v drugi roki, ki so ramo ob rami z okupatorjem napovedali neizprosen boj vsemu kar je bilo ljudskega, kar je svobodnega, kar je čiste in svobodne misli in razuma.
1 udi še danes, šest let po osvobojenju, šest let po grozodejstvih in mukah, ki jih je pretrpelo naše ljudstvo, se pojavljajo pogosti primeri, da posamezniki iz vr,st duhovščine grobo kršijo zaupanje svojih vernikov in se poslužujejo vseli mogočih umazanih načinov, da bi spodkopali zaupanje in ugled ljudske oblasti v vrstah delovnega ljudstva.
Poglejmo si kakšnih načinov in prilik se poslužujejo v krškem okraju! V tem okraju obstoja tradicionalna božja pot na 'V: Gorah pri Sv. Petru. Vsako leto se zbirajo na tej božji poti verniki od blizu in daleč. Talko je prišlo na to romanje mdi letos precej ljudi iz domačega kraja, iz sosednje Hrvaške, iz Savinjske doline in :z Dravskega polja. Namesto da bi ro. marji poslušali božjo besedo, ki jih uči ljubezni in medsebojnega sodelovanja in pomoči, pa so se mnogi spraševali, ali se morda niso povrnili časi gnusne gonje in klevetanja, ko so poslušali izlivanje žolca iz prižnice. Med večimi duhovniki je bil,namreč tudi Grafenauer, jezuit iz Maribora, ki. je prejšnjo nedeljo ostro pridigal proti ljudski oblasti, prikazoval ver-niiuim, kako se vera zatira v novi Jugo-s aviji, da imajo tujci več možnosti obiskovati božje poti kot sami državljani, da se je treba boriti za katoliško vero in_ podobno, torej same neslanosti in lazim klevetanja, ki jih je'ljudstvo samo »poznalo kot zlonamerno laž im pa odkrito gonjo proti današnjemu družbe-111 n.lu redu. ki še ni prav nikogar preganjal, ako je izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Neizprosno pa preganja in bo tudi nadalje preganjal ostanke proti-Ji laskih elementov, ki rovarijo no škodo
delovmeuu ljudstvu, pa ,naj se krijejo pod kakršnim koli plaščem. Ljudska potrpežljivost je široka, ni pa in tudi ne sme biti brezmejna.
Naše ljudstvo je za čiisa okupacije in domačega izdajstva dovol j pretrpelo im si ne pusti več soliti pameti od tistega dela duhovščine, ki kakor stekel pes popada vse, kar ji je na poti, prav posebno pa še svobodo mišljenja ljudskih plasti, ki se dviga iz teme k svetlobi. Naše delovno ljudstvo odločno obsoja takšna početja protiljudske duhovščine, iki grobo izkorišča cerkve in čustva ki so mu majsve-tejša. Ko so prišli 5. t. m. romarji na Sv. Gore so z začudenjem prebirali raz-trešene letake, na katerih je bilo napisano: »Dol z ljudsko oblastjo! Dol s komunisti! Dol z učitelji! Naj živi katoliška vera!« itd. Ko so oiitali te letake so se ljudje upravičeno spraševali, kdo vendar katoliško vero preganja, da bi me mogla in ne smela živeti. Spraševali so se zakaj parola: »Dol z učitelji!!« Ali morda zato, ker so poklicani vzgojitelji naše mladine, ker nam vzgajajo človeka,
ker dvigajo k 11111 m io-p r os vet ni nivo socialistične družbe?
Ti in slični izpadi so nam dokaz v kolikšni meri se protiljudska duhovščina s svojimi agenti poslužuje vseh mogočih sredstev im načinov, ko celo izkorišča verska čustva svojih vernikov in da ne spoštuje niti kraja in ustanove, da izkorišča božje poti v svoje umazane svrhe in namene.
Tudi 15. t. m. je prišlo na Sv. Gore okrog 2.000 vernikov, da bi poslušali božjo besedo in zadostili svojim verskim čustvom. Pa si poglejmo, kakšne posledice rodijo takšne klevetniiške in podpihujoče pridige, kot jih je imel jezuit Grafenauer. Med romarji je nastal pretep, prevrnili so stojnice, nekega fanta so pa z noži temeljito zrezali.
