Sk 16. V (lorici, v soboto doe 23. februvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsrik torek innobotoob 10 in i predpoldiK". Akopadß na ta dnova praznik izirle dan proj ob 6. zveder. Stane po pošti prejemaii ali v Gorici na doin pošiljan culoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2"50K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah. Jell ersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. ITrt'dnistvo in upravnistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Volifve razpisane. Volitve v državni zbor so raz- pisane. Uradna »Wiener Zeitung« je objuvila nizglas, da se bodo držav- nozborske volitve vršile v torc-k .14. niaja, morebitne ožjc volitve pa v četrtek 23. maja. Xovi dižavni zbor se snide že 19. junija. Volilni boj je ponekod že v najhujsem ognju. Tudi pri nas ])O srdit in hud, kakor še nikdar ne. Liberalci bodo delali z vsemi silanv, zalo mora vsak naših mož biti na delu. Sedaj, ko so razpisane volitve, se shodi lahko sklicujejo in vrše, ne da bi jih bilo treba naznaniti oblasti. To bo sedaj tern lažje, ker so shodi zavarovani po novem zakonu pred liberalnimi kričači. Kdor bi se ne- opravičen vsilil na zborovanje, kdor bi hotel sbod razbiti ali bi se s silo ustavljal naredbam rediteljev in vo- diteljev, se po novem zakonu ka- zniije z zaporom do treh mesecev. Pozivljamo svoje somišljenike, naj gredo Jakoj na delo. Ljudstvu naj se razjasni, kakšni sovražniki uj(igovi so liberalci, kako so nasto- pali proti Ijudskim zahtevam, kako hočejo svobodno šolo in razporoko. Za pojasnila glede prirejanja shodov naj se somišljeniki obrnejo na dru-• štvo »Sloga« ali pa na naše urcd- ništvo. Nadalje priporočamo našim društvoin, naj prirejajo predavanja o novi volilni postavi. Glede" preda- vatejja, gre po možnosti na roko nase urednistvo, ako se mu do- tična želja pravočasno naznani. Nemudoma na delo! Ysak naj stori svojo dolznost, vsak bodi eel mož na svojeni mestu in uspeh nam je zagctovljen. ___________________________ i j Vabilo. Podpisani vabim p. n. slovenske ka- ' tehete goriške nadškoiije na sestanek, ki | bo dne 28. februarja 1907 v prostorih ! »Goriške zveze" v Gorici v ulici Vettu- | rini St. 9 ob 10. uri predp. Na dnevnera redu bo pretresovanje pravil „Društva slovenskih katchetov", ki bo imelo sedež ? Ljobljani. Ker bo društvu namen po- spečevati katehetsko izobrazbo. skrbeti za versko-nravno vzgojo mladine, pa tudi potezati se za stanovske zadeve veroači- teljev, upam, da se ndelfže p. n. sloven- ski katehetje tega sestanka v obilnem števila. V Gorici, dne 16. februarja 1907. Dr. Andrej Pavlica. Priporočilo višjega pastirja. Z velikim vcscljem pozdravljam ustanovilev »Društva slovenskih ka- tehetov», ki ima namen pospeševati katehetsko izobrazbo svojih članov, skrbeti za loli potrobno veisko nravno : vzgojo slovenske mladine po načelih naše sv. vere, pa tudi potezati se za stanovske zadeve veroučiteljev ler vabim katehele in duhovnike goriške nadskofije, da v cbilem številu pri- stopijo leinn prepotrebnemu društvu, klereinu želim najboljši uspeh in bla- goslov božji. V Gori ci, dne 18. scbr. 1907. t Frančišek Borgi a, knez in nadškof goriški. Dr. Tuma o našem pesniku. G. dr. Tuma, ki vse ve in zna — in še nekaj več, je stopil tadi v kolo li- terarnih rešetačev. V kamniškem lističu „Naš List" je objavil plod svojih literar- nih študij : cceno pesnika Simona Gre- gorčiča. Preäiren gotovo ni cikal s svo- jim rekom: le črevlje sodi naj kopitar" na našega vsevedeža ; zato mu odpuščamo strokovnjaško sodbo, ki jo je izrekel o Gregorčičevih poezijah, tem lažje, ker vemo, da njegov glas ne sega v deveto va8. Radovoljno mu pregledamo tadi iz- brnhe njegove jezice, ki rnu jo je vzbu- dila „profesorska in duhovniška družba antidiluvijalnih nazorov", ker poznamo le predobro njegovo duševno stanje. Od- ločno pa protestujemo proti njegovi ne- resnični trditvi, da se je pesnik dal po svojih prijateljih zlorabiti v politično-kle- rikalne svrhe, ko je 1. 1901 objavljal svoje politične pesmi. Gregorčič je dobro vedel, kako ne- obhodno potrebna je edinost in složno delovanje vseh goriških Slovencev. Zato ; je 1. 1899, ko se je domači razpor äele j pripravljal, svaril in prosit Gabrščeka, naj j ne dela zdražbe, dr. Tumo pa, naj se zedini z večino slovenskih poslancev, ali j pa naj odstopi. Nista ga poslušala, mar- j več razvnela po vsej deželi najostadnejši j bratomorni boj. Gregorčiču, apostolu medsebojne Ija- bezni in vzajemnega delovanja v prid naroda, je sree krvavelo, ko je videl zle j nasledke razdora. V svoji tagi in ogor- čenosti je segel po sarkazma in ironiji ter spaščal ostre puščice v provzročitelja goriškega razpora, v dr. Tamo in A. Ga- brščeka. Tako so nastale Gregorčičeve politične pesmi. Pesnik jih je spisal in objavil iz lastnega nagiba. Nihče ga ni k temu nagovarjal, nihče prosil. Nasprotno ! Ko je bil pesnik 1. 1901 hudo obolel, so ga razni člani „prijateljske okolice" pro- I sill", naj miruje in naj se preveč ne raz- j burja zaradi domače politike. V rokah ; imamo pismo, v katerem je pisal 1. 1901 ugleden goriäki „klerikalec" bolnemu pe- ! snika : „Z neizmernim sožaljem sem zve- I del, da ste zboleli tako, da morate v po- j stelji ležati in vsled mrzlice hudo trpite. ' Svetoval bi Vam, da se ne razburjate zaradi par steklišev okoli „Soče" in da bi opustili pesnikovanje — politično. Ti- I sti gospodje okoli „Soče" ne zaslužijo, ; j da bi se jim v verzih odgovarjalo". j Iz tega se jasno razvidi, da je Ta- j mova trditev o zlorabi Gregorčičeve ma- ze v politično klerikalne svrhe — prav navadna laž. In ta laž je našla pot tadi v „SIov. Narod", kjer čitamo to-Ie neo- snovano domnevo: Naj si so Gregorčiča tadi nekateri iz njegove okolice v Gorici v zadnjih letih zavedli na politično polje in ga baje celo nepošteno izrabljali. . . Toda ta laž ni osamljena. Tamov članek v „N. Lista" kar mrgoli neresnič- nih trditev. Oglejmo si nekatere ! Tuma piše: „Ob razpora že je S. Gregorčič voditelje naprednjakov obsojal in jih zavračal od sebe". To ni res! Gregorčič je dr. Tumo in Gabrščeka 1. 