Mladinstea matica HRVATI O »KRESNICAH«. Kar je izšlo do zdaj ocen pri nas o »Kresnicah«, so bile vse ugodne, vendar so jih skoro vsi naši kritiki omenili tako mimogrede, ne da bi polagali na knjigo bogve kake pozornosti. Hrvati so sprejeli »Kresnice« drugače. Oceno so prinesle »Novosti« od 18. juHja z naslovom čez 3 kolone. Ocena obsega skoro celo stran lista. Naj citiramo nekaj mest iz ocene: V Ljubljani je izšla te dni knjiga, ki znači dogodek v naši mladinski literaturi. To knjigo so napisali sami otroci, in sicer oni najmlajši iz osnovne šole, ki so knjigo tudi sami ilustrirali. Knjigo pod naslovom »Kresnice« je izdala Mladinska matica polcg treh drugih knjig za deco. Vse te 4 knjige, skromne po obsegu, niso prav v ničemer podobne, ne po vsebini ne po opremi, oni mladinski literaturi, ki smo je vajeni gledati v izložbah naših knjigarn in. v rokah naše mladine. Nove po obliki in vsebini so vredne, da jih omenimo, posebno še »Kresnice«, ki so med vsemi najbolj zanimive. Na 96 straneh te knjige.je sodelovalo sedemdeset otrok. Od daljših avtobiografskih odlomkov in potopisov pa do krajših, v nekaj stavkih nametanih skic, je vsa knjiga zanimiva tako iz pedagoškega kakor tudi s sociološkega in literarnega stališča. Polna iskrenosti in neposrednosti, in kar je najbolj čudno, polna stvarnosti in plastičnosti, brez fraz in obrabljenih rekvizitov mladinske literature, kaže pot in način vsem onim, ki pišejo za mladino. V tej knjigi pišejo otroci najenostavnejše stvari. V njej je dokaj gradiva za studije psihologa in pedagoga, v teh črticah in skicah je mnogo dragocenega materiala za onega, ki hoče vedeti, kaj današnje otroke zainima in o čem najrajši pišejo in čitajo. Tu se razodeva pravi otroški slog in forma. Pri drugih narodih so že davno izhajale take knjige. Pod vplivom novih psiholoških teorij, a največ pod vplivom Adlerjeve individualne psihologije in sodobnih pedagoških uspehov teh teorij (delavne šole. metode kolektivnega poučevanja, metodc Montesori itd.) so začeli Nemci iz Ncmčije in Avstrije izdajati otroške stvari. Ali medtem ko Nemci objavljajo take izdelke otrok bolj kot psihološke studije zaradi proučavanja (Biichler in Letzter na Dunaju in Franz - Helersberg v Berlinu), so dali Francozi 'tem mladinskim delom bolj literaren ton. Tako je učitelj Freinet v St. Paul de Venca osnoval revijo »La gerbe«, ki jo urejujejo in pišejo otroci sami. Ta pokret znan pod imenom »L* imprimerie a 1' ecole« je postal na Francoskem tako znan in važen, da so bile maja meseca lanskega leta celo v francoskem parlamentu samem živahne debate o tej šoli in reviji. A v dokaz, da so ti otroški izdelki res uspeli, naj nam služi to, da francoski listi često prinašajo ponatiske iz te dečje revije. Če primerjamo nekatere stvari iz »Kresnic« z onimi iz revije »La gerbe«. opazimo izredno podobnost v načinu izražanja naše mladine s francosko. Opis utapljanja mačke, ki ga je objavil v tej francoski reviji enajstletni Marcel Agneaux in sestavek »Kamen na srcu«, katerega je napisal v »Kresnicah« njegov sovrstnik iz Štajerske Janez Karo, izgleda kot bi potekla izpod istega peresa. Človek bi rekel, da je to odlomek iz Cankarjevega »Mojega življenja« ali iz »Davida Coperfielda« od Dickensa. Isti slog, isti kratek in koncizan način izražanja. isti način postavljanja dialoga in ista logična in čvrsta kompozicija. Tudi če primerjamo ilustracije v »Rresnicah« z onimi v francoski