Pui 1 uuliniitr.r viooluic n An mi i.iuitfa r>lol|»i 1. HO. /.a (i|> mm ju/o. Kako je jta na slovenski strani? T.j, i/vrstno jel Vsi bomo šli volit, />rm* do zad> njega moža! I 'obli bomo Wil-luna. ki je naš iVilson; Besednjaka. ki je velik čukulon; Stangerju. ker /e dolg kot gli-s/a ker ulovi na/prvi kuj s fu-sis/itvskc mize; volili bomo malega m suhega lirajšo brez mu s tac [čeravno gu vsi slika- 10 / elegantnimi brkami), du ; mu zraste dolga brada in tre* buh širok, kajti le če telesno močan, ho znal dajati buiikc i. manganellom nu vse one, ki bi hoteli omadeževati slovensko kri; vo lili bomo Tod gornika. da nam ustvari krasne vinske gorice ob vznožju naše politične Kidvarije. da ga bo--mo pili, srkali in ruizdravljali: V i v ji H Sot ompnt agnar! Volh 11 bomo nadalje Bitežnika, kif i teranu pa nikuhor ne privo-- I ščimo, da bi ploh vlekel, am- ' pak, da bi grmel v rimskem parlamentu prav tako, kakor je grmel na Telovadnem trgu v Gorici, ko smo dvignili ros ke k čudni prisegi. De. naše može bomo volili kot stoji na koncu vsakega oče naša - amen. Hm, pametni smo postali, pametni. In to sc imamo za: hvaliti edino le — Mussolini* ju. In za to sta šla tudi naša dva voditelja v Rim, da se mu za dobljeno pamet iskreno zahvalite. Še pred dobrim mesecem smo se Slovenci obkladali s krasnimi priimki: Sle par, b unč ni vampir, ljudska pijavka, trinog, hinavec, farh zej in smo se pošiljali k spovedi celo na Sv. Višarje. ter smo imeli toliko d... na sebi, da je bilo treba zidarske žlh ce. da smo se očistili. »Edi* nost«, »Novice« in »Istarska riječ« na eni strani, »Mali l.ist«, »Goriška Straža«, in »Istra« na drugi strani — v zredi pu »Čuk na pulci«. To je bil boj! Seda i je vse to ponehalo M i j so/i ni je z razpisom volitev zaflikal strupeno »goflom vsem slovenskim narodnim delav: cem ter jih s tem spravil k cu %ti in zdravi pameti in k trez: nemu mišljenju. Če bi Musoli--nija nc bilo. bi mora'i še danes piti slovensko časnikarsko gnojnico, »^uftov« in »slepar- jev« bi bile polne kolone. In kdo bi pri tem »prof Hiral?« Slovenska politika že ne Sedaj pa priluija »Cuk« z manganelom v roki in Vas vpraša, o slovenski voditelji* roiiotjubi: Kaj je bilo res tre ba Mussolinija, da vas je skw paj spravil in da vam je za-mašil ustu, da se več ne pra k!jute? Ali bo ta »goflu« zašita za vedno, uli samo za časa vo* lite v? — Jaz »Čuk na palci« zahtevam, da bodi ta »gofla« zašita za vedno! Neha naj l>repir. nebu naj združba na slovenski strani. Pobratite »c, lVilfan Besednjak. Stanger * Brajša, Podgornik - Bitežnlk. in slovensko ljudstvo bo šlo z Vami in za V umi, na čelu mu Čuk na palci. OreoorjevrBaraaiUi^ (I lumoresko.) Ivan in Gregor »ta prišla h krati v mesto in šla oba v c*n hotel. Majhen hotel, a na do* broni gla.su. Ko sta v jutro vlekla svoje hlače, pravi Ivan (iregorju: ./a sto /.lodjcv, kakšne na* r kazati in potem naj midva k:ir tebi nič meni nič .odpustiv.i Midva>rdti od dffcč ne misli v.i na to./Gregor,-pokaži gosp«. ssmfflgssnp fa vidite tu '— imam tudi ja/. naramnice ali nel Iz črne svi k rja zlatim okovom., Ne, ' nmi V&gn>To gre predaleč!,Pošlji ^fe riajin račun, nesite prtijaj. in poskrbite nam i avto. Midva greva!«; - . Preplašen , in do skrajnos r i {ponižan je zrl vratar jn|:njiina in všitk hip jc hotel izbruhnili »oprostite«; toda Ivan jc za mahnil z roko in dejal: -»Pust i te to, stvar je rešena«,. Obžalovanja vredni vrai.ir je skomignil z ramami in od nesel- v vsaki roki po en kov čcg v pritličje, Gregor pa jo zmagoslavno zrl za njim. »Ta bi bila lepa, da bi dopuščala, take razžalitve«. Auto je dospel. Ivan in Gre» gor sta se odpeljala v Grand-hotel in najela sobo v tretjem nadstropju. Lep dan je bil in solnce je sijalo v. sobo. Ivan pravi: »Hočeš, da napravi v j partijo »kenigrufen« v dvchv« Gregor je pokhnaL* Ivan ic pričel mešati karte, ko jc nekdo potrkal. Natakar vsto« P| in odda gospodoma pak« i Gregor seže po njem in ga odpre. Njegove stare narammtr Na njih je bil pripet listek / napisom: »Tu Vam pošiljam \ •<"' ognjusne naramnice. Ker i-na njih Vaše ime, sem t«.la« prepričan, da so Vaše. Z odličnim spoštovanjem Franc Kroutil, vratar-»Ta je pa lcp£«, se je zasim jsd Gregor. Natakar je od-.el in ker jc bilo okno odprto «' spustil Gregor ognjusne ni ramnice na cesto. Pričela '•» H igrati, ko je vdrugič nekdo po* H trkaj. V sobo jc vstopila soba-' I rica in držala y roki,— Gre. H gorjevc naramnice. ■ »Jt>li morda kdo izmed go* ■ s podov spustil mi ulico svoje ■ naramnice? Pravkar je zapiral ■ v drugem nadstropju okno I dvorni svetnik, in so mu padle I na roko«. I Ivan je zagnal karte na mi* I zo in do skrajnosti užaljen za-I kričal: I »Gregor - odpni tekivnik, I samo zgornje knofe in pokaži gospodični, da imaš narainni cc. In vidite tukaj, nimam li tudi jaz naramnice — iz črne svile in zlatim okovom ... in Vi se predrznete naju na lako nesramen način žaliti. Pokličite gospodarja, takoj? Poskrbi* tc nama avto, midva odrineva. Marš!« Sobarica je vsa prcblodela in prestrašena spustila nararn* niče na tla in pobegnila iz so. bc. Gregor pa je pograbil ognjusne naramnice in jih spustil skoz okno. In stare ognjusne narainni< cc so padle skozi duhtcČi poni' ladanski zrak mirno in lahko na velik in krasen klobuk lepe gospodične, ki se je izpre bajala pr^jgl GramUhotcIom. Imela je sestanek s svojim lju< himccm. Čutila jc pač, da je moralo nekaj pasti na njen klobuk, a ker ni nič videla in nič čutila, sc v svoji dekliški J radosti in zamišl jenosti ni več dalje brigala. Kmalu nato je dospel njen zažcljcnec. Vsa jc rudela veselja. »Kako je danes krasno vre* me«, pravi ona. ! »Da, zelo lepo!« Ko sta šla kakih sto kora* kov dalje, je opazil na njenem f klobuku stare, umazane na* ramnioe. Takoj se je ustavil in dejal: »Kaj imaš pa na svojem klobuku?