1899 le sva- ril in prosil, naj ne rušita na G.>riškem prepotrebne sloge. O tem je pisal 18. oktobra 1899 prijatelju : „Z žalosjo, skrbjo in strahom gledam s svoje viäavice na i razburkano valovje, ki čolniček naä pre- metava. Jaz sem pisal Gabräceku, naj ne začenja zdražbe, dr.ju Tumi pa, naj se poravnä z večino poslancev, sicer naj odstopi. Odpisala sla mi oba, a odgovori so mi dokazali, da sta moje željp, s v e- te in prošnje vrgla v — vodo. . . Od tedaj sem ja pastil v mira. S takimi tr- mači je nemogoče jadrati. Meni je žal, če ju valovje požre ; a čolnič se mora rešiti". Dalje trdi Tama : „Pozval je i mene pismeno, naj se odpovem politiki in se brezpogojno podvržem vodstvu dr. An- tona Gregorčiča. Da to ni res, dokaznje pesnikovo pismo in Tumov pismen odgovor. Gre- gorčič je pisal Tumi med dragitn : „To ni več vpašanje za eno osebo, pač pa za ubogi naš narod. . . . Žaga razkol in razdor. Ali naj se ta vrši zarad ene osebe ? . . . Moj končni nasvet je : Ali popolno zedinjenje — ali:" Tuma je od- govoril pesnika 4. avg. 1899 v pismu, ki se je pričelo z besedami : „V vašem ce- njenem lista od 25. jatija t. 1. svetujete mi : ali popolno zjedinjenje z večino — ali: —" Te piemi dokazojete, da pesnik ni pozval dr. Tnmo, n&j se odpove poli- tiki in se brezpogojno podvrže dr. An- tonu Gregorčičn, marveč da ma jo le svetoval, naj ne ruši edinosti in se zedini z večino poslancev, ali pa aaj od- stopi. Vedeti je treba, da je 1. 1899 na- stopil Toma proti vsem dragim sloven- skim poslancem, katerim je v pismu z dne 9. jan. 1899 zabrusil v obraz bese- de: Nočem dajati svojega imena vodatvu političnega draätva in delegaciji dežel- nega zbora, kjer ni moäke energije, ni načrta in vodilne misli. V 8vojem „Postscriptuni" ponavlja Tuma neresnično Irditev, da je Gregor- čič pismeno zahteval od njega, naj od- stopi in se podvrže. O Gregorčičevem pismu pa pravi : „Pismo je bilo pripro- sto, iz vsacega stavka je odmevalo na- rekovanje njega podkrnskih prijateljev". Tadi to ni res 1 O tem pismu ni noben „podkrnski prijatelj" nič vedel, dokler ga ni omenil pesnik v zalepki, ki jo je pisal šele 18. okt. nekemu znancu Iz tega pi- sma ni torej odmevalo narekovanje pod- krnskih prijateljev, pač pa je odmevalo iz njega pesnikovo domoljubno sree. Tama trdi dalje, da je „Gorica" po- vedala šele 29. dec. 1906, da je I. 1901 LISTEK. Pod grajsko slreho. (I'osnetek.) Češki: L. Stroupeznicky. (Dalje.) Biizo hrastov so se gnetli v raz- kfpani zemlji delavci kot mravlje v mra\ljig^u, in delali v globokem prekopa. Mol^e, skoro tužno sva gledala te smHe vtiljence, ki so rušili m.;r sicer ^ftko tihe in glnhe gozdne krajine. Mfchoma se mi je zazdelo da stari '°*ec nagleje diha, kot bi se dvigal kak *'har v njegovih prsih. Ozrem se nanj. Nagrbančeno, vsled starosti nekako pepelnaato obličje je zastiral mrak Ofke po&ebne, sanjave bridke toge. Vpiral je oči v cgromne veje k nebu se vzpen- jajrx'ih dobov, na katerih se v večerni t'hoti niti listek se zganil, in iz oči se niu je prikradla solza ter polzela po k|jukastih gabah in kanila v goste b^lt^ brke. Morda so v tem času oživeli v blai"^evi duši spomini na mladost. Z ozirom na ta njegova duäevno nerazpoložnost nisem govoril besede. Za časek se dotakne njegova koš- čena, a hladna desnica moje roke, : ogleda se skrbno okrog kot bi opazoval: ali ni kdo blizo, potem reče s prid ušenim glasom : „Čujtel Tarn blizu srednjega doba izkopljejo delavci okostje jezdeca in konja". Naj bi bil mahoma grom udaril z večnega jasnega neba, ki se je sklanjalo nad lažno gozdno krajino in bi bila treščila pred moje noge ne vem, ali bi se bil astrašil tako, sem se pri teh be- 8edah. Kri mi je zaatajala v žilah, di- hanje se je astavljalo, sree se me je krčevito stiskalo. V moji duši je mahoma oživela zgodba o jv zdecu, ki je jezdil nekoč na belem konja v ta gozd, pa se ni vrnil nikdar več odtod . .. Dolgo so oklepali koščeni starčevi prsti mojo roko, ali izpregovoril ni be- 8edice več. Nisem se upal ga vprašati... čatil pa sem, da sem blizo trenalkov, ko se mi razjasni: kako da je bil stari baron Matermorski tako skrivnostno izginil. „Idiva v prekop, delavci so že pri- kopali tako globoko v pobočje, da mo- rajo že izkopati okostje", nagovori me nagloma stari lovec. Molče sva stopala po nizkem goz- diču k prekopu, ki je šel v ovinek blizo hraBtov. Starec se je opiral na me z vso težo svojega telesa, in tresel se je. Prideva na ovinek prekopa, nad katerim so se dvigali trije dobi, in najinim očem se prikaže strašen pogled. Nad gračo priklonjenih delavcev se je vzpenjala vsred prekopa piramida zemlje in gline blizu dva in pol sežnja visoko in v eliptičnem črteža skoro pet sežnjev na širjavo, in na vrhu se je brlela človeška lobanja in kos hrbtenice s plečnimi lopaticami. Zagoreli inženir, ki je vodil delo v prekopa, je pozdravil epoätljivo starega lovca, kojega je dobro poznal. In po- vedal je nama, da so delavci pri ko- panju naleteli na človeško glavo. Inženir je bil inteligenten mož in priden zbi- ratelj btarodavnosti in znamenitosti, in akazal je bil delavcem za naprej: Jnaj pri vsaki znameniti najdbi takoj vstavijo delo ter ga pokličejo. In tako so storili tudi pri tej najdbi. Inženir je dal pre- vidno kopati na okrog. Pokazalo se je človeško okostje z dvignjeno in nad konjsko glavo nagnjeno hrbtenico; in ko so