^morski dnevnik I® «Cel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-S'. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod 'rejskim pri Idriji, do 8. rpaja 1945 pa v osvoboje-"erti Trstu, kjer je izšla za-PPja številka. Bil je edini iskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. x 2: i.-- -c 3> c_ id o ,-n T> ~ r- c m e-o -■j o ■o “sScr08;pro“,n' Cena 600 lir - Leto XLI. št. 48 (12.080) Trst, torek, 5. marca 1985 Danes najpomembnejši dan uradnega obiska v ZDA Vojna v vesolju, superdolar in žarišča napetosti v pogovorih Craxi-Reagan , NEW YORK — Nepredvidljivo gi-^ superdolarja, stališče Italije f^^eriških programov glede proti-v^nega ščita, razmere na Bližnjem gjRodu ^ v Srednji Ameriki bodo ■ aVne teme razgovorov, ki jih bo danes predsednik vlade Craxi ."'ashingtonski Beli hiši s predsed-Qf°Jn ZDA Ronaldom Reaganom, in italijanska diplomacija z histrom Andreottijem, na čelu sta se temeljito pripravila na to pomembno izmenjavo mnenj z mrzlično dejavnostjo zadnjih mesecev, s pomembnimi obiski v arabskih državah, prav tako pomembnimi gostovanji predsednika izraelske vlade Peresa in sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Rimu, z vrsto posvetov s članicami EGS in nazadnje še z latinskoameriškimi voditelji v Urugvaju. Italijanski predsednik vlade je včeraj v pogovoru z novinarji že nakazal teme, ki jih bo izpostavil na srečanju z Reaganom in dal tudi razumeti, kakšni bodo italijanski predlogi. Glede protiraketnega ščita, oziroma tako imenovane »vojne v vesolju«, načrta, ki tako skrbi SZ, Craxi po vsem videzu jemlje na znanje, da niti Italija niti Evropa ne moreta preprečiti ZDA, da. pač nadaljujejo ustrezne priprave. Pri Reaganu pa bo Craxi vztrajal, da mora zaveznike vsaj seznanjati s potekom načrta in z njegovimi zaključki. V zvezi z nezadržnim vzponom dolarja se bo italijanski predsednik vlade zavzel za obnovitev že večkrat obljubljenega usklajevanja med evropskimi državnimi bankami in ameriško, da se pojav nadzoruje in preprečijo prehude posledice. Na pogovorih bo pomembna tema tudi položaj na Bližnjem vzhodu, pri čemer bo Italija zagovarjala podporo vsem ugodnim premikom, Id lahko privedejo do nujnih dogovorjenih rešitev. Po vrsti srečanj z voditelji neposredno prizadetih držav in gibanj (Peres, Arafat) je pa Craxi mnenja, da ni kratkoročnih perspektiv. Glede vprašanj Latinske Amerike pa bo italijanski premier po eni strani predla- gal Reaganu, naj ZDA prispevajo k povratku demokracije v Čilu, po drugi pa mu bo odsvetoval vojaški poseg v Nikaragvi Tudi včerajšnji dan italijanskega predsednika vlade je bil poln srečanj in pogovorov. Že zjutraj sta bila Craxi in Andreotti v New Yorku gosta bivšega državnega tajnika Kissinger-ja na zajtrku, ki so se ga udeležili najvidnejši ameriški bankirji in finančniki. Pogovarjali so se seveda predvsem o nadzorovanju gibanja dolarja in o možnostih ameriških investicij v Italiji. O teh vprašanjih je bil govor tudi na slavnostnem km silu, ki ga je priredil v hotelu Wal-dorf guverner Mario Cuomo Nato se je Craxi sestal na daljši razgovor z generalnim tajnikom Perezom De Cuellarom na sedežu OZN. Spregovorila sta zlasti o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o napetostih v latinskoameriških državah, zlasti v Čilu in v Srednji Ameriki, posebej pa še o ukrepih za omilitev pojava lakote v svetu, pri Yemer je Craxi zagotovil največ jo zavzetost Italije in-njeno sodelovanje na konferenci o pomoči nerazvitim državam, ki bo v kratkem v Ženevi. Na sliki: Craxi z gen. tajnikom