PRIHOHSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE- ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 3. štev. 530 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, nedelja, 2. marca 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Ter, št.: Ur. 93806. 93S08 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Tržaška industrija je po svojem značaju ' taka, da lahko • služi prvenstveno samo državam svojega zaledja.
GRŠKA VLADA POSKUSA
z lažjo in prevaro podpreti svoie trditve pred mednarodno anketno komisijo
Atene, 1: _ Zadnje tri seje med-airodne anketne komisije v Solunu “0 bile posvečene zasliševanju treh Pr-c, ki jih je predložila grška vla-d*- Ker so te priče poskušale pojas-biti nesoglasja v svojih prejšnjih -ri&vah, ki jih navaja bela knjiga »tšbe vlade, so se pričele čedalje °lj zapletati v nesoglasja; podaja, e so izjave, ki se sploh ne skladajo s tem, kar so pod prisego izpričale Poprej. '	^
Tako je izdajalec Kondo Panos javil najprej, da so v taborišče dulkes v Jugoslaviji, kjer so na-s ^njeni grški begunci, Čestokrat Pr&ajali sovjetski, jugoslovanski m °oigarski častniki. Na današnje vprašanje bolgarskega predstavnika * Jo pričel izmikati; češ da je vi-el bolgarskega častnika samo en-
krat*
skih
ba selezniški postaji. Sovjet, častnikov sploh ni videl, mar-
Torej je celo ta zakrknje-aločtnec verjel v pravilnost ^ nePristrandst sodnikov, ker { 'e Zavedal, da ga more dole-1 za njegove zločine samo naj-s °^a kazen, Se bi se seveda so-'° P° — pravici/ n	naj	ne bo maščevanje,
#j b° — nasprotno — izraz pra-^ b°sti in naj učinkuje vzgojno. zloč^Bn nauk morel° potegniti ti
ra*lriCi in n?im P°d0?mi 73 take ^ <"tof?be, kot so je bili deležni v
bje U? ^u':en'je nedolžnih, ubija-
hi/i anti^^tov, pošiljanje pošte-
f^g^ndi-v koncentracijsko tabo-
,e — zaslužno delo, ki tudi
jtvern’ ko bi njihova peklenska
hi-T fr°Padla, kot je propadel
(i trn, ne bo kaznovano, in se
tore
tesar
Tcj ni treba nikogar in ni-U)) bati. Zatorej:	mulimo,
pošiljajmo v boncen-prl^,flka taborišča še naprej, ob <tif „mlo*nosti, ki se nam ponudb* ijomo to pohvaljeni kot
1. ^ tiplji » iM k t. —« M « 7 A.	•	4	et
itam i/gg«
To
0!0re
'">h
in branilci. «ita-
ljudstvo ni sprejelo in ne sprejeti take razsodbe. Z (e^ strani pošilja proteste v svo-.......	, .	ne
kako je mogoie
>n0re Svetem ogorčenju, ker
'l% m° s0(titi in celo oprostiti ■r(i)e ^e zveri, ko se njihovim ^arri te nisb zacelile rane od j0 Cen in mučenja, ko se še ni-%r.0!iU'^le solze sorodnikov po-nifl ali tistih, ki so se s sa-l0'Oin skušali rešiti neenosne-
>l%UCen]a. Pod pritiskom jav-5^ ^henjh in po ogorčenih be-^r- Pincherla, morda edi-Con resnilnega antifašista v sje(j° e>n svetu, je moral napote 1(1 skoraj soglasno (baje s^^do vzdržal podpisa) ob-fefc;,1 tako tazsodbo, ki so jo iz-čijjjjj	nad	krvavimi	zio-
2ak Ul‘Ce BelloSffUar^°->0db(,)J liUrtstvo ve, da taka <iob-*Qbin ni Ptavica, marveč bije Trtluici n _ obraz'
vec Je, kot pravi, o tem slišal go. v°riti. Tudi drugi so se zapieteli ve<Jno bolj za protislovja. Tako je Prtfa Georgios Bazios rekel, <ja je J ob obletnici osvoboditve Tirane, č® Je 17. novembra, v taborišču u°ek v Albaniji na. drugo vpraša-
Pravici v obraz!
Priia sa pj-ifo je stopila pred s0d,nike. Izpovedbe so biletstraš-Tam, v <tVili žalostil) » ul. e^osguardo, ' je bil postavljen,
^anžiran za časa okupacije sredi tPega tržaškega mesta kos žive-ffa> krvavega pekla. Samo peklen-s 0 domišlija da dna pokvarje-človeških zveri si mogla iz-tiste mučilne naprave, ka-trih preostale žrtve so stopale ’ procesu proti CoUottijevcem u&iju in pajdašem minuli me-fee pred sodnike, terjajoč pravico 1R zadoščenje ne le zase, marveč Przdvsem za tiste, ki so bili U7horjeni ali so si, ker niso mogli "*> Prenašali satanskega sadizma SV°Jih rabljev, rajši sami končali Oljenje.
izmed teh rabljev sta se-na zatožnt klopi, tretji' se je -otekel v bolnico,, a ostali, ka-P°rioni se svobodni skrivajo ne-. j^po Italiji in se smejejo v pest. a° pa so poslali iz svojih varnih Menj ij. nalije' bogato plačane ^Vetnik£da, jih branijo ter pri-^ejo njihove sadistične zločine Patriotično delo kot obram-.0 *italianitdr>. In odvetniki so se ^azali a nič manj tudi sodniki.
Tvavemu rablju in večkratnemu ■ prtiču Gueliju so prisodili 8 let, ni£Stalim veHko manj ali pa —
^ŽXokaz, (jo so se ti zlotinei do-0 zavedali svoje krivde, je poiz-enega izmed njih, da bi si življenje, ko je na prevozu °eil jg drvečega vlaka. Ce bi . vedel, da 'bo za svoja grozo-neJStva obsojen po tržaških sod-°v na — is mesecev, bt zago-
v° ne bil počel take «neum-n° sti» -bi in
nje pa je odgovoril, da je bil v Jugoslaviji že sredi oktobra.
Končno so morale vse tri priče priznati da so njihove izjave ki so jih podali pod prisego pred grškimi oblastmi, m ki so prišle nato v grško belo knjigo, popolnoma neresnične.
Tako je bila potrjena resničnost obtožb, ki jih je podal jugoslovanski zastopnik pri komisiji, Josip Djerdja- Med zasliševanjem teh prič, niso bili podani samo dokazi, da so argumenti Tsaldarisove vlade bili popolnoma lažni, marveč je bilo tudi dokazano, da sq neresnične izjave teh treh 'prič popolnoma v skladu z nedavnimi izjavami grškega predstavnika pri komisiji, ki je nenadoma poskušal prikazati novo tezo, da namreč Jugoslavija ne organizira in podpira državljanske vojne, marveč gibanje za osvoboditev Egejske Makedonije in za njeno priključitev k Jugosloviji.