previdno odgrebli zemljo na okrog po navoda inženirja — tedaj si jim pok aže stlačeno konjsko okostje in na njem je ležalo na ostankih sedla naprej nagnjeno človeško okostje. Inženir ukaže delavcem, naj od- Btopijo in videli smo to posebno najdbo, ki je bila nekako podobno kipu. Ker je hotel inženir poznati lego jezdeca in konja, je vredil tako, da ste se ohranili okostji znotraj napolnjeni z glino in zemljo — v prvotni leži in celotni. (Dalje pride.) Gregorčie pisal politične peanrr, ki so se tiskale v podlistku „Gorice". Tudi ta tr- ditev je laž, kalero smo že enkrat zavr- nili v polemiki s „Sočo". Pesnika poli- tičnih pesmi smo imenovali že I. 1901 v 91. ät. „Gorice". Zli se, da je Tutna po- novii to neresnico z namenom, da bi mogel spraviti v svoj pan ilet ludi to-le obrekovanje : „Culili so dobro lastno podlost zlorabe prijatolja in pesnika in molčali za živa. Osebnostna strast proli političnema nasprotnika pa jim je raz- vozlala usta nad grobom". Na temeJja teh neatemeljenih in in neresničnih trditev slika Tama pesnika Gregoreiča kot človeka, ki ni imel samo- stalne sodbe o ljudeh in o Tami, ki ni imel skoro nobene psihološke inteligence, ki je bil glede političnih svojih nazorov popolnoma odvisen od Podkrncev itd. Kaj naj odgovorimo na take Tu- move prismodarije ? Bistroarnnosti, samostalne sodbe o ljudeh in razmerah in neoraahljivega zna- čaja ne more pokojnemu pesniku nikdo odrekati, kdor ga je natančneje poznal. Neplemenito, grdo, da ostudno je, da skuša Tama svetlo Gregorčieevo po- dobo otcmniti s lakimi neosnovanimi tr- ditvami! Coriški deželni zbor. Tretja seja. (Dne 20. febr. 1907.) Deželni glavar otvori sejo ob '/26. uri. Navzoči so bili vsi poslanci. Naznanil je, da je vlada predJožila deželnemn zboru zakonski načrt glede gozdne po- licije. Poslanec Štrekelj je pri tej priliki opomnil, da ni razumel, kar je naznanil deželni glavar nakar je ta naročil dež. tajniku, naj njegovo naznanilo pove tudi v slovenskem jeziku. Nato se pre- čitajo razne peticije, med temi tadi pe- ticija socialnih demokratov, da se tudi za deželni zbor goriški ovede splošna in enaka volilna pra- v i co. Opnstilo se je preeitanje zapisnika prejšnje seje, Dakar se je pričel dnevni red. — Finančnemu odseku se izroče ra- čunski sklepi zalogov, ki jih upravlja dež. odbor, za 1. 1905, proračuni teh galovov za 1. 1907, nadalje računski sklep dež. zaloga za 1. 19u5 in proraeun dež. zaloga za J. 1907. (Poročevalec dr. Ver- zegnassi). Sprejet je bil v vseh treh branjih zakonski načrt, s katerim ae uvrača ob - činska cesta, ki vodi od C'janovega križa do državne ce^te pri Mirnu, med skia- dovne. (Poročevalec prof. Berbuč). Resolucija v zadevi drž. zakonskega načrta o ustanovitvi osrednje zadražne blagajne za kraljevine in dežele, zasto- pane v drž. zbora se je izročila fmaiiČ- nema odseka. (Poročevalec dr. M arani). Sprejeta je bila resolucija v zadevi cameravane uatanovitve deželnih po- možnih zalogov zoper bedo. (Por^čevalec dr. Verzegnassi). Pri tej priliki se jo posebno pov~ darjalo, naj bi se vlada pri razdelitvi omenjenega zaloga, ki znaša do lOmiljo- nov krön, ne ozirala le na ätevilo pre- bivalstva in obsežnost Goriške, smpak tudi na žalostne razmere in okolnost, da so jožne dežele najbolj upostavljene e- lementarnim. Rebolucija, v kateri se pozilje vlada, naj predloži dež. zbora zakonski načrt za varstvo in pospeševanje morskegari- barstva, je bila sprejeta. (Poroöevalec dr. Verzegnassi). Sprejet je bil predlog deželnega od- bora, naj se naroči deželnemu stavbnemu in deželnemu kmetijskemu uradu, da iz- delata vzorne načrte za kmetske h'Se, posebno v Farlaniji, kjer razsaja pelagra. (Porocevalec dr. Verzegnaj-si). Sprejeta je bila nada'je resolucija v zadevi državnega zakonskega načrta glede zavarovalnih zavodov. V tej reso- luciji se vlada še posebej naproša, naj nvede obligatorno zavarovanje. (Poroče- Talec dr. Verzegnassi). Pri tej priliki je stavil dr. Faidutti dodatni predlog, naj stopi goriški dež. odbor v dogovor s tržfcškim in isterskim, da se osnuje skupna zavarovalnica za celo Primorsko. Predlog je bil kot dodatni predlog odklonjen, pač pa kot samostojen predlog od- kazan pravnemu odsaku. Dr. Marani je povedal pri tej priliki, da ima goriški dež. odbor že skoro dodelan načrt za deželno zavarovalnico. Oiobrila se je podpora 50 kron, podeljona bivšemu dež. slugi Andreju Logarjn. Na breme deželnega zaloga 80 se sprejeli bolniški s»ro§ki, kalere je provzročil umnobolni Peter Be rgmasco v videmski bolnišnici. Dovolila se je vzgo- jevalnina letnih 170 K učiteljevi vdovi Ani Kuntih za hčerko Josipino, dokler ne konča študij na ž-^nskem učiteljišču. Predlog deželnega odbora naj se dovoli 2233 K za nasip na levem bregu budournika Bran ca pri Lisjakih, se je izročil gospodarskemn in peticijskemu odseka. Pri tej priliki je dr. Gregorčič izrazil svoje začudenje, zakaj se take stvari izročajo sedaj go^podarskemu od- seku, ko so se po stari praksi izro- čale doslej le petic jskem odseku. Odobrila se je nakazana deželna podpc>ra 400 kron komenskemu žu- pansstvu za razširjanje ceste Komen- Preserje. Predlog dež. odbora naj se prispeva 20% V8'h stroškov v svrho i2delanje načrtov 2a ureditev Sdčo in Tera, se je cdkazal liaančnemu odseku. Tehnicno-gospodarskemu in peti- ticijskemu odseitn se je izročil predlog dež. odbora, naj se da občini Šnarje 1000 K podpore za zgradbo vodovodov \jjjtdu Ilmelaki. Sprejet je bil predlog deželnega odbora, naj se da 400 K nadzorovalnemu odseku obrtno-nadaljevalne šole v Fol- janu, predlog nsj se da 1000 K revnim učencem te šole, je bil odkazan üaan- čnemu odseka. OJobril se je še nakazani pris- pevek 2000 K varuätvu zavoda za po$- peševanje obrti v GDrici v svrho vzdrže- vanja nadaljevalne sole za slikarje, de- koratorje itd. Finančnemu odseku pa je bil odkazan predlog za letni prispevek 2000 K temu društvu v svrho prireditve razstave v stavbeno stroko spadajočih del. — Finančnemu odseku se je odkazal predlog, naj se da primerna podpora goriškemu municipiju v svrho ustanovitve 8lužbe za prevažanje bolftikov in pone- srečencev. Venceslavu Smrekarju se je dovolilo 500 K v svrho popolnitve njegove iz- obrazbe v risarski in slikarski stroki. Predlog za podporo 1500 K biljan- skemu županstvu v popravo ceste v St. Lorencu pri Neblem se je izročil gospodarskemu in peticijskemu odseku. Ker je bil s tem dnevni red končan je deželni glavar ob ^.