To je torej učinek in epilog vzgojnega smotra protiljudske duhovščine, ki razdira Lil gazi po vsem, kar je čisto in pošteno, samo da bi dosegla svoj umazani cilj. Razdirati enotnost in slogo med delovnim ljudstvom pri premagovanju vseh težav, ki se še postavljajo pred njim, to naj bi bila naloga teh izrodkov. Kakor doslej, tako bo znalo delovno ljudstvo tudi v bodoče na takšna in podobna vprašanja temeljito in z vso doslednostjo odgovoriti.
morale posvetiti tej zadrugi tudi frontne organizacije...«
Februarja letos je prevzel mesto predsednika tov. Janez Lisec, ki nam še nikoli in ob nobeni priliki ni javil zadružnih težkoč, nas zaprosil za kako pomoč, niti nas ni vabil na sestanke zadružnikov oziroma sestanke sploh. To je tov. Lisec na širši seji KLO Boštanj, ki je bila 9. 8. 1951 in kateri so prisostvovali člani izvršnega odbora OLO Krško tov. Mirko Dolinšek, Papež Joško in Planinc Rihard, tudi priznal.
Ker je vodstvo KDZ Boštanj krivo, da ni bilo medsebojne povezave, prosimo, da priobčite v naslednji številki Vašega lista naslednji popravek:
»KDZ Boštanj se v letu 1951 ob nobeni priliki ni obrnila na frontne organizacije, se z njimi ni povezala, jih ni obveščala o svojih težkočah in jih ni vabila na svoje sestanke zadružnikov, oziroma na sestanke sploh.«
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sektretar:
Vučajnk France, 1. r.
Delavci in ohrlniki, preberite!
Državna posestva na Kočevskem potrebujejo večje število delavcev in obrtnikov. V poštev pridejo le pošteni in dobri delavci in obrtniki z odgovarjajočimi kvalifikacijami.
Ker so zaradi pomanjkanja obrtnikov prizadeta državna posestva, nekatere vasi so samo na pol naseljene, iso začela državna posestva preurejevati gospodarska poslopja in stanovanjske hiše z namenom, da bi se ustvarili vsi pogoji za naselitev obrtnikov in kmetijskih delavcev. Tistim delavcem in obrtnikom, ki se mislijo za stalno naseliti na Kočevskem, nudijo državna posestva stanovanjske hišice ter dajo njihovim družinam nekaj zemlje v lastno obdelavo.
Obrtniki bodo svojo obrt izvrševali samostojno, svoje delo pa bodo zaračunavali po obstoječih predpisih. Državna posestva jim bodo nudila prostore za delavnice in stanovanja.
Vsi interesenti, delavci in obrtniki, si lahko predhodno ogledajo stanovanjske razmere in delovne pogoje ter se osebno zglasijo pri:
1.	Živinorejsko poljedelsko gospodarstvo Stara cerkev, sedež v Kočevju, Mahovnik.
2.	živinorejsko gospodarstvo Kočevje, sedež Kočevje (omenjena posestva potrebujejo sorazmerno enako število delovne sile).
5. Uslužnostno podjetje (podjetje za kmetijsko strojno službo), Kočevje - Breg potrebuje: 10 mizarjev (dva strojna in S pohištvenih), 5 strojne ključavničarje, 1 sedlarja, 1 kovača.
E Šetinc:
Potrebe po delovni sili:
6	šivilj
50 zidarjev, kvalificiranih in polkvalifi-ciranih "8 kolarjev 5 kovačev 15 mizarjev 2 kleparja 2 sedlarja
5	strojne ključavničarje 4 krojaške pomočnike
7	krojaških mojstrov
6	čevljarskih mojstrov 2 čevljarska pomočnika 4 brivce
6 mehanikov-traktoristov.
Sprejme se tudi neomejeno število dobrih kmetijskih delavcev (konjarjev, kravarjev, poljedelcev itd.), Id bi se za stalno .naselili na Kočevskem.
Vsi, ki se bodo odločili za to, naj se javijo na poverjeništvu za delo OLO-ja Krško, kjer dobe nadaljnje informacije.
PISMO IZ BOŠTANJA
Tovariš urednik!