« »To je vendar moj pomladanski klobuk!« »Tako. zelo krasen klobuk s temi okraski«, in pomolil ji jc pod nos. Gregorjeve naraim niče. Oba sta obstala in obeh ic rudcčica oblila. »To je pa j ako interesant* no«, jc dejal resno on. »Mar jih nisi videla, ko si vstala in nadela klobuk na glavo?« ŠPIKA M. To m 0110. M a jest etična konkurenca. Ako pridejo diletantjc igrati ali peti V iriešto, se pristni igralci in izvežbahi pevci nor« čujejo in najostreje kritikuje* jo. To seveda radi konkuren* cc. A dokler je konkurenca le med nižjimi sloji, ni šc tako zlo. Cc pa prihaja konkuren* ca »von ob en herunter«. »daj alto in basso«. kakor na parni* k.u »Duilo«. kjer je nedavno španska kraljica možtvu ku* plete pela, je pa tO drugih par rokovic. (.{las ima priliČno ka* kor gospodične pevke v Trg. domu v Gorici. Golažev duh. Nedavno jc prišel tudi na Dunaj siromak iz Amerike, ki so ga nazivali: kralj jekla. Študirati jo Šel tu p ros jok, večkratni milijonski siromak, nemško industrijo kanonov, pušk in druge igrač* kc. Po celem inestu ju zadišalo po milijonih dolarjev, tako, da si ic vso mestno prebivalstvo prste lizalo. Rešilne postaje so I tudi nekaj prstov obvezale, ker so bili celo vgriznjoni in so dišali samo po golažu. Tutankamen. Ako človeški rod nu Istaknc vsaki incsec kake novosti, jc lako poparjen kakor lenuhov želodec. In od-| kar so starega Faraona .na soincc prinesli, jo ves svet po konci. Tutankamen jc povsod na dnevnem redu. V Egiptu bodo v vsih mestih glavne trge imenovali Tufankamen. Na Francoskcm študirajo nov ples Tutankamen. Amerika izdeluje velikanski'drcnauth Tutan* kamen. Na Španskem bodo krstili areno v Tutankamen. Na Dunaju se snuje izobraže* valno društvo Tutankamen. Gotovo vrsto morskih rib, bo* do imenovali Tutankamen. V pretresu je pri nas, če bi ne bi* lo dobro imenovati naše šole Tutankamen. Kdor ho prvi odlikovan leta 1925 bo nosil ime princ Tutankamen. In ka* kor Bodo prekrstili Nabrežju* ' ci svoj kamnolom v Tutanka- i men, se v hotelih študira no* | va pečenka Tutankamen. K nji garnc in papirnice zalagajo .razglednice Tutankamen. Na univerzah bodo imenovali naj* ! večje učenjake Tutankamen in največji tepec bo tudi Tu-, tunkamen. H WnH! Fantje, kokr ste vidi. so se nam fcrlešrske ibngo u nedelo dobr abncslc. — Dns vas čem naučt spit niki nouga. Narprv vam bom, kokr ste žc u nedela vidi, koinandiran pozr . Vsak mora abstat na nilst kokr b*ga s čvekam prbiu in me gledat, kokr b' biu jest Boh. A ste me razvnel lantje? — Čez neki cajta vam bom kainandirau: -- Nas tu p u rid! Tkat sc morte pusta vt u rihtnga, hitr kokr b' vas čebelo pikale. Ta volk scm*!č, ta tnal ' pa scm*16. Al ste me razmcl. Fantje? — čez niki cajta vam bom kainandirau: Disna glid! ■— Ko tile besido >... čem. mora vso naenkrat na disna paglidat ln stat, kokr b vas sploh na biu na ksrcirs plac. Al' st' mc dobr razmcl, lantje? Nu, zdile sc pa mol adpači* Ic. da basto ped vse ložje dila 1. ■— Talculo fantje, zdile pa pozr! ..... Mir! ..... Dobr ste ja spolal. fantje. Tacga ferlešcrja 11'bo kinal za dob't; d' b' tku u takt naridu kokr vi. Zdile pa nastop u rid! Nu! Jože, stop en mul b'l hitr; kak hootcgne mu o* če skrivaj klobuk raz glave in ga drži ztf seboj ter vzklikne: »No sedaj je pa šel klobuk!« Sinček silno joka. Črcz nekoliko Časa pravi oče t »Kar molči, ti pa jaz klobuk nazaj pokličem. Le pazi. krni ur za* žvižgam, pride nazaj.« Oče zažvižga in posadi hi tro sinčku klobuk na glavo rekoč: . »Zdaj ga pa spet imaš!« Na« to se začne oče pogovarjati z drugimi potniki; sinček pa vr* že klobuk skozi okno in reče: »No t>čo, zdaj pa Zažvižgajte šc enkrut!« V GOSTILNI. G03/ (že precej vinjen): Ali meni su zdi. da sem imel palico s seboj! Krčmar: O. to ima vaša iee« na. ki vas čaka pred vežo. RAZBURJEN. '/.dravnik: Varovati sc mo« rate vedno, da sc nc razburite. liolnik: Ali še kaj družeča, gospod zdravnik? '/.rtrvpik: Piti sinete samo vodo. liolnik: To mi je pa nemo* goče. že misel na to me rwa-burja. OTROCI. Pepca: »Janko, pojdi va se igrati ata in mamo!« Janko: »Saj res, samo da me ne boš preveč tepla«. OBA VESELA. »Kako živiš s svojo novopo* ročeno ženico?« vpraša prija* tclj prijatelja. »Prav dobro!« odgovori prijatelj. »Ona meče name lonce, sklede, ponve, ia kar ji pride pod roke«. Če me zadene, veseli se ona, če nc. veselim se jaz in tako sva oba vesela. POZNA GLASBO. Gospa Navinšck: »Kaj je bilo to, kar ste ravno igrali na klavirju?« Pianist: »Improvizacija, mi* Iostljiva gospa«. Gospa; »Ah. da; na meni ko priljubljenih kompozicij«. LISTEK. 6 i Konfuzelj g Benetkah.! Ponatis iz 6orice 1906. »To je pa sitno.« povzame konfu-zel). »H(i(i ve. ali bom pa tudi ui»)>cl opraviti jutri tako. kakor bi rail. I'la-čati sem" naimcč bi-ul eno sv. mašo /a runjkrgu sirna Marka, pa tako. da hi so istn mašrval* v tej cerkvi, in sicer pracj jutri zjutraj ob osmik« ' »Akcj nc želite drugega. opravite to labko pri meni.« odgovori n« mo/. čcg.ir pogled ni hil posebno prikupi ji v. »Dobro, dobi o.« pravi Konfuzclj. »vi ste golovo cerkovnik, kaj nc?« Mož mu pritrdi. »Sc mi jc zdelo. Koliko pa stane pri vas ena tiha sv. .maša?« »Veste, gospod! Ako bi vi hoteli počakati, da sc bi ista inaša opravilrf kadarkoli in kjerkoli, potem bi pl»-čali sjmo dve liri: ker pa želite, da se bo ntaševala prav jutri in ravno v tej cerkvi, tedaj morate dati dvij* set lir. zakaj. oni duhovniki, ki ma» si' C|u tukai. su t. mašami tako pre« j obloženi. jib radi trga naročevati po drugih cerkvah in pri drt gib duhovnikih.