ß. zaključil sejo. Prihodnja seja bo 27. t. m. Dopisi. Vel. Žablje. — (I zj a va) — Pod- pisuni goapodarski svet Ve!. Ž^blje od- ločno protestuje in obsoja neosnovane napade na naäega miroljubnega gospo- da žup. upravitelja. Vdi napadi in do- pisi so le izrodek brezpomembne osebe, kateri je glavni namen, sejati razpor in sovraätvo v občini. Ob enem mu odločno prepovedujemo, se vtikati v občinske zi- deve ter postavljati gospodarski svet na strankarsko htaližče. S;cer bi pa bila iz,- java brezpotrebna, ako bi bila oseba do- pisnika javnoati znana tako kakor je naši občini. Gospodarski svet Vel. Žablje dne 21. sebruarja 1907. (Slede podpisi). Iz Vrtojbe. — V nedeljo, dne 17. t. m. imelo je tukajšnje „Konsumno dru- štvo, registrovana zadruga z omejenim ' jamstvom" svoj prvi redni občni zbor v zadružnih prostorih, kateri je bil od strani članov, kakor tudi nečlanov iz obeh vasi prav dobro obiskan. — To druätvo je bilo nstanovljeno lansko leto za obe Vr- tojbi, ge sedežem v Dolenji Vrtojbi; de- lovati jo pričelo meseca aprils. Ž) koj v pričetku svojega delovanja, t. j. 1. aprila 1906 je ättlo 4S članov ; med letom jih je pristopilo äe 16, tako, da je ätelo dru- štvo konec leta 190G 63 pravih zadružnih članov. — Denarni promet društva znaša, in sicer od 1. aprila do 31. dec^rnbra 1906: prejemkov 21.437 95 K, izdatkov 20.728 82 K; skup^j torej 42.16677 K. Ako odätejpmo izdatke od prejemkov, do- bimo lepo svotico čistega dobička, narn- reč 1709 K 13 vin., kat^ri se po društve- nih pravilih deloma postavi v reservni zaklad, deloma pa razdeli med zadružne člane. Kakor je zgoraj razvidno, vspeva „Konsumno društiro" v naši vasi prav dobro in upati je, da bode uspevalo še boljše. — To druätvo ima namen pre- skrbovati za domačo rabo društvenikov potrebnrga blaga dobre kakovosti in po kolikor mogoče nizkih cenah ; njega do- bavo društvenikom omogočiti ter pospe- ševati materijalne koristi istih. Zidruga preskrbuje svojim članom tudi druge za goepodarstvo potrebne predmete. PoIiHčni pregled. Osredotočenje nasih vojaških sil ob italijanski meji. V Gorico pride kakor smo že po- ročali poveljstvo 56. infanterijske brigade in brambovski pehotni polk at. 27 iz Ljubljane. Posadki dobita v kratkem tudi Kobarid in Breginj. Če vzamemo v po- štev, da je vojaštvo nastanjeno že v Tolminu, Kanalu, Tržiču in Cörvinjanu, je zavarovana že cela soška dolina. Baje se zgradi v Brdih na sv. Genderci trdnjava. Ta koncenlracija je putrebna zaradi tega, ker Italija vedno bolj po- množuje svoje obmejne alpinske čete. Še sedaj ni doseženo ravnotežje med naäo in ita'ijansko mocjo na meji. Izvr- šilo se je pa to sledeče: VI. armadni zbor v Bologni je izpremenjen v obmejni zbor, alpinske bataljone v Borgo sari Dalmazzo, Pinerolo in Aosta ob sran- coski meji so premestili na avstrijsko, lansko leto so pa premestili na naäo mejo celi I. alpinski polk, ki je preje bil v garniziji v Mondovijn nasproti Francoski. Sedaj stoji L36 avstrijskim obmejnim stotnijam nasproti 54 italijan- skih alpinskih stotuij Vrhlega pa je vsaka italijanska stotnija za 35 inož in 5 mul močnejša kot naäe. Darovi. Za „Šolski Do m". Predsedništvu so plačali: Valentin Kragelj, župnik v Podbrdu 5 K; Ivan Torkar, c. kr. poätar v Pjdbrdu 5 K. Srčna hvala ! Novice. „Duhovska zveza", obrambeno društvo za slovensko duhovščino goriške nadškosije, s sedežem v Gorici, je dobila svoj pravni obstoj na podlagi pravil, spre- jetih, na astanovnem shodu dne 7. ja- nuarjn t. I. Društvu je namen širiti med- sebojno spoznanje in gojiti stanovski duh med slovonsko duhovščino na G^riškem, varovati njen ugled nasproti vsakoržnim napadom, pospeševati njene pastirstvene. pravne in gmotne koristi ter braniti njene vsestranske pravice. Predsednik novema društvu je korar in dekan za Gorico in okolico preč. g. J jsip Pavletič, ki daja, koinur treba, potrebaa pojasnila. lineuuvanje. — Valečastili gospod Janez L u k eži ö, do sedaj dekan v Kom- nu, je imenovan za kanonika prvostolae cerkve v Gorici. Velezaslužnetnu gospodu čestitamo ! Dobiü smo s!edori „inlnist('rskiu odluk, katerega objavimo dobeaedao : St. 1975/111. V svesti si dolžnosti, ki jo ima pod- pisani nasproti „Saci" iu njegovernu go- spodarju Gabrščeku, kei- sta mu preskr- bela stolček „zadružnega ministra", za- vkazuje z danužinjim odlokom sledeče: 1.) „Gjrisko zvezo gospodarskih zadrug" je vničiti, ker jo Gabrščeku na poti. Izroči se temu nalpg, da jo izbriše iz zadružnega regiatra. O p o m b a danes objavimo brez posebnega 2.) Podpora, katero je doslej dobi- vala „Goriäka zveza" se odslej ima na- kazati „Soöi"' za „zasluge na zadružno- g08podarskem polju". 3.) Ker je „Soča" največ delala na to, da ye je ustanovilo tudi potrebno „zadrnžno ministerstvo, imenuje se jo za „glasilo" imenovanega ministerstva. 