Wien St. 17. V G-orici, 27. aprila 1877 „SoLa" izhaja vsak Cetvrtek m velja t poSto prejemana ali v Gorici na dom - poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol let* . . ¦ . . , „ 2.30 6etTrt leta .... „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.po-$lanicahtl se plafiuje za navadno tristop- mo vrsto: 8 kr. L• se tiska 1 krat Zavete crka po prostoru. SOČA Posamezne gtevi 10 soldov v Gorici i sposld ulici blizo „treh krotf*;1 '' — v Trstu v tobakaraici „Via della «a-senna GO". Naro&nina in dopisi nftj it binge-voljno posiljajo pod uaslovom; Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi bo no vrafiajo; dopiBi naj se blagoToljno friu-kujejo. — Delalcem in drugim nepra* moiaim so narocnina*niLa, *kom offlft' se pri ureduiitvu. ISIasU© sloTenskega polititnoga drn&tva gori&kega za brambo iiarodnili pravic. Vojska je zadela. I He nikoli menda nij vpsoljno sdovanstvo tako radostno pozdravrjalo nobcne vojske. kakor pozdravlja danes rusko-turftko vojsko. Se nikoli nij Slovanu tako urno bilo arce, kakor ti>ti dan, ku je iital ruskega cara manifest, v katenm naznunja svutu. «la iili* ubo-gim pod tur&kim jumom zdihajofim Slovammi na pomoezvso svojo mogocno silo. Put' nikoli nij Slovan tako iskreuo obrafcil se proti nebu in vsegamoenega prosil, naj blagoslovi prapore our slnvaiitke vojske, ki biti bratom na pomofi. fce je kvtlaj gledal Slovan s ponosom na vrlikanskn dizavo, danes je optavioeu ta ponos, kajti zagorovljen je *'m inajkc Slave, da Ribka se je poprijela popolnoma slovansko narodue poliiike. in da ortslej se bodo osoda vseh Slovanov veduozbolj-Sevala. Kdor je ^kusil osodo nesreenega. wdnu pre-ganjcnega t-loveka, ta rnzumi, koliko vrodna jc zavest, da ima niogocnega soroduika, brata, katerega ve/e dolznost in naravni Cut, da mil prfckori v najlmjsi nevarnosti. V zivenji uaroduv je taka zave.-t se vm* kaj ilritxi'ira; ona spodhuja k vstrajuosti, k entu/ij;iz-nm. Naj torej piso in krii:is kolikor njim Ijubn, za-kleti w»vrasi slovanstvi, oui kiiUurouo»n, ki M(\ rajM povrat lurbarizina, kakor pa napiedek .slovan>tva. naj delajo kar hocejo, in ko bi Knska tudi precej ncs /ma-gala, kar pa skoro nij mogota: Slovanstvo ne body vet ltlap(pvalu Kviopi; ono je zafrdo gibati ^^iu si mora osvojiti mvnopravtiobt in cuakont /. vrftmi d»u-gimi kulturntini narodi v Kvropi. Kajvoci impuls k trj novi dobi slovanstva pa daje gotovo mani&^t ruskt;ga cara, va kati!r«'ga v*>je duh pravega bratoljubja in kristijanstva. Car v tern lnanifestu inagla^a, da je Ruski vehko mar za to, da sh stanje turikih krfctijanov zboljsa in kako je ru.>ka vlada na vse kripljc ptizadevala s\, da bi to doaegla po mirncm potu, kako se jc trudila, da jc tudi druge velevlasti spravila na stran zatiranih kiistijanov tur se zadnjimi vied nasvetovala TurSki potrebne reformo, katere je TurSka tudi obljubila. A. Turiija je le obe-tala, pa poroStev za izvedenje reform nij botela dati, dasi jih je zeleia vsa Kvropa. Odbila jr napn>lod tudi protokol, katerega so podptsilc* vse velevla>ti. ^arad te ohole trdovratnosti Tiurije in ker jo v tej refi zastavljena tudi east ruskfga naroda, pri>iljena je Ruska prijf?ti za orozje. Pios<'C Ifoga. da biago>lovi lirabro rusko vojsko in jo spromlja k ziniigani, da se tako resijo ubogi kristijani turSkega jarmu, ukazuje car svoji vojski, naj prestopi tm6ko wejo. Ob eiiem I s teui nianilostoin je razposlal ruski kanwlar, kuez (lortakov, okroznico v Merlin, Duimj, Pari/, Loudon ' in Rim, v kaU'fi razlnzi vse, kar gt> je dosedaj goililo, in sklepa s tern, da Tuieija j« Se londunski piotokol zavrnila, kar se. nij mon'lo uiti inisliti. Ker torej nij mognea vee" nobena sprava, zato je zapovedal ruski car svoji vojski, da prestopi tursko mejo, preprican, da ravna po nazorih evropskih, iu.naposled je tudi verbovni poveljnik ruske vojske veliki knez Nikolaj izdal proglas do runnniskega naroda,: vkaterem izreka ntuio, da IxkIo Uiuuuiu'i ptijazuo sprejeli rusko vojsko, ki piide kot prijateljiea in bode v kralkem easu pre-koraeila to dez«'lo tcr he vcdno p»^>uo ravnula, reg-pektirala pri vat no imetje in v.se pMvieuo nlaeevala. Ji koiieu lirja proglas, naj Kumuityi poinagajo pri prehodii ruski vojski, ker oua gre nesrecuini kristija-noin v Tureijo na pomor. Te izjave so torej zacetek vojske, katero je srcno zelelo slovanstvo, Kuska vojska je u/.e prodrla v 8. krajili v Uu-inunijo in pivduo dolie nasi eitateiji ta list v roke, boilo u/e Rum moida merili m z /aikletim dusinani-noin. A to se nij xudosti; tudi v Aziji bodo Rusi v kratkeiu uapadli Turfiiua in na njih tttrani bode stala relo niohaiuedanska Perzija. Prav tako je Rtimunija na ruski Mraui in se najbrze ruiuunski vojaki uze bijejo s Tui-finoin in Urska tudi ne bo niiino gledaia. V«e zanjke so torej nastavljene,; TuCiu je ^el v Ha-^tavljeno inn past, katera naj bi bila zadnja. Kaj bodo stonle eviopske velevlasti, to se danes ne more Se reci, vse kaze pa, daje Avstrija porazumljcnaz Rusko in da Neiueija je zdaj prevzela tisto rolo, katero je imela Rt.iija leta 1870. Vsa xiiaimija kazejo, da Av-strija bode uze v kratkeiu inarsiiala v Rosno, vkljub madjarskim in ustavovernim TurCijadam. Ta je luJi cdina politika, katera zainore hasniti Avstriji in ji sopet pridobiti staro veljavo. Ce pa so te tri velevlasti zedinjene, se ltalija in Francoska ne bosti ganili; Fraucoska uze zarad tega