V 11. številki Vašega •lista, ki je izda 7. 8. 1951, ste pod naslovom »Življenje v kmečkih delovnih zadrugah in zadružnih ekonomijah v okraju Krško« obravnavali tudi razmere v KDZ Boštanj ter med drugim priobčili o naši KDZ: »Več pažnje bi
Brežice imajo novo telefonsko centralo
V navzočnosti •zastopnikov Partije, ljudske oblasti, tovarne »Nikola Tesla« iz Zagreba ter delovnega kolektiva tt. sekcije in pošte je 8. avgusta otvoril direktor ljubljanske ptt. direkcije tov. Kunst novo telefonsko centralo v Brežicah.
Izrekel je priznanje delovnemu kolektivu tovarne »Nikola Tesla«, ki je novo centralo izdelal in montiral. Posebno je poudaril važnost dejstva, da je centrala v celoti izdelana v naši državi.
Daši na videz zgraditev take centrale ne pomeni kdo ve kaj, smo nanjo vendar ponosni, če pomislimo, koliko dragocenih deviz hi terjala nabava centrale v inozemstvu. Veseli smo zlasti, ker vidimo v tem nov dokaz, kako naša socialistična domovina postaja od do dne manj odvisna od inozemstva, kako delovni polet naših domačih strokovnjakov z najskromnejšimi sredstvi ustvarja tudi najbolj zamotane aparature in s tem utira našemu ljudstvu hitro pot k napredku, katero bi mu posebno informbirojevsiki mogotci tako radi zaprli.
Nova centrala sistema CB ima mnogo večjo zmogljivost kakor prejšnja induk-torska. Tudi poslovanje je enostavnejše, tako pri naročnikih kakor v centrali. Ko bo montirana tudi druga taka centrala v Krškem, bodo naštete prednosti prišle še bolj do veljave.
Na sestankih med telefonskimi naročniki in ptt. osebjem bomo skupno poiskali način, kako najbolje izkoriščati izboljšana sredstva za telefonijo, da bodo mogla našemu gospodarstvu in ljudskim potrebam čim bolje služiti.
Zgraditev nove telefonske centrale in uvedba neprekinjene telefonske službe pri pošti Brežice pomenita za naš okraj velik korak naprej.
I. S.
•	-v --"--v-- - v-N - f-.'
ŠlesBtjsico kronika
(Nadaljevanje)
Rajhenburški grad! Ponosno štrliš v 1 < m ni se kažeš svetu! Bahavo je tvoje eiidtir si starikav in čemeren! Ni
n ,,,,!l! ivCaS(>v' ko si desetletja odbijal napade Drugačni so časi sedaj, trhli te-
haroni' N-T f mogcl k1jubovati bar-zastava! tV°Jem stolP" plapola njihova
Rajhenburškl grad! Ne prihajamo po T>r!h„td°’ d°b,r0 ra,Jhenbm'ško čokolado, blicn Ja?° ,X)C ?lr<‘ho tv°j°’ da nam ta-ČloveŠk- J° okrog’ vratu in prodajo! Cloieski sejem! Ne čudi se, res smo v dvajsetem stoletju in Hitler vlada tod, tn/e °_ ril^nejši od vseh rimskih diikta-lev in tiranov! Toda kje je Rim, Ju-‘J Lozar in sto podobnih?
nnd^ v* ,šio;oko SYOie hleve! Sprejmi nas ban no to,!-Daj cvetja! Ne čudi se, so-‘ .ir, |Q M™0 .nobenih in ne postelj, mi
ali ». dS 6J	ne ljudje, brezdomci
1 a cigani, kakor gre o nas beseda!
Mati, leži v slamo! Ni mehko! Ne joči, in s® otrok ne zajoče! Sili se, hiti vesela naj ho vesel tudi otrok! Možje, vi pa
'en ce mora tako biti!
v),,-!°nieni zapuščajo ženice in otroke jih , :t°, Za sabo. Brez moči so, bremena
itrašZT aV tl0m- Usoda! Kako »'dna in
rosna! Ah ga ni, da bi nam dal moč v
roke in bi lahko razgrnili te stene in pomeli to fašistično golazen?
V hlevu jok otroka. Oče ga spozna po glasu, čeprav ga prvič sliši. Pri srcu mu je težko. Danes mu je težko, ko ve, da je otrok na svet prišel in začel živeti,’ ko ga obdaja trpljenje in strahota vojne, ko ga oče ni vesel, kot je bil vesel otrok nekdaj.