Pri zasliševanju teh prič je bilo ugotovljeno, da so bile njihove izjave pripravljene februarja, ko je anketna komisija pričela s svojim delom. Ugotovljeno je bilo tudi, da je grška vlada pomilostila pričo Valtadorosa, ki je bU novembra 1946 obsojen na smrt, ker je pristal, da bo podal pred komisijo izjave, ki bodo ugodne monarhofa-šistični grški vladi/
Vladne čete v „aktivni obrambi**
Grški listi poročajo medtem o estrih borbah med demokratično, armado in monarhofašističnimi grškimi četami. Od ponedeljka naprej se vodijo posebno ostre borbe v okolici Fsrsale. Eflote demokratične armade so napadle vojaško posadko v vasi Katoseterli in prisilile posadko k umiku. Akcije demokratične armade so se pojačale po vsej deželi in iz vseh pokrajin prihajajo novice o delovanju partizanskih skupin.
Medtem ko so nedavno vladni krogi in listi poročali, da so se pričele obširne akcije proti partizanskim četam, so njihovi glasovi postali "pred n°kaj dnevi mnogo manj pogumni. Danes poročajo, da po-sebni oddelki, ki jih je vlada namenila za boj proti partizanom, še niso organizirani; porobajo tudi,
da je vladna vojska «spremenila taktiko in prešla v aktivno defenzivo*.
Tudi Amerika bo plačevala
Iz Washmgtoha poročajo, da je zunanje ministrstvo pripravilo načrte o pomoči ZDA Angliji pri prenašanju gospodarskega bremena zavezniške politike v Grčiji. V uradnih krogih navajajo vsoto 250 milijonov dolarjev. Govore tudi, da bo finančna pomoč izdana v taki obliki, da bo omogočila grški vladi okrepitev njene armade'. Zelo verjetno je tudi, da bodo ZDA zahtevale od Anglije, naj^ ne umakne svojih čet iz Grčije, dokler se po-ložai ne raščisti. Washingtonski krogi pravijo, da se boje za ameriški in britanski vpliv v Turčiji, Italiji, na vzhodnem Sredozemlju in celo v Franciji, če bi partizani uspeli prevzeti oblast.
Amnestija na Poljskem
45.000 jetnikov na svobodi, 6700 teroristov se je predalo
Varšava, 1. — Po zakonu o amnestiji bo izpuščeno iz zaporov in koncentracijskih taborišč okrog 45.000 oseb. Poljski radio je javil, da je med 1. in 25. februarjem položilo orožje preko 6.700 teroristov. Vsi -ti teroristi so bili na temelju zakoha o amnestiji puščeni na. svobodo.
Varšava, 1. — Od osvoboditve do letošnjega februarja se je preselilo 3.6OO.0O0 Poljakov v zapadr.a osvobojena področja. Na ta način je sedaj na zapadnih poljskih osvobojenih področjih 4,000.000 prebivalcev. V istem času se je izselilo iz Poljske v Nemčijo 1,635.000 Nemcev.
Izvoz poljskega koksa
Varšava, 1. — Izvoz poljskega koksa, je iznašal v letu 1946. 4,374.169 ton. Od tega je Poljska izvozila na Švedsko 2,089.334 tone. Razen na švedsko je Poljska* izva-žhla premog tudi na Dansko, Norveško, Finsko, Francijo, ZSSR, Nemčijo in Holandsko.
KONEC PRUSIJE
Zavezniški kontrolni svet je ukinil temelj nemškega militarizma in reakcije
Spremembe nn ponev
Sovjetski vojaški ataše v Beogradu
Beograd, 1. — Maršal Tito je vče-
&LgaejewSan!kan I^TiTe i Funkcionarji civilne policije dr. Rlcciardelli, dr. P.sciot-
ta in inšsektor D’Ap no so nepričakovano nodall ostavko
zveze Lavrentijeva, ki mu je ob tej priliki predstavil vojaškega a-taseja Sovjetske zveze generala'Si-drovifia.
Zakon o Poljakih v Angliji
krš. poljsko suve.enost
London, 1. — Poljski odpravnik poslov v Londonu je danes protestiral pri britanskem zunanjem ministru Bsvinu zaradj zakonskega načrta, o Poljakih v Angliji, s katerem razpravljajo zdaj v britanskem parlamentu, ker vsebuje določilo, da se kaznujejo tisti pripadniki bivših poljskih sil ped britanskim poveljstvom, ki se še vedno niso vpisali v «Rescutement Corps» po odredbah bivše begunske vlade. Protestna mta izjavlja, da pomenita klavzula kršitev poljske suverenosti.
Poljska vlada je zaradi tega opozorila britansko Vlado na resne posledice, ki bi lahko nastale, če bi britanska vlada nameravala obdržati to klavzulo v sedanji obliki.
Berlin, 1. — Zavezniški kontrolni svet za Nemčijo je danes objavil zakon, s katerim se ukinja pruska država, ki je bila temelj nemškega militarizma in reakcije. Na ta način je Prusija prenehala obstojati.
Zakon pravi, da je kontrolni svet ukinil prusko državo zaradi ohranitve miru in varnosti narode v ter da bi omogočil demokratično politično obnovo Nemčije. Področja, ki so bila sestavni del Prusije bbdo dobila svoj statut ali pa bodo vključena v druge države. Zakon je stopil v veljavo 25. februarja.
Nemški listi komentirajo na, razne načine zakon, ki proglaša ukinitev pruske države. Desničarski list* kažejo v glavnem nezadovoljstvo.
List «Der Kurier* piše, da ■ pomeni ukinitev Prusije konec pruskega razvoja od Friderika Velikega preko Bismarcka Ih'Viljema II. do Hitlerja. Vendar svari list. da pruski mit še vedno tli P°d pepelom.
List enotne socialistične stranke «Neues Deutschland* pravi, da od-.
EGIPT NE BO PLAČAL
za angleške žrtve, ki so posledica britanskega izzivanja
Neki policijski,funkcionar je izjavil, da ,je bilo ob času eksplozije v klubu najmanj 30 oficirjev.
Po zadnjih vesteh iz Jeruzalema, jo bilo ob priliki atentata na klub' 16 mcfvdh.
Včeraj je ob 17,30 zletel v zrak ldub angleških mornarjev v Haifi. Zaradi te silne eksplozije je nastalo šest velikih požarov v pristanišču in v skladiščih bencina. Število žrtev še ni znano. Do sedaj so našteli 7 mrtvih in 17 ranjenih.
pira ukinitev Prusije Nemčiji dobre prospektive za bodočnost, opozarja pa, da ni dovolj ustanavljati nov« dežele na nižjem Saškem, kie je še vedno živ pruski duh, marveč da je potrebno uničiti temelje pru-saštva v vsej Nemčiji.
Demokristjani proti nacionalizaciji
Frankfurt, 1. — Ker so dali de-misijo demokristjanski Člani vlade, je odstopila celotna vlada Schlestvvig-Holsteina.
Novo vlado bo sestavila socialistična demokratska stranka. V za-kenodajpi skupščini so komunisti in socialisti glasovali za podržav-ljenje industrije, medtem ko so demokristjani in konservativci glasovali proti. ’
Pesmi Nikolaja Tihonova o Jugoslaviji
Moskva, 1. — Sovjetski pesnik Nikolaj Tilionov je objavil vrsto pesmi, k! so posvečene Jugoslaviji. V teh pesmih slavi znani umetnik junaštvo jugoslovanski narodov v borbi proti fašističnim zavojevalcem in navdušenje svobodnih narodov, •kj so začeli novo svobodno življenje.