OZN De Cuellarom (AP) Krvav atentat v zasedenem južnem Libanonu BEJRUT — Včerajšnji bombni a-lental na islamski center v južnoli-banonskem Maarakehu, v katerem je zgubilo življenje več kot 15 oseb, številne pogrešajo, ranjenih pa je 65 oseb, je do skrajnosti zaostril položaj ne samo v južnem, temveč v vsem Libanonu. Duhovni vodja libanonskih šiitov šejk Šamsedin je pozval vernike na sveto vojno proti Izraelu. Do bombnega atentata je prišlo prav v trenutku, ko je bila v mošeji islamskega centra pogrebna svečanost za mladeničem, ki so ga ubili izraelski vojaki med sobotno »očiščevalno akcijo«. Takoj po atentatu je stekla širokopotezna akcija nudenja pomoči, v kateri so sodelovali trije helikopterji italijanskega kontingenta OZN, francoski kontingent pa je med ruševinami odkopaval ranjence. Bejrutska vlada je za atentat obsodila Izrael, med mrtvimi sta tudi voditelja protiizraelske gverile šiitskega gibanja Amai za južni Libanon in za Tir. Včeraj pa je že prišlo do prvih spopadov med libanonsko redno vojsko in izraelskimi silami, ki so prekoračile razmejitveno črto. Eksploziven položaj potrjuje tudi poziv veleposlaništva ZDA, naj vsi ameriški državljani nemudoma zapustijo južni Libanon. Mnogo težav 2a izvoz SFRJ v EGS Beograd — Tanjug te dni °Pet poroča o številnih zapletih jTi izvozu jugoslovanskih izdel-.°v v države Evropske gospodske skupnosti. Od leta 1981 o v EGS uvedli 15 protidumpin-d Postopkov proti jugoslovan-Jv-tn proizvajalcem, zdaj pa ka-0:. da bodo prijave pogostejše. . Cltfci so znani: jugoslovanski Rožniki naj bi prodajali izdelaj Pod realno stroškovno ceno, ji sicer velja na tržišču EGS. Pa so ukrepi enosmerni, u-deni brez možnosti, da bi iz-rozn*fc najprej pojasnil, struktu-k svoje cene, to teoretično lah-° Poponi, da lahko pride pod fd^dumpinško kladivo vsak izbi . M 9a Jugoslavija poskusi ^ °2iti v dežele EGS. Potrebna j.. ‘e ustrezna zahteva podjetij, v ženijo, da so prizadeta. V Pil" ^osedand primerih so, kot Pik- ^aniu9’ jugoslovanski izvoz-k ,l dokazali, da ni šlo za ni-r Krsen dumping, vendar sta Vn n° (e d™ v postopku dva no-PPoizvajalca. (dd) S sunkom 7,4 jakostne stopnje po Richterjevi lestvici Katastrofalen potres prizadel osrednji Cile Skoraj 150 mrtvih in več kot tisoč ranjenih SANTIAGO DE CHILE — V katastrofalnem potresu, ki je predsi-rtočnim prizadel osrednji Čile, .ja po še nedokončnih podatkih izgubilo življenje skoraj 150 oseb, več kot tisoč je ranjenih, končni obračun pa bo še hujši, saj so zaradi prekinjenih telefonskih in cestnih vez informacije nepopolne, reševalne ekipe pa še vedno iščejo preživele pod ruševinami, da število žrtev raste iz ure v uro. O katastrofalnih razsežnostih potresa zgovorno priča podatek, da so ga zabeležili seizmološki centri širom po svetu, ne samo v ZDA in na Japonskem temveč tudi v Italiji. Jakost prvega in najhujšega sunka je bila 7,4 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici, skoraj devete stopnje po Mercalliju. Prvemu sunku ob 19.48 po krajevnem času je sledil štirideset minut kasneje drugi sunek le za las bolj šibek od prvega. Epicenter potresa je bil na dnu Tihega oceana 40 kilometrov od obale pred obmorskim krajem Algarrobo, kakih 50 kilometrov južno od pristanišča Valparaisa. Nič čudnega torej, da so bile najhujše posledice prav v Valparaisu, v glavnem mestu Santiagu in v Vini del Mar. V teh treh mestih živi več kot 11 milijonov, ljudi. V grobem pa je potres prizadel ves osrednji čile od Copiapa na severu do Valdivie na jugu, 1.600 kilometrov dolgo območ-je. Potresa