Kakor na fotografski plošči se mu je vtisnil v spomin dogodek, ki je redek, vendar misel na njega zbudi veselje: Takole je bilo nekoč doma!...
Ko mu je žena potožila, da ji je hudo in da najbrž lio, je odhitel po zdravnika. Hitel je da nikoli tako. Komaj se je oddahnil pred zdravnikovo hišo, z robcem si jc obrisal potno čelo in potrkal. Vrata so se odprla počasi, da ga je prevzela jeza: »Hitro, hitro, mudi se!« Dekla ga radovedno pogleda. »Doktor so na vrtu!« tie na vrt, le nekaj korakov in njemu se je zdelo, da od teh korakov zavist zdravje žene in otroka. Končno ga je našel.
»Doktor, pridite, žena bo rodila!« je že pri ograji zaklical. In doktor je pustil motiko, odvihal si rokave, oblekel suknjič in jo urnih korakov mahnil v hišo. Le nekaj minut in že je bil s torbo na cesti.
»Ali bo vse'dobro doktor, povejte?« je spraševal nestrpno in komaj hodil vštric dobro . rejenega zdravnika, ki je hodil zelo hitro, vendar trdo.
»Seveda bo dobro, ne bodite nestrpni!« ga v ismeliu zavrne zdravnik.
Odslej sta šla molče. Eden je mislil na to, kako bo opravil svojo dolžnost drugi pa, če bo žena preživela in če bo otrok zdrav. Sin bo. Vse je tako izglodalo, da 1)0 sin in tudi ženske so tako govorile. One se že spoznajo v to.
Ko sta zavila mimo hiše, sc je skozi okno čul. stok žene: »Hitro, hitro, doktor! Morda je že prepozno!« Mož je obstal pred zaprtimi vrati. Potrkjil je. »Odprite!« Soseda se je pokazala, ko so sc vrata odprla. »Ali te zanima? Le ostani v veži in čakaj! Te bom že poklicala!«
Nerad se jc umaknil na dvorišče. Korak je nameril proti hlevu. Postlal je živini, čeprav to ni bilo potrebno, potem je šel k vodnjaku in se umil. Ni mogel kaj, da ne bi šel k oknu in prisluhnil, če se že čuje otrokov glas. In res, tenki jok je slišati, ki razvedri lice moža. Plane v vežo, odpre vrata in obstane na pragu. Žena ga gleda in v njenih očeh je videti srečo. Vse hudo je prestala in povila mu je sina, ki si ga je tako želel. Soseda mu ga nese pokazat in on ga prime z okornimi rokami ga poljubi in že ga da nazaj. Nerodno mu je. Gre k postelji, se skloni in poljubi ženo na čelo, se dvigne in se zazre v zdravnika:
»Hvala Vam, doktor-« V tej besedi je veselje, tudi v njegovih očeh ga je vi-
deti, v vsaki njegovi kretnji.
»Nič, nič, opravil sem samo svojo dolžnost!« de zdravnik, medtem ko si pere roke.
Tako je bilo nekoč in — sedaj: Žena leži na slami. On pa drži v roki štiri svetinje. Eno za njega, za njo drugo, še za d a otroka, za novorojenca ji bodo pa menda se dali. Sive svetinjice s številkami. Malo so večje od tistih, ki jih nosijo psi. Številke, da se ne izgubimo ali kakor' pečat, da smo prodani: 2756, 2757, 2758, 2759 .. .
Nekdo kliče, da je treba po kosilo.
Tam pri barakah je kuhinja. Toplo še delijo.«
Ljudje se zgrnejo k barakam. Vsak ima v rokah lonec ali skledo. Pri kotlih se pa vrtijo debele ženske. Slovenke so, vendar jim je nemška beseda ljubša. Ostri pogledi švigajo po ljudeh, po tej revni raji in v teh pogledih je beseda: Fuj, cigani! Le čakajte na juho, saj ste vi radi nas! Le čakajte! Odslej bo tako!
Ko je že polovico ljudi dobilo kašo, so delitev ustavili. Kuharice se zazrejo proti gozdu, od koder sta prihajala dva človeka s puškami na rami.
»Partizani!« je bevsknila ena in pobelila kakor sneg.