V vrstah civilne 'policije so izvršili te dni nepričakovane spremembe. Namestnik višjega intendanta Ricciardelli, dr. Pir sciotta, ki je bil načelnik posebnega oddelka in višji inšpektor D’Aquino so podali ostavko, kot smo bili obveščeni. Njim sta sledila še inšpektorja Piemonti in Robert. Na Ricciardellijevo me-'sto je bil imenovan kapetan Ca-ivorhort.
Ni nam znano,.zakaj so ti «stebri» civilne policije tako nenadoma 'podali ostavko. Upajmo, da nam bodo prinesli prihodnji dnevi pojasnilo tudi v tej zadevi.
Jugoslovanska delegacija
pri razmsj iv^ni kom s ji v Trstu
V petek večer je prišla v Trst jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala pri določitvi začasne meje med Italijo in Jugoslavijo.
Načelnik je polkovnik Mile Kili-
barda. Ostali člani komisije so: Dušam. Pirjevec, pidpolkovnik Milan Lah, majorji Branko Krugaja, Andjelko Walter, 'Jure Hrženjak, Milenko Jakopovič, Roman Glazar In kapetan Majer Altarac.
Neposredna pogajanja
med Madžarsko in CSR
Budimpešta, 1. — Madžarska delegacija, kateri je na čelu minister zunanjih zadev Janoš Gyongyosi, je odpotovala v Prag: na neposredne razgovore s češkoslovaško vlado.
Delegaciji bosta razpravljali razna vprašanja, predvsem vprašanje madžarskih manjših v Češkoslovaški jn pa izmenjavo prebivalstva.
***
Kopenhagen, 26. — Danes je po glavnih ulicah Kopenhagena demonstriralo 10.000 danskih žen. ki so protestirale proti nač.nu deiitve življenjskih potrebščin
Francija bo predložila v Moskvi špansko vprašanje
Pariz, 1. — Predsednik španske republikanske, .vlade Rcdolfo Llo-pis je dobil zagotovila od francoskega zunanjega ministra George-sa Bidaulta, da bo Francija predložila na dnevni red mirovne konference v ’ Moskvi tudi špansko vprašanje.
Bldault je obljubil LlopiSu vso pomoč v vprašanju rešitve španskega problema, ki ga Bidault smatra za mednarodno vprašanje.
Kaircu, 1. — Egipska vlada je odbila angleške zahteve, da bi plačata za angleške državljane, ki so b;li ubiti ali ranjeni med nemiri ,v A-leksandriji in Kairu lanskega leta, oškodnino. Egiptska vlada je poudarila, da so te nerede povzročila britanska izzivanja in Sa je bilo v neredih več egiptskih kakor pa angleških žrtev. Predv'devajo, da bo Velika Britanija predložila to vprašanje mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Angleška vojaška misija pri egipt-ski armadi bo razpuščena, ker je egiptska vlada sklenila., da ne bo obnovila nobenih sporazumov s člani te misije, ki so bili formalno za-klučeni v anglo-egjptski pogodbi le-! tanake komunistične stranke je za-ta 1936	trdil	tajnik	Hairry	Pollitt, da bodo
komunisti Velike Britanije, Kanade in Avstralije preprečili, da bi postali, 49., 50. in 5L republika ZDA.
Voditelj kanadske delegacije Timi Buck je izjavil, da monopolistični interessl anglekh dominionov poskušajo povezati se še enkrat tesno
Angleški dominioni
ne sinejo postati odv sni od ZDA
London. 1. — Na konferenci bri-
Angleškl klub v Jeruzalemu je zletel v zrak
Jeruzalem* 1. — V središča Jeruzalema je peklenski stroj popolnoma uničil, klub angleških oficirjev. Bilo je precej mrtvih in ek/o g 20 ranjenih. Po atentatu na hotel David 29. junija, lanskega let«, je bilo to največje teroristično dejanje.
Preden se je pričelo 80. zasedanje kongres« ZDA, so izrekli mnogi ameriški javni delavca mračne novoletne nap/ved:	in
prognoze. Tema njihovih prognoz je bila neogibnest in naglo približevanje ekonomske krize. Celo največji optimisti so začutili, kako so se zamajala tla pod rfjiho-vlmi nogami. Ni še dolga tega. ko ao vneto zatrjevali, da se bo nevarnost, krize dala odvrniti, .zda/ pa govore že drugače. .Bližajoča se kriza, pravijo *optimilst:», bo kratkotrajna in po sv:jih učinkih manj estra kakor so bile prejšnje krize.
Za primer take «neorlentirano-sti» nam lahko služi stališče glasila poslovnih krogov «Wail Street Gtornal*. Zdaj je začelo tudi to glasilo priznavati, da bo leto 1947 po vsej verjetnosti prineslo precej slabe novice*, da se Vvi znaki »ekonomskih težav* že a žejo. In vendar «Wall Street 'liorna-l* tolaži sebe in druge, a »večina Industrtjcev smatra, da bo trajal ekomeski zastoj samo nekaj mesečev ali v najslabšem p.iuieru leto dni*. Zaman iskali v modrovanjih takih «optl-
Angieži se ne bodo odpovedali Indiji
N<jvi Delhi, 1. — Gospa Runa Assaf Ali, članica socialistične stranke v indijskem kongresu -in žena indijskega veleposlanika v ZDA, predvideva y nekem govoru, da bodo Angleži spremenili svojo politiko v Indiji/Izjavila je, da bodo Arigieži povzeli celo vrsto taktičnih potez, prej kot bodo zapustili Indijo vseid kritične notranje situacije in vsled prilik, v katerih se nahaja danes Anglija v svetu.
Po prevzemu oblasti, je pripomnila gospa Runa Assaf Ali, se bodo morali politiki indijskega kongresa izjaviti, če bodo podpirali sedanji položaj ali pa bodo podpirali interese delavcev in kmetov.
Angleški dir.gent Raybaouid v Zagrebu
Zagreb, 1. — Angleški dirigent Clarence Raybould je prispel v Zagreb, kjer bo 4. marca dirigiral simfonični koncert na zagrebški radijski postaji. ,
KITAJSKA V KRIZI
odstop ministerskega predsednika in finančnega ministra zaradi inflacije
pora in sicer za l5uminija, Poveruo-
Herriot o francosko-sovjetskem
prijateljstvu
Pariz, 1. — Včeraj je bila v Parizu v palači Chaillot komemorativ-na manifestacija ob priliki obletnice Rdeče armade. Manifestaciji so prisostvavole mnoge službene osebnosti. Sovjetsko zvezo je zastopal general Išenko, vojaški ataše na sovjetskem veleposlaništvu. Herriot je v svoj/m govoru rekel, da je b:l vedno naklonjen francosko-sovjct-ski zvezi. Vsi govorniki so slav!li Rdečo armado.
Načrt za razvoj snvietskega gospodarstva za 1947 sprejet
Lonlon, 1. — Ministrski svet Sovjetske zveze je sprejel predloge odbčria za načrtovanje in razvoj narodnega gospodarstva za leto 1947.