pa niso občutili samo v Čilu temveč tudi preko And v argentinski Mendozi Trenutno je največ podatkov iz glavnega mesta. Takoj po prvem sunku, ki je trajal poldrugo minuto, je zmanjkala luč, zaradi kratkih stikov so izbruhnili požari, prebivalstvo pa je y paničnem strahu iskalo rešitev proč od zgradb v parkih in širših ulicah. Sunek je obenem sovpadal s pravo prometno konico povratnikov iz obmorskih letoviščarskih krajev. Kaj se je pravzaprav zgodilo na avtocesti iz Valparaisa v Santiago de Chile pa ni še povsem jasno. V ZDA aretirali Pazienze lìj;in NEW YORK — Ameriške oblasti so včeraj v New Yorku aretirale ita-VrikeSa mešetarskega podjetnika Francesca Pazienzo, ki se je v sprem-t>0ve t*Veh odvetnikov javil carinskemu uradu v zvezi s preiskavo o ameriških avah v stečaju denarnega zavoda Banco Ambrosiano. jitUg . pazienzo so aretirali na podlagi zapornega naloga, ki so ga izdale ^aršt oblasti, potem ko so Italijani zahtevali njegovo izročitev. Me-tiovii kega podjetnika dolžijo, da je s pokojnim generalom Santovitom usta-Že za paralelni urad SISMI, tako imenovani »Super S«, zaradi katerega je Pa j Zapahi skupina častnikov vojaške tajhoobveščevalne službe. Pazienza (lruJ'. vPleten v posle neapeljske kamore, njegovo ime pa zasledimo tudi v . Sft Preiskavah. Delavci TVM poostrili boj pFoti krčenju delovnih mest NA 4. STRANI Namizni tenis: po zmagi s 5:2 v Neaplju proti Stefanu Kras le korak od državnega naslova NEAPELJ — Krasove namiznoteniške igralke so na pragu novega slavja: osvojitve italijanskega ekipne- ga naslova. V nedeljo so namreč v prvi finalni tekmi za ekipni državni naslov kar sredi Neaplja zanesljivo in zasluženo premagale domače moštvo Stetana.s 5:2 in razen vehkih presenečenj v povratnem srečanju v soboto, 9. 3. v Repnu so si Sonja Milič in tovarišice letošnji naslov že . . . zagotovile (»Sicer pa počakajmo na sobotno povratno tekmo, preden bi se naprej proslavljale za prvakinje,« so dokaj umestno pristavile Krasove igralke). Na dlanj pa je, da naše predstavnice po zanesljivi zmagi in odličnem nastopu v Neaplju imajo edinstveno priložnost, da ohranijo državni naslov, ki so si ga priborile lani. Naše so namreč v nedeljo Suvereno odpravile Neapeljčanke: pokazale so boljšo igro, boljši pristop do tega pomembnega srečanja. »Kras je predvsem dobra ekipa z odlično Marino Cergol na čelu, naše moštvo pa je predvsem Rosanna Mauriello,« je po tekmi izjavil eden od odbornikov neapeljskega društva. In res: za nedeljsko veliko slavje so zaslužne vse tri Krasove predstavnice. Državna reprezentantka Marina Cergol je bila zopet najuspešnejša v Krasovem moštvu. Osvojila je tri točke, obenem p» zadala prvi prvenstveni poraz Mauriellovi. Odlična p>a je bila tudi Sonja Milič, ki je v u-vodnem srečanju in seveda pod velikim psihičnim pritiskom strla od- por Strinove in tako odprla pot svojima tovarišicama do velikega slavja. Izredno ugodno pa je presenetila Damjana Sedmak, ki je v ključni tekrnj premagala Caranantejevo in tedaj je bilo jasno, da bo naše moštvo slavilo s 5:2. V primeru njenega poraza bi se lahko neapeljsko srečanje povsem drugače zasukalo . . . »Zmagale smo sicer s 5:2, pričakovala pa sem lažji uspjeh. Predvidevala sem tudi, da bo Mauriellova o-svojila dve točki, nisem pa pričakovala, da bi Strinova igrala tako dobro, p>a tudi Caranatejeva je pokazala lep napredek. S to zmago sem seveda izredno zadovoljna,« je p» tekmi dejala Krasova igralka in trener Sonja Milič. NADALJEVANJE NA 11. STRANI Presenetljiv zaplet na procesu v Los Angelesu Tehnični