Kdor želi T vradnim. ali pa v oananilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čcrkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list
št. 26.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti. zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 39. l!Mu lijiihljaiiiki^a časnika, v petik 16. Vel« travna 1851.
št. 3712/505. Oznanilo.
(81.) C 1
C. k. visoko ministerstvo kupčije obertnije in javnih stavb je po danim razpisu od 14. aprila t. I. št. 2'729/H. M. po odločbah najvišjiga patenta od 31. marca 1832 sledeče pooblastnenja podeliti za dobro spoznalo.
1)	Ludoviku Petru Robert deMassy po Jakopu Fr. Henriku Heinbergerju, oskerbniškimu vodju v Rocourtu v okrajni Aisne na Francoskem, poslednji stanuje na Dunaju, v mestu št. 785 , za znajdbo sladkor pri na-pravljanju čistiti, na dve leti. Da se znajdba na skrivnem ohrani, seje poprosilo. V javnih zdravniških zadevah se sme to pooblastnjenja brez pomislika rabiti, samo de se previlegirani vlastnik pri čišenju sladkorja le baritfachara-tov posluži. Tuj popis je pridjan.
2)	Henriku Pfitzner in Francetu Uechers, vlastnikama fabrike, na Dunaju, Wieden št. 83, za znajdbo in poboljšanje noviga ravnanja, iz nevtralnih masti vsake sorte z rabo novih priprav mastne kisline pridobivati in jih čistiti, na pet let. Javni popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu , kteriga zamore vsak pregledati. V javnih zdravniških zadevah se sme to pooblast-njenje brez pomislika rabiti.
3)	Ravno tema in ravno tu stanuvajočima za znajdbo in poboljšanje Sterin-Magarin od Oleina z porabo hidrokabuuretov ločiti in iz teško stopi ji vih masti brez rabe apna toliko mastne kisline napraviti, kakor seje rabi pri napravljanju tako imenovanih Mili-sveč. Javni popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. V javnih zdravniških zadevah se sme to po-oblestnjanje brez pomislika rabiti.
4)	A r is t i d u Baltazarju Berardu, civilnimu inženirju, po Jakobu Fr. Henriku Hembergerju, oskerbniškimi vodju, v Parizu rue blanche št. 44, poslednji stanuje na Dunaju v mestu št. 785, za znajdbo in poboljšanje v rabi premoga, ki obstoji v novih sredstvih za čišenje in voglenje in katrana in stisnenja ma-liga premoga; na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. V javnih varstvenih zadevah se sme to pooblastnjenje brez pomislika rabiti.
5)	Gaetanu Pizzigheliu, opravniku vfabriški zalogi „Modeband" na Dunaju, stanuje na Dunajn v mestu št. 1122 za znajdbo v pripravljanju klobukov iz dlake, na eno leto. Odperti popis pooblastnjenja z muštram vred leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
Ljubljana 28. aprila 1851.
Gustav grof Cfiorinskg deželni poglavar.
r.
Izpis
(95.) C i
iz zapisnika seje kupčijske in obertnijske zbornice za krajnsko kronovino od 9. maja 1851.
Sejo odpre predsednik zbornice, gospod Lambert Kari Lukmann ob štirih popol dne. Tajnik prebere zapisnik seje od 4. aprila t. 1. ki se vredi in podpiše.
1) Gospod predsednik govori o izročitvi kupčijske denarnice, in zraven predlog stori, dozdaj-nimu denarničarju, gospodu tergovcu Jožel u Schreierju za njegovo, to reč zadevajočo marljivost in za njegov trud in prizadevanje zahvalo od zbornice izreči, kar se je enoglasno poterdilo. — Pri tej priložnosti se je tudi v tukajšni kupčijski učilnici gospoda Ferdinanda Mahra govorilo. Po dolgem posvetovanju, kterega so se razun gospoda predsednika vdeležili tudi gospodje sveto-vavci zbornice Bauingartner, Gustav Hei-mann, Miihleisen, Holcer, Kranc in Blaznik, se je glasovalo o predlogu gospoda Baumgartnerja: „da bi gospod predsednik v imenu kupčijske in obertnijske zbornice, gospodu predsedniku te naprave, F. Mahru želje naznanil, da bi njegovo tirjanje glede učeneov drugod stanujočih, nekoliko polajšal in tako storil, da bi zamogli šolo tudi manj premožni obiskavati." Ta predlog je bil po-terjen. Tudi pristavek gospoda predsednika,
da bo zbornica skerbela, „da bodo to zadevajoči letni doneski, redno plačanije bil po-terjen.