4.) Gabräöeku kot lastniku „Soče" se nakaže svota K 100.900 za izvanredne zasluge na soc alno-gospodar^kem polju v Afriki. Na dan ustanovitve „prave ljudske stranke" generalov brez vojaštva. Luka Premrl „zadružni minibter". nredništva. — Za ta „ministerski" odiok koroentarja. Samo to povemo za sedaj Gabrščeku in njegovemu ministru, da ogerskih koraptnih razmer iu ne mararno in da že obračunamo s pripadniki „prave ljudske stranke1'. Prcdavaujc v Čitalnici ge prične nocoj ob 6. uri. Predava gosp. profesor Zupančič o planinah in pianinkah. Vstopnina za eel ciklus 1 K. Šolska mladina prosta. Javno predavauje. — Kakor že naznanjeno se vräi jutri ob 4. ari popoludne javno predavanje v Sovodnjah, katerega priredi izobra- ževalno društvo „Z^ezda". Predavatelj g. dr. C a p u d e r, odgovori na vpraäanje : „V koliko piemen delimo clo- ve š t v o ?" Predavanje se vräi v šolskem poslopju. Vstop je vsakemu dovoljen. Ker je vprašanje, na katero odgovori predavatelj, zanimivo, pričakaje se od etrani občinstva obilne udeležbe. — Pokopali so včeraj popoldne ob 4. uri Mih. Fab j ana, delavca v to- varni celuloze v Podgori. Pokojnik je bil dolgo let clan „Slov. kat. delavskega društva", ki se je pogreba udeležilo z zastavo. Svetila mu večna luč ! — Kako so sodili pred 200 leti. — Leta 1696 se je pripetil v Lokavcu na Vipuvskem slučaj, ki tudi danes ni ravno posebno redek, da saat Andrej Lo- kar ni maral poročiti Neže Černigoj, s katero je živel v zelo intimnem razrnerju. Neža se pa ni pustila kar tako meni nič tebi nič zapmtiti, ampak je tožila ne- zvest«jga fanta pri t^danjem goriäkem ar- hidijakonu Križaj-u, ki je tedaj imel oblast soditi v taoih zadevah. Razsodba se je glasila takole: Andrej Lokar je dolžan poročiti Nežo Cernigoj ; če pa tega ne stori, ji mora plačati toliko, kolikor bi sicer ona dobila dote, to je, 100 zlatov v denarju, 50 zlatov v blagu in poleg tega še par volov. Vsak posebej mora za kazen plačati 25 lir in Andrej Lokar tudi sodne stroške. Kakor vidimo so v tistih öasih zelo ostro sodili take pregrehe. Andrej ae je pač nazadnje raje odločil za poroko z Nežo, ki je bila bogata nevesta, kakor da bi plačal tako lepo svoto in povrh tega še iz hleva izgubil par volov. — Ukradeu kovce^. — V soboto je bil delavcu Avg. Bitežniku, stanujoče- mu v ulici Gjrdaiuoli St. 22, ukraden kovčeg, v katerem je imel vreduosti za 724 kron. Kovčeg je opoldne istega due našel Franc Bernik na poti v Stracice, seveda praznega, ter ga prinesel na po- licijo. Bitežnik pa je tatvino zapazil äe le ob 2. uri popoldne. Ko je prišel na policijo, je vide! ondi svoj kovceg, ki pa je bil prazen. — IVIjct vojaškf begun. — V sredo ob 2. uri ponoči je poiicija prijela vojaškega beguna v kavarni na Stolnem trgu. Tja je prišel neki vojak že zvečer ter pojedel dve beli kavi, eno črno in 4 kose kruha. Ker ni imel nobenega de- narja, ni mogel placati, zato je sedel v kavarni. Ob 2. ponoči pride v kavarno policij^kega straža. Opozorjena na voiaka, ga takoj postavita stražnika na odgovor Vojak se je izgovarjal, da jo transferiran iz Trsta v Gorico. Poznej« pa je priznal, da je I. 1884 rojeni Rudolf Fiček, rojen na Dunaju, pristojen v Šopronj. Sužil je kot sanitetni vojak v vojašici bolnici v Trbtu, odkoder pa je pobegnil. — 01- dali so g* takoj vojaškl straži. — Odprava sementraltiih spri- čeval po srednjih solah Naučno rnini- atr.-itvo namerava odpraviti po srednjih Šolah kolkovano iz^rečevalo za prvo pol- letje in izdajati le izkazn;c3 o redih. De- želne aolske obiasti in pozvale ueiteljske zbore, naj poročajo o uspehu deželnim šolskim obiastim, ki bodo potern naztia- nile uspeh posvetovani naučnemu mi- nistrstvu. — Občinski zastop Gajače na Vi- pavskem je c. k. okr. glavarstvo radi nerednega poslovanja razpustilo. Žapanske posle bo začasno vodil prejšnj tamkajšnji župan g. G i g o j iz Mdovšč. Nerednosli je bajo največ zakrivil občinski tajnik. — Občina Križ-Cesta se je raz- delila v občino Križ-Ceata in Vel. Ž a b 1 j e. — Iz kaiiiPüjskc župnije obis- kuje guriSke Sole 6 dtjakov, od teh so dobili v 1. pjlietju štirje spričevalo z odliko, eden je celo preskočil en razred. Poslednji je obiskoval ljudsko šolo v „Šol. Dornn" v Gorici. — Stračna zakonska drama. — V selu Bernaci v Kastavščini sta dolgo let živela srečno in zadoveljno zakonska Ivan in Marija Sirola. Pred leti pa je on šel v Ameriko, odkoder je pošiljal ženi domov denar. Premoženje je res vedno bolj rastlo. A nekoč pa ga opozore nje- govi prijatelji v pismu, da mil ju žena nezvesta. Nnto je on prisel domov, kjer je povzročil velik prepir. Žena ma je z vso odločnostjo zatrjevala, da ni kriva, a on ji ni verjel. Preteklo soboto ji pra- vi: „Pojdi in pozdravi svojce. Obsojena si na smrt." Ona si teh besed ni vzela k srca. Drugi dan, v nedeljo, jo hotela gospodinja nesti mleko v R-^ko. Mož pa je rekel; naj nese dekla, Z n#a J ^lovič. Ko He je dekla opoldne vrnilaii R ;ke, je našla doma vrata zaprta. S a jo do- mov po svojega očeta, ki stanuje v istem selu. Oče je ubil okno in stopil v h šo. V stranski sobi zagleda strašen prizor. Oba zakousha ata ležala v krvi — ustrel- jena. Ona je bila zadeta štirikrat, on pa dvakrat. NaŠ li so tudi tri pisma, v kate- rih izjavlja Širola, da je izvršil svoj čin zato, ker ne more več prenašati zasme- hovanja svojih znancev radi žmine ne- zvestobe. — Ciganova prorokovanja. Listi poročajo, da je pred kratkim prišel na donajsko kliniko neki cigan, ki je prosil, naj ga sprejmo noter. Ko so mu odgo- vorili, da ni prostora, je dejal, naj ma le dajo posteljo, ker bo itak drugo jutro ob 7h nmrl. Ko so ga prašali, kako on to ve, je dejal: „Jaz vem še marsikaj ! Vem tudi to, da bo 15. marca umrl župan dr. Lueger in koncem itprila visoka osebn v avstrijski državi". — Ob 7h zjutruj drugega dne je cigan res umrl. Drušfva. dr Trgovsko obrlno društvo, vabi gg. drnštvenike in prijatelje drnštva na prijateljski sestanek danes zvečer ob 8l/2 ar' zvečer v gostilni