Seja Varnostnega sveta
ponovno preložena
L^ke Success, 1. — Seja Varnoet-
z ZDA ter na ta način odkrivajo nega sveta, ki bi morala biti danes, svoje namere, da, bi se Identificirali je preložena na 5. marec. Na dnev-z napadalno in. zavojevalno ame- ; nem redu je poročilo 'komisije za riško politiko.	*	atomsko energijo.
Stavci v Ropenhapu- stavkajo
Kopenhagen, 1. — Jutri bodo začeli s'stavko stavci v Kopenhage-tlu. Stavke se bo udeležilo okrog 4.000 delavcev. Kljub predlogu sindikalne zveze, da bi vsaj listi izhajali, se bodo udeležili stavke vsi stavci, razen stavci socialdemokratskih in komunističnih glasil.
Zakon proti fašizmu in monarhiji
Rim, 1. — Italijanska vlada je včeraj sprejela načrt zakona glede ukrepov za uničenje faš'zma. Zakonski načrt je naperjen tudi proti zagovornikom fašizma in proti monarhisfčni propagandi. -
Danske ladjedelnice
bodo delale za Francovo mornarico
Kopenhagen, 28. List «Land og Foltoi poroča da vodijo velike danske ladjedelnice «Burgmeister» pogajanja s Francovo Španijo za sklenitev petnajsletnega sporazuma za dobavljanje Dieselovih motorjev na španske vojne ladje.
Španske ladjedelnice v Cartageni nameravaj o.^graditi predvsem dvanajst topnjač, ki jih bodo danska podjetja oskrbela s stroji.
Nanking, 1. — Kitajska osrednje vlada se je znašla v položaju, ki je čedalje težji. Po eni strani Jo vznemirja stalno prediranje kitajske ljudske vojske na severu, ki je napotilo Cangkajška na nekaj tajnih potovanj na bojišče, po drugi strani pa so na ozemlju, ki ga kontrolira Kuomir.gtar.gova vlada, čedalje brij* širi inflacija.
Danes je odstopil predsednik kitajske '.vlade (izvršnega. yuana), dr. Soong, znani kitajski finančnik im predstavnik kitajskega velikega kapitala. Izvedelo se je, da je podal ostavko tudi finančni minister Okyui, ni pa še znano, ali je Cang-kajšek sprejel njegov odstop. Predsedstvo je prevzel začasno sam Čangkajšek.
Kitajski finančni krogi menijo, da bo Scongov odstop samo poslabšal gospodarsko in finančno moč dežele; nekateri ga smatrajo za edinega, ki bi se lahko učinkovito boril proti sedanji krizi. Vsekakor je odstop dveh ministrov znak, da na Kitajskem nekaj ni v redu.
Kuomintamg je ividalje ’ danes prvič ps letu 1937 popolnoma prekinil odnošaje 'z ljudskimi silami. Leta 1937 je bil sklenjen sporazum o skupni borbi proti Japonski, danes pa je Kuomingtang dal aretirati člane delegacije ljudskih.oblasti. Ameriške oblasti v Nankingu pravijo, ‘da bodo zajamčile predstavnikom prost odhod na njihovo ozemlje.
ma, Violo in Malacrijo, ki so bili glavni krivci za umor socialističnega prvaka leta 1923.
Najprej Ameriki...
Wash>'ngton, 1. — Bivši ameriški predsednik Hoover je včeraj obrazložil "svoje načrte o ameriški pomoči potrebnim državam. Ta pomoč je čisto svojevrstna in bi zagotovila ZDA vse prednofeti na škodo držav, ki bi jim naj pravzaprav pomagala. Hoover predlaga, da bi morale vse države ki dobivajo pomoč, zagotoviti njeno odplačilo v obliki davka na izvoz, kar bi seveda oslabilo njihovo gospodarsko moč. Hoover zahteva nadalje, da bi morale prekiniti plačevanje reparacij države, ki dobivajo pomoč, toliko časa, dokler ta pomoč ne bi bila odplačana. Tako bi evropske d rž: ve; ki> so reparacij najbolj potrebne, morale čakati, dokler ne b' ZDA spet vnovčile svojih posojil z obrestni .vred.
Etna bruha vse močneje
Palermo, 1. — Etna je pričela vse' močneje bruhati w njena razbeljena lava grozi, uničiti mnoge gozdove in vasi. Kmetje upajo, da bodo prirodne zapreke zaustavile lavo.
Ljudstvo Sicilije živi v istem strahu kakor 1908. leta, ko je zaradi bruhanja Etne in potresa bilo uničeno toliko vasi in mest, med njimi tudi veliko mesto Messina. Ravnatelj vulkanoloskega zavoda Etne je izjavil, da lava, ki ima hitrost 60 metrov na uro. ni napravila do sedaj posebne s'kode. Profesor Ponte, ravnatelj tega zavoda meni, da bf moglG z zračnim bombardiranjem premenifci smer- lave in rešiti gozdove in vasi pred opustošenjem.
Oblasti so izpraznile mesteca in vasi, katerim preti nevarnost pred razbeljeno lavo. Po zadnjih vesteh je pričakovati večjo erupcijo v severnem odseku Etne. Slabo vreme je danes onemogočilo zračno opazovanje bruhanja. Do sedaj 'so izpraznili vasi Passo Pisciaro in Ca-stiglione, ki se nahajajo v neposredni bližini prihajajoče lave.
Preidite od obljub k dejanjem!
Včeraj smo brali izjave upravnika Slovenskega narodnega gledališča o križih in težavah naših igralcev in o obljubah, ki so jih dali odgovorni funkcionarji . ZVU. Prav. Lepo, da kontno dobi naša kulturna ustanova, kot je Slovensko narodno gledališče, spoj hram,v središu mesta.-Toda, kot se spominjamo, smo slišali takih obljubah že na začetku i minule sezone, a naše gledališče | je vendarle moralo dajati svoje [predstave v raznih zasilnih prostorih na periferiji mesta. V *e-stero dvoranah v središču mesta / pa so se poleg kvalitetnih igralskih in opernih skupin košatile tudi razne druge ustanove s svojimi plesnimi jprireditvami, vršil se je boksarski match in v eni najlepših gledaliških dvoran je celo not rajala pri polno pogrnje. nih mizah in vinski kaplji zloglasna — lega nazionale, utelešena predhodnica Mussolinijevega fašizma!
Ali mi, bo to enakopravnosti Ne, gospodje pri ZVU, tako ne pojmujemo mi enakopravnosti, niti je niso, mislimo, tako pojmovali v Parizu in Nem Yorku! To naj bi bila enakopravnost, ko ise najbolj šovinistična organiza-\cija v Trstu bohoti s svojimi ples. nimi orgijami in ponočevanji v najlepši dvorani — kulture, a najizrazitejša slovenska kulturna ustanova — Slovensko narodno gledališče — se mora skrivati s svojimi visoko kvalitetnimi predstavami v napol podrtih dvora-nah za kino, da ne rečemo naravnost v — brlogih!
Zato zahtevamo od odgovornih Ciniteljev, da preidejo končno od obljub k dejanjem in da dajo Slovenskemu narodnemu gledališču dvorano, ki mu po vsej pravici — če ni enakopravnost samo krpa papirja — tudi pritiče!
VI. B.
Zasedanje FAO
Rim, 1. — Na /sedežu bivšega mednarodnega zavoda za poljedelstvo se bo jutri pričelo zasedanje organizacije FAO (medtnarodca prehranjevalna in poljedelska organizacija), katerim bo prisostvovalo 115 delegatov iz skoraj vseh držav sveta.