2)	Razpis visociga ministra kupčije, zadevajoč osnovo temeljnih podstav, po kterih bi se spedicia v zvezi s prevaževanjem blaga na deržavnih železnicah vredila. Gospod Miihleisen govori vimenu zbraniga odbora o mnenju gospoda Baumgartnerja glede zadeva-jočiga predmeta, ki se po kratkim posvetvanju brez premembe p o ter d i. Tudi pristavek gospoda Holcerja, da naj bo kupčevavcam popolnoma na voljo dano, „da si prejemniki in pošiljavci svoje špediterje sami volijo, in da naj se na to gleda, da osebje vse obstoječe predpise popolnama spolni, je bil po ter j en.
3)	Gospod Gustaf Heimann govori v imenu odbora sostave temeljnih podstav, po kterih bi bila posebno ljubljanska hranilnica pripravna za eksomptne opravila. Pri tem se posvetovanje bolj vleče, ker se od ene strani pretresejo mnogi dobički, ki bi iz tega izvirali, in zoperstavki, ktere bi znalo vodstvo hranilnice temu nasproti postaviti; od druge strani pa razprostranost eksomptiranih menjav-nih listov na obertniški stan. Na predlog jehilo sklenjeno, zadevajočo osnovo z pristavkam gospoda Baumgartnerjo — (razširjanje na obertniški stan) — vodstvu hranilnice predložiti in zadevajoči sklep zbornici predložiti.
4)	Tajnik zbornice prebere naznilo 8. in 25. aprila in 2. maja od obertniškiga oddelka deržavnih posvetvanj o obertniških zadevah.
5)	Gospod predsednik naznani opravke od poslednje seje, med drugim sedem in dvajset od tukajšniga mestniga poglavarstva sem poslanih prošenj, mnenje naznaniti glede podeljenja obertnij, in tri e.voffo poslane spise med drugimi eden od 6. meja t. I. na visoko predsedništvu c. k. deželniga poglavarstva za Krajnsko, s prošnjo, da bi se doba, pretergane denarne listke v denarnico jemati, do 20. maja podaljšala, ki bodo s podpisam tega mesta pod križnim zavitkam c. k. glavni denarnici izročeni. Ker je bila prošnja že 7. zbornici od gospoda deželniga glavarja podeljena, nasvetje gospod predsednik zbornice : „Da bi kupčijska in obertnijska zbornica gospodu deželni mu poglavarju za naglo dovoljenja in podeljeno dobroto hvalo izrekla, kar je bilo z vese ljem poterjeno.
Poslednjič gospod Gustav Heimann naznani, da se bo prihodnje dni v obertniško razstavo v London podal; in prosi ako ima kdo kaj opraviti, da naj mu naznani, ker je pri pravljen, mu na roko iti. Pri tej priložnosti se predlog stori, visoko ministerstvo kupčije prositi, da bi dve osebi blagovolilo na der-žavne stroške za dopisavce te kronovine v London poslati, kar se enoglasno poterdi.
Seja se je ob 61/„ zapcrla.
Ljubljana 10. maja 1851.
L. C. Lukmann, Dr. V. Klun. predsednik.	tajnik.
Št. 395.
Oznanilo
(9 0.) C i
s kterim se prekliče dne 25. oktobra 1837 izdani zavkaz čez uredsko ravnanje pri mu-tengah (prošnjah za pred pravico, si o svojem času lego jamskega odmerka vzeti) kadar se je zamudilo položenje jamskih odmerkov napovedati.