ne, kei^njej je neobhodno potrebno prijateljstvo Ruske. Kedo bo torej za Turtinoin najbr^c najveL po-koril se za svojo grebe? Kramarska Anglezka, ki o-stane osandjena, kakor samopridna intiigaiitinja. Pri-voscnuo ji iz smi, da zgubt ves svoj upljtv v orijentu, in zgubiti ga mora, kakor hitro spozuajo kontinental-ne velevlasti, da ona serka Evropi najboljse moOi in zavira razvitek koutinentalnc obitnije in kupcije z svojim vsegamogocuim monopolom. Napoleon I. je LISTEK. O V E T J E. (Mhml Mozird'i) Cezar stojefi v Gadesu pred Aleksandro^im stavb-nira monumentom: BTa je v moji starosti uze ves svet uplenil, in jaz nijsem le nic naredil.8 Cezar v majhoem Spanskem mestu: „Jaz bi bil raje \r tej msi .prti, nego v Rimu drugi.ft Cezar je pisal po dobljeni bitki v Rim: nVeni, ?idi, vicitt, to je Bsem priSel, videl, zmagal". Necega dne so prilli Huni na breg meotifinega jezera, kar nenadoma se jim je prikazala kosuta. Ta kosuta je §la v vodo. Kmalo ae je ustavila, a kmalo je zopet naprej §Ia. Tako jim je pot kazala. Lovei so ji sledili in so prisli pes skozi jezero. Kovso ugledali v bli^ini de^eto Scitov, zginila je koiuta. Cutlili so se Cudezu in vrnivSi se domov povedali so domacinom o lepej de2eli in novi cesti, katero jim jc ko§uta poka-zala. Zbrali so se na to Huni in so z vso mocjo pro-derli v deielo Scito?. Ko je Gelimer, Yandalov kralj, bil od Belizarja premagan in vjet, peljali so ga pred Farasa, katerije bil branitelj grlke vojne. Tega prosil je potem tri reci: Eno lutnjo, kos kruha in euo gobo. Faras je pa vpraSal Slugo; 8Zakaj to?* Sluga pravi: nKruh. bi Gelimer rad jedel, ker ga nij Se nikdar videl, to je, odkar je jetuik; z gobo koce svoje krvavo-rudece oci brisati; z lutnjo hoce pa pesmieo skovati, da bi svojo tugo objokv-valu. — Faras se je kralja usmilil in proSnjo usliSal Gelimerja je Belizar peljal kot jetnika pred Ju-stinijana. Ko stopi pred njega, pravi Gelimer: nDt>voli mi boriti se z dvauajsterimi tvojih dvoracev, kateri so mi zabavljali in posmehovali se, da vsaj svet izve, kako so pla§ni in bojazljivi". Cesar je to dovolil in Gelimer je vseb dvauajst premagal. Kaaba je majhua, kameuita hi§a v Meki. Pra^ijo, da jo je Abraham zidal. Govoriea je, da so kamni uze tafas bili lepo obdelovaui. Ta hiSiea stoji v veHki mo-seji in je zuotraj izvrstno okincaua. Bragoceno, z sre-brom vezano piatno pokriva notrauje zide; tla so iz najlepSega marmorja; dufi so pokrite z s6 zlatom ve-zanim zagrinjalom; na srebertuh palieah vis6 povsod brezstevilne lampice; zunaj je cela hisa pokrita s crno odejo; okvir te odeje kinea dva eevlja §irok, z zlatom vezan rob. V tla vzidan za nekim omrczjem le2i ka-men, kateri je z se" zlatom in srebrom vezano odejo pokrit. Ta kamen je rabii Abraham kot podnoznico, ko je Kaabo zidal. Kakor je hisa veeja postajala, je tudi ta kamen bolj rastel, da je zamogel Abraham na njem kleCe dalje zidati. Najvecja svetinja je tmi kamen z srebernim robom, katerega je Abrahamu pri-nesel angel Gabrijei tz nebes, kot znamuje bo^je mi-i losti, katero je Abraham uiival, Mohamfjlanci po^- uze spoznal to in pokoril Angled, danes tudi drugi dt^aviiiki poznajo namene Anglezev; zatorej je mo-goce, da taka tudi Augle2ko bliznja kazen ISA njeno nemoralno politiko. Rtiska je pofiasi in providno ravnnlt; tozko ja bilo delo; a danes je zmagala njena politika; dal Bog, da napredujejo zmagonosuo tudi njeni prapori. Sicca junaLka naj jo vodi! Deieini zbor gori&ki. P e ta 8 o j a, 17. apr. (Dalje). — Po prestopu na dnevni red poroda dr. Tonkli v imcnu flnanfinega odscka o proraCunu za I, 1878 dezcine gluhonemioe. V poroCilu razlaga, da je dezelni oilbor v pro-rtiton sprcyel kakih 10.000 gold, izvanradnih stroSkov n. pr. za kopelj, za lelezno ognvjo pred hifio, za raz-sirjeiijc kapele in drugih vcfi, ki naj bi bo i ozlrom na sedanju slabo ekunomiCno ra/anere izbrisall, Zbor potrdi na to proracun po odsekovem pred* logu. Med tern jo dc2elui glavar oddal predeodniStvo svojerau namestniku, poslaucu Winklerju, ter zapustil dvoiano. Pritoiba Kanalskcga i^upanstva zoper dekret de-zelnega odbora, s katerim je zuvruil uafiert postate zastran razdclitvc obft. zemtjiifi v Gorenji ttsi, ae iz-roci pravnemu odseku v razpravo. Pro.snja nekaterih posestnikov in uajemnlkov lo-va, da bi se s posebno postavo uravnale lovske raz-mere, odda se de^elnemu odboru, da jo pretresa ter dogovorno z visimi oblastnijami napravi primeren na-Lert pestave, katerega naj v prihodnji sesiji predlaga. PoroCevalec pravnega odseka Dottori poroSa o nekaterih spremembah, ki naj bi se uvele v dezelne postave od 10. marcija 1870 §tev. 18 in 16. oktobra 1875 §tcv. 28, in po njegovem predlogu se sprejme z malim dostavkom k §. 10., kojega je poslanec De-peris predlaga!, sledc6i nafiert postave. Postava od....., veljavna za pokneieno grofijo Oo- risko in Gradiiko zastran nekaterih prenaredeb v de-^elnih postavah od 10. marcija 1870 St. 18 in od 16. oktobra 1875 §t. 28 (Dei zak.) Po predlogu dezelnega zbora pokne2ene Moje grofije GoriSke in Gradiske ukazujem tako-le: §. 