Trumanova potovanja-
Washington, 1. — Predsednik Truman bo odpotoval jutri v Mehiko. Po svoji vrnitvi v Washing-ton se bo predsednik 8. marca odpravil na 15 dnevno potovanje na pedročje Karibskega morja.
Kratki: Vesti:
ipistov*, le senco kakršne koli argumentacije.
Zadnje poslanice' prezldenta ZDA Kongresu kažejo, da so nove trditve različnih poklicnih optimistov* brez vsakršne realne podlage in da je njihov namen samo, da bi vsaj nekoliko omilili vsak dan večjo Zaskrbljenost širokih slojev ameriškega prebivalstva spričo bližajočih se ekonomskih nadlog. Prezident priznava «široko razširjeni strah pred nastopom ekonomske krize*. Priznava tudi mncgo nevarnih znakov v fekonomiki ZDA — neprestano naraščanje cen, sistematično zniževanje zaslužka, vedno manjša kupna moč prebivalstva. «Važen izvor nevarnosti naše ekonomike* — je rečeno v prezi-dentovi poslanici — «je možnost, da se dvignejo cene na tako raven, ko potrošniki ne bodo mogli več kupovati*.
Tako odseva iz prezidentovlh poslanic, čeprav v omiljeni obliki, strah pred učinki besnečega elementa kapitalistične ekoncVnike.
Kaj pa se postavlja proti temu elementu? Prezident obvešča Kongres, da se J« obrnil o« Po-
Raj Amerika"
pred težko gospodarsko krizo
svetovalni svet s prošnjo, naj «prouči načrte o stabilizaciji ekonomike* in « tem prianava, da priporočila v njegovih poslanicah ne morejo pretendiratj na izpolnitev te najvažnejše naloge.
Poslanice se obračajo nadalje na industrijce s prošnjo, «naj zniižajo cene povsod, kjer dobiček opravičuje znižanje*. Teda tak: pozivi so že vnaprej obsojeni na neuspeh, kajti Shylcski kapitalističnega bussinesa nikOli ne popuste tam, kjer gre za dobiček. «Prigovarjanje» vlade sprejemajo z pid os tir, o • utemeljitvijo kot znak, da vlada ne namerava kakor koli ovirati njihove dejavnosti.
Končno, zahteva prezident od delavcev, od sindikatov, naj se vzdrS« »pritiska, zaradj neupra-
vičenega zvišanja mezd*. Toda izkušnje iz leta 1946 so pokazale, da je s stališča kapitalističnih monopolov vsak poskus sindikatov, da bi d:segli vsaj 'neznatno zvišanje mezd, kvalificiran kot »neupravičen pritisk*. Razen tega pa o pogojih nezadržnega razraščanja cen in progresivnega padanja realne mezde poziv glede opustitve borbe za ustrezajoče zvišanje mezd ne more imeti nobenega praktičnega uspeha.
Po splošnem priznanju go kapitalistični monoprii med drugo svetovno vojno znatno okrepili svoj že tako ali tako gospodu-jbči položaj v ekonomjki ZDA. Ameriški monopoli so na vojni bogato zasluž.11. Njihovi vojni do-blčkš znašajo nad 6Q milijard do-
30 let zapora
zahteva državni tožilec za Matteottijeve morilce
Rim, 1. — Italijanski državni tožilec Spagnolo je danes zahteval za Mateottijeve zločince 30 let Za-
larjev. Pa tudi prehod v mirne čase nikak:r ni zmanjšal dobička ameriških industrijcev. V poslanici Kongresu je rečeno, da je znašal leta 1946 čisti dobiček korporacij 12 milijard dolarjev, leta 1945 pa 9 milijard. Po podatkih bulletina «Ekonomic Notice* je bil štirikrat večji od povprečnega dobička v predvojnih letih (c-d 1936 do 1939). Ameriški monopol so spremenili rekonverza-oijo, «t. j. preureditev industrije za obratovanje v mirnem, času, v «busrines» prav nič manjšega obsega, kakor je bila zanje vojfia. To so dosegli tako, da so prevalil: vse stroške za rekenverzijo -ln z njo združene težave na rame ljudskih množic.
Po podatkih Kongresa proizvodnih sindikatov so narasle cene za 55%. Mezde pa so ostale v mnogih panogah industrije na prejšnji ravni, v nekaterih industrijskih panogah pa so se zvišale komaj za 5 do 10%. Poleti 1946 so v senatu izračunali, da meščanska družina štirih oseb z mesečnim ze=i"žk:m 200 dola—iev ne more kriti niti najnujnejših potreb. Po podatkih mtnistretv*
BRUXELLKS. — Belgijska vlada je javila, da je bil belgijskim oblastem izročen Egert Reeder, bivši načelnik nemške vojaške uprave v Belgiji in severni Franciji.
LONDON. — Nizozemska kraljica Vdljemina je odbila prošnjo za pomilostitev dveh nizozemskih iz-, dajalcev, ki sta bila obsojena na smrt.
Tiso in „obramba evropske civilizacije"
Bratislava, 1. — Na današnjem procesu proti Tisu, je predsednik sodišča predložil obtožencu pastirsko pismo, v katerem papež opozarja duhovnike na nacizem. Vprašal je Tisa, če je bilo njegovo obnašanje v skladu s papeževimi navodili. Tiso je odgovoril, da je de-'lal, kakor mu je vest nalagala. Zatem "je bil pročitan proglas mons. Tisa, v katerem poriva slovaški narod, da naj zgrabi za orožje v polni solidarnosti s hitlerjevsko Nemčijo in naj brani evropsko civilizacijo. ,
za delo pa je znašal povprečni tedenski zaslužek v obdelovalni industriji v novembru 1946 45,5 dolarjev; najnižja tedenska mezda v krojaški industriji je znašala 24 dolarjev, najvišji tedenski zaslužek v .jeklarski in Strajni industriji pa je dosegel 55 do 57 dolarjev. Nad 80% ameriških delavcev ne zasluži po 200 dolarjev mesečno. Pretežna večina ameriških delavcev je torej zdaj v zelo težkem položaju. S tem je bilo pojasnjeno naraščanje stavkovnega gibanja v deželi. Za obdobje od 1935 do leta 1939 nam pokažejo povprečni letni pedatki o stavkovnem gibanju v ZDA sledečo sliko: 2.736 stavk (letno) v njih je sodelovalo 1,300.000 delavcev s skupnim številom izgubljenih delovnih dni 16 milijonov. Leta 1945 se je dvignil^ število stavk na 4.616, v njih je sodelovalo 3,416.000 delavcev, delovnih dni pa je bilo izgubljenih 30 milijonov 307.000. V 11 mesecih leta 1946 je bilo 4.335 stavk, sodelovalo je v njih 4,545,000 delavcev, delovnih dn* pm Je bilo Izgubljenih 107 milijonov.
(St nadaljuje)
HAMBURG. — Britanska obveščevalna služba v Nemčiji poroča, da je led porušil most čez Ren pri Neu\viedu na francoskem področju. Tako je zdaj čez to važno vodno pot le še 9 mostov.