pri „Kranjcu". dr „Kolesarsko društvo „(Jorica" v Gorici naznanja, da se je pri občnem zboru dne 1C. t. m, zvolilo v odbor sle- deče gospode: 1. Radolf Drusovka, pred- aednikom; 2. dr. Ignacija Janc, namest- nikom; 3. Radolfi Vončina, tajnikom; 4. Antona Mozetič, nameatnikom; 5. Čuka E'ija, blagajnikom; 6. Alojzija Drašček, namestnikom; 7. Kravos lvana, rednikom; 8. Eivarda Rasjan, podrednikom. dr Poročilo o delovanju Soške po- družnice S. P. D. v letu 1906. Poročal droštveni tajnik Anton Katin pri občnem «zbora dne 14. febroarja 1907. Slavni občni zbor ! Cast mi je poroeati irnenom odbora o podrnžničnem delovanja v pretoklem letn. Dolgo ne bo to moje poročilo, niti ne bo obsegalo posebno imenitnih del ; naäe delovanje je obstojalo večinoma v tiatem podrobnem delu, kojega vnpehe vspehe vsakdo vidi, a se mu zde tako naravni, da ne misli, kaj jih je prov- zročilo. Ko so sedanji odborniki sprajeli lansko ieto podeljena jim častna mesta, vedeli so, da jih čaka težavna in od- govorna naloga; skušali so vršiti jo vestno, kolikor so jim rooči dopaščale. Prva skrb novemu odborn jo bila, okrepiti društvo z nabiranjem novih članov. Z vstrajno agitacijo stno nabrali tekom leta nad 50 novih članov, zvestih podpornikov nnš.h teženj, navdašenih za prospeh in nnpredek prekoristnpga na- šega društva. Podružnica štejo 280 članov ki so po vesiini vsi plačali svoj donesek; žal, da je rned njimi tucii nekaj brez- ^fižnih nemarnažev, ki ne poznajo ple- stienite p žrtvovalnosti, ko se gre za korist Ijabljene domovine ! Nij se vzbadi tudi v teh čimprej n.irodna zavest, da Pripornorejo tadi oni, kukar živi adje na krepkem narodnem telesu našema P'Hninstva do napredka, narodu do pj ftosa in osamosvojenja na lastn h tleh ! V pregled navedenn nekoliko std- tietiko o naših članih. Giele bivahšča so raztroäeni po vsej deželi od snežnega Predela do sinje Adrije, a rnnogo jih je ^1 tudi v duljtiem sveta niso pozabili «aših krasnih gora in so ostali draštvu zvesti člani. Največ članov ätejo naä požrtvovalni Tolmin, namreč 56; za njim pride Girica s 53, Kobarid z 20, Sv. Lacija b14, Bovec z 12, Kanal z 8 člani itd. — Čudno je, da kaže Bovec tako malo zanimanja za našo draštvo, ko j« vendar največji naä trg in je po svoji krasni legi kakor ustvarjen za naravno Brc dišče luristike v naših planinah. Na vsak način upamo, da se obrne na Bovškem kmalu na bolje v tem oziro. Naše draštvo jft in hoče ostati ne- pristransko. Dobrodošel nam je vsak ro- doljab brez razlike stanu in mišjenja, da ima le dobro voljo, koristiti naši sveti stvari. Zato pa so zastopani v društvu vsi stanovi, ki ^ložno prinašajo svoj dar na altar domovini. V društvu imamo : 68 udov ačiteljskega etanu, 54 trgovcev in obrtnikov, 42 nradnikov, 21 dahovnikov, 18 posestnikov, 14 juristov, 3 zdravniko, 5 druUev, 3 županstva (Kobarid, Podgora, Ponikve) in 48 članov raznih drugih stanov. Kljub lepemu številu društvenikov, se num zle nekat^re navedenih številk prenizke; posebno bi bilo žel^ti, da bi se naša županstva nekoliko bolj zanimala z\ draštvo, od katerega imajo vendar marsikako korist, ter bi vsaj pristopila ter plačevala udnino. Ustanovniki so sarno trije : 1. g. M. Konda, nadučitelj v Volčah, 2. g dr. Gruntar, odvetnik v Tolmina, 3. A. Vrtovec, učitelj \ p. v Tolminu. (Dalje pride.) dr Slov. bralno in podporuo društvo v Oorici vabi vse one, kateri se žele očiti not (sekiric), v soboto dne 23. t. m. ob 8 uri zveč. v drašUenih prostorih, kjor se prične s poukom. Vaje bodo vsako soboto ob 8. uri zveč. in vsafco nedeijo ob Vj2 pop. — Ker je poak brezplačen in se nadi naži mla- dini, kakör odrastlim, ugodna prilika, da se priuče glasbi, da potem lahko vsto- pijo h kakemu pevakemu zborn, je pn- čakovati obilne adeležbe. O d b o r. Književnosl - umefnost. * Knjige „Hatice Hrvatske" so prispelo. P. n. udje jih dobijo pri podpi- sanemu poverjeniku v semeniaču. Proti polovični ceni jih dobijo le tiati gg. ki so ob enem č I a n i „Matice Slovenske". V. Kraševec, bogosl. pov. „M. Slov." * Obvcstilo. — Knjižicn „Na pies" je izšla v prvem natisa v lanski jeseni. V par nifisec'h Be je popolnoma raz- prodala. Slediti je moral drugi natis v v večjem ätevila izvodov. Pred boziönimi prazniki se je bil ta začel razpošiljati, toda že kmalu po novetn leta je do cela pošel. Na stotine naročb je priälo že za tretji natip. Ker se naročbe dan za duevom množe, se bode knjižica na nove pregledala in tiskala na lepäem papirju. Da se knjižica razširi tadi med najrevnejše sloje, bode veljala le 30 vi- narjev (s poštnino in s čekom 38 vi- narjev): rffi Knjižica je pisana za prijatelje in nasprotnike plesa, za stare in mlade, za izobražene in priproste, za obojni spol. Slovensko časopisje je oba natisa pohvalno ccanilo. Neki veljak nam piäe o knjižici : „ne poznam bolj moderne knjižice, kot je „Na ples". Di sta pa brez posebtiega ponujanja tako hitro pošla oba dva natisa, je naj- lepäi dokaz, da je potreben tretji natis še z večjim številom izvodov. Naročbe naj se čim preje pošiljajo Upravniätvu „Družinskega Prijatelja" v Trsta S. Francesco 15 I. Priporoča se naročanje po več izvodov. Trst, 12. s«eeana 1907. Gospodarske vesli. g Osrediija banka čeških p«- sojilnic v Pra^i ustatiovi v naikrajšorn času v Trsta podražnicD. Voč glej v in'jerata. Zdravsfveni zakon. Daž. odbor je preJložil dež. zb^ru sledeöi zikonski naört zvje/ajoö areditev zdravstveno slažbe v občinah. Ker j^ ta zakon za nas'i obeir.o velikega poimna, priobSuiemo naört, kakor sle-ii : Člen. 1. Zdravstveni okraji. — § 1. Zi izvrževanje ziravstveoe slaž- be razdeli se p^knfižana grof>vina G> riško-Grddišjainktt, \r.vzdm\\ stolnc) mesto gjrišjko, v zrlravstvritie okraje. § 2. Vsaka krajevn» oböina pripada