SZDL — naslednica Osvobodilne fronte:
KAKOOSVAJA NJENO VSEBINO
DELA                          2. del
Mladinska OF pod vodstvom SKOJ-a je že v 1941. letu dosegla na terenu in v šolah, kjer so bili povezani, precejšnje uspehe. Mladinska OF je v šolah kljub izključitvi celih razredov do-segla enoten nastop mladih proti raznarodo-vanju in fašističnemu pozdravu. Akcije šišen-skih mladincev niso bile omejene samo na pi-sanjeintrosenjeletakov, kosojihsaminatisni-li, pač pa so trgali tudi okupatorjeve plakate in izobešali slovenske zastave in sodelovali pri vojaških akcijah. V Šiški sta bili SKOJ in mla-dinska organizacija ustanovljeni že poleti 1941. leta. Prav tako je bila ustanovljena tudi slovenska protifašistična zveza, Ljudska pomoč pa je prerasla v Slovensko narodno pomoč. V tovarnah in podjetjih je delovala De-lovska enotnost. V Šiški se je izredno uspešno razvila tehnika: 12 ciklostilnih tiskarn, 12 kvartnih in rajonskih skladišč, 54 javk za oddajo tehnike oz. litarature od Slovenskega poročevalca do letakov in ostalega študij-skega materiala. V septembru 1953 so nati-snili prvo od 4 številk mladinskega tiska »Mi Šiškarji«. Samo v I. kvartu je bilo 16 ilegalnih delavnic za izdelovanje razstreliva za potrebe partizanskevojske, pirotehnikapri Mancejevih vMedvedoviulici, izdelovanjehladnegaorožja pri Hriberniku naCelovški 50(kjersozaradi iz-daje ustrelili vseh pet aktivistov že avgusta 1942). Nadalje je bilo samo v okviru 1. kvarta 133 stanovanj za ilegalce in za sestanke. Za razvoj OF sta za Šiško odločilna julij in av-gust 1941, ko so bile prve uspešno organizi-rane demonstracije na železniški postaji Šiška ob gestapovskem ukrepu preseljevanja Go-renjcev v Srbijo. To so bile prve demonstracije in pokazale so moč OF v Ljubljani, hkrati pa so obveščale mrožice o nevarnosti, ki grozi vsemu slovenskemu narodu.
Odlična organizacija OF in njena stalna ak-tivnost in neštete pogumne akcije, npr. 4 tihe plebiscitne akcije — da ne sme nihče med 19. in 20. uro na cesto, množične demonstracije ženaza izpustitev zapornikov in internirancev, skupno 26 javnih množičnih nastopov proti okupatorju v letu 1943, dokazuje ponovno uveljavitev OF v Ljubljani, kot države v državi. Teh demonstracij se je udeležilo precejšnje število Ijudi iz Šiške in precej je bilo tudi areti-ranih. Stopnjevanje okupatorjevega nasilja v Ljubljani, masovne aretacije in strefjanje tal-cev ter ostala grozodejstva, saj je bilo do kapi-tulacije Italije 8.737 procesov, na katerih so sodili 13.186 Ijudem in jih 83 obsodili na smrt-no kazen, in ugotovitev, da je na 3 Ljubljan-čane prišei en oborožen okupator, ni odvrnilo prebivalstva, da ne bi še nadalje priznavalo OF kot edino oblast v Ljubljani. OF je postala dr-žava v državi! Primer: 1942. leta so OF plačali
več davka kot okupatorskim oblastem in sicer 5,900.000 lir. Hkrati pa so vpisali 12,000.000 lir posojila svobode. V 10 mesecih 1942. leta je bilo nabranega samo v Šiški 395.760 lir davka.
Uspešne so bile tudi ostale akcije, Ob osvo-boditvi Beograda je vsak pripadnik plačal po 1 liro, nabranih pa je bilo 15.000 lir, hkrati je bila s tem prikazana prisotnost aktivnih pripadnikov OF. Uspela je tudi zlata akcija v 1944. letu — akcija hrane po žlički jn dekagramih. V mestu je vladala lakota in potrebno je bilo zbrati ma-terial za zapornike, partizane in zlasti za oskr-bovanje ilegalčkov, saj smo imeli sam8 v Šiški v času okupacije 84 otrok v ilegali, ki so našli pri naših družinah varno zavetje. Za varnost in oskrbo je bil zadolžen poseben sektor Sloven-ske narodne pomoči pod vodstvom mami Zi-herlove. Okupatorju kljub zaostrenemu nasilju in iskanju ilegalčkov ni uspelo odkriti družin oskrbovanih otrok. Medvojni aktiv OF je re-konstuiral, da je na območju rajona Šiška de-lovalo 2.419 aktivistov OF, od tega je še žive-čih 962 aktivistov. Toda to število ni popoi-noma točno, ker je precej šišenskih aktivistov izven Ljubljane oz. tudi izven Slovenije in o nji-hovi smrti nismo vedno obveščeni.