LUXEMBURG. — Novo luxem-burško vlado sestavljajo 4' demokristjani te 3 demokrati. Predsednik je Pierre Dupont, ki je bil predsednik prejšnje vlade.
LONDON. -— Belgija namerava pričeti s pc-gajanji zrteliko Britanijo. da bi prišlo do belgijske-an-gleškega sporazuma, ki bi bil podoben . onemu, ki ga je sklenila Franclja z Anglijo.
Labodji spev
Giasu- vpijočega v puščavi
«Glas zaveznikov* (?) Je utihnil. Prav za prav dogodek brez
• posebnega pomena, če pomislimo, da ga tako rekoč nihče ni čital, da je bil Glas vpijočega v puščavi, sredi okolice, ki visoke imperialistične modrosti ne razume in noče razumeti.
Kljub temu (ali pa nemara
- prav zato) si v svojem labodjem spevu, v «poslovilni besedi* prilašča vrline in zasluge, precejšnje, neprecenljive zasluge in vrline, prav za prav. Kot je običaj pri žlahtnih družinah in prime-
- nitih konjih, postavlja svoj rodovnik daleč nazaj, kar za 150 let, vse'do očaka Vodnika; z visokega katedra je kot «nos:lec novega časa», «dobri vojak* in «močna trdnjava* učil demokracije ljudstvo, ki se je za demokracijo borilo še v času, ko so bili «dobri vojaki* vse kje drugje.
Se več, po dolgem času popolne teme nam je omogočil, da smo priMi do svoje (I) besede, kajti mogočno razviti tisk iz narodno
• osvobodilne borbe s «Part;zan-skim dnevnikom* vred v očeh človeka, ki je skoval «poslovi!no besedo*, in tisk, ker pač ni čakal, da mu kdo drugi (niti «Glas zaveznikov*) prinese svobodo tiska, ker je predrzno pomaknil «znamenje ob pot; slovenskega časnikarstva v teh krajih*, ki si ga lasti pisec labodjega speva, za rifekaj let-pazaj.
Morda si je res najboljše spričevalo izstavil «Glas zaveznikov* sam, ko pravi, da je njegov konec «znak za normalizacijo prilik*.
«Glas zaveznikov* Je bil. Glaa zaveznikov ni ved. In raz"n ne-katerih, ki so ostali brez posla, si nihče tega ne žene k srcu.
5nNA3Ncr rasHOivraj
— 2 —
2. marca 1947,
TRŽAŠKI DNEVNIK:«^
Vse tržaško ljudstvo
protestira proti sramoti na sodišču
Mila obsodba Guelija in oprostitev nekaterih njegovih pajdašev je silno ogorčila vse tržaško ljudstvo, ki pošteno misli. Ljudje so že bili vajeni raznim farsam na izrednem porotnem sodišču, toda vsi so bili prepričani, da bo vsaj v primer« zločinske tolpe iz inšpektorata pravičneje sodilo. Saj so bila grozodejstva, ki so jih vršili v ul. Bellc-sguardo,	znana vsemu prebival-
stvu ia je vsakdo mislil, da bo skušalo sodišče vsaj v tem procesu ohraniti	videz	pravičnosti, toda
tudi to pot je dokazalo, da ni mogoče od njega pričakovati pravice.
Zveza	bivših	političnih prega-
njancev je poslala naslednji protest:
V imenu vseh bivših političnih preganjancev, v irnenu padlih v borbi za demokracijo, v imenu sinov, žena, mater in vseh onih. ki so j ih mučili krvniki v ul. Bcllo-sguardo, pozivamo vse poltene meščane k skupni akci.i proti sramotnim sodbam, proti oprostitvam, proti vsem branilcem in sodnikom, ki so omadeževali pravico in osramotili tržaško sodstvo.
Nočemo maščevanja, toda pravico! Fašističnim zločincem iz ulice Bellosguardo morajo ponovno soditi pravični in nepristranski sodniki.
Osrednji odbor za sindikalni spo-raaum je poslal naslednji protest:
Odločno protestiramo pri ZVU zaradi sramotnega izida procesa, ki se je te dni vršil pred izrednim porotnim sodiščem proti nekaterim Članom inšpektorata iz ul. Bellosguardo, ki je bil v službi, fašističnih zatiralcev. Delavci, ki so jih v borbi proti fašizmu .veliko število mučenili, deportirali in ustrelili, ne morejo ločiti odgovornosti obtožencev od splošne odgovornosti, ki jo nosi inšpektorat v ul. Bellosguardo.
V imenu vseh delavcev ima ta odbor obsodbo za sramotitev spomina padlih in mučenih in ialitdv vsega delavstva. Zato zahteva v imenu tega delavstva revizijo procesa in pravično obsodbo odgovornih za podle zločine, izvršene proti delavstvu.
Mestni odbor SIAU je v imenu vsega demokratičnega prebivalstva odločilo protestiral proti milim obsodbam oz.roma oprostitvam nac:-fašističnih zločincev Collottijeve bande:
Ta sodba je bila v posmeh vsem žrtvam iz ul. Bellosguardo, žalujočim materam, vdovam in sirotam. Sodišče oprošča te kriminalce, ko se 'se niso posušile solze za nesrečnimi žrtvami in ko mnogi še na
lastni koži čutijo posledice mučenja teh zveri.
Ta oprostitev pomeni teptanje demokracije, skrunjenje in žalitev spomina vseh padlih borcev, proti nacijašizmu, pomeni nuditi podporo ostankom fašizma ter podpihovati njihove vojno hujskaške namene. Zato zahteva mestni odbor SIAU obnovitev procesa in pravično kaznovanje zločincev.
Podcbne proteste je poslala tudi tovarna strojev pri Sv. Andreju in razne tovarne in okraji.
Preskrba •
Odrezke za testenine naj dvignejo jutri 3. t. m. vsi ravnatelj' za prehrano v podeželskih občinah v ul. Genova 9, soba 7.
Provizija za prodajo soli je zvišana. Od 1. marca je zvišana provizija trgovcem za prodajo soli od 6 na 8% od prodajne cene. Na ta način bodo odslej prejeli 160 lir namesto sedanjih 120 za stot. Prodajna cena ostane se vedno po 22 lir za kg.
Otvoritev Ljudske knjižnice
Danes ob 10. predpoldne bo v Gorici na Travniku slavno otvorjena r.ova Ljudska knjižnico. Ob tej priliki bo o naši kulturi govoril go-riški književnik A. Budal.
Sporočilain objave
Ustanovitev enotnega odbora za upokojence
Na občnem zboru enotnih sindikatov dne 2. februarja so odobrili ustanovitev .enotnega odbora za u-pokojence kot posebnega strokovnega sindikata. Nov j odbor bo deležen podpore vseh delavcev, ki se bedo zavzeli za prav‘ce upokojencev vseh strok tako sedaj kakor tudi v bodoče.
Pevski zbor <iB. .4dam» prične jutri zopet z rednimi vajami ob 20.30 uri.
šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankvrn pr redi v četrtek 6. t. m. ob 20.30 uri v dvorani Cinama de! Mare pevski koncert. Predprodaja vstopnic v gcisiilni Jadran pri sv. Jakobu m v gostilni «Pri Petelinu* na trgu Ofcerdan.