zdravüivenemu okraja. i? 3. Zdravstven okraj mord obse- gati, ako to oblastno zihterajo krajetrne razmere, tudi občine, ki pripidajo raznim političnern okrajem. § 4. Ako je vsled krajevnih razmer potrebno ali prilično, morejo tvoriti po- samezne krajevne občine samostojni zdravstveni okraj. Iz tega ne sme naslati nikaka Skoda za redno izvräevanje zdrav- stvene slažbe. § 5 Ziravstvene okraje astanovi in imenuje potom akaza c. kr. namest- niätvo v Trsta aporazamno z deželnim odborom z ozirorn na krajevne in zdrav- stvone razmere, na površino, na število prebivalstvH in iia cestne razmere. Ni inti način in po istih naeelih se morejo naročiti premembe v zdravstvenih okrajih. § 6. Zdravstveni okraji so, izvzemäi slučaje, kateri so navedeni v § 4. tega člena, javne skupSČine, obstojece iz veö krajevnih občin, združenih v svrho, da omogočijo izvrševanje dolžnosti, ki jih imajo oböine v smisla §§ 3. in 4. zakona z dne 30. aprila 1870 drž. zak. štev. 68. § 7. Izvrševanje dolžnosti, ki jih imajo gledc zdravstvene slažbe zdrav- stveni okraji, je podvrženo nadzorstva političnih oblastev, ko se gre za zdrav- stvene posle, spadajoče v izročeno po- dročje občin, in nadzorstvo deželnega odbora, ko se gre za zdravstvene posle, spadajoče v lastno področje občin. V slučaju, da se zanemarijo omen- jene dolžnosti, nkrer.e c. kr. namestništvo Hporazumno z deželnirn odborom vse po- trebno na stroäke in nevarnost dotičnih zamudnih zdravstvenih okrajev. V nojnih sluöajih je pooblaäöeno akreniti vse potrebno na stroške in ne- varnost zamndnega zdravstvenega okraja okrajno politično oblastvo, v katerega okrožja se nahaja dotični zdravstveni o- kraj. Ako je seatavljen zdravstveni okraj iz zdraženih krajevnih občin, ki pridajo raznim političnim okrajem, pooblaäöeno je akreniti vse potrebno okrajno poli- tično oblastvo, v katerega okrožju ima sedež urad zdravstvenega okraja in o- krajni zdravnik (člen II. § 11. in člen III., zadnji odstavek L 1.) Člen II. Zd r a v s t ven a uprava. — A. Zdravßtvena služba se izvršuje v slačajih, navednih v § 4. čl. I. v smisla veljavnih zakonOT in določil občinskega reda poinežene grofovine G^riško-Gra- diščanske, kakor vsak drugi občinski po8el. B. V slučajih kjer je zdravstveni okraj astanovljen iz več zdraženih občin, se izvršaje zdravstvena zlužba po slede- čih določilih : § 1. Krajevne oböine, zdražene v zdravstven okraj za skapno postopanje gledč zdravstvenih zadev, tvonjo javno- pravno skupsčino (čl. I. § 6), katera ima, v kolikor se tiče postopanja glede zdrav- stvenih zadev, v oböe pravice in dol- žnosti, ki jih imajo krajevne občine v smislu veljavnih zakonov in oböinskega reda poknežene grofovine G3riško-Gra- diščanske, ako ni v tem zakonu dragače določeno. V vseh dragih zadevah so krajevne občine, ki pridajo zdravstvenemu okraja, popolnoma neodvisne. § 2. Zdravstveni okraj zastopa v upravljanju zdravstvenih poslov slično kakor vsako krajevno oböino, okrajni zastop, ki rna načaiuje predseinik, ka- terega podpira okrajni odbor. Posamezne združene obeine obdrže pa za vse druge posle svoje starešinslvo in svoje županstvo. § 3. O/crajni zdravstveni zastop ob- stoji iz trikrat večjega števila členov od ätevila v zdravstveni okraj združ^nih občin. Okrajnema zastopu pripadajo brez drazega, vsled njihovega dostojanstva, župani zdraženih ojčin. Oitali dve tretjini členov okrajnega zastopa odrede starešinstva združenih občin, ki izvolijo iste z veljavnim skle- pom. Ti odrejeni členi se izberejo iz srede dotičnih starešinstev. G. kr. namestnistvo razdeli spora- zumno z de^olnim odborom označeni dve tretjini clenov okrajnega zastopa na zira- žene občine in določi število ölenov, ki jih ima odrediti vsaka posamezna oböina, odnosno, z ozirotn na zieske, kijih pri- spevajo posamezne občinn h kritja tro- äkov za izvrževanje dolžnosti okraja v zadevah zdravstvene uprave in z ozirorn na ätevilo prebivalcev pa^atneznih zdru- ženih občia. § 4. Oxrajni zastop se astanovi s tem, aa izvoli iz svoje sreie predsednika in potipredsednika. Daželni odbor pa določi sporazarnno 8 c. kr. name^tništvotn najnižje place in postt\inske preje nko okrajnih zirivnikom in bibic z ozirarn aa krajOirno in na posebne zlravxtvene razm^re vsikega posiinezneg* okraja, posebno z oäitj/ na število prebivalcav, na cestne rasrnara in na povr^ino. (D^lje pride.) Skrivnost vspelu. — Pranje niodernega perila postaja vedno težje posebno z;irndi pmhu in zaradi premnogega dima iz tovarniških dim- nikov. Posebno se kvari perilo s kemičnim be- leiijoni in pa z nečistini milom. Sehichtovo milo je pa najboljše sredstvo, s kuteriin s perila od- odpravi vsak madež in vsako nesnago, nc da bi bilo treba perilo preveč drgniti, in ostane perilo torej vsled tega popolnoma nepokvarjeno. Podpisani uljudno naznanjr, svojim cenj. od- jemalcem. da s prvim tnan-em prcsi'li svojo zalogo oglja premoga in drv iz ulice Codelli St. 12 v ulico Ros- sini št. 8 (tik senenslcega trga). Franc lievk, zaloga oglja, premoga in drv. Izvrstno pecivo priporoca spoštovanim mcščanoin iu okoličanom pekovski mojster 3ÜK0B BRUTUS v Cioriei Solska ulica st. O. V zaloi,ri ima in prodaja moko prvo vrste iz Majiličovoga nil in a. Hiša v Kanalu na tr«u, pripravna za vsako obrt, odda se v naj em. Naslov pove naše upravništvo. jFFaneJVCodie naznanja, da je otvoril trgovino z mesonim blagom v ulici Ponte nuovo 22 V GORICI. **ftrt fci ostiva gospa, ali vesto, znkaj morate pri naku- povn -)'• sl.id'ie tKathreirier« ? Kerse Vam sicer uteg- ne primeriti, da do- bite man/ vrr^en po- snemehbrez ^ ' :hvi Ln, s ktftčfimi se odlikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Hneippova sladna kava ima spričo posebnega