reviji, se pokaže ista sličnost. Le, da imamo v »Kresnicah« nekaj ilustracij, ki so res nadpovprečne. Slike Marjana Ozvalda so bile razstavljene že v Ljubljani in v Pragi. Kmetski otrok Tomaž Kvas je pa rojen portretist. Prvi ima smisel za dinamiko, drugi pa bolj za statične stvari. Cela ta knjiga pomeni pravi dogodek v naši mladinski pa tudi v naši pedagoški Iiteraturi. Res je, da imajo naši dnevniki otroški kotiček, kjer priobčujejo otroci svoje stvari, a to se ne more meriti s to knjigo, ker jim ne gre za isti cilj in tudi se izddki ne izbirajo z istim merilom. Tudi v Beogradu se je ustanovil mladinski list, kjer bi sodelovali oitroci, a poizkus ni uspel, ker niso imeli njega temelji nič skupnega ne s pedagogiko ne z mladinsko literaturo. Poizkus »Kresnic« pa je bil deležen popolnega uspeha. Na koncu prinaša Tone Peruško, ki je napisal to oceno, še dva prevoda iz »Kresnic« in 3 ilustracije. Prevedena sta sDisa »Kamen na srcu« in »Prijatelj Janez«. Od slik pa so prinesle »Novosti« Škofjo Loko (Trojar), Avtoportret (Kvas) in Ekspresni vlak (Ozvald). NAŠ ŠOLSKO-MLADINSKI TISK. Pod tem naslovom priobčuje zadnja številka »Književnosti« daljši članek, kjer se v uvodu obregne ob anketo za mladinski tisk in ob način, kako se je ta anketa vodila. V nadaljnjem se zavzema člankar za reformo našega mladinskega tiska. Po njegovem mnenju je glas po taki reformi samo sekundni interval v skali, ki kriči po spremembi celokupnega našega šolskega in izvenšolskega kulturnovzgojnega in učnega življenja in je ta le zgodovinsko utemeljena posledica social - ekomomske pogojenosti, v kateri se nahaja današnja družbena razvojna stopnja. Vzporedno s klicem po preureditvi in preusmeritvi šolskega življenja se je nujno pojavil klic po preusmeritvi mladinskega tiska. Od rešitve prvega zavisi rešitev drugega vprašanja. V nadaljnjem kritizira člankar okostenelost in nemožnost šolskih čitank in mladinskih listov: »Zvončka« in »Vrtca«. O »Našem rodu« pravi: V tej suhoparno zmoralizirani mladinski literaturi se je pred petimi leti pojavila v naših šolah mladinska revija »Naš rod«, ki pomeni brez dvoma korak naprej, zakaj »Naš rod« je v primeri z »Zvončki« in »Vrtci« prinesel med šolsko mladino osvežujoči dih. kljub temu, da je list ostal po svoji formalni in materialni plati, po svoji urejenosti in vsebini prevcč enostransko urejen, ker v pretežni vcčini gleda le na estetsko formalno vzgojno plat in kljub temu, da je po svojem načinu gledanja na življenjsko in družbeno dogajanje idealistično usmerjen, ter tako po svoji metodi nesodoben in ne odgo- varja sodobnemu znanstvenemu gledanju na svet in življenje. — O »Mladi Jugoslaviji« pravi kritik, da je po svoji vsebini in usmerjenosti docela ponesrečen eksperiment in je le poslabšana izdaja »Našega roda«. Tak list je le surogat političnega tednika slabejše izdaje, brez kake resnejše osnove. Toliko obetajoči stik s stvarnim življenjem, z vsemi področji družbenega življenja je ostal samo pri obljubah. Kritik končuje takole: Duhu časa, zahtevam in potrebam najširših slojev delovnega razreda odgovarja realistična, znanstveno utemeljena in zgodovinsko družbeno pogojena metoda pisanja, brez vsake idealizacije in bolne fantazije pa naj bo to leposlovje ali žurnalizem. Na ta način bo šele dobila šola potom tiska pravi stik z življenjem, šolska mladina pa vsaj približno objektivino- kritičen kompas za oceno in pot v življenje. —