pomisleki sodnika Browna glede izročitve zločinca Artukoviča Po sklepu ZSO na Koroškem Ustanovili priznanje po dr. Francu Petku Državni tožilec se čudi formalizmu in dopolnjuje obtožnico LOS ANGELES — Na sojenju vojnemu zločincu Ar-tukoviču je prišlo do dramatičnega zapleta, ki postavlja na glavo pričakovanja opazovalcev. Potem ko sta imela zaključna govora tožilec Niemer in Artukovičev branilec Fleishman, je spregovoril sodnik Brown, ki pa je osupil celo Artukovičeve navijače. Najprej je naštel zločine ustaškega veljaka, grozljive zgodbe ter omenil pričevanja, zlasti Artukovičevega telesnega stražarja Avdiča, nato pa je v dvorani završalo. Res je, je dejal sodnik, jasno je, da je Artukovič zagrešil te zločine, vendar dvomim, da bom lahko sprejel sklep o njegovi izročitvi, ker je formulacija iz tožbe, ki ga bremeni za zločine množičnega pomora, posplošena, vanjo niso vneseni nekateri Artukovidevi konkretni zločini, pa tudi tisti ne, o katerih je govoril priča Avdič, njegov bivši osebni stražar. Odvetnik Fleishman se je ob teh besedah zdrznil, člani Artukovičeve družine so prišli k sebi, pripadniki hrvaške ekstremne emigracije so dvignili glave. Tožilcu Niemerju, sicer vedno mirnemu in sprošče- nemu, je naenkrat udarila kri v obraz. Takoj ko je sodnik končal, morda še prej, preden je mislil končati, je vstal in dejal, da ne bi smel storiti tako grobe napake in zaradi »tehnično-formalnih razlogov« ogroziti neko resno zadevo. V tem ozračju so sojenje prekinili. Ugledni »Los Angeles Times« poudarja v naslovu, da se je sodnik Brown odločU za »presentljivo potezo v procesu proti Artukoviču«. Sodnik Brown je po mnenju tožilca ogrozil sklep o izročitvi zaradi formalnosti, ki se morda ne ujema v ameriško sodno prakso, nima pa skoraj nobene- zveze s samim bistvom zadeve. V ameriškem pravosodnem ministrstvu, ki v imenu Jugoslavije vodi ta primer, so tudi presenečeni. Vladni pravniki s tožilcem Davidom Niemerjem na čelu intenzivno delajo na tem, da bi predložili sodniku Brownu pravne argumente, ki bi razblinili njegove »dileme« v zvezi s tehničnimi pomanjkljivostmi jugoslovanske tožbe. (dd) CELOVEC ■—• Včeraj ob petnajsti uri je delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem položila ve nec na grob dr. Franca Petka v Šentrupertu pri Velikovcu. Predvčerajšnjim je minilo sto let od rojstva tega velikega koroškega rodoljuba, v avgustu letos pa bo minilo dvajset let od njegove smrti. Z imenom dr. Franca Petka je najtesneje povezano narodnopolitično in gospodarsko življenje koroških Slovencev vse od novih začetkov po plebiscitu in časa prve republike, mimo dobe nacizma do narodnoosvobodilne borbe, ustanovitve Osvobodilne fronte, Demokratične fronte delovnega ljudstva in današnje Zveze slovenskih organizacij. Pred sto leti v revni bajtarski vasi v Stari vasi pri šentlipšu v Podjuni rojeni Franc Petek je zrastel v eno izmed najmarkantnejših osebnosti, ki je odločujoče usmerjala in uresniče- vala politično in gospodarsko živlf nje koroških Slovencev pol stolctP v najodločilnejših in najusodnejs® obdobjih zgodovine slovenskega liuo h V rodni’ a vendar tuji, ukradeni Afriki. In on 0 takrat čakal tu, v Mišmarotu. In še bi lahko našteval neverjetne življenjske zgodbe mladine, ki se je znašla tu. Kaj pa Michel, mehanik iz Francije, ki mu doma življenje ni pomenilo popolnoma nič več? Presedla mu je vedno ista siva in puhla vsakdanjost pokvarjenih avtomobilov, pa se je odločil, pustil vse, odpotoval v neznano ter pristal tu in sklenil, da bo ostal sedem let. In