na- čina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zaponmiti' si to»oj natMiilc^tnilo- stiva g')-p:i, da t)ivaio pristno Kiitlireiiu-cjtjv'f» k;i ¦> z :> lj v za- prtih iz\irnili zavojih v. nupisiin: >K.atlir inoije\ u K in'i >i'"v:i slad- iifi kiiv;i< hi s si ilc (i župniku Kncipiiii kuT viirstveiio znainko. Poshusife in priporočifc = izdclhe = ITydrone toparne hinnil I pPragiVIII. CenoDnifizasronj. i CM krojnili uzorccu zo cevljßrjß UT iz moctiega in trpežnega papirja ¦¦¦I za ? K, poštnine prosto, se dobi Francu Kuk v Podmelcu (Primorsko) Ugodna prilika Names to 18 K, ^^ samo ^^^^ 7 K. 14 Krasna r< iv. ulo- \j^ rija srebrnh urn s 3 minimi po- krovi.le.po gravirann, na tun (no id oča 31etno gar&ncijo. proti pov7Hia za 7 K J. König, Uhrenfabrik Dunaj VII., Westbahnyasse 36. Frislno le z h ] ' 1 i '1 Pristno lo z inienom NPlllPllIOVl"! fill (1 'nipnorn „Schicht" OlvlJIl 1II.UVU I1IIIU nSchicr OTT ne škoduje perilu ""WS Prihrani denar, čas in delo: Prihrani trud in delo, koristi tedaj tudi zdravju. Pri perilu malo časa Jaz potratim le. Milo Sehichtnvo z jelenom, Madeže odpravi vse. Važno za vtakega! Važno za vsakega! llazprodaja! Za zelo nixko ceno samo 3 gld. 20 kr. ena garniturn, obstoječa iz šestajst vrednili reči in sicer: 1 iiikrhiasta dobro idooa rcmont. žopna ura z zna/nkü System Roskopf pat. z 3 lolnini jamstvom in etui; 1 elegiintna franc nikeluasta" verižica; 1 olrgantni privosck k vorizxi; 1 elopantna kra- vatna ifila Goldin; 2 olegantiia pozlacuna prstana s Seniiii-kaiimoni; 2 (1 par) pozlnčena z;ipe«sln;i Rumba znamka >Garanli;u<; 2 olcgantiia pozlačt-na ovralna gumba; 3 po/.lačeni prsni gumbi; 2 (1 par) srebrna ubaiia nmetno puncirana; 1 ele- gant o žepno zrcalo. Vsi; skupaj /. uro, katera j° sama toliko vrcdna posilja za 3 «1(1. 10 kr. po poštncm povzetju ali prodjilai'ilu Mih. Horowitz eksportm bisa Krakau, Koletek 4. (Avstri.jsko). Kar ne ugaja se denar nazaj Arrne, ako se na- ročcno v 8 dneh nazaj pošlje. Posilja ilustrovane cenike (čez 1000 slik) vseb vrst ur, juvclir, godbeno niuzikalije, optične iz- di'lki1, hišuo in gospodarsko orodje. Prežgano žganje v zvezi z izdclovanjem bladilnili pijač Imv. al- kobola se z najboljšim vspebom prav laliko na- pravi. Dotična manipulacija se izvcde po izku- šcnem strokovnjaku na lieu mesta. Kar se tiee pot ebne ini'ormacije glede oddajc takib pijač kakor tudi glede rcklame jc na razpolago: „Goldgrube 2500" an die Annonen-Expedition Eduard IJraun, Wien I. Rotentiirnstrasse 9. — Oni, ki na to rcllektirajo, stavijo naj dotične ponudbe na navedeni naslov AltOIič i. čevljar gj^^ v Semeniški ulici 1 v tJorici pri])0n>ca se za raznovrstna naročila po meri za. ji;os|)(i in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. | Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini, i registrovana zadruga z neomejeno zavezo. i Vfl?ll° . XIII. redni občni zbor I ki se bode vršil I v nedeljo, dne 17. marca t. 1. ob 3. uri pop» I v zadružnem uradu v Ajdovščini. i --------- I Dnevni red: t 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo pregledovalca računov; 3. Potrjenje radinskega I sklepa za 1. 1906; 4. Volitev načelstva in pregledovalcev računov; 5. Slucajnosti. I Za slučaj, da ne pride zadostno število vdeležencev, se skliče drugo zboro- i vanje na isti dan ob y24. uri pop., katero bode sklepalo ne gledč na Število za- t stopanih deležev. ' NAČELSTVO. I V AJDOVŠČINI, dnc 19. fobruarja 1907. Kiipnjte eerkvene oblckc edino od nate alovanske t^rdke Josef Neškudla, protokolirani zavod za cerkvene obleke v Olomueu, Posilja cerkvene oprave z 20 odsto ceneje kot druge avstrijske tvrdke in sicer: kasule, pluviale, dalmatiko vela, nebesa, barjake, aliove, öilime, pokrivala, albe, rochete, kaliže, eiborium, monstrance, svečnjake, lustere itd. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokoati nadvojvodmjn Izabele na Dunaju in 16 avstro-ogerskih kapiteljskih cerk\ii. ÜST^EDNf BANKA CESKYCI1 SPO^ITELEN V PRAZE. OsPEdnja bnnhfl češhih posojilnic u Fragi, uljudno naznanja, da vstanovi v najkrajŠem času podružnico v Trstu. Čas, v katerem začne podružnica delovati, naznanjen bo pravočasno. Strokovno gospodarske nasvete sprejema že sedaj označena banka ter prosi, da se ji pošiljajo isti v oddelek za podružnico tržaško pri cen- trali v Pragi. Razpis službe. S. 1. majem bo popolniti raesto uraduega vodje, oziroma revizorja, oziroma knjigovodjc v „Goriški z^ezi",. oziroma v „Centralni posojilnici" v Gorici. Plača po sposobuosti in dogovoru. Prosnje treba vložiti pri zvezi, oziroma posojilnici do 15. marca. V Gorici, 15. febr. 1907. Načelstvo „Ooriške zvoze" in „Ccntr. posojilnice". Dr. Ferdinand Müller nsiznanja, du je otvoril advetnišho pisarno v Celovcu - Krainergaswe ši. I. ImYffiH lllfili« Ker je visoko c. kr. najvišje sodišče na Dunaju v mojo korist popolnoma potrdilo pravično in modro razsodbo c. kr. okr. sodnika v Kanalu, g. Mašera, glede moje ne tako malenkostne pravde z rankim gospodom dr. Golmajcrjcm v Kanalu, gre najveqa cast in zsihvala gori inienovtintmu g. sodniku. Iskreno se zahvalujem teni potom tudi g. odvetniku dr. Alojziju Franko v Gorici, ker mi je, ker sem jaz v drugi inštanci zgubil, napravil tako izvrsten rekurs na Dunaj, da je bila slednjič zmaga moja. Moje priporočevanje tega g. odvetnika, bi bilo odveč, ker ga zadosti hvalijo njegova izvrstna odvetniška dela. Cast komur cast!: Pečiio pri Kanalu, dnč 20. februvarija 1907. Karol Lenardič, posostuik. ,CerxtFaIna posojilriiea' registrovana zadruga v (Joriei, uliea Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečno odpločilo u petih Ictiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po 6°|0, na vhnjižbo po 51 ,n(( Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.