Da se doslej zapazene nepriličnosti odstranijo , ki izvirajo iz zavkaza dne 25. oktobra 1837 (danega, čez uredsko ravnanje pri mu-tengah, najde ministerstvo zemljouelstva in rudarstva za dobro, oduzeti moč temu predpisu, po kterem je za zamujeno napovedanje lege ali položenja jamskih odmerkov kazen po pet in po deset goldinarjev ustanovljena in se je mutenga še le tikrat iz uredske dolžnosti izbrisala, če zamudni mutnik še po preteku štirih tednov po tem, ko mu je drugi nalog kazni v roke dan bil, sodnijskega naročila spolnil ni; — in zavkaže .se oblastnijam, ki rudarjenje dovoljujejo, na tanjko po predpisu patenta od 21. julja 1819) ravnati s pristavkam:
1. da sme rudarjenje dovoljujoča oblastnija tudi daljej obrok za položenje jamskih odmer-
kov podeljevati, ako terdni uzroki, kijih vde-ležnici razlože, in zaznamvani zaderžki, ki se imajo na tanjko pretehtati, podaljšanje obroka opravičujejo.
2. Ce pa mutnik v podeljenem obroku lege ali položenja jamskih odmerkov ne napove, in tudi za novo podaljšanje obroka ne prosi, se ima mutenga brez vsega druzega uredoma izbrisati, mutniku le to naznaniti in taista se ima, če pozneje mutnik zopet prošnjo vloži, le za novo mutengo čislati in mutni list čez njo izdati.
V moč stopi ti predpis 1. junija tekočega leta.
Kar se pri okoljšinah, ker § 2 do zdaj izdanih mutnih listov deloma s tem dvignjeni predpis zapopade, po ukazu rudarijskega glavarstva v Celjovcu od 28. marca 1.1. št. 635, posebno posestnikom mutnih rudarij v ti namen naznani, da bodo zainogli svoje mutne pravice varovati.
Od c. k. gornijskega komisarjata Ljubljana 25. aprila 1851.
Rath
c. k. gornijski komisar.
Oznanilo.
(81.) C 3
Varazdinskiga kriški ga graničar-skiga polka št. 5.
Pri omenjenim polku je stopnja zidarskiga polirja spraznjena, ker je Valentin Halle viši stopnjo zadobil.
Tudi se vsi tisti, ki žele to stopnjo dobiti, pozo vejo, svoje osvedočene prošnje teoretiškiga in djanskiga izobraženja in tudi, ako so šole obiskovali, zadevajoče spričbe visokimu de-želnimu poglavarstvu, tu sem polknimu poveljstvu naravnost ali na poti zadevajočih oblastnij, vložiti.
Čas prošnjo vložiti je do konca maja te-kočiga leta.
S to stopnjo je plača 300 goldinarjev v srebru z dnevnino pri popotovanju, ki znese na dan 48 kr., potem svobodno stanovalisče, vert in zraven tega tudi 6 sežnjev derv proti tem, da se plačajo, združenih.
Kar se s tem sploh na znanje da.
Belovar 26. aprila 1851.
Epivic, s. r. polkovnik.
St. 3797.
Proglas.
(80.) C 3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani.
Da je dovolilo v eksekutivni zadevi Matevža Žgajnarja iz Gatine zoper Matija Rusa ravno od ondod zavolj 116 goldinar jev v ekse-kutivno prodajo pol zemliša poslednjiga v Ga-tini, ki je zaznamovano v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine v Zatičini pod urb. št. 23% Sodniško je cenjeno na 1054 gold. 20 kr. in za prodajo je odločen 7. juni, 7. juli in 7. avgust t. 1. vsak dan ob 9. zjutraj na mestu posestva s pristavkam, da se bo to posestvo le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Izpis iz gruntnih bukev, pogoji dražbe in cenitni zapisnik se zamorejo vsak dan med vradnimi urami tukaj pregledati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 5i6. aprila 1851.
Heinricher, s. r.
C. k. okrajni sodnik.
St. 1922.
Razglas.
(85.) 2
Jakob Žabec sin Jerneja Žabec-a iz Studenca, je v tožbi zoper neznane dediče (verbe) al pravne naslednike Lorenca Smerdela iz Studenca in scer 9. Aprila 1851 pod štev. 1922 c. k. senožeško sodnijo prosil, de naj razsodi, de je vlastnik zemlje v Studencu ktera je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše se-nožeške grajšine, pod Urb. štev. 357/3 zapisana in de ima pravico sledeče zastarane dolge in neveljavne pisma iz gruntnih bukev izbrisati namreč:
1. Dolžno pismo 4. septembra 1817 intab. v prid Antona Urbas-a za 138 gold. 5 kr.
2.	Pismo Jožefa Devjak-a od 15. januarja 1803 intab. za dolg 500 gold. kteri je bii Dr. Rus-u 14. aprila dan 1806 cediran.