Občni zbor prosvetnega društva v Batrkovljah, bo dane3 ob 15. uri v dvorani športnega kluba. Na dne-
vnem redu je poročilo starega odbora o preteklem delovanju in vo-l’tev novega.
Smučarski vlak v Planico bo vozil jz Trsta 15. t. m. ob priliki smu-čarskh manifestacij. Podrobnejša obvestila bomo dal; v prihodnjih dneh.
Kmetijska nab. in prod. zadrugai v Trstu ima jutri ob 17. uri svojo sejo v občajnih prostorih.
ASIZZ v Bc,travici pndedi danes ob 14. ur: v prosvetnem domu konferenco v zvezi s proslavo 8. marca. Predavala bo tov. Mayerjevao: »Sodobnih problemih žena*. Vabljene so vse ženei
Zanimivo predavanje v Kraljiču
Odbor V. sektorja I. okraja SIAU vafij na ses‘anek, ki se bo vršJ v ponedeljek 3. marca v dvorani prosvetnega krožka «Kraljič», ob 20.30. uri. Govoril bo tov. dr. Fer-folja Jos p: »O ustavi STO ja*.
FiZKULTURA
Po športnih igriščih
Nogomet
Jugoslovansko nogometno ,prvenstvo: V Dolnji Lendavi: Nafta- Lj. Poiziane. V Titovgfadu: Budučnost-Partizan. V Sarajevu: Zelezniear-Dinamo. Na Piki: Kvarner-Haj-duk. V Zagrebu: Lokomotlva-14. oktober. V Beogradu: Rdeča zvez-da-Spartak in Metalac-Pobeda.
Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na- igrišču Ponziane ob 15 uri Mon-tebellc-Gaslini. V Kopru ob 15. uri Koper-Ronki. V Mirnu ob 15. uri Gorica-Ajdovščina. V Piranu ob 15. liri Piran-Skedenj. V Trlicu ob 15. uri Tržič-Tovama Strojev. Na Reki ob 15. uri Torpedc-Pcstojna. V
Pulju ob 15. uri Pulj-Krmin.
Okrožno prvenstvo: Igrišče Ponziane: ob 9.30 Kraljič-Nabrežlna; ob 11. uri Roianese-Acegat; ob 13. uri Montebello II-Rauber. Igrišče CRDA: ob 8. uri Dreher I-Tova.na strojev II; ob 10. uri Pisom-Sv. Marko; ob 14. uri Skedem-Ponzia-na- Igrišče Proseka: ob 14.30 Primorje P-Col. V Mirnu ob 13. ur: Partizan (Bilje)-Ločnik*.
Košarka
Igrišče DSZ v ul. Conti II■ ob
9. uri Toihažič-Co! (ž; nske): ob
10. uri Col-rfprez. ZDTV (moški); ob 11. uri Rinaldi-reprez. ZDTV (ž-mske).
Radijski sporedi
TRST II.
V nedeljo 2. marca
11. Beethovne skladb?; 11.30 pridiga; 11.45 nedeljski glasbeni spored; 13. s pesmijo po slovenskih krajih; 13.30 operne melod je; 14. ponovitev ugank zadnje mladinske ure; 14.15 lahka glasba;. 14.30 zaključek; 16. kmetijska oddaja: Fran Juriševič: Skrbimo za sadno drevje; 16.30 otroška oddaja: Spomladanski sprehod — izvajajo elani Slovenskega Narodnega Gleda-l.šea ter mala Lučka; 17. plesna glasba; 18. narodopAno predavanje; 18.15 Richard Strauss: Kavalir z rožo (III. dejanje); 19.15 lahka orkestralna glasba; 20. glasba po željah; 20.45 kulturno zgodovinsko predavanje; 21. vesela oddaja: Tri zvočne šale — izvajajo člani Slovenskega Narodnega Gledališča; 21.30 skladba romantičnih komponistov; 22. simfonični koncert (prenos iz Vidma); 23.30 plesna glasba do 24. ure.
I Pred nakupom oglejte si zalogo TRGOVINE JESTVIN
losipa flisleja
ki ima veliko izbiro
vsakovrstnih delikates, likerjev in čokolade
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabilimento Tip. Triestino
MALI OGLASI
SINGER
ŠIVALNI STROJI, pogrezljivi, z ohištvom, predvojni material, po UGODNIH CENAH naprodaj.
TRST
Ulica dellTstria 13, tel. 94-465
Paiice za paradižnike
iz mehkega lesa 1,20 dolge po 15 lir kg, prodam. - TRST, GREGORI, UL. GINNASTICA 15 - trgovina.
MLAJŠE DEKLE, vajena vseh gospodinjskih del, ljubiteljico otrok, čisto in pošten:, sprejmem takoj. Naslov v upravi «Primorskega dnevnika* ali tel. 93-291.
SPANJOLSKO, brazilsko, portugalsko, angleško, hrvaško, slovensko, naglo pouCujem. Prevajam. Trst, ul. Giulia 41, IV nad.
KOMPLETNO SPALNICO z zmet-tr.i in žimnicami prodam za 47.000 lir. Drugo spalnico, luksuzno, omara, pogrinjalo, vprodam zaradi od-hoda. Trst, ul. Rafaello Sanzio 20, I. nad.
Danes obhajata zlato poroko
Rukin Ferdinand
in
Legiša Marija.
Sinovi in hčerke jima čestitajo in želijo še mnogo let življenja.
HOTEL POSTU
TRST Trg. Oberdan stev. 1 Tel. 41-57
Krznarstvo ZOE
TRST, ULICA ROMA 17
Velika izb'ra krzna, jagnje, kozlički, ruske mačke, I s ce,
KOORDINACIJSKI ODBOR U PROSLAVO I. MAJA
RAZPISUJE 2 Kflftlll NAGRADO
I. — ZIDNI LEPAK, večbarven, ki mora predstavljati borbo proti sovražnikom demokracije in miru in proslaviti bratstvo med narodi, dblo, znanost, umetnost in telesno vzgojo.
I. nagrada; 50.000 lir	2. nagrada: 25.000 lir
3. nagrada: 10.000 lir
II. — ZNAČKO, večbarvno, ki naj predstavlja borbo za demokracijo, neodvisnost in mirno sožitje med narodi.
1. nagrada: 30.000 lir ,2. nagrada: 15.000 lir 3. nagrada: 5.000 lir
Natečaj bo nepreklicno zaključen 20. t. m.
Nagrajena dela postanejo izključna last koordinacijskega odbora, ki ima pravico, proti plačilu, da razmnoži tudi ostala N	dela,	ki se mu zdijo vredna.
Natečaja se lahko udeležijo tržaški, italijanski in jugoslovanski državljani. Svoja dela naj pošljejo na »Koordinacijski odbor .za proslavo 1. maja* — Ul. Zonta št. 4 v Trstu.
Del i naj bodo označena na zadnji strani s tremi besedami.
Iste besede naj bodo tudi na kuverti, v kateri bo ime, priimek in naslov natečajnika.
Koordinacijski odbor lahko poveča število nagrad, ne da bi spremenil njihov skupni znesek v-slučaju, da izbere več kot tri dela. Ce bi bilo število dobrih del manjše, se nagrade lahko združi.