Partizana sta prišla bližje. Bila sta lovca. Kuharice so zopet vesele in delitev se začne...
Se velikokrat bo strah jadral nad vami. ki ste izdajalci domovine! še ho bdel vzklik na vaših ustnih: Partizani!
NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
Žvarjeva Tončka
je umrla
V brežiški bolnici je umrla Žvarjeva Tončka dz Zajesel. Bila je ena izmed prvih podpornic partizanstva na Kozjanskem ter jo pozna vsak kozjanski partizan. Njena zvestoba do narodnoosvobodilnega gibanja za časa borbe je bila brez primera. V tej svoji borbi je dobila tudi težko bolezen zaradi katere je sedaj umrla. Žal pa za svoje zasluge ni dobila nobenega priznanja ter je umrla v veliki revščini.
Krajevna zveza borcev NOV Senovo ji je priredila lep pogreb. Velika množica ljudi jo je spremila na njeni zadnji poti v Rajheniburg. Tudi KZ borcev Bovško in Rajheniburg sta bili zastopani. Le KZ borcev NOV Poklek-Gornji Leskovec ni poslala nobenega zastopnika, čeprav je bila pokojna Tončka članica te zveze.
Pogreb je pričal, da je bila Tončka splošno priljubljena in spoštovana.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki iste našega ljubljenega
ALFONZA FERENČAKA
spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetja in mu zasuli prerani grob z rožami, nam pa izrazili sožalje ali kakor koli sočustvovali.
Iskrena hvala gasilskemu društvu, dekletom, sorodnikom iin vsem ostalim znancem.
Žalujoči:
mama, brata Tone in Franc, sestre Rezika, Anica, Katarina in ostali sorodniki.
POŽAR ZARADI STRELE
V nedeljo dne 9. t. m., je udarila strela v gospodarsko poslopje rudniške ekonomije v Bovškem. Poslopje je zgorelo. Strela je ubila eno kravo. Ob tej priliki je izgubila življenje tudi uslužbenka rudniške ekonomije tovarišica Žekarjeva, ki jo je strela na licu mesta ubila. Zgradba je bila zavarovana.
O BJAVA
i
Uprava dvoletne kmetijske šole Orešje-Bizeljsko razpisuje za šolsko leto 1951/52 vpis v L letnik.
Pogoji za vpis so naslednji:
1.	Z uspehom dokončana 7 letna osnovna šolska obveznost.
2.	Starost od 16 do 20 let.
5. Da je kandidat kmečkega porekla in da bo ostal v kmečki proizvodnji.
Sprejemajo se samo moški kandidati.
Šolanje je brezplačno.
Prošnji je priložiti:
a)	izpisek iz matične- knjige,
b)	overovljen prepis zadnjega šolskega izpričevala,
c)	potrdilo .zdravnika, da je prosilec duševno iin telesno zdrav.
Kolkovane prošnje s kolkom za 10 din naj prosilci vlagajo do 15.9.1951 na poverjeništvo za kmetijstvo OLO Krško.
Smrt fašizmu — svobodo narodni
Uprava kmetijske šole Orešje-Rizeljsko
Zaslužena kazen
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je te dni zagovarjala Škofič Marija, bivša uslužbenka krajevnega ljudskega odbora ih krajevnih podjetij iz Senovega.
Že dalj časa je obstojal sum, da v de-narno-finančnem poslovanju KLO Senovo, in njegovih podjetij nekaj mi v redu. V začetku letošnjega leta so okrajni revizijski organi izvršili temeljit pregled celotnega poslovanja KLO in podjetij ter ugotovili utajbe znatne vsote državne gotovine. Največji del utajenega denarja si je imenovana prisvojila pri plačilu davkov, ko je od davčnih zavezancev pobirala za davke, ni ga pa knjižila in odvajala banki.
Okrožno sodišče v Ljubljani jo je spoznalo krivo za kazniva dejanja ter jo obsodilo na 4 leta strogega zapora.
V. F.
Dopisujte v „Naše delo“
Fizkultura in šport
Dne 26. avgusta je bila v okviru Okrajne gospodarske razstave v Krškem odigrana prijateljska nogometna tekma med JA Geodeti iz Kostanjevice in domačim TD Krško.