« pripoveduje mu »cerkovnik« z incš« larsko /govor« nostjo »n z vedno bolj hliskaviin '»Naj bo. kar sem obljubil, moran I tudi izvršiti, al in koliko |c dal. Iii KonTuzlju jc prijazni mož tako ugnj.il, da mu vrže kar cclo liro na« pitninc. Nato sc odpravi isknt si pre ni« čišča. kar pa ni bilo težko tlelo, kaiti kmalu jc našel nek nemški hotel in si najel v njem primerno sobo. Naslednjega jutra vstane žc nh petih. Kdo pa bo izgubljal v tujih krajih dragoceni čas po pcrnicoh! Po zajuterku sc jc šel spicbajat po mestnih ulirah in po trgu sv. Marka Točno črt rl pred osmo jo zavije v cerkev, da ,%c udeleži naročene sv. Toda maše so »r m stil« uga za drugo iu oh os-'ii uii sta sr pri\.: kar dve likr.itii. tal".« la ni vedel ob ». gi konfuzclj, katera •r!,a piav zi prav njegovemu naročilu, Radi lvc. pri katerem oltar« ju sc jc mašcvalo za njegovega ranj-kegu strica. Ali dolični duhovnik ni vedel ni-čcsjir. vsak jc trdil, da o kakem Marku Konfu/lj.i ni niti slišal nik. dar. Konfuzelj je pa Jc trdil, da jc pla« čal in plačal; opisoval jim je tudi »ccrkovnika«. kateremu jc bil de« nar izročil itd. Sclc ko so mu pokazali in predstavili vse cerkvene strežnike od prvega do zadnjega, so ga prepričali, da jc napravil zopet novo hiidalost s tem, da jc enemu ilrmcd beneških potepuhov pOinogcI do mastne »dnine«. »Kaj pa sedaj?« vzdihne kislega obraza. j »Nc vemo«, odgovore priju/ni gospodje. »Ako str res plačali, dolžnost sle i/polnili, in ako nc morefr zalo/iti diugcga denarja, velja toli« i ko. kakor da bi sc bilo mašcvalo.« ' »Ne trga pa nočem«. vikhkac | Konfuzclj. »toliko /r šc imuiii. .b . lahko plačam šc enkrat.« j lu plačal je šc rlikrat. .1 111 ilvaj-.sct lir. kakor prejšnji vi.črr, niti tu j j> 11Miiir 111 bilo trrba dajali 111 maš« sc jc opravila naslediljega dur nI. ti« sli uri. kakor jr bil naročil. Odštcvši denar sc |»obrri 1/ irr« kve mtmrajc: «Nr bi jr plaT.il sc enkrat, lic. gotovfi ue, ako bi mr lic ta- ko preganjala s« ola v v p«,t Hng daj. da lu to kaj pomaga 0 m da hi sc vsaj srečno vr nil .lom IV, i C SCI« žc tako nesrečno dosprl semkaj « Ni šc /a \ il mi l«. kral ■vc palače. kar gn nekdo |x Irka j>< rami, rc koč: »konhi/rlj. li SI ti « Kolif 11/r 1 j sr «> rit- in gleda nek- darijrga prijalrlja Vikča. s katerim sl.-i sbižiln ikupa | pri vnj .kih \ ,kč jc bil vesi 1 dečko in Ac ved« 110 fant Služil jc in neke n tržaškem pailuku. ki voz. v Kc netke, kot SRPENIŠKA iskai.no društvo »STOL«. Nape v pesmi: (.iovinezza. j!iovinezza. . . I. Težke ea.se ima društvo »Stol«. |x>lomnjcn ua vse kraje. Če na desno ga pi hI prem o. se ua drugo stran zamaje. Vendar to nas še ne straši, le se bolj nam voljo jači. Čim nevarnejša je sila, tem močnejši je odpor. Složno torej vkup držimo, vse za društvo naredimo, v srcu vedno up gojimo. da bo prišel boljši čas. II. Ni zadost". da nam oblasti delajo vseh vrst težkoče; takse, prošnje in pa »bolli«, d-a je vstrajat* nemogoče. Zraven pa še domačini, mesto tla bi pomagali. delajo nam težke dneve, ker jim je napoti »Stol«. To je mora, ki odmora. jim ne da žc precej časa. To bi bHa. njih naslada čc bi se polomil »Stol«. 111. To je pa še najbolj smešno, da sc čutijo zavedne klcrikalcc. narodnjake, a so »babe« častihlepne; zraven so tud' nekateri, k' so zeleni od zavisti, in od društva, rudi imeli, vsak osebne bi koristi! Ti bedaki, poštenjaki, ti zavedni narodnjaki. mirno več ne mor'jo spati, ker skrbi jim dela »Stol«. IV. Složno glas zdaj povzdignimo, krepko jim povejmo v licc. tem ki delajo nam zgago, in bojijo se resnice: Da naš smoter je prosvcla, pa nedolžna tud* zabava to je. in bo naše geslo, dokler bo obstajal »Stol«. A Šalame, te šalame, ki za društvo jih vdobimo, zase jih ne obdržimo, jih prodamo, društvu v prid lasi Nekaj o dedcih! Ponosen «lrd?c |r II« lila?« In na MViiunr miKiUtr; Kuhalo pipieo kadi: fri: glejte babe. ka) smo mi! Kaj je. pravzaprav dedec? l>edee je silno domišljavo bilje, ki nosi hlače! Nič drugega vas ni kot sa» ma baharija! Če le jezik iztegnete, ne govorite drugega kot o svoiih »junaških činih« in o I Mihah. Včasih klatite lake. da je človeka sram, ki vas posluša. V občevanju z dekleti Vas ie sam med, a ko ste poročeni, se šopirite s svojimi hlačami, češ: »Kdo je gosj>odar v hiši? Kdo nosi hlače?« Če pa mislite, risrčno in Konlu/elj je pnirl nato premišljevali, knj naj |xxnc »K. kil j bi človek gledal /a «1». tri lire. lakomnost je grda strast. k.ir čolnu" si najinem«, vskhktu- »m sc prevozim nekaj ur pn glavnem ka. nalu: se vsaj lahko ustavim, kjer m koder se bom hotel ter si kaj ogle« dnin; kdo ho vedno čepel po parn;« kili.« Tako je tu
  • oschnem o-toku. To svetišče ga je zelo zanimalo, zlasti onim vi likaiiskun stolom pred glavnim oltarjem, na katerih je iz. rezlja no \cliko slik i/ življenja ime« novancg.i svetnika, se kar m mogel prečiitliti Sel je tudi v zvonik, ki |i-. sedai ko se je jM.drl oni na Irgu sv Man ka. največji in najlepši v Itcnelkah Crckrasui razgled po mestu m daleč okrog po morju ga jc kar zamaknil kavno m- je uilslil ((odpisati na vc. hkein /miiiii. kai začne nekaj škri. pati m kašljali /g..raj v liuali. prav lam pri skrajnem vrhu. konfuzclj se ozre u. pogled., navzgor ter luiče zaklicali .kilo. toda že pri le| hesedi mu zaslmicta glas u. sapa bliskoma p lili lako iz sebe. da je odskočll ln zatre|K-lal po vseh u.hli Svinčnik mu je padel iz rok celo usta ,«• I,,I jn.zahil zapreti m obstal je kakor okiimnnel Iz lin in s tramov ja. na kalcrcm vise zvo. novi pa se ,e počasi spuščala in ko. hacala p.ot. Konfu/I ju strahovito dolga, koščena postav« v rujavo. k i n rani ol.leki m z neznansko de« belo gorjačo v rokah. Slednjič sc spusti jtopolnoma skoči na tla ravno predenj. »1-odo'lord Wi«\Vilson,« krikne daj Konfuzelj. »sam h,... tc je p' nesel.