1. UCiteljsko osebje na javnih ljudskih Solah bujejo ta kamen in ker se to uze tiso6 let godi, je kamen uze od samega poljubovanja izglobljen zajeden palec. Serif (turSki knez) v Meki fiisti sam vsako leto Kaabo in sicer ne z navadno vodo, ampak t rozlno vodo in jo pokaduje potem z dobro digecuni duhovi. Isto vodo pobirajo potem verni Mohamedanci. Serifova straia zliva to vodo na Mohamedance in vsak se dd-mov grede veseli takih kapljic po obleki. Gorje bi bilo kristjanu, ako bi se sveti Kaabi blizal; usmrten bi bil gotovo. Vsako leto dobaja tja na Usuce ro-marjev. Tarn trgujejo z arabskim, perziskim in indiS-kim blagom. Kalif Omer je dejal v krasni bukvarnict v Alek-sandriji: „Te knjige se2gite, kajti v njih stoji to, kar beremo vkoranu, tedaj so te nepotrebne; ali pastojd druge redi v njih, potem so pa pogubljive. Tedaj v ogenj I njimil" Maurov bojni kite: BMa§ Ko je Mohamed umiral, dejal je: »Vas mo2e sem nepravifino kaznoval! Tukaj ja moj herbet, vernite mi vse. Ako sem kater«mu Cast kratil, tukaj jemoja, naj me kaznuje. Ako sem komu premolepje vzel, daw obstcji is iis&iCrtetiev, ufitelje? in podndteljev. Ena-~1» je raOTrS&wMad* u&teljsko osebje dekli&kin Sol, §. 2. Na javnih Ijudskih Solah so uCitdji raz-vrSceni Y trl raarede iu sicer: I, razreda s6 600 gl. B, razreda s 500 gl. HI. razreda s 400 gl. $! 3. V Sotekein ofcraju GoriSkega mestanesme itevilo Hte^jer pTwga razreda presegati polovice sknpnegi Stevila uCHeljev. V drugih Solskih okrajib nc sine prestopati ste-*8o uCiteljev prvega razreda dvaoajstine, ono druze-ga wzreda pa ne treh dvanajstin skupnega Stevila u-fiteljev * dotHtaem Sofekcm okraju. i 4. Gfcrajna Solsk* oblastnija dolocuje, v ka»-tere rtwede ae inutjo uvrstiti ufitelji nje okraja (§. 18 poifrve od 10. nwrdja 1870 St. 18.) §. 5, Vsak nadufltelj {vodja ali ravnatelj) kate-re javne ljudske Sole ima pravico do opravilskega pri-fcUdt, doloCenega * tetaem znesku 30 gl., ce je Sola enorazredna, 50 „ „ dvorazredna, 75 „ „ trirazredna 100 n » Stiri- ali vec- TiZPfdiM. §. 6. Kdor katere Solo vodi (§. 12 drzavne po-itave od 14. maja 1869), ima pravico do stanovanja, " Beg* Tsaj dve sobi in potrebne pristranske ___, katero se nro odkale, ce le mogoce, v Sol-i poslopji. Ca se inn no odkaze stanovanjc, gre mu ft isto odSkodnina v mestu Gorici letnih 200 gl., T drugih krajih pa letnih 100 gld. §, 7. Podu&telj dobiva letno placo 300 gld. zra-ven atwiovanjske odSkodnine (§. 37 dez\ postave od 16. oktobra 1875 St 28), katera jc v mestu Gorici doloCena v letnem znesku 160 gl. §. 8. Dolocbe predstojecih paragrafov veljajo tu-di i» uciteljice, samo da imajo one dobivati 80D/0 od plad, dolocenih za uiitelje. Poduftteljicam jc* doloCe-na letna placa 280 gl. in stanovanjska odSkodnina 120 gl. v mestu Gorici, drngod pa 69 gl. §. 9. Te prenaredbe nc spreminjajo pravic do vecih dohodkov, katere so uciteljske osebe uL*e zado-bile Tiled deielnih postav od 10. marcija 1870 St. 18. in 16. oktobra 1875 St. 28 (Dei. Zak.) §. 10. Uciteljskim osebom, ki sluzbujejo zdaj v krajih I. in II. razreda, se odmerijo dohodki I. in II. razreda v zmislu in po dolocbah §§. 2. in 3. He bodo se jim pa inogli dovoliti -veii dohodki od onih, katere doloCuje tft postava. §. 11. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se* razglasi. Po njej se razveljavajo vse dolocbe poprej na-vedenih postav, za kolikor se i njo ne vjemajo. §. 12. Mojemu ministru za bogocastje in nk je aarofieno, da to postavo izvrsi. Ta Taini predmet nij vzbudil posebne razprave, samo poslanec Pagliaruzzi je nasvetoval, naj bi se u-iiteljicd v vsakem oziru smatrale enakoverstne uci-teljem in naj bi tedaj dobivale tudi enake dohodke. Ik predlog nij bil sprejet. IJa to poroCa poslanec Gorjup o proradmu zemljiS&io odveznega zaloga, ki se potrdi se stroSki 92.178 gold, in z enakim zneskom dohodkov. Da se pokrijejo dotidne obresti, preraCunjene za leto 1878, ki jth ima placati dezela, in tudi znesek, ki ga ima p!aLati na odbitek ugotovljenega svojega dolga, v skopnem zneskn 52.000 geld., tirjalo se bode 9% doklade k izravniin davkom z vojno priklado vred. DeMnemu odboru je narofeno, naj se oberne do to malo, kar imam, njemu kot odSkodnino. Tukajsno sramoto se laze preterpi nego tamoSnjo*. Ko je don Rodrigu kralj Alfons prisegel, da nij on kralja Sanhota usmrtil, dejal je Alfons: „Don Ro-drigo, ali mislite na to, da ste raoj podlozni?u — Rodrigo: BSe ne ( Gospod, na to bodem mislil, ko bo-dete moj kralj." Longobard Alkuia je bil uiitelj Karlovih otrok. Nekega dne je ta nekaj Lital o Hironirau in Avgu-atinu. Karl pravi: 9Ko bipafi dvanajst tacih mozakov imel vJkraljestvu I" Alkuin ga pa zaverne: „Stvarnik nebes in zemlje je imel le ta dva in ti hofieS jih i-meti — dvanajst!" tfmirajoft Lndevik poboini: „Ker ne more on k meni priti (namreC Lndevik, sin njegov), storim sam «vo|o dolfnost in vzamem Boga in vas za priCe, da mujrse odpustim. Vas pa prosim, da ga opominjate, da jeon kriv moje smrti, akopram sem mu destokrati odpU3til, ker je on bozje zapovedi zaniftevaltt. Henrik I., ko ga je nadSkoi Heriger v Manjcu kronati m mazihti hotel: BZadostuje mi, da sem od ljadstva za kralja izbran; vaSe mazilo hranite za vred-nejSe pd menel Za me je Cast prevelika." Ko je Henrik umiral, dejal je svoji sopragi Ma-tildf: ,Tebe sem po pravici tako IjubiJ. Zahvaljujem Be Kristu, da bodeS ti Se zivela. Nobeden nij imel tako zveste, v vseh refieb izkuSene zene. Zahvaljujem *% da gi me znala y jezi krotiti in proti nepra-#wm branitt,* p^L) c. k. namesti.i§tva v namen, da se urno in brez od-laganja koncajo Se ne dognane obravnave zastran od-kupijenja in poravnanja zendjiSkih bremen. Sledtjo poroCila peticijskega odseka. Dijakn iivinozdraviljske