V partizane je odšlo 545 aktivistov, od teh je padlo v NOB 243, ustreljenih talcev 24, ustre-Ijenih brez obsodbe 10, v zapore in internacijo pa je bilo poslano 458 aktivistov in več kot po-lovica se jih ni vrnila (največ jih je umrlo v nern-ških koncentracijskih lagerjih). Od 69 pred-vojnih komunistov, ki so delovali na območju Šiškeješe 10 živih, od 9 rajonskih sekretarjev RK KPS in ROOF živi še 1, od 29 članov RK KPSŠiškaježivihše12(9jihjepadlovNOB,8 pa umrlo po osvoboditvi), od 35 članov ROOF Šiška je živih še 13 (10 jih je padlo v NOB, 12 paumrlopoosvoboditvi), od 11 sekretarjev RK SKOJ in mladine [e živih še 7 sekretarjev, od 4 sekretark RO AFZ so žive še 3, od 7 sekretark RO SNP je živih še 5, od 3 sekretarjev RO DE so živi še vsi trije, od dveh kornandantov bata-Ijona NZ Šiška je živ eden, od dveh komisarjev bataljona NZ Šiška ne živi več nobeden..
Sprememba imena OF v SZDL odraža ra-zvoj in spremembe v strukturi naše družbe.
Boris Kidrič je na I. kongresu OF Slovenije 16.7.1945 dejal: Temeljne točke OF Slovenije spadajo med najznamenitejše akte naše mlade slovenske oblasti. Znamenite zato, ker se je v zgodovini redko kak revolucionarni pro-gram tako do pičice izpolnil, kakor vseh 9 te-meljnih točk OF. Terneijne točke niso bile iz-dane ob' rojstvu OF aprila 1941, ternveč šele novembra 1941, potern ko sta se OF in njena vojska že prekalili v boju, ko (e dobila OF prve elemente oblasti. Temeljne točke OFsobilev oni dobi politični program in postale temeljni element U^ave FLRJ in LRS..
Splošno pomanjkanje dobrin, vojna razde-janost, ogromne človeške žrtve in potrebe po bojni pripravljenosti — vse to se je odražalo v pomanjkanju delovne sile, pomanjkanju kapi-ta|a _ sredstev. OF je našla obliko prostovolj-nega dela kot nadaljevanje tradicije iz NOB.
Začeli smo obnavljati prometne zveze, gra-diti ceste, železnice, tovarne, (primer v Siški gradnja Litostroja), obnavljali in gradili smo stanovanja, npr. v Šiški so s prostovoljnim delom zgradili bloke v KS Ljubo Sercer, Zgor-nja Šiška, kanalizacija ob Dolenjski cesti, gradnja na Ambroževem trgu, pionirska proga in proga V. kongresa, urejanje ekonomije Je-senkovo itd. /a dograditev vseh teh objektov gre zasluga prostovoljnim delavcem, saj so delali 2.431.690 ur. Posebna zasluga gre 14.640 prejemnikom ziatih, srebrnih in brona-stih značk. V Šiški je bilo prav tako v letu 1947 44.849 prostovoljcev, ki so opravili 146.269 prostovoljnih ur. S takimi dokazi je dobila OF Ljubljane priznanje, da sledi tradicijam iz NOB.
Deloje bilo moralna vrednota in ne zasluž-karstvo. Malomeščanstvu in potrošništvu ni bilo mesta. Cenilo se je tovarištvo kot v času NOB in to je zagotavljalo uspehe. Brez denarja, z lastnimi rokami smo obnovili domovino.