« »Aliau. jes, jes,« sc namrdne I« in dvigne svojo -umbrclla pipe« »j Konfuzlja ter ga oplazi po Jirbtu . koi da bi lo bilo nekaj samo ju« bi uinljivega in nekaj takega, k ji mora izvršiti brezpogojno. I darve jc iin^l na Konfuzlja i.d '.Icii učinek. il> ne. je njegovo lil" trrnolku izpremendo v podobo v p šaja Huda bolečina in jeza sta ga ««n. mila, da jc pozabit na nevarnosi kateri sta se nahajala nasjiroi n.-vsled silne visočine in nizke žrl« ograje, ki ohdaja tauio&nji pod p*» zvonovi in planil na Angleža kak" tur. Izvil mu jc bil palicor in jo /■n1"1 preko ograje, da jc priletela ua ilo cerkvene strehe. Nalo sc »primeta z lordom m *■ j a meta kakor mačka. (Dalje ) Tovarna laži. J-c ta 4137 sem dobil ponudb bo kot časnikar v neko veliko tiskarno v l^ondonu. Bila jc to jvečja tovarna publikacij na svetu; Dnevno se je natis* nilo 427 časnikov, VI7 meseČ« nih revij, 235 humorističnih listov. 840 športnih listov in cela grmada »šu nt romano v«. Tovarna, o/.iroina tiskarna, je nakupila ogromne gozdove v Ameriki, da je izdelovala, iz drevja potrebni papir. Imela je v najemu tudi velikanske rudokope, da je iz njih muteri-jala napravljala potrebne čr» kc. Odzval sein sc tako) no* nudbi in se odpeljal tjakaj. Mojc začudenje je bilo veli* kansko. Uredniško poslopje, jc bilo mestu podobno. Tri dni in tri noči sem iskal sobo glavnega urednika, a nisein je našel. Končno sc me je usmilila trojna pisarka pisalnega stro* u 1574. ter me peljala k 423 i emu prokuratorju. Štiristotri* indvajseti prokurlst mc je nad* vse Ijubeznjivo vsprejel. Dc* al mi jc, da tiskarna vzorno lelujc. ker ima v to svrho »raktično razdeljene oddelke, sjer so časnikarji zaposleni po lačinu velike tovarne za čev-lic. Eden izdeluje v svojem od; dclkii vse svoje življenje knof« ke. dnigi napravi ja luknjicc, tretji trakove itd. Knako tudi i. Povabil me jc, da si ogle* .nn najprej oddelek za proiz* a jo romanov. •Onilc praskač na desni«, je pripomnil prokurist, »je ute-lesnjcna delavnica za romanc, ■rečnega izida. Na levi pa se /delujejo romani nesrečnega izida. Dnevno se izvrši približ* no 70 romanov«. Naglo sva korakala po od; lkn. Povsod enak prizor. Miza. hrib knjig, med njimi plešasta glava urednika, pod »knom pisalni stroj s pritika* očo mu gospodično. »V tej sobi z napisom »nc* '/.nemirjati«, sc rodijo roma« ni. Onilc gospod s plaviini o* ali jim dela načrt; seveda le večjem obsegu, kakor n. pr.: Vojaški roman. Umazano ne* rilo. Zadolžen poročnik. A me* riški čistilec čevljev. Kinematograf pod lipo, Cesar berač, '/A\\\ pokopana. Mrtvi pevec . t. d. « Soba št. 2.. Specijalist soln* nega vshoda. V vsakem pas metnem romanu vshaja soln* e. To vshajanje napravi ta gospod. Po dolgoletni praksi >n izborno vshaja. Ako bi slu* čajno rabili kedaj solnčni yz-od ... Soba št, 3. Ta gospod izde* nje ljubezenska odkritja. Zna o imenitno od štirih vrst na* prej do neskončnosti. Je nam* reč Še neoženjen. Vi ne more'; te niti pojmiti, kakšne pisem* ca prejema od gospodičin. Boljši je, da ga ne ogovorite; on pričenja vsako vrsto »Ila!« Soba št. 4. Rojstna soba jeznih očetov. V tej stroki se ne bojimo konkurence. Zlasti ljudski tipi so tu specijalite* ta... prima ,.. primisslma. Sprave se izvršujejo v sobi št. 69. Soba št. 5. Naš špceijalisl v ncuniljiVih ženskah. Izdeluje nekaj izvanrcdneg.a# ker ima tudi on ženo. Njegove žcnskfc so tako neumljive, da jih niti sam nc razume. Pri tem gospodu je že 50 pisark na stroju znorelo. Soba št. 6. Tu se izdelujejo oficirski tipi od najsitnejŠega poročnika pa do najbolj bar-baričiicgu stotnika. Gospod je nepristranski, ker radi svojih krevljastih n«>g, ni bil vojak. Sobu št. 7. Opis človeku. Ta urednik ie zmožen ubiti človc* ka na ulici, ki potem Še 20 lef živi in napravi iz njega naj* večjega falota, čeprav jc iui* gelj v podobi. Lopovstvo jc njegova špecijalitetu. Soba št. H. .Ta gospod za* struplju ljudi. Najmočnejšo naturo zastrupi v petih minutah. Njetfov izvunredni pro* dukt je tu. da človeka v grobu s protistrupom oživi. Kadar pa hoče on zastrupiti kogu na večno, tedaj ni polnoči. Mi smo ponosni nanj! Soba .{t. 9. Naš opisovalec živali. On zbira vse stekle pse, ubegle konje, čotaste grilc. pi* skujoče slavce, vremepreroku* joče žabe i. t. d. Prej je bil cir* kuški ravnatelj, sedaj tomano* pisec. Enakega čk)veka nc naj; dete v nobeni menažerijj. Soba št. lo. Tu sc opisuje pohištvo. Jako znanstveno delt* za romane. Tudi kostumi za junake in iunakinjc se tu ure« zujejo. Prej smo imeli za to delo neko žensko, ki smo jo pa zapodili. kcr*jc v svoji žen* ski žlehtuobi vse v stare cunje oblačila. Sobe št. 11. 12, 13, N. Naši dijalektiki. IzVanredni špecija* ILsti. Za tirolsko narečje imamo hrvata, za nemško narečje imamo indijanca, za ribniško kitajca, za slovensko italijana. Domači rojaki pišejo svoje na; reč je tako lepo, da ga nihče ne razume. Soba št. 15. Ta gospod urednik ne more biti niti s zlatom preplačan. On sklada naslove xa romane in naslove za poglavja. V Aprilu in Majniku vsaccga Icla smo v največjem obupu. Nahaja se namreč v tem času v zdravilišču svoje glave v mrzli vodi. In tako je šlo naprej od so* bc do sobe, ker sein se spoznal z* različnimi fabrikanti roma s I nov. Z gospo, ki zakon prelo* -mi, z gospodom nočnim ta- j tom. z gospodom ubijalcem, t z diplomatom požigov in dru* gimi imenitnimi gospodi odlič* njaki. Naposled sva sc vrnila v njegovo pisarno. »No«, pravi on, »hočete sprejeti službo?« Jaz sem pre* mlšljal. »To je odvisno, h kateremu oddelku mc boste pri* delili.« fill poznate našega ljubega Vinkota ? Če ga ne poznate, poglejte ga dobro na zraven natisnjeni sliki. rtli so vam zjiane njegove l|ubke pesmi ? Čc vam niso znane, pridite na praznik sv. Jožefa v -Trg. Dom, kjer bo "Oorišlto pevsko ln glasbeno društvo- pelo samo njegove pesmi. Nai ljubi Vinko je ljudski pesnik, njegove pesmi človekovo dušo razigrajo in »pravijo zemljana v kraljestvo božanske muze. — In Številni zbor, Id bo pel ? Saj ga menda že poznate I Vodja g. Komet, klavir g.