Sole v Ljnbljani Fr. Pe&nku iz Rihenberga se podeli 50 gld. podpore, da kon& svoje Studijc. Odborr za morsko kopelj v Gradu se dovoli v korist uhogim ^krofuloznira otrokom iz GoriSkega za tekoce leto 300 gold, podpore. ProSnja c. kr. km^t. druStva v Gorici, da bi se ustanovila dezeloa MvinozdravniSka sluiba v Gorici, se zaverne. Kmetijskemu visokoSolca Andr. Bratuzu je po-deljena podpora 100 gld., da napravi ufiteljski izpit. ProSnja obLine Grado, da bi se uverstila cesta pri Belvedern nied sk'.adovne, se izrodi deieinemu odboru, da zaaliSi v tej zadevi cestui odbor fienrinjanski. Peticija obdine Grado, da bi se vkazalo cest. odboru Cervinjanskemu sprejeti v svoj prevdarek 600 gold, za potrebna dela v isti obtini, odstopi se dez. odboru v reSitev. S tern je konfan dnevni red. Sesta seja, 20. aprila ob 11. uri zjutraj. Pred^ednik naznani, dasejenajvojvoda Albrecht telegraiiCno zahvalil za zborovo cestitanje. Dalje oraeni, da je namestniatvo v Terstu pova-biloT naj se sesija sklene, ker se 23. zaLne derzavno zborovanje. Nekatere novo do§le peticije se izroce doti^nim odsekom. Po prestopu na dnevni red poro^a poslanec Gorjup o proSnji Anhovske obSine za razffrlttev ta-moSnjih obd. zemljiiJ. Dotidni nafiert postave se potrdi brez ugovora. 0 preuravnavi deit kmet. Sole poroLa poslanec Del Torre iu sprcjme se sledcel predlog: Derzefi se nafcela, da ima ostati eno samo vod-stvo in da ima biti kmet. Sola eminentno prakticna, vraeajo se spisi, zadevajoCi prcuravnavo iste Sole, de-ielnemu odboru, da prcskerbi zaCasno, po scdanjih pravilih, za dobro uredbo Sole; da pretehta nasveto-vane prenaredbe in da poda v prih. sesiji terueljito porocilo s konkretnimi predlog!. Poslanec dr. Tonkli porofo o proratunu de^. zaloga za 1. 1878, ki se tako-le poterdi StroSkL I. StroSki za dezclni zbor gl. 2185 II. SploSni oskrbniStveni stroSki „ 21A11) III. StroSki, katere prizadeva nepremakljivo de2. premoi?enje „ 2087 IV. StroSki za kmetijstvo in obertnijo „ 1042 V. StroSki za javno varnost „ 14.486 VI. Zdravstveni StroSki „ 3364 VII. Humanitarni zavodi „ 66.727 VIII StroSki za namene javnega poduka „ 2G.648 IX. Podpore skladovnim cestam „ 6000 X. StroSki za priprege in druge vojaSke namene „ 996 XL Dezelni dolg „ 2593 XII. Razni stroski „ 1347 XIII. Izvanredni StroSki „ 3125 XIV. Predplaflla, ki se imajo poverniti „ 27.000 Skupaj gl. 179.319 Dohodki. I. Dohodki, katere daje dez. premo^enje gl. 21.385 II. Dohodki, prihajajocl iz javnih naslovov „ 50.996 III. Drugi dohodki „ 570 Skupaj gl. 72.U51 tako da se naraSCa primanjklej na 106.368 gld. Dalje se sprejmejo sledefii konefiui predlogi: I. Da se zalozi primaujkljej de2. zaloga za leto 1878, bo se tirjala: a. Doklada 12 0/q k neposrednim davkom z roy nim prikladom vred. b. Doklada 20Ofo nauiitninovina, moStainmesa. c. DavScuia 1 gold, za vsak hektoliter na drobno potocenega piva. II. NaroCeno je del odboru: a. Naj se pogodi z osebami kmet. Sole, katere utegnejo imeti stauovanje v naturi, da plaiajo pri-merno najems6ino. b. Naj preskerbi, da se leta 1878 preseli kmet. Sola na dez. kmetijo v Sv. Roku, ce bi ne bilo takifa ovir, katere bi prizadevale prevelike stroSke; ce se bo pa moglo to zgoditi, naj o pravem Casu naznani odpoved iastniku sedan jih Solskih prostorov. c. Naj zavkaze ravuateljstvu kmet. Sole, da poda natancne rafiune o nekaterih rubrikah, zapopadenih v proracunu dez. zaloga. Razprava proracuna, dasi je menda najva2ni§i predmet dez. zborovanja, je bila skoro mrtva, edini poslanec dr. Maurovich je predlagal, naj se opuste doklade na potrosnino in naj se rajse doklade na iz-ravue davke povikSajo od 12 na loO/0. Menil jenam-re6, da so uzituiuske doklade najboljsi in skoro edini dohodek obciue iu da se s takiini dokladami oblagajo in podra^ujejo najpotrflbnejSe stvari za zivez. Njego-vim razlogoo sta prav tihtno ugovarjala poslanca Dottori in Tonkli in zato je ostal se svojim predlo-gom popolnoma osamljen. Dalje je omenil dr. Maurovich v nadrobni raz-pravi, da je zapopaden y proracunu znesek 186 gld. za zdravila, ki se dajejo kapucinom; da mu je dobro znano, da morajo kapucini za zdravila beratiti in da niso Se nikdar tacega doneska iz dezelnega zaloga prejeli. Dezelni glavar odgovarja, da se je to vpra-Sanje ze veckrat razpravljalo v dez\ zboru in da je dei. odbor na dotiCno vpraSanje prejel od namestni-Stva pojasnilo, da je verski zalog od nekdaj prejemal* ta donesek iz del. zaloga in da si je po tern takera zadobil pravico do njega. Financna postava za leto 1878 se na to potrdi tudi v tretjem in zadnjem branji. (Dalje.) Dopisi. V fioriCi, 25. aprila. (/>z. shor. — SI awe. — Chftmbord. — Vreme.) Po kratkem zasedanji nehal je naS dez. zbor uze pred 8. dnevi. Refci moramo, da nij dosti naredil, pa tudi nij mogel v tern kratkem casu. Kar se tice naSih slovenskih poslancev, smo o-pa^evali, da so vi'Linoma izvrstni rodoljubje pa vendar malo preveC oportunci; ena sama poslanska zvezda se je menda prevee tajala, ker je bila preblizo solnca. Zanul kmet. Sole bi bill i&eleli, da bi bili naSi po-slanci sklenili kaj bolj pozitivnega, da bi bili saj javno grajaii napake, katere se gode natej Soli. Vsega tega nijso storili in to jim narod za zlo vzame. Sicer je pa pri naSih maienkostnih razinerah marsikaj nemo-goCe in anomalije so v Avstriji tako nakopicene, da se zmerom hIi2amo veliki krizi, ki mora saj nekoliko poravnati prevelike nenaravnosti. 