3.	Dolžno pismo Matijata Dolenc-a od 19. februarja 1807, intab. za 1200 gold.
4.	Dolžno pismo 22. januarja 1809, intab. v korist Martina Gril-a iz Orehka.
5.	Dolg 1200 gold., intab. z dolžnim pisinam 17. januarja 1810 za Antona Mahor-cic-a. '
4. Najemni spis 15. oktobra 1810, narejen z Andrejem Doles-am zastran najemšine 1396 gold.
7.	Dolg 99 gold. 83/4 kr., intab. s pis-mam 4. marca 1811 za Antona Klančer-ja.
8.	Dolžno pismo Jerneja Ferjančič-a, intab za 117 gold. 49 kr. in
9.	Pogodbo storjeno 26. dan aprila 1805 z Antonam Pregel-nam in Andrejam Vizja-kam iz Oul zavolj dolga 641 gold.
Imenovana tožba se bo 15. dan julija 1851 ob 9. uri dopoldne pri podpisani sodniji ust-meno obravnovala.
Kar se dedičam (verbam) al pravnim na-slednikam Lorenca Smerdela in intabuliranim zaupnikam, ki so te sodniji tudi neznani, s pristavkam na znanje da: de je ta sodnijazanje in za njih stroške zagovornika, namreč Jerneja Smerdela iz Studenca kuratorja izvoljila. in de naj sami k dnevu pridejo al pooblastenca pošlejo, ali pa kuratorja njih pravne pomočke na znanje dajo, če ne se bo ta pravda, ako ne bodo to storili, s kuratorjem obravnavala, in dokončala.
C. k. sodnija v Senožečah 9. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
Kar se s tem po odločbi visociga c. k. višjiga vodstva za občenje od 3. t. m. št 5016/C sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 7. maja 1851
Hofmann, s. r
Št. 1428.
Oznanilo,
(89.) C 2
St. 886.
Proglas.
(86.) C 2
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani:
Da je v eksekutivni reči gospoda Jerneja Mali-a iz Teržica, po gospodu dr. Napretu, zoper Jakoba Sorčana iz spodnjih Dupelj zavolj dolžnih 659 gold. 41 kr. in 209 'gold. c. s. c. kakor se je iz sodniškiga obravnanja 14. augusta 1849 pokazalo, dovolilo v eksekutivno prodajo posestva poslednjiga, ki je bilo po zapisniku od 14. decembra 1850, št. 1248 od sodništva na 490 gold. cenjeno. Obstoji a) iz tretjiga dela zemljiša ki je pod-verženo grajšini v Predvoru pod urb. št. 296, cenjeno na 350 gold., b) iz kajže, v gruntnih bukvah krajnskiga mesta pod r. št. 5 zapisane cenjene 80 gold., c) iz njiv, v gruntnih bukvah cerkveniga posestva Šent Vida in Martina v spodnjih Duplah pod urb. št. 11, 15 in 17 zapisanih, cenjenih na 60 gold. potem druziga imetja, v vrednosti 46 gold. 30 kr. Dražba bo 30. maja, 30. junija in 30. julija, vsak dan dopoldne od9dol2 na mestu posestva s pristavkam, da se posestva pri pervi in drugi dražbi ne bodo pod cenitno ceno prodale, kar bi se le pri tretji dražbi zgodilo.
Cenitni zapisnik, izpis iz gruntnih bukev in dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan med vradnimi urami pri tukajšni vradnii pregledati.
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču 31. aprila 1851.
Aichelburg s. r. okrajni sodnik
Št. 1382.
Oznanilo
(91.) C 1
Visoko c. k. ministerstvo kupčije in obertnije je sklenilo v vožnim redu vozovlakov
a)	pri odidu iz Dunaja v Prago, Draždane in nazaj
b)	pri odhodu iz Dunaja v Oderberg in nazaj
c)	pri odhodu iz Dunaja v Pešt
d)	pri odhodu iz Dunaja v Ljubljano pre-membo storiti, da bo od ene strani mogoče, vozovlak od kraja do kraja v nepretergano zvezo pripraviti in tako hitrost pospešiti; od druge strani pa, ker bodo poštni vozovlakina Dunaj že zgodaj prišli, dospele dopisave koj izročiti, in poslednjič, vozovlake severne in jugoizhodne kakor tudi južne železnice zvezali, da se bodo zamogle dopisave, prišle po severni in jugovshodni železnici, naglo proti jugu poslati.