čna E. Mozetič, »olist alavček g. Pepl Braluž - same znane in priljubljene osebe. Čuk se le našega ljubega Vlnkota spomnil že v svoji drugi številki, kjer ga Jc ovekovečil z znano aliko iu pesmijo -Žabe-. Počastimo tore| z obilno udeležbo V0D0P1VČEV VEČER. Pesnik Vodopivec je obljubil, da se koncerta osebno udeleži. — Obeta se nam pevska naslada. Pridite! »t"'ujtc. gospod časnikar! Mi hočemo našo tiskarno spopol* niti in delovanje šc bolj razši* riti. Mi Vam nudimo "6000 šterlin in za ta honorar boste morali pike na i staviti »Obžalujem 1« »Tedaj 7000 šterlin!« »Niti za milijon!« »Dobro, morda prevzamete strešice na š in na č, ako so Vam tc bolj simpatične. Ali pa morda pomišljaje ali Črti« ce?« Pogajala sva sc do štirih no polnoči. Hotel sem prevzeti vejce in "podpičja, toda proku* rist mi jc hotel plačati za to literarno delo samo 13.500 štcrlinov, medtem, ko sem jaz zahteval 14.000. Pogodba sc radi tega ni izvršila, vsled če* sem čakal »Čuka na pal'ci«. da tam sodelujem s svojimi novicami Špika M. PRED SOD NI JO. - »Poleg sedmih ulomov ste napravili šc celo množino manjših tatvin; pri tem pa ste se vedno nadeli drugo ime«. »Da, gospod sodnik; pri ta* kih malenkostih sem sc vedno posluževal psevdon ima«. IZ ŠOLE. V šoli se je vršila zdrav* niš k a preiskava. Po šoli jc vprašal oče svojega sinčka: »No, kako je bilo?« - Ta jc odgovoril: »Zdravnik mc jc prijel za roko, potem je pa pogledal na uro. čc mu prav gre«. POZITIVNO — NEGATIVNO. Učitelj (učencu): No Peter, ali si si kaj zapomnil, kar smo se zadnjič učili: Kaj je pozi* tivno in negativno? Povej primer! Učenec (pomlšlja); Pozitiv* no je, da pride danes moj. oče pijan domov, ker je sobota. Negativno pa je, ali mu bode ostal še kakšcn; ficek od tc* denske plače. KONČNO * PAMETNO. »Nikoli nisem ljubil druge razen tebe«. »Neumnost!« »Tj si luč mojega življenja«, »To sem že slišala«. »Nc morem živeti brez tebe«. »Ti si norec«. »Ko bi vam Ie mogel dopo* vodati, kako vas ljubim«. »Izmislite si kaj novega«. »Ali me hočete poročiti?« »Končno začenjate govoriti pametno«. LOGIKA. »Papa, ko bo Milče velik, ali se bo poročil?« »Seveda«. »Ali bo šel od nas, ko se po* roči?« »Seveda bo šel«. »Papa, ali si poročen?« »Seveda sem«. »Zakaj ne greš proč od nas?« NI POVEDAL. Trda korenina iz rodu Sira* hov ni šel že sedem let k spovedi. Lani je pa vendar šel in razodel g. župniku svoj greh s prošnjo, dii ga ne omeni nn pridigi, kot je imel gospod na> vodo. t Naslednjo nedeljo pravi župnik meti drugim: »Dragi farani! kakor vidim ste vsi ze* lo verni, zelo me je pa razžalo* stilo, ko jc prišel k spovedi e* den, ki ni bil že sedem let pri spovedi. Nc bom ga imenoval, ampak strah jc to!« — »Pa me jc le imenoval!« se oglasi momljajoč glas ne#imenova« nega. Ribnifon Urban. Dougti tuj ta ine naj biu li vanj, zetu k" je tuolku snega, dc so nam vsi žličenke jen raj* "te zinrzenle. Morile bi biu Ichkii so smečmi pršu, ainpek i najsm tu, zetu k' sm se Vaše s prah c učjev. Nlajtur znata vašo špraho. jen l>rotiie se mi je soj* iuiIu. de so me ziilrej vse čc» liisle holajlc. Jen pr mej kuše, dc so ble vse tj«: iiiuoje marlrc /cstuojn. (»lili koker b" se a> dcii n nore n dajlou. V ta prvo vašo v ns k' sm pršu, sm Iu po l.usku kej povaidal, pa sin biu glih na aiigu ia k tipu, ainpek jest najsm tu. zetu k' sm bi kiinsten. Sej jest duobru vajin, dc še ano samo meniito ne muore guoret. zetu k' jo naj ki pri žgat. Tu je glih toku, koker te* krat. k' sm biu kupu električne zguonee, ze naše krave. An faluot k' je tistu prodajou, jc djau. de se ta bajle knof d je* ne, kamer se če, jen de sc sa* mu najn prtisne, pa zguonee zgonijo. Nu — i»a jest sm Iii d lake zguonee kupu ze krave. fJsake sm anga nc vrat prvje* zon s špago. knof sm pa u «r* žel tlu.. Puotlej sm jeh spustu ne pašenk, jest sin pa ze nime šu. pa knof ne uso muč jen ne v.so vižo stiskou, pa noben zguonc naj tu neč zgonit. Pa sm precej vajdu, de so me uosleparle. Zetu pa jest najsm tu tiide /dej električne gla» Jone kiipet. Ane ldje so pa vseglih kepavalc. Oh, koku so ble neumne; jesl sin se ze usa> ceni u p jest smejim. Pa sm kar /grabil zc muojo ruobo pa uodšu. Ne. buoste me ne sm djau, n-aslcparle pr vas, pa čc se toku lepu govorite, koker naš šumošter. Novost! Novost! Jis. Riiit: um nI Staiim in mladim v pouk in zabavo. Nova knjiga je izšla v -NARODNI KNJIGARNI v GORICI, ki jo je vpisal znani mladinski pisatelj Jos. Ribičič, ki jc ob enem urednik Novega roda. V knjigi je nanizana vrsta satir, ki jih bo brala mladina In jib ludi odrastli človek ne bo dal iz rok, dokler ne bo spoznal boje in intrige kokošjega življenja. Cena L. 2.80. po poill E,. 3.20 Sezils pi lepi uri kijiii vsi! Pravijo, da ko mcn.sk i fantje niti čcnte.siina 11:1 pustni torek v žepu ni. so imeli, da bi pusta pokopali. Ta rc* ve/ se šc danes po vasi potika. Pruvijo vltudanjah, da jc bil za pu» sla mi dopustu gospod - gospod -Ilcrrn -- milijoner Tičlui. 1'odnehjc mu je ugajalo, ker je tudi /rak bil dober. Pravijo da m> v liudanjah lelos godci šlrajkali, ker niso bolele dc. klela plesa t. Pravijo, pa to pravim in (irilrdun ludi ja/.. ker imam pametna dekleta rad. dn gre vsn eusl' in hvala plamii' skiru dekletom, ker se /ato niso jw>» ročilr tu predpust, ker so prrveč p«, metue in premalo »trapaste«. kar jc pa pri <*>:plejskih rnvnn nasprotno, i Inri so sc pu dekleta skozi cel j>red< pust. noč m dan nn vseh večjih iu msiniših plesih mo/dc. al. oh! knkšn.i {ircvuru k poroki ni šla liob.iui' Pravi/o. da |i- gasilno ilrušhn »Ne. roda« na Juiicževcnibrdn i/g.ilulii be> •.