Vero-nique, ki je končala doma, v Parizu, višjo šolo, pa hoče Francijo pozabiti in se noče nikoli več vrniti? In še drugi in drugi... Ta dan, prvi dan življenja v kibucu smo bili prosti, zato pa smo imeli čas, da smo si pripovedovali svoje zgodbe in svoja življenja. In spoznali smo, da smo si vsi tako podobni v željah, stremljenjih, želji po življenju in novih izkušnjah. Ta dan smo prebili v bazenu, na travi pred jedilnico, zaključili pa smo ga v Francisco vi sobi, kjer se ponavadi zbira vsa »sezonska« študentska mladina. Vsevprek se je tu govorilo v šestih jezikih, zbrani pa smo bili prav z vsega sveta. Francoščina se je stapljala z angleščino, le-ta pa s hebrejščino, pa še s španščino, portugalščino in nemščino. Naposled je vsem zmanjkalo besed in toliko, da smo se privlekli vsak v svojo sobo in trdno zaspali. Prvi dan življenja v kibucu je bil za nami. ŽIVLJENJE V KIBUCU Jutro je zažarelo v vsej veličini in žaru. Tudi ta dan ne bom ničesar delal, ker je pač sobota. Sabat, to je židovski praznik, kot pač naša nedelja in dr- žava ta dan popolnoma ohromi. Končno se bom prvič dodobra sprehodil po kibucu. Tisto, kar te takoj prijetno preseneti, je neverjetna prijaznost njegovih prebivalcev. Kamorkoli kreneš, pa naj bo to garaža, pralnica, kuhinja ali bombaževo polje, vsi se takoj ustavijo pri svojem delu in opravilu ter te nagovorijo: od kod si, kaj delaš, kakšno se ti zdi življenje tu, upajmo, da se boš dobro počutil itd. itd. Sploh me je ta prijaznost spremljala na vsem potovanju po Izraelu. Neverjetno je, ko hodiš po cesti z nahrbtnikom na ramenih pa srečaš domačine, ki te takoj vprašajo, če kaj potrebuješ, če ti lahko na kakšen način pomagajo. Včerajšnji protest povsem paraliziral promet na obrežju Delavci TVM poostrili svoje akcije proti drastičnemu krčenju delovnih mest Včeraj dopoldne je več kot tisoč delavcev Tovarne velikih motorjev iz Boljunca popolnoma onemogočilo promet po obrežju, tako da so imeli mestni stražniki polne roke dela s preusmerjanjem reke avtomobilov proti notranjosti mesta. Protestna akcija delavcev boljunske tovarne je potekala pred sedežem državne družbe Fincantieri, v stavbi nekdanjega Hotela della Ville, medtem ko je delegacijo tovarniškega sveta sprejelo vodstvo družbe. Delavci so se za tako radikalen nastop odločili po skupščini, ki so jo Danes ob 9.27 se vrnejo v Trst, na železniško postajo pevci Mladinskega zbora Glasbene matice z uspešne turneje po Franciji. Včerajšnji dan so prebili v Parizu, kjer so si ogledali zanimivosti mesta. Mladi pevci se odlično počutijo in med njimi vlada veliko zadovoljstvo za uspešen nastop na mednarodnem tekmovanju. imeli v jutranjih urah v tovarni in ki so se je udeležili tudi vsi tisti, ki so bili začasno odstavljeni iz proizvodnje oziroma vključeni v režim dopolnilne blagajne. Že na petkovi skupščini delavcev so bila zavrnjena zadnja pisna sporočila o novih vstopih v dopolnilno blagajno, nakar so zaposleni izvedli protestno stavko^ včeraj pa so svoj boj poostrili z javno manifestacijo. Kaj pravzaprav želijo z njo doseči? Znano je veliko nasprotovanje ne samo prizadetih delavcev, temveč tudi mestnih gospodarskih in političnih sil načrtom, ki jih je pred kratkim oznanilo vodstvo Fin-cantieri in Tovarne velikih motorjev o skorajšnjem skrčenju števila zaposlenih za novih 400 delovnih mest, kar pa je v velikem nasprotju s sporazumom; ki so ga že meseca julija lani dosegli na pogajanjih med delodajalci in sindikati. Prav zato slednji zahtevajo takojšnjo potrditev veljavnosti tega sporazuma,'ki