Te nove vravnave bodo 15. maja t. 1. v moč stopile.
Po novi vožni vredbi bodo dopisave iz severnih in jugovshodnih krajev mnogo hitreje v južne kraje dospele, poštni vozovlak bo pa, kakor sedaj v petih zvečer v Ljubljano prišel, po tem se bo tudi berzovožna pošta kakor do zdaj ob 6 zvečer v Terst napotila.
Zavolj preterganja občenja na cesti skoz Zidani most se je Vsakdanjska Male pošta med Ljubljano in Zagrebam ustavila in zavolj tega se je od d a n a š n i g a dne dokler bo občenje preterganjo skoz Zidani most dvakrat na teden Male pošla v Sisek vstanovila, ki vendar razun velikiga voza popotnikov ne sprejema.
Te Male pošti boste tedaj vsako seboto in vsak torek zvečer ob osmih od tukaj šle, drugi dan ob šestih zvečer v Zagreb prišle in iz Zagreba, kakor do zdaj, v nedeljo in v sredo se ob l2, po noči v Sisek podale.
Nazaj pride Male pošta kakor navadno v pondelik in četertik 50 minut čez 10. uro v Zagreb in odide potem iz Zagreba kakor do zdaj ob 1 uri zjutraj vsak torek in petek', vendar na cesti.skoz Novomesto v Ljubljano, kamor doide med deseto in enajsto uro zvečer.
Razun tega se bodo med časam, da se občenje skoz Zidani most z Male pošto spet vstanovi, vsak dan po prihodu ljubljanskiga zjutrajniga vozovlaka ježne pošte v Zagreb poslale.
^ C. k. poštno vodstvo Ljubljana 10. maja
St. 669,
Oznanilo.
(88.) C 2
S končam septembra 1.1. se bo spraznjena stopnja poštniga ekspedinta v Senožeču postavila.
Ta poštna ekspedicia se ima pečati s pre-skerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-šilitev in poštne pošilitve od poštniga kunduk-terja berzovozne in Male pošte prejemati in jim jih izročevati na obe strani. —
Slo poštno eksepedicio, ki se bo podelila po službeni pogodbi, je za preskerbovanje poštnih opravkov in za vradne potrebe 130 goldinarjev v srebru odločenih, poštni ekspe-dint je pa zavezan ali v gotovini ali v blagi kavcijo za 200 gold. vložiti, kakor tudi potrebno primerno slanico za poštno ekspedicio preskerbeti.
Prosivci za to stopnjo se toraj povabijo, svoje prošnje s tem, da skažejo starost, nravno zaderžanje, potrebno zmožnost, potem pripravno, na deržavni cesti ležečo izbo z drugim posestvam vred, do 15. junija t. 1. pri podpisanim c. k. vodstvu se pismeno oglasiti.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 8. maja 1851.
Hofmann s. r.
St. 1409.
Oznanilo.
(87.) C 2
Pri tem c, k. poštnim vodstvu je stopnja poštniga aspiranta spraznjena, za ktero se konkurs s pristavkam razpiše, da morajo pro-
sivci zato svoje dobro osvedočene prošnje naj dalj do konca maja t. 1. pri tukajšni vradnii vložiti.
Po odločbah predpisa glede pogojev za vstop v deržavno poštno službo se mora v prošnjah dokazati:
a)	Dopolnjeno 18 leto;
b)	Dobro zdravje;
c)	nravno zaderžanje;
d)	Znanost domačiga in tudi drugih jezikov, kdor jih zna;
e)	tudi absolutorij z dobrim vspeham do-veršenih rednih predmetov zgornjiga gimnazia v domači deržavi ali pa realne šole; zraven se opomne, da so na enaki stopji tudi učilnice vojaške akademie v Neustadtu inženirske aka-demie na Dunaju, učilnica kadetov v Tulnu in Olumucu, potem mornarska in kujčijska in na-vtiška šola v Terstu.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 8. maja 1851.
Hofmann, s. v.
St. 1702.