(•do \ gostilni pri .M.dvedu. iščejo )■> s kolesi po vvh \od.iii in s čolni pr. vseh hribih J.rh.sk. k:.um. }c !n Pravijo, da so bili »pustarji« na Vogcrakein priailjeni napravili ue-jiroatovoijiio mrzlo ko|K-lj. Ko ao nauiroč boleli apravili .»»la jxs brvi čez I.ijak, jim jc iali v vodo padel in s<> morali skakati /a njun. da ao ga rrilli. Pravijo, .ta pravi Doro. da ne Im Sel vet iskali iene. tudi čc sc mu noče nikdar več vrniti. Pruvijo. du je -Itritula« na pustili veder plesni »fox>trolt«. du sc je v»e kadilo, in so bili laatniki dvorane v strahu, da se ista nc jjOdrc. Pravijo, du je p rt Al a Afra v javne urade inireiiakc ponujali zinrzlo ame> rikunsko meso. ter jc dejala, da »do* her kup«. Pravijo, da so tdli nekateri Orle/ čuni na pustno nedeljo neccrkveio biriiiaiu. Pfhvljo, da ao sc »imarskim pu» jiani« nu pustni torek vai prismojen« ei »mejah. kur so bile tako Imenitno našemi jene. Pravijo, da so v Danah neki »/a. ljubljeni« devici snubači »pršut« <>-kradli. Pravijo, da je j>o vnjiki v Vel. Otoku »lajiežkanjc« minulo, ueki uuii i/. 1'oslojne pa Ae vedno hodi |H> -klobase«. Pravijo, da no se na puatnf Torek Divaškim bezgavkam zelo tlopadll cigani, ker so jiuatilc l»ezgavcc na »cedilu«. Pravijo ludi, da jc neka bezgavka Apancirala ob J. zjutraj po klančičii. ČUik vse vidi in aliii. Pravijo, da jiriredi goftka inlcligeif ca na belo nedeljo veliko plesno za, bavu; dekleta bodo j>ovabljcna iz Trsta in vae. cvctje iz bližnje okolice. Pravijo na ° llukpvcn«. da jc pust kljub mnogjui plesom ki rumpclba* lom vendar precej mirno jMilekcI. Na Kojci pa jc padlo aamo par klo* ful. ter ae je razbilo nekaj šip in ena vinkla. Na pustni dan jc menda bilo samo trikrat več plesalk kakor jilc« salecv. Mlad fant pa je.plcsaj aamo zato, da bi dobil iotako izpuatnieo. Pa amol " ' Pravijo v Strmcu pod;Mangartom,. da nc potrebujejo nolicncga nočnega Čuvaja, ker jc neka punca tako do. bra. da j>o cele noči na oknu preži. Pravijo, da sc nabreftruki obrtniki in itfpicgati briiejo »pod Lahti«, ka. tere ao unurali pri mizi, ko so iteli inkaso od Zadnjega in predzadnjega pieaa. - Pravijo, da imajo v Nabrcžini I ju« di. ki sc prelevijo kakor kače In da postanejo kar črez noč »in>pic>gati« po slovensko; mačka na nofiah. Pravijo, da jc 'Drnovška čitalnica po dol) na razdejanju Jeruzalema. Niti, eden časopisov ne ostane na mi/.i. (Joapodjc znesejo vse domov. Pravijo, da imajo delavci na Dr« novski postaji »lajn hcc« / Mickami iz £i čari je. • Pravijo v Bistrici, da jc Vera nek. daj »kravr pasla«, zdaj pa vse doma. tc fante zelo zasnichijivo gleda: Tempora inutantiira nos inutamor in vos. Pr: vi jo. da v Slavinji pri Kazdr. tem hodijo Kezijani že h to prati, in to samo o lepem vremenu. Pravijo, da imajo v Sla vin jah ic več časa svojo pošto in tudi brc/, žični brzojii v brezplačno. Pravijo, da so v gorskem Vrhu punce dobile toliko »kofeta«. da ga nisla mogla odpeljati nc pusl iu ne pejH-lniia. Pravijo, da mi se ustanovili v l.iv. ški občini -J po/vcdovalni uradi. Ime« nnvani uradi imajo še potnike /a od. naša n jc in donašanjc kvaril. Kdor hoče izvedeli, kakšne so bile družine "» rodov na/a j in 5. rodov naprej, naj «tle. kjer Pravijo, da mislijo usldimi ,n Sr|>eiiK-| »drušlvo plcinstih m j,, glavn, ker se jim zdi brulno .1,,, »Stol« preotročje. Pravijo, da »rpcuiško k..„n društvo -1'onovca« dobro n.i|i., kljub vsem zaprekij|n m ■■« . ▼ostim. Predsednik mu jc M« h bene vaje sc vršijo pri Mciiču ,, ie »lloštjau s po>u»vco«. Pravijo, du s« \o "čki gosp..,!, liovca zelu razjezil v Krcdu na ,. ker mu ni hotel njegov koi.k,, pustiti pk-sati /. njegovo »ek ,i. zato«; /ato mu ju poljubil, . baridu lantje nabirali, kakoi . čajna navada, kolače po hiš.,I, nekaterih hiiah pa tudi j>oU'i>i<. .je bila holjfta od kolače v. t''.(, priti. SOLSKK NAI.U(JI Predmet: »Posel v um Vtis,« Baštjanček jc prinesel rešeno nalogo: »l^ep dan je bil. Ncpresi. je deževalo. Ker nisem n nikakoga posla sem se pod. mestni muzej. Oh, koliko li v mestu. Nestrpno sem h proti muzeju, da se resmi ■ hov automobilov. Kont no spem in... o joj kakšen \ Muzej je bil zaprt.-SLUTNJA j Kmet stopi v lekarno: ••! sim gospod lekarnar, tla j ti 10 metrov obveze«. Lekarmir: »10 metrov? 1 Kmet: »Nič se ni zgoi' a jutri imamo volilni sim V LEKARNE'1- . Govorilo se je o zdrav *Nič ni nevarnejšega,« pi zdravnik, »kakor nepreba vost vode. Neprebavlj vode prizadene človeku smrt.« »Ima čisto prav.« odg« nekdo. »Kar poglejmo vtopljf ( * NACKNOJFMISI.il j Učitelj je poučeval (j I darnosti in pri tem prm. i sv. Martina. Povedal it ccm, da jc sv. Martin p. svoj plašč čez polovico, ti ! razdelil »No, Nacek, kaj { zdi na to in kaj nam to <' zuje«, je vprašaj malega : lina učitelj. [ Nacek: »Oh gospod n kako so bili takrat plas« se ol>rne n.i omenjene ura. dobi brezplačni) pojasnilo. | Pruvijo, da so se hiiinjskc šivilje | juko je/ili ker so »Čuka« j»od nos i dol.de T, d. v.. ,„„ g,.,/,le. da mu , bodo glavo rj/bile. ali Cuk se lega j buji. k- r ii:t »kraneov« Ustani ' | i/lcli ! Pravijo. .i;i imajo nu SrjieuiLi živ | gramofon. Kadar lu j>r.im.«t ri. morajo molčali tudi melni ljudj. hcce. pu |o m m 10 ni »olo\o niti | Pravi/t), du je .srjH-niški občinski j- padla v čui m s.. \sh,| hudi j lajml prote.<|ir:d pn>li pojirebnnju žeie naglo požrli j -jv.ista« /alo. ker ga niso fanije mrt« Pravijo, da g. I. i/ I ij.il.i. koli- vega priglnsdi na občini, sarlca, se prosi du ne l<. tako naglo J Prav,,„. j,- predsednica srpeni. vozilu, ker je nevarno da ne zaspi na [ škc ga kva Murskega društva na kolesu, od prevelike hitrosti i nem potovanju na kitajskem. govo« l|l>oij pu. pouo Sankača so dob«li. Ivan Magajna. Otalež; Kust dinand, Kakovee; Pani Mih. vcc; Neža Kongo, Col nad Ivan Dominko. C^Ijc; Iv.in Studenec; Robert Kokl, Op-.. ineo Verginello, Sv. Kri/. K dermac, Oslavjc; Pran lian1 kovec. Robert Mihič. K.....» dič Ton«, Topolcc; H. m.; Trst; Ivan Mcršuik. K., I Tomšič, I.cvpu; Ludvik Kej)eiitai>or. Josip J.a/ar. liregor Vinko, Maribor, i--.-Sedlo. Franc f epirlo, Pch lmi« . »a Kritsu, je zapel: Dragi «"ukcc h jKigla vee se dobi. na zadnjici si