Gostje so se predstavili v zelo dobri luči ter so predvajali lepo igro kratkih pasov, imajo oster start kar pri domačih ni bilo opaziti. Manjkalo pa je realizatorjev v streljanju na gol. Zahvaliti se je temu dejstvu, sicer bi domačini, ki so nastopili oslabljeni in niso predvedli one igre, ki smo je navajeni, odšli z igrišča hudo poraženi.
Pred velikim številom gledalcev se je. pričela zanimiva igra. Že v 5. minuti je iz hitrega napada domačih obsedela žoga v mreži — 1 : 0 za Krško. Gol je dal An-žiček F. iz lepe kombinacije, ki je bila izvedena po levi strani. Gostje so večkrat prodrli pred vrata nasprotnika, ali močni
streli so šli preko vratnic. Radi bolezni Vodopivca je na mestu srednjega krilca igral Mlakar, ki pa ni bil kos tej nalogi; tudi drugi v obrambi niso zadovoljili. Šele v drugem polčasu je Lekše zaživel. Pohvaliti je treba levega krilca Marjana, ki ima stalno formo. Kritja ni bilo in starta na prvo žogo je manjkalo. S tem so goistje z lahkoto pridobivali na terenu in resno ogrožali vrata. Ostri streli pa so šli preko gola ali pa so bili plen danes zelo dobrega -vratarja Bačnika, ki je dal eno svojih najboljših iger in rešili moštvo sigurnega poraza. Branil je neverjetne pozicije. Igralo se je preveč po desnem krilu, ki je čisto odpovedalo. Desna zveza naj se odvadi nepotrebnega govorjenja.
Iz dveh napadov so domači zvišali rezultat na 3 :0 kar je še povečalo tempo igre gostov, ki so začeli ostro napadati.
Useplo jim je znižati na 3 :1. Zaradi nesporazuma pred vrati so rezultat izenačili na 3:3. S tem se je končal prvi polčas.
V drugem polčasu so imeli gostje več od igre in so hudo pritiskali na vrata, tako da je vratar v zadnjem trenutku skrenil žogo v kot. Vrstilo se je več kor-nerjev, ki pa niso bili izrabljeni. Iz hitrega napada so vodili s 5:4. Že je izglodalo, da bo domače moštvo doživelo poraz, ko je desna zveza Jurman v solo akciji zabil 4. gol za domače in s tem postavi! 'končnii '.rezultat. Sjledlili so še obojestranski napadi, iki pa niso prinesli odločitve.
Pri domačih je bil najboljši »Toni« An-žiček iin Staško m a levem krilu, ki je dal drugi gol. Pri ostalih se je poznalo, da niso že 14 dni trenirali odnosno igrali, s premehko igro in poznim startom niso mogli klub ovali hitrim in tehnično boljšim igralcem JA. Treba bo nekaj izmenjav z mlajšimi igralci. Sodil je Istenič Alfred.
KINO —
KINO KRŠKO 15. in 16. sept.
OKLAHOMA KID — ameriški film 19. in 20. sept.
SEPMI KRIŽ — ameriški film 22. in 23. sept.
KRALJEVI BRIVEC — ameriški film 26. in 27. sept.
JANE EVRE — ameriški film 29. in 50. sept.
BRZOJAV NA ZAPAD — ameriški film
KINO SEVNICA 15. in 16. sept.
ZMAJEVO SEME II. DEL — amer. film 22. in 23. sept.
NORO SRCE — angleški film 29. in 50. sept.
MI OTROCI — francoski film
OF v Rajhenburgu
16. septembra 1951 bo v Rajhenburgu velika
tombola
Izžrebani bodo krasni dobitki, med drugim
radio aparat, spalnica, kuhinjska oprema.
Poleg tega bo še več sto drugih dobitkov. Čisti dobiček je namenjen za dograditev odra v fizkulturni dvorani.
Po tomboli kulturni spored in prosta zabava, Pohitite z nakupom srečk!
TRGOVSKO PODJETJE
»PRESKRBA«
na SENOVEM
nudi v svojih poslovalnicah
na SENOVEM v RAJHENBURGU in na VELIKEM KAMNU
vse vrste blaga po ugodnih cenah.
Velika izbira! Prepričajte se sami, postreženi boste solidno!
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 12 din. — Poedina številka 6 din.— Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celju. — Odgovarja uredniški odbor.