10. maja poje Slavec v Nabre2ini. To vest so po Krnsit, v Tretu in Gorici vsi rodoljubje ? veseljem pozdravljali, kajti spomlad )» uze tukaj in SlavCka spomladi vsak rad posluSa. V Xabrezini bode torej 10. maja vclikansk shod; pevci iz Dornberga, Rihenberga, Komna, Nabreziue, Proseka, Trsta, Gorice, da Se celo kanalski kvavtet — torej Slavcki iz raznih gajev, • se bodo tarn producirali. Nadejati se je v Nabrezuii krasnega dneva, kajti Nabre/.inci uze zdaj skrbe, da sprejmejo slovesno in presrdno mnoge goste. V prihodujem Jistu prinesemo obSirni program te ve-selice, ki se bode vrSila skoro celi dan. Grof Chsunbord ima skoro vsak teden kak obisk iz Francoskcga; prct. teden je bilo uze sopet 50 Francozov v Gorici, ki so se priSli poklonit Hvojpum kralju. To nij slabo za Gorico, zatorej pa Chamborda straSno reSpcktirajo, Se celo naSi demokrati, socijalisti it.ry...- ¦,- skem poslu je bil natanjLen, neomabljiv, izgledeo. Za-%6 pa je bilo zaupanje vanj neomejeno pri vseb sta-novih- Njegovo prijetno vedenje in moSko-odkritoser-#no govorenje v druzbi se je m6ralo vsakemu priku-piti. Kaj pa njegovo rodoljubje? Tako, kakorsnega si 2eli dr. Celestin v svojih „Mislihtf. Siovenci smo bliztt vsi rodoljubje, sarao to je slabo, da to vemo. Cest. g. Tora§i6 nij vedel, da je patrijot, ali delal je v vseh polozajib po svojem stauu za narod in mnogo SertovaL Taki bodo inorali zaceti pcfciajati nasi rodoljubje, Citalnica je izgnbila.s Tomsieem verlega podpornika. Njegov pomirljivi dull je blagodejno up-ljival na to narodno druStvo. Preteklo soboto 21. t m. poslovil se je od Kaualcev ter Sel kot vikar v Levpo. Vsi so gitieui pozdravljali Cislanega gospoda. In kakor bi hoteli videti, fcain dajo Kanalci takega moza, spreniila ga je deputacija do Levpe. Sprejem je bil tako priprosto-velicasien, da si ue moivm misliti milejega. Otrocicl, dekliee, krepkejsi naraseaj. zeue in moski. vsi iepo v redu so po versti pozdravljali novega ueenika. Oinitila se nam je tista nehiinjena in priserLna spostljivobt. Po kratkem blauoslovu iim-li so Levpani vikarja. Kauaki pa so se poslovili od ne-pozahljivega gospoda. SpuStovanji*. bvale/tiost in lju-bezen vseh Kaualcev je sh za Vanu g. \ikar. Srefci bo suntvini napadaiijeui ne za->tale davke pla&iti. fo, ne, inu iivinfteta iz bleva pozene. Ali se ue sramujete, gospudine. natak naeiti ljudi javno v krfmi napatlati. Alt mislite, da so nasi kine-tje vaSi hlapciV lies ta elovek im;i fuden temperament. Pred nekoliko casom uapovedal je dvoboj nekeniu gospodu 7,. zarad izvabljenja Ijubimke. ktero je tako srOno Iju-bil — a brez da bi se bil kedaj pogovom udelezil. A gospod Z. videC, da rpvt>k nij pri pravi pameti, nij hotel maLc*evati se. Ko je gospod A T. slisal, ajvi in napravijo iz njega verfie. Se eelo na golt» skale in griee naiiot,ijo zemlje. puilkopavajo kaumje, kakm* gi^bar merlioviuo, in tain za^ade terte, katere jim ......o tako uspesuo, da je nijseni videl enake rasre \n t,u Istriji in ne po Vi-pavskem. Kaj pa i/, »»jib dobu, je zgon'j onuMijeuo. li ¦> m' na^ih Mvnjskili glav-irjpv liaj dontu redivniii snovij v sebi. Nij treba torej dosti tolsfe na ?.ganee. Preteklo leto so dobili nasi kmeljo nekako pod-poro od de/ebiega odbora, lo prav dobro od rok, a kakor hitro mu to nij bilo veft mogofe, je delo zaostalo, katero ne napreduje uze pet mesecev in tudi ne bo Se, dokler se ne zasuje zdolbljeni vodnjak sam. Da kinetje tu slabo izluijajo, je jasno; kajti ma-lokatero leto j«', da bi stise tu ne bilo. Kaj pa bode za naprej V Ker so vse gozdice posckali, od kod Ce ptiti kaka sapica, ki bi ohladila vroco perstV Mogofe iz skalnatib hiibov? Kaka je bila na§a okolica pred 15 Icti in kako so izbajali dobro kmetje, ko so bili ie hi ibi poraseeni. Poglejmo pa sedaj! Davki so ve-liki, dobodkov nikakovih, ljudstvo zadol^eno in vendar zivi le z novci. Od kod je pa dobe? 0 nikder ne, kakor iz malili gozdifev, koje Se imajo. Dan za dne-voin dervarijo proti Ter^ieu tako, da v kratkem iasu gozdov ne bo. Kako in kaj koristi gozduarski vertl 0 Solstvu, sadjeteji in o naSib narodnjacih Vam porocim o priliki. Seven kinetic". IZ VipaVSkefla, 22. apriia, (Izv. dop.). Po na-kljutfbi mi je v roke priSel list nSlov, Naroda" od 3i marcija t. 1. stev. 73, v katcrem sem iital dopis iz Vipavskega. Prav veselilo me je Litati, kako je nek zvedenec nataiiLnc^popisoval slabo stanje erariti e ce-ste od Vertovinskega mosta do Gorice. No, mislil sem si, sedaj pa u2e posije vlada kakega zetuljemerca, da popravi pomanjkljivosti na tej cesti. A varal sem se! Ko citam dalje, razvidim, da misli dopisnik cisto kaj druzega ter da priporoca, naj bi se cesta cez Dorn-berg in Pervaciuo prekerstilaiz skladovne v erarifi-n o. Napravil si je ta cestui in^eiiir prav po moj stersko „lep nadert" brez posebnih operatov in izra-iuuil je na perste, da bi stala poprava eraricne ce-stc od Vertovinskega mosta do Gorice nifi manj nego 100 tisuC goldinarjev in pri vsem tem bi se morala se lc ogniti CeruiSke vasi, ker drugace bi se ta po* prava ne dala izpeljati (??) To je torej ves njegov „naeert% da jeduo u2e erari^uo cesto zaveiie in dru-go skladovno kot dobro spozna, ta modri inzenir. A nam Vipavcem se ta nacett ni6 kaj ugoden ne zdi, ker jc jako pomaujkljiv. Res je, da se po e-raritoi cesti posebno od Vertovinskega mosta do Cer- niC zarad klancev