  • . Fiftlun Justina, Opčinc; -.' Dečka »cm našla, . v umiovju »cdi, žalostim gleda ■'' J-."? na svoje »anf. Avfiust Keblič. Ložnlca pri Celju, ooslavija! Sankač Jc res srečo imel, da jc z glavo ob drevo zadel, Ii<>H ve. kam bi se bil popcliil. ko bi n«- bil pri drevesu obleži L .1 tojzij Volk. Velika Bukpvica: nI se paglavec mali. •'", ' ikor blisk po belem snegu jin mi /daj v bregu same, ur d drevjem je paglavec v snegu. '.mik n».hrbtu ti.Ie2i, Sledu mirno gor v nebo, .ivce nič fcc »e smeji, :> ker zdaf boli ga to. pošljem '"'ukcii hrei dve, bo moj Koledar, se ve. Marija Hcrtutml). Skedenj Je nalla ■ nk.iC.i in /apela: Siin imiI.i »nnkača, med dri vjciil tiči, /a ve m » >c vjel je. so kislo dr/i. Ti pošlje m nazaj ga, / li|iin liricr (Ive. rxi|i pošlji Koledar. |Mglnvee mi m mar. J tram J. i* ob i/. Vrha. JO Je takp .idolgo zaokrožil: ( e /« l ni!«J rtl v sobi se malo m rud odpočil. Kakšni pa ou jc tud * nekaj povem, če prav jc le malo. podoben ljudem. Nt.ir mora biti. ker nosi očali, uli bi šlman bil očka rad stori. Nos "ma zakrivljen kakor ie kljuka, po/na m: inu tudi. tla rad Inka Pustimo moža. vsak dela kar /na. le knjigo mi pošlji, ta nekaj velja. « * Pozno je imlo. a vendar bo slo: ta človek zamudil še sodu j i dan bo. PESEM- cvcsta jc spravila svoje stvari k drugmu sosedu ite brž napoti, red hišo jc sedla na pesek, na tla la tukaj pričaka si ljub'ga moža. lam pa žc fantič kot sveča stoji, sladke besede v srce govori. mene zdaj vzemi, le jaz^em^atč, >ri ineni imela boš dosti »kafč« Kes mi obljubljaš vse dobre reči, meni le žganje najbolje diii. Najina ljubezen vsa zdaj jc prella, enkrat vdovca zdaj snubit bom Ha. .Slamnata žena slovo ti zdaj da, posteljo slamo, a spančkaj doma. I'.i naj kdo reče. je slabo na »vet, kdaj so Sc znali tak dobro noret'. VARNOSTNI OKO A NI. J ur ček jc pokazal materi Llrueo vojakov in služkinj, ki so sc sprehajali v ljudskem vrtu. »Mama. ali tuji vojaki ne -mejo sami iz vojašnice?« »Zakaj vprašaš?« »Ker jih vidim, da jih spre? nijajo služkinje, kakor nas >troke.« Centralisf piše.. Pismo tz Š. H, S. , Dragi Cuk! Ti 8i res'zelo prijazen in se zaninuU za vsa pereča vprašanja. Zadnjič si lepo osvetlil razliko trpedinega bratstva kar od vseh strani. Ne boš mi 'zameril, da ti tudi jaz pišem v tej zadevi, saj je znano, da je dobro čuti oba zvona. Kes je, da nosimo rai hlače, a oni tam doli hlačane, a res je tudi, da oboje služi samo zato, da so obujc na noge. In v nogah ni ' razlike, noge so pač noge in ie cejo zelo dobro bi bilo, če bi Kranjci hlačane in Srbi hlače nosili. Ljubljan* skl trgovci bl lahko prodajali svoje brgeše do Soluna, srbski trgovci pa svojo hlačane pelo pod Triglavom in čez. To bi bil prvi večji napredek edinstvenosti, če • žc pre» skočim veliko Enotno potozd, ki jo imajo vsi skupaj, da sc kolnejo kot Ciči, napadajo kot razbojniki in da so vui modri kot Solomoni. Ta edijistvena poteza pa je še globoko pod' k repi jena po tem, da bi val r«d» vlekli podpore in nihče nc plačeval davkov. MblimO tudi. da so vsi sloji zelo navdu* šeni za procyil države, zakaj vsi se hočejo vdeleževati dela za skupni blagor skupne do* inovine. Vsak je že politik, čhsnikar. dopisnik, govornik, agitator, če nc kaj hujšega. Vsak hoče postati vsaj poslanec. čc že ne minister, tako radi bi delali za blagor skupne države. Pravijo, da danes iz* med slovenskih dijakov nihče več ne pozna Prešerna (razen izraza: »Le čevlje sodi naj ko* pitar!« katerega je mogoče z uspehom izreči na volilnim shodu.) pač pa poznajo Pa* šiča, Radiča in druge velike može. Tako upamo, da bomo kmalu rešeni avtonomističnega strahu: V mladini jc naš spus! Kar sc tiče^evljev in opank, bomo na eni strani prišili. kar bomo na drugi odrezali in stvar bo v hipu v najlepšem redu. Glede pisave je najbolje da uberemo srednjo pot — nc eno niti drugo, ampak klino-pis. izza Tutankomcna bo menda najnespornejši. Zadc* va skupnega jezika jc žc dav«= naj rešena. Slovenščina Marka Pohlina ali pa iblanska špraha, ki sc jc skuz vse cajte tku fletn ausrajnigala. bo že naj* boljša. Par francoskih besed in dve turški, pa smo tam. Literatura itak nič ni vredna, saj jo nihče nc bere, kšcfthrifi so pa lohk v srbsk šprah auf-š raj ban. cajtngc že tako v anonsah prinašajo, da iščejo vcšfrau in cimcrherc in pa druge luštne stvari. Bogine, da jc istma! ' PREGOSTA TEMA. Mati sinu: »Jožck, kako je to, da je v omari samo ena Imiška. a vem dobro, da sem položila dve tjakaj.« Jožek: »Evo mama! Pomisli, da je bilo tako tema v omari, da druj>c niti videl nisem.« PISMO VOJAKOV. | Podpisani slovenski fantje, s|užbu. 1 joči pri prvem in drugem gorskem , i>cšpolku. v Cuneo; pošiljamo naj« i lepie pozdravi-, starišem, bratom, sc« I Mfram tur prijateljem; pdsebno pa tet« ■liku 1'KM. kličemo naj nas pride kaj' kmalu odrešiti. > ( Supia Alojzij, Kazlje; ]'urlan Josip, Kiheiiihcrk; Bratina Alojz, OtUca; Voučina Plorijan. Idrija; Mahnič . Anton, Dane; Miklavcc Anton, Oz« . lek; Jož Filip, Idrija; .Vinko Perhave, Sežana. Pruvijo v Dolenjivasi, da imajo dekleta hude diploma ti čnc boje radi izposojene kave in podarjenih prsta« nov. BaU sc jc vojnega stanja. IZ AKCJENTINIJK. _ Pozdravljamo atariic. brate, sestre, sorodnike, prijatelje in vso slovenske deklice. Sporočamo, da smo vsi zdra« vi. l:nako želimo vnem slovenskim narodnjakom. Kari Podgornik. Ivan Batagelj, Vinceiie" lx>xar, Avjjust l-ozar, Alojz Lozar. Jožef Satcj, Anton flatej, Pen« če Jožef. Alojz Podgornik uai iz Vr« to vina. (Vračamo pozdrave! Ured« niitvo.) MORA Sli ČAKATI. Izvoščck se je zvečer ves u* trujen peljal ■/. svojim tovornim vozom domov. Nasproti mi) pride čevljarski vajenec z Škornji črez rame in vržinko v listih. £c od daleč kliče iz> voščeka naj se ustavi. Ko sc ustavi vpraša vajenec: »Vi go-sp(xl ali ste že prosti?