Danes bi temu rekli naslonitev na lastne sile. Tudi danes, kadar nastopijo stiske ali tržna neravnovesja, se poslužujemo teh oblik. Bi-lančne težave v podjetjih, pomanjkanje ener-gije, izgube v podjetjih, naravne nesreče npr., potres v Skopju, Tolminu in drugo rešujemo s samoprispevki in udarniškim delom. Za komu-nalni razvoj'imajo velike zasluge mladinske delovne brigade ter naša JLA. Tu ne gre za vsiljeno solidarnost, temveč za solidarnost iz prepričanja. Ta spoznanja bi danes lahko bolje izkoristili. Delovnesilejedanesdovolj, manjka nam blaga in cene rastejo. Cene pa rastejo tudi zaradi zadolžitev. Predpostavili smo tuji kapital, tujo akumulacijo, a zanemarili delo, čeprav vemo, da le delo ustvarja kapital in lastno akumulacijo. Povrnimo se nazaj k ra-zvoju v 1948. leto, v čas pritiska informbiroja in ko je bila nevarnost, da se preveč utrdi biro-kracija državnega aparata. Tedaj smo po na-čelih OF in pod Titovim vodstvom prekinili tak proces in prešli na delavsko samoupravljanje, ki se je v naslednjih letih razvilo v sistem druž-benega samoupravljanja.
KP je še bolj poudarila svojo idejno vodilno vlogoinspremenilaimevZKJ. LFJsejenalV. kongresu LF februarja 1953 preimenovala v SZ. Na IV. kongresu OF Slovenije aprila 1953 se je OF preimenovala v SZDL. Socialistična zveza je postala frontna organizacija vseh or-ganiziranih socialističnih sil v samoupravnem delegatskem sistemu. To je fronta proti biro-kraciji in tehnokraciji, to je fronta proti odtuje-vanju oblasti od delavcev.
Deiavsko družbeno samoupravljanje je po svoji usmerjenosti in načinu delovanja v bazi in iz baze izvira, avtentična socialistična demo-kratična rešitev upravljanja in vodenja. Skladna je s tradicijo OF, ker prek samouprav-Ijanja postaja način našega skupnega življe-nja. OF je že tedaj bila nosilka delegatskega sistema npr. izvolitev deiegatov za Kočevski zbor v oktobru 1943, ali izvolitev delegatov za zaseclanje AVNOJ-a ali izvolitev delegatk za kongres SPŽZ v Dobrniču itn. Kakor danes SZDL, tako je takrat OF usklajevala vso akliv-ncst in delo, ki je bilo potrebno za uspešno ob-vladovanje funkcij življenja in borbe do zmage in nato obnove in nadaljnjega razvoja.
Tudi v NOB so potrebe narekovale, da se razvijejo vse oblike, ki jim danes pravimo družbene dejavnosti: od vaških, obveščeval-nih,    propagandnih,     sodnih,    socialnega
skrbstva, zdravstva, kulture, šolstva, gospo-darstva.
Ko se je ponovno pokazala nevarnost pre-vlade državnega aparata in slabitev družbene reprodukcije in to ne samo na ekonomskem področju, temveč tudi drugod, npr. tudi na idejnem področju, smo ponovno odkrili po-trebo po podružbljanju zdravstva, šolstva, kul-ture, znanosti, socialnega varstva in skrbstva, pa tudi materialnih dejavnosti, ker zakoni trga ne morejo biti edini usmerjevalec ponudbe. Treba je trajno zagotoviti določene storitve s podružbljanjem SIS, kjer naj bi se onemogo-čila odtujitev sredstev, torej materialne baze oblasti birokracije in tehnokracije. Po ustavi so vsa sredstva izključno v upravljanju TOZD! V TOZD v družbenih dejavnostih se ne akumuli-ra, temveč SIS svoj razvoj zagotavljajo z do-govarjanjem z združenim delom v materialni proizvodnji.
To naj bi preprečilo prelivanje sredstev prek dekretov oblastne državne birokracije in njeno bohotenje.
Odtujena sredstva in manipulacija z njimi je osnova nacionalizmom. Nacionalizem je ideo-loški odraz odtujenih sredstev in možnost, da se službe vsilijo kot oblast nad delom.
Potrebnoje, da ustvarimo taka merila, dado družbenih sredstev pridejo tisti, ki imajo naj-večjo produktivnost in tako z večjo akumula-cijo odpirajo nove možnosti dela. Ovrednoteno naj bo le to, da je v korist in svobodo dela vseh, enakih, bratskih, v ustvarjanju novega, bolj-šega življenja.
Ana Dolgan