te2ko vozaii, ali # se dajo prav labko odprayiti, kaJEor nam je pred p;ar T^triasFc. kr. in2enir s primernim in 'natarifinim ASrlso% *$L*> zal, iz kterega smo razvideli tudi, da bi.se ^ala'p5-sta tako popraviti, da bi Sla vedno po rav^cim'5a terdem syetu, ker bi nikjer ne, bilo ye^n%d'~ * palca s#oka. Tudi smo posneli iz njegqyega*' njenja, da bi poprava po njegovem naderta ne vec kakor 35 tisuc gld., in ko bi se Se tiipl'lKfiL, pri AjSevici popravil ali prelo2it, l?i ne stal'p'yse,Mo ve2 nego 38 tisu6 gld., torej za celih tik tlsd$ ™A manj, nego je prera6unil Narodov dopisnik »t$J. ste.a Kar se pa tice dornberSke ceste, jo irii pray ... di privoScimo Dornber^anorn, meuda Se bojj, nego Narodov dopisnik, ki je v dopisih tudi Dornb.erSki casti u2e nasprotoval. r. ; ^ Dopisnik pravi, da je ona skladovna cesta kraj-Sa od eraricne, kar pa nij res in kar bi bilo 'le mb« goto, Ce bi ta modrec meril skladovno cesto na sei-njc, eiariCno pa na metre, kajti do danes §e nikdo nij cul, da bi se prislo preje po skladovni cesti y Gorico nego po eraricni, katera je za pol ure krajSa od perve. Na dalje navaja dopisnik, da je posebnj po Sempaskem polji veliko mraza in velika bijirja ltd, — Kaj incnda misli, da mu bodo ljudje verjeli, da lift uni cesti nij mraza ni burjeV Jaz tnisHm pa, da, so na onl skladovni cesti kterikrat Se veliko yece5 bttije, ki eelo cesto poskodujejo. Sicer jo niso ne poitni lie drugi vozovi v bmjnh nikdar krenili cez Domberg, pa se tudi nij sli sal o Se, da bi bila burja aa Sem-paskem polj> kakega voznika odnesla. Da je erari&ia cesta o Casu povodenj v nevar-nosti, y tem se gospod dopisnik tudi eno malo mtftt, Naj le prcgleda Se enkrat obe cesti in posebno mo-stove na obeb cestah in naj je nntancno cenl, potem menda prcdrugnai Bam svoj nacert in sprevldi, da se eraricua cesta ceneji in bolj po ravnem In brez pre-rovov da izpeljati nego ona skladovna. Dopisnik tudi povdnrja, da financna mizerUa tudi ne dopuSto onega velicega stroSka, katerega Je «tt prenu'uiiil. Na to ima uze zgorej odguvor, ker bi vsa ta poprava ne stala ved kakor 38, k veCerau 40 lisufi goldinnijev; cesta bi pa 61a po ravnem in po (rdih tleh in bi ne bila blatna v deievnem vrernqtiu. Sicer tudi nij ta cesta obfiiuska nli skladovna, di bi se za nje popravo morali obciiiRki davki poviSftti. Torej nima vsa ta stvar z obciuskimi poviSki ditto nit opraviti. Ko bi pa tcmveC ta cesta postala, kakor Jio-cete vi, skladovna, potem bi jo moral So le cestni od-bor popravljati in bi se morali v ta namen hatozitl poviski obciuam. Sicer je gospod dopisnik' poznkn, da pisari le iz golc zavisti; zatorej se pa nadejfciho, da nam visoka vlada cesto popravi ob svojem' ctsu tako, da ne bode vec klancev ter da se bode varpya-la naCerta dopisnika v „Narod." Iz Cerkna, 23. apriia (Izv. dop.). (Vrme-Nomhnje v Tolminu). Jako nevgodno vreme iltteli smo nekaj dni sem; sneg je naletaval kakor po zlmi; palo ga je tukaj Cez dve, viSe v goran pa cejoj&ez tri pedi. To je kaj nevgodno za poljedelca, kerne more delati in je verh tega sneg ozimino pbttaCil, nastali mraz pa sadnemu drevju mocno Skodoval. IfaS kmet pravi: Ce lc sneg naletuje, naj bo, a mraz" je bil 20. in 21. t. m. tak, da je zemlja zmerznila. — Novacenje verSiln se je v Tolminu 20, in 21. t. m. Fantje so bili letos Se precej pametni, femur je deloma krivo pomanikanje novcev; a §e kerCmarji nas ob takib prilikah skubejo, kajti vino je drazfe i slabSe ko prej, ko je bila se stara mera. Nova mera se vsakemu turzi, kajti ceua je stara a mera manjSa. Jedila pa so bila tako draga kakor v kakem niestu v hotelu. Naj bi kerLmarji pomislili, da so tudi med nami, ki si komaj naj potrcbni§ega kupijo. Zfasti morajo hribovci, ako uimajo vefi kakor dva goldi^irja, stradati in vendar marsikter eel mesec tohwo' tie za-sluzi. Re6i smern, da nabira nas stane vec tisdfi goldinarjev. Pri tej priliki prosil bi fante, da bi, y jori-hodnje opustili tisto gerdo italijansko petje* pr^d^Se-vanje i sirovo priklinjevanje. IJaj ppmieKQq, da to jih le sramoti in da preklinjevanje je h znamnjeT Ibu-rovega, ik jbCutnega aerca. Res grenko je bilo sli§ati, kako so se nektei i, ki veljajo za olikftne, 6 tfim po-nasali. KliCem Vam tedaj, dragi bvatje, kadar ^e-zo-pet snidemo, opustimo vse, kar nas sramoti in (Jarzi-mo se vsega, kar nas casti. ' ( ________Eden novi^cev. Iz sfov. Stajeria, ^ 22. apriia (toy, dk) Jedva nas je objela Vesua — boginja spomladi, ter deklctom napicila §opek cvetlic naprsa in fenlom isto tako na blobuk — prikazat se je Svarog 4^4og podnebja, nagrbnaiil je ielo in zapodil je 2eno zimo zopet k nam. — Ta nam je prinesla nekaj ro4n&~" pardon snega, a mi „Nordpolfararjitf se je riijsmd u-straSili in pokazali smo ji na polne usta dvrste, sne-go-bele zobe. Stribog, bog vetrovbm, nam je ponudil blagovoijno svojo roko in tako je zginil snog kakor kafra. — DaSbog, solafini bog, je ukazal: Naj Iepse sije solnaicel In zopet so vijolice pomolele sVoje njilne glavice izpod «el?nega gcmaV ^ l^ldir^fips1JWeZ'' Hi, je razkrila svoje mogocne peruii nad to dolino Bolza in mraza zopet vec ae pozuarao. Sieerne vemo, kaj bode iz tacega vremena I April je muhast in ne-Btanoviten; kmstova ntosnja slabo kale; boginja smr-ti — Morana — uze k$ze svojo koso; zacele so bo-lezni lazstjati; Ijudje mrjd, kakor gosenice po petro-^ju In kmet pricakuje nerairnega srca — boljSega