« Izvo-šček misleč, da se inu nudi •riJik-.i. da si še kaj zasluži, odgovori: »Da, jaz sem zc prost!«" Nato vajenec: Hogd zahva* lite! Jaz sc moram šc dve celi leti učiti. t PAMETEN FILOZOF. Neki vodja stranke je dobil na zborovanju zaušnico. DČugi dan ga vpraša njegov prijatelj:. • . »Razumem, da si mu zaušni« co vrnil!« »Vrnil?! Kaj šc! Ako bi mu jo bil vrnil, teduj bi mc vno* vič klofnil in tako bi šlo vso noč naprej brez konca in kra? ja.« Ustnica uredništva. Velika Prislova. SnuhaČ s trdim kroglcam, ki ga ni bilo, jc /letel v koš. — Bistrica. Zena ima moža v Ameriki, prelep, prepir, Ijubčki Itd. Ne moremo prebaviti, vsaj za zdaj nc. — Zatrebei. Brali smo par vrstic in obupali. Prihodnjih bomo skušali prebrati do konca, če rokopisa preje nc požre koševo žrelo. — Tomaževi' ca. Vi imate dva vagona žabjih kož. To še ni nič. V tlorici imamo pa tri vagone boljših beder. — }jindnI. Nekaj o svinjaku smo brali, a nas ui prav nič ganilo. To je sicer hudo, a se bojimo, da Čukovi bralci tega nc preneso. — Od nekje. Vraga, vsaj kaj zapišite, čc iipena nočete. Ali naj voham, saj f?uk ni policijski pes. Da imajo dekleta po.itiri fante jo pa tako: Gviino jc K;|viino; čc eden spodleti, pa drugi t^m sedi..— Sle. (an M. Kraja ni —/pa ime." Pozdrave! — Sv. Lucije. Rokopisov .i>e .mo* renio prepisovati, zato vržemo pre. slabo pisane kar v dijo koša, ki jc Čukdva univerza. — Sleverjun. Tam da. jc dekle, ki fante v mreže lovi. Kaj samo tam se nahaja tako dekle. Takih deklet je io na Kitajskem. ir>e polno, zato ni to nič novega, ic manj posebnega in »mejnega. — Ajdov Ščine. Tega ne razumemo, zato je šlo v koš! -— Postojnm. Preveč oaeb« no. — Komen. Ne moremo vpora/ biti. — A. V. Niti kraja ne. poveste. Kako nai vemo po vaši siniti*, iz katere vasi »tc? — Trvbče. N»č ai. Slabih rokopisov f!uk nc bere rad. — Sit. Peter. Štiri dekleta, ki niso za kmeta, za 4~Xik« tud' ne. naj v koš..mu /letč. Slap. ■Ljubeznivi <":uk n« palci« jc prejet dopisnico lu jo jr-ljubeznivo i/ročil košu Male Prh stnvt. Vašega pisma pismo priobčili, ker ga nismo dobili. Knetuk. O reklami dveli drklrt ji* zletelo v dno koša. - Kotne dolina. Vaše pismo jc prišlo prezgodaj, preslabo pisano. Crciualo lutr resantno, zato je Šlo ni« om žvižgat. Cerkno. O šleinaidh' puncah |c iki, kamor Je šlo. Vam pa vaicj{a kraja m treba pisati (Jcrehiiia, iloktr.r sc C ok lic piše < 'iuch in VI MacacO. - Kepentabor. Dekleta, ples in drugo nc priobčim«^ to kug«i sicer šc |M>padc <".'uka - du /ajilcie In zauka. - Ajdoviflnu. Dole roko. nis h sliko — v koši Kltuin <"Jan» ka niste ra/uuieh. lili jc pisan ravuo v nasprotno kakor kot vi uiinlilr. Pa brc/ zamere. - Avfe Slo v koš ~ VoUlmlra^fi. Zlrlrlo iu dno kitšf. Brc/ /amere! — Vojuk (.'. J. Slabo lUičcčkailo. »labir Sc prebrano, vse je v koš zletelo, kol jr bilo celo. Cu> kav firwW. Ka) strašiš po avetu? Pusti vnuka v miru, čr mu nimaš aič pametnega povedali. Jasen. Nič pa nič! moj fantič. — Janeievo itrdo. Nekaj da. nekaj nc. Pilite nam 4c. --(%JU m drugo. -Vse je šlo, kamor spada. — frst. V koš. Ijorice. Isto kot zgoraj. — Potenju i'iia, Vi pravite: Prihodnjič kaj več! Za božjo voljo, raje nc! — ?Mgu. V koš je Ha nesnada. — Prem. Nisino objarili Vašega imena in tudi Vašega »jezi« sta na matildo in Klaro nc! — (in* renje: Pravite, da pravijo, da iina Cuk bistro oko; res je, a ima tudi koš.- — Postojna. Naj pravijo iz P« slojne. Samo da v Postojni nc pra« vi jo. — Razdrlo. Koliko let boste še pili eno hf i»to »kofe?« dobi m 1 a d Službo hlapca inteligenten, fant pri boljši tvrdki v mestu. Ti, ki so vešči mizarstva, imajo prednost. Ponudbe sprejema uprav.. Čuka ua pal'ci. IZJAVA. Podpisani Leopold Komel iz Ajše« vicc št. 166 izjavljam, da sem »e- • utemeljeno žalil Andreja Spacapana, krčmarja na Ajševici št. IHO in njc» govo družino na časti, obžalujem vsa /nI jen ja in se zahvaljujem Andreju Špaciipunu. da jc odstopil od tožbe pioti meni. tioriru, ižjo gost ne ..Pr Kiviliuu'1 Trgovina in mehanična delavnica sla čisto na novo iirejemi in opremljeni s prvovrstnimi dvokolesi in drugimi mehaničnimi predmeti. — Za obilen obisk se priporoč i udani Ignac Plahuta, mehaniker v Gorici, Via Cipressi 6. Elija Čuk Gorica Piazza Cavour šl. 9 priporoča slavnemu ohfinslvu v mestu in na «1«; /.di svojo liocjalo /itlor»daja nu račun tovarnarjev VIDEM - Via Savorgnana st. 5 - VIDEM TRGOVSKI VESTNIK: Splošni trgovski položaj: NENORMALEN IN TEŽAVEN. Položaj industrije za tkanine: NE60T0V IN Z^EPEN. ("ene izgotovljenemu blagu: SE PNEVNO VIŠAJO in vsled tega sc množijo težkoče za trgovce. Edini izhod temu položaju je : Prodajati po nizki ceni. Naše cenj. odjemalce opozarjamo s tem, da smo začeli z veliko prodajo spomladanskega blaga z naravnost drzno nizkimi cenami. Pridite in kupite blago v naših zalogah v VIDMU, Via Savorgnana št. 5. Velika zaloga platna za moške in ženske. — Lovsko blago. Izdelano perilo. — Platno. Gobasto blago za gospe. — Platneno blago iz lana v vseh visočinah. — Prti. — Brisače in ser viol i »Kiandra«. — Maje iz volne in bombeževine. Tepihi- — Zavese. — Blago za mohilijo. — Preproge in kuverlt; v vseh merah. Opreme za neveste. — Celotne opreme za hotele, zavode in samostane. Blazine izdelane iz žime in volne. POSEBNOST: BLAGO ZA DUHOVNIKE. DIREKTNI UVOZ VOLNE ZA BLAZINE. VSAKO BLA60, KI NE U6AJA BODISI PO KVALITETI BODISI PO CENI SE VZAN1E NAZAJ. Na debeio in drobno! Posebni popusti za razprodajalee. STALNE CENE Stalna izložba i zaznamovanimi cenami.