Izid natečaja bo objavljen do 15. aprila t. 1. v časopisju, ki je objavilo oglas za natečaj.
panofu
Elegantno!
Pouoljno!
I Za Vaše obuvalo rabite
i
S* 7K	<	I>
Ob poroki svojih vrlih ne- Ejj čakinj
Merc in Danice Buda ||
jima stric VIKTOR, teta Er KAR£,A skupaj z VITKOM, — želijo obilo sreče.	=
Trst, 2. marca 1947.	=
IliiSillfH
(UVOD
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
z o. j.
Naznanjamo tužno vest, »a je dne 28. marca preminula naša ljubljena mati, teta in tašča
Marija vd. Ferluga roj, Sever
Pogreb drage pokojnice jv bil dne 1- marca na Opčinah. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so spremili pokojnico k zadnjemu počitku in darovalcem cvetja. Posebna zahvala ASIZZ na Opčinah.
Trst, 2. marca 1947.
Žalujoče družine: FERLUGA, D' AGNOLO, ‘ 2IVTC, PLES in JERIC.
ki obvaruje, umenca in daje sij. Ind. Chem.
L. W A G N E R & Com.
TRST
ulica F. Severo 29, tel. 51-34
tUmrl je 27. februarja v Gorici naš
Jože Gabrijelčič
višji inšpektor drž. žel. v pokoju.
Pogreb je bil 1. marca v Gorici.
Sonja in Nada Gabrijelčič, Milija Simčič, Velena Bulog in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob izgubi našega dobrega in nepozabnega očeta
Franca Grahorja
se prisrčno zahvaljujemo vssm, ki I so pokojnika sprem 1. na njegovi j zadnji poti in z nami sočustvovali. Vrhovlje-Rep'ntaber 1. 3. 1947.
Žalujoči družini GRAHOR in UKMAR
Olivetti
TRS?
Ul. CICERONE 8
TELEFON 56 88 - 29-306
Trgujemo na debelo z vsakovrstni blagom
mmm
Na Vašo razpolago je popolna tehnična organizacija za pregkd, popravila in obnovitev raznih pisalnih, ;ačunskih in, knjigovodskih strojev,
e
la poljedelce, obrtnike, gospodinje
im«»no	naj-
različnejše potrebščine.
l/sakourstno orodje
vile, lopate, razne verige železne grablje, trtne škarje, cepilne nože itd.
Jnstalacijsl« materijal
kopalne kadi, kopalne peči, umivalnike. stranišča, bideje vse vrste pip in drugo.
Štedilnike
vsake vtste, pečiefe, kuhalnike, jedilni pribor, kuhinjske potrebšč ne, v veliki izbiri.
obrnile se na Ivrdho
TRST - lil.Ulit IIIIM 4 - Tli 1,1:1'n Iti »5 411
IMA
v
PODRUŽNICA V TRSTU
URADI Piezza delle Borsa, 11 - Telefon 5096 TRGOVINA Piazza delle Borsa, 13 - Tel. 6200
Zadružna tiskarna
llajcmiiik Založništvu „PKI:Y/1()RSI{| l)!\llil/I\IIK“ d. z n* z*
lrsl.nl. K. Ir,mesen 211
rotacija, stereotipna, stavni stroji, knjigoveznica
TISKANJE LISTOV, KNJIG,
BROŠUR, LEPAKOV, LETAKOV, TRGOVSKIH RAČUNOV,
PISEM IN OVOJNIC, ENOBARVNO IN VEČBARVNO.
, Z O. j.
v TRSTU, ul. Mercadante 4 - tel. 88-19
ima razna semena ter cepljene trte vedno v zalogi.
KlIMfl « PR D Sl/ RT NI 11IIM » V IH/1BH l;ZIWI
predvaja danes veliki ruski film
LENIN 1918
Predstave se vrše danes ob 16. in 20. uri.
PROSVETNA ZVEZA priredi
RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG
v Prosv. domu na OPČINAH danes 2. t. m. cd 2 ure dalje., Zvečer ob 20. uri sled; važno predavanje o knjigah. Vabimo okoliške vasi, da si ogledajo RAZSTAVO.
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
je preselil 3vojo ordinacijo iz ROJANA v Ul. COMMERCIALE št. 10. II. — Sprejema od 3 5 ure, v BARBOVI.JAII cil 11 1 ure popoldne.	TELEFON	št.	29-582.
cmsKA	umu	mm
POSTNI PREDAL 492
lina na zalngi slm/cnslu: knjigi:
SPREJEMA NAROČNINE ZA JUGOSLOVANSKE, RUSKE IN ČEŠKOSLOVAŠKE CASO. PISE IN KNJIGE IN VSE KNJIGE, KI IZHAJAJO V NAVEDENIH DRŽAVAH.
TcIdnnsliii slni/illia 4H 50 ali 35-flfi
Prosvetno druStvo « SLAVKO ŠKAMPERLE^ priredi dane«, v nedeljo 2. marce ob 17. uri
„PEVSKI KONCERT"
v dvorani prosvetnega društva »Višava* na Konkonelu. lili
Trgovina s kožuhovino
se je v Italiji tako razvila, da so se mnoga podjetja odločila za povečanje proizvodnje in za predelavo dragocenih kožuhovin, da bi mogli ustreči številnim naročilom, ki prihajajo ne samo iz domačega trga ampak tudi iz inozemstva. Odkar ne deluje več nemški trg je postala naša dežela eden izmed najbolj cenjenih proizvodnikov.
V TRST
je predelava kož na precej visoki stopnji, zlasti po zaslugi nekaterih podjetij, ki so zaradi dobre kakovosti svojih proizvodov na prvem mestu v tej cvetoči in razvijajoči se industriji. Med tvrdkami, ki se zaradi svoje solidnosti in skrbne predelave še posebno odlikujejo, je
KRZNARIJA
ZIUOTTO
(lastnica OLGA RODIZZA)
in ki nudi svojim obiskovalcem bogato izbiro dragocenih kožuhovin po zelo ugodnih cenah tako, da lahko zadovolji tudi najbolj razvajene odjemalce.
Tvrdka ZIUOTTO
ima ua razpolago najrazličnejše KOŽUHOVINE, od PERZIJSKIH do KONJIČKA, OVČJIH KOŽ, ARGENTINSKIH, OGRSKIH in DOMAČIH LISIC, izdelanih v vseh mogočih oblikah in barvah. MEDVEDJE KOZE, LISIČJE in KRTOVE, od platinske do srebrne in sinje barve, od rumenkaste do nežno rujave ali kostanjeve so tiste, po katerih najbolj povprašujejo Številni izbrani odjemalci. Poleg elegantne oblike, zahtevajo odjemalci, in po pravici, tudi zmerne cene.
Tvrdka ZIUOTTO
je zmed tistih redkih podjetij, ki nudi obe prednosti: prvovrstna postrežba in ugodne cene. Ta prednost je jamstvo za njene uspehe. Zato pa so odjemalci, ki kupujejo pri
tvrdki ZIUOTTO
bili vedno zadovoljni in so vselej priporočali njene proizvode. Ta simpatija je tudi podjetju pobuda, da je sklenilo hoditi še nadalje po začrtani poti.
1
Krznarija ZILIOIIO - Trst, ul. Trentu 11 - tel. 29374