vre-men*. To pa ny samo pri nas, awpak povsod. No, ne iadimo so, april je muhast; ni mu zauaeriti, a no§&ja trpi, ker leto pride in mine, davke je treba pa placati, a moSnja kaze deficit in konec vse koine-dije je — baben. Mozirski. P. S. Ko sem ravuo spis dokoncal, sem poizve-del Xalostno novko, da je minulo not slana pobrala ne upanje do dobrc letine, sadjeje proe in tudi dru-fo se je baje komaj reSilo Sedanske katastrofe. — Politidni pregled* V Gorki, 26. aprila. V naScm deriavnem zboru je interpeloval Giskra in drugi glede* orijentalnega vpraaanja. Odgovor vlade na interpelacijo prinesemo ob avojem casu. Isto tako se je interpolovalo v madjarskem derz. zboru. Vojna mej Rnsi in Turci je uze za-cela. VfterajSnji listi prinasajo objavljen ruski manifest, o katerem govorimo na uvodnem mcstu. Tudi Avstrija se pripravlja za vse slucaje. Soditi se ae ne more, na katero stran se oberne, vendar t ne dolgem casu bode tudi to vprasa-nje re§eno, Izrazili smo v naiem listn uze vec-krat, katera pot bi bila 2a Avstrijo najboljsa, po kateri si more le koristiti in nic Skodovati. Najvojvoda Albrecht, kateri je popolnem za mzo z Rusijo, zbral je pre§li teden predstoj-nike vseh sedem generalatov, vojnega nrinistra in predstojnika generaluega statia okolo sebe ter 80 se posvetovali 0 polozaji Avstrijc nap ram 0-rijentalnim dogodkom. Sklenilo se je gotovo, da se oboroli tudi Avstrija in je baje uze doloCcno, da se zacasno zbere 40.000 moz v Ljubljani, kar je nedvojbeno, ce jemljemo v postev, da se je vsem ljubljanskim posestnikom bis narocilo, naj imajo toliko prostorov pripravljenih, da vza-mejo pod streho stirikrat toliko vojakov, kakor ob druzih Sasih. Nekaterl turkofili pravijo, da zberc Avstrija tndi na Sedmogiaskem vojni kor, desar pa mi ne verjamemo, ker to bi bila demonstraeija v Busiji neprijaznem zmislu. kar basmi smatramo kot za Avstrijo pogubljiv din, katerega jo Bog obvaruj. Res, da je kaj tacega mogoce, dokler stoji na kermilu zagrizen Madjar, vendar misli-mo, da Andrassy-jeva beseda ne bode veljala toliko, kolikor ona najvojvode Albreeht-a, kateri je bil vedno za prijateljsko, vzajemno postopanje Avstrije in Rusije v orijentalnem vprasanji. Za-torej sinemo vsaj nekoliko opraviceno mirno pri-cakovati razvozianje vprasanja, katero je uze pred 20 leti pretresalo celo Evropo. Komaj je Rnsija tursko mejo prestopila, naprosila je tndi nze Turdija vse vlasti za po-sredovanje mej seboj in Rusijo; a velesile so odgovorilesoglasno, daje prepozno. Angleska bode mirno gledala razvoj orijeutalnih dogodkov in ne bode podpirala Turcije, ce smemo vero-ˇati izjavi angleskega poslanika v Carigradn, Layard-a, napram visoki porti. Mej Cernogorci pa Miriditi in Turdijo zacel se je tudi boj. Turski poveljnik v Hercegovini Saleiman marSira naNiksice; na joznem bojiscu, kjer zapoveduje Turkom Saib pasa, napredujejo Cernogorci proti jugu in miriditski strani. Poveljnik turske podonavske vojske je Abdul Kerim pasa, v Aziji je verhovni poveljnik turski vojni minister Redifpasa, tursko brodovje pak stoji pod poveljstvom admirala Hobart pase, kateri se baje v kratkem prikaze z 12 oklep-aicami in mnogim drugim brodovjem na deraem morji. ^^_^___ Zadnje vest! Rusi 60 uie dospeli v Galac in BarboSe na Do-navi ter so se polastili mosta, ki pelje od tod Cez Donavo v DobraCo (kos Bulgarije mej Donavo in Cer-nim morjem). Iz vidinske in vseb strani bite Turci proti dohyi Donavi, kder se utegne najpreje boj vne-ti. Kalafata nasproti Vidinu se Turei niso §e polastili. V Aziji bila se je baje uze bitka pri Kars-u. Miriditi so baje Oroze prepastili Turkom. Berzojavi tur-§kega vira so zopet laznjivi kakor za €asa turiko-cexuogorske vojne. mmmm^mmmmmm Razne vesti V dezelni odbor gorisM so bili voljeni: gg. svet. Gorjup, dr. AbramT dr. Deperis in Gasser. Pri Slavcevem koncertu v Nabreaini 10. maja t 1. se bodo ^kupn 0 sltdefe pesui p«Ie: Noini strazarji. uglasbil Iv. pi. Zajc |Bts^ntica str. 20). — Bodi zdrava, ugla^bil g. Ipavee fBiserhi-ca str. 25). — Jadransko morjeT uglasbil A. Hajdrih (Jadranski glasovi) in BS1av«ev* spev, uglasbil Avg. Leban. _ poin zbor bode pel: Pri ziWlki, uglasbil Kam. MaSek. — Putaik, uglasbil V. Lisinski (Bi««r-nit-a str. 11). — rKo zvezd aebrojnih Cwla* uglasbil Fr. Srbubert. Naj se pevski zbori, ki se udelczijo te slavnosti. precej za6mkjo pripravljati, da bodo za glavno skus-njo dobro pripravljeni. Ne piSite lehkomiSeljno o poStenih lju-deh. — V 41. st. ^Stoveuca* bil je dopis iz Gorici>, v katerem nekdo drasticno popisuje, kako so v Fai-fcrjevi gostilnici nasli pod podom nekc sobe 5 mrli-Ccv prav po vojasko -in reihe und glied14 polo2eitih in sklepa, da sc je moralo nekaj posebne^a zgoditi, od kar je" k veumm 10 let preteklo. Kakor smo v BSoti" ob svojem fasu ^porofali, imSle so set ko so zidarji v enem bramu Faiferjevc hiSe globoko kopali, nekatere inrtvaske kosti. Opnzili smo pa tudi, da so v bliznji hisi ze pred nekaterimi leti nasli tndi inno-go cloveSkih kosti in ko ismo poprasevali po uzrokili, so nam stari Ijudje rekli, da je bil v starem fasu v teh krajib mirodvor. Grdo je torej od onega dopisni-ka, da pise popolnoma izmisljene refii, ki pa skodu-jejo dobremu nuenu poznano stare in jako po&tene drnzine. Ce bi se bil dopisnik saj nekoliko informi-ral, ne bi bil napisal take babjc kvanteT fie nij mor-da pisal to iz same porednostiV f'c je postenjak, naj so. natnnjnno iuforniira in popravi, kolikor more, po-sebno pa svetujeiuo BSIoveiicutt» da reft iz boljSega vira izve in po tern stori svojo dolznost, v bodoce pa bolj pazi na svojf-qa dopisuika iz Gotiskega, To smo pisali zarad tega, ker oni dopisnik tudi nam ocita, da smo zamoICali vso rec in se tudi na naS rafiun laze. Svetovna razstava v Parizu leta 1878. C. k. centraliia komisija, katera ima nalogo voditi zadeve avstrijskih razstavljaveev pri parizki razstavi, obraLa se do vseh onih, ki se cutijo poklicani, da he gotovo vdelez6 svetovnega tekmovanja. Tukaj gre za-to, da Avstrija pokaze svetuT kaj je vse v stanu na polju naravne in obrtntjske produkcije; tudi se raz-stavljavci uimajo ozirati na mnozino, ampak ozirajo naj se samo na kakovost. Razstava ima namen po-mnoziti nase kupcijske zveze z inostranskim. Ome-njena komisija se nadeja, da se bodo vsi oni tigovei in obrtuiki udelezili te razstave, katerim 30 na sreu Cast na§e drzave: in Avstrija, ki je uze veCkrat ^asttio takmovala na tem polji, bode tudi zdaj opravicilapri-cakovanja, katera stavi svet v nj^>. Komisija smatra kot svojo nalogo, da zdruzi na razstavi v eno lepo skupino vse, kar zamore dokazovati avstrijski napre-ilek, da skrbi za to, da dobi vsaka razstavljena stvar pravo in piimerno mesto in da zlajsa po mogi>C*osti razstavljavcem stroske. Glede na bliznji cas zacetka parizke razstave, se bode komisija drzala natanjeuo uze razglasenega obroka; vsak, kdor hoce kaj razsta-viti, oglasiti se mora pri kupcijski zbornici najdalje do 10. maja t. 1. Goriska trgovska zbornica dostavlia temu po-zivu, da se morajo ooi, ki hofiejo kaj razstaviti, 0-glasiti v uradniji zbornice najdalje do 5. maja z ozi-rom na to, da mora ona odposlati centralni komisiji vse naznanila do 10. maja. Slovenski obrtuiki ne zamudite prilike; kdor ima kaj razstavljanja vrednega, naj se bitro oglasi.— Mirno se svojiin cenim obuvalom, vipavska dolina se svojimi vini, sirarsko druitvo na Tolniinskem in §e mnogi drugi posamezni obrtniki na Gori§kem naj bi se ne vstiaSiii tekmovanja v Parizu, kder bo naj-lep§a prilika, da na5i zanemarjeni pridelki postanejo svetovno znani. GoriSka citalnica napravi due 28. aprila t. 1. koncertuo veselico in piesuo zabavo, k katerim uljudno vabi vse rodoljube. ZaCetek ob 8. uri zvecer. Iz Mirna se nam pile: Kaj bode s tem vsem onim, ki so z milodari kolickaj pripomogli, objavlje-no, da sta se iz Yidma pripeljana in od Nj. prevzvi-Senodti, milostljivega nadskofa posvecena 2 zvoaova v turn novozidane cerkve „Na gradu" pri sv. stopnicali postavila. Pri tej prilikL si dovoljujemo, mojstra gg. Alojzija in Franca Broili v Vidmu vsem obCinam, ko-je si ze!6 uove zvouove napraviti, gorko priporocati. Oberniti se je do omenjenih gospodov zvonarjev, ka-terih zvonovi se glede vbranega soglasja in lepega clstega glasu memo drnzih posebno odlikujejo. Iz Repentabra se nam pise: Pred mesecem dni snao dobiii marljivega ucltelja g. A. F., kateri se neprestano trudi naso mladino odgojevati. Da, tudi gospodove dneve ne rairuje. — Komaj nam je doiel zeljeni ufiitelj, zgubili smo pa miroljubnega in nam velepriljubljenega zupnika J. T., kateri je 14 let med naini bival. Z njim je zgubila tukajSnja obLina vrle-ga dusnega pastirja in narodnjaka. Zopet umor in rop na Dunaji je izverSil nek strezaj, kateri je bil brez siuzbe. Priklatil se jr ubi-jalec po dnevi vstauovanje stare zene, katerej je pre-rezal viat ter potem nekoliko denarjev in dragoce-nosti pobral. Ubijalcu je prisla policija koj drugi dan na sled ter ga je zasacila in izroLila sodniji. Detomor je izver&la ueka nezakonska mati v oblizji Ribenberga. Prijatelj nascga lkta nam piSe 0 tem obsirm jse posebno 0 vzrokih tacih umorov in kako bi se tacemu jioretju v okom priSIo, kar si pri-derzujemo ob surjem ('nan objaviti. Iz Mavhinj se nam pise, 2 i. apr. — Na Kra-su razsaja Tuiek-ne, kaj pravimV April, april! Ta brezen, ki je 10 krat na dau jezeu. A nij fiuda, da ga piemenjavam s Turkoiu; saj tudi april, ta paglwc i gridrnjac, note iniroviiega protokola pod-pisati i razoroziti se; ceravno je narava, ta sloveci diplomat, se.stavda ze po grieili i dolinah uiiiu zapis-nik s cvetlicami, z drevesnim cvetjem i ,ri^kc muhe. Po tem pa: „Singe, wem Gesanff gegeben l" $, V Soci St. 12 1.1. ponuja gospa & f~h Demsrherjcva vdova iz ^eloxnikov le- f ^ po krovajec (Brotdampfeln) po nizki J ¦*%, ceni. Ker pa iiuenovana gospa krovnj- 4, J cev sama ne izdeluje, bi k veccnm 4" zamogla komu postreci s kupljeno robo. f Fabriko za izdelovanje i/vrstnili kro- i. & vajcev, ki so po Goriskem in Vipav-L skem ze dolgo casa gg. trgovceni do-«¦, bro znani in s katerimi sc vsaki cas uruo in najboljse postreze, ima Jozef Potoenik \ v Zeleznikili (Eisnern in Oberkrain). \mh^m^mmb^^!^}m%w»\mmU 1 Podpisani naznanja, da ima svojo zalogo zrepla za zveplanje trt v dro-geriji Ghitter v Rasteln, v Podgori v lastni hisi in v mlinu v Musi. A. Kocijandid. Yelika zaloga ofalek za flospode k „rimskemu kraiju" Adolfa Wellischa naiiaja se sedaj samo na Dunaji, Wieden, Haaptstrasse 11, gcgen. dem Naschmarkte, fpopreje Keller & Alt) in priporoea najelegantneje obleke za gospode in rfecke; na dalje za pomladansko dobo: Grave-lotte — suknje po 12 gl, jeduobarvne eele obleke po 18 gld., po nizkih in stalnib cenab. Lastnik, izaavatelj in urednik; \IKTOR OOLENEO. — Tiskarj MAIUNU y Gorici,