Oznanilo.
(82.) C 3
S pervim majem bo šla pošta med Paznam in Lusin grande namesti dvakrat štirkratna teden. Pošta bo šla v nedeljo, v torek, v četertek,
in v seboto zjutraj ob osmih iz Pazna v Lusin grande, potem v pondelik, v sredo, v petek in seboto zvečer ob šestih iz Lusingrande v Pazen. Ravno ob tem času se bo tudi vstanovila potovska vožnja pošta med Paznam, Fia-novo in Albono, ki bo vsako nedeljo, vsak torek, vsak četertek in vsako saboto večer razun dopisav tudi težo do treh liber preva-ževala.
Zavolj te nove naprave ne bo več pešni pot med Paznam in Albono hodil.
Razun tega se bo napravila tudi iz Kerza skoz Veljo v Cirkvenice in Reko, kakor tudi nazaj vsakdanska pešna pošta; pot bo šel iz Kerza ob štirih zjutraj in iz Cirkvenica ob 3% popoldne.
Pisma, ki so namenjene v Albono, Fia-novo, Kerzo, Osero, Lusin piccolo in Lusin grande, se zamorejo v Terstu vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto do šestih zvečer na pošto prinesti.
Razun tega bodo pisma v Lusin piccolo in Lusin grande namenjene, vsak pondelik na parobrodu, ki gre v Dalmacio, poslane, ako se do štirih popoldne na pošto dajo.
Poslednjič je treba še opomniti, da sena te pošte popotniki ne bodo prejemali.
Kar se po visokim naročilu c. k. general-niga vodstva pošt od 24. decembra pr. 1. št. 8668 s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Terst 29. aprila 1851.
St. 1214.
Oznanilo.
(79.) C 3
Ker so odločbe poštne pogodbe, ktere je Porusia z britansko vlado v letu 1847 storila, še vedno v moči, dokler se ne bo v tej reči kaj primerno prenaredilo, se zamorejo tudi na dopisave med Avstrijo in Anglio, ako se skoz Prusijo in Belgio pošljejo, nemško-avstrijan-ske poštnozvezne pogodbe deloma oberniti, in sicer takole:
1.	za frankirane pisma v Avstrii na Angleško in za pisma, ki pridejo iz Angleškiga ne-frankirane na Avstrijansko se na avstri-janski plati plača:
a)	zvezna pismenina, t. j. 9 kr. v srebru za enojno pismo, ki nima čez en lot dunajske vage; oa lota do lota pa cena enakomerno z vago naraša.
b)	tuja (angleška, belgiška) franfco- in čezmejna pismenina, t.j. 20kr. zavsa-ciga pol lota dunajske vage, cena spet z vago enakomerno naraša; tako pride na pismo, ki nima čez pol lota, z vsim skupej 29 kr. za plačati.
2.	Za frankirane pisma iz Angleškiga in ne-frankirane iz Avstrijanskiga na Angleško pa odloči pismenina kr. poštna vradnija na Angleškim na podlagi prusko-britanskih pogodbenih odločb, po kterih se za vsako pismo do pol lota 1% d. ali 50 kr. v srebru odrajta.
Ker tedaj pismo, ako se naAvstrijanskim po pošti v Anglio frankirano pošlje le 29 kr. pismenine stane, med tem, ko mora prejemnik za nefrankirano pismo na Angleškem 50 kr. plačati, in od druge plati, ker mora poslatelj pisma na Angleškim, ako ga frankira 50 kr. in prejemnik na Avstrijanskim od nefrankira-niga le 29 kr. plačati, je podpisano c.k. poštno vodstvo primorano, dopisavce na to opomniti z pristavkam, da je svetovati, ako si dopisa vca nasprotno v pismenini delita, pisma na Angleško frankirati in pisma iz Angleškiga nefrankirane priti pustiti.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. aprila 1851.
Schiitz, s. r.
c i
(94).
Pri bukvarju gospodu Jurja Ler-herju se dobi naslovni list in abecedni zapopadek (]v slovenskem in nemškem jeziku) k deželnemu zakoniku za krajnsko kronovino tečaja 1849, in tudi tečaja 1850
Cena: Vsaka polja, ki ima osem tiskanih strani, velja 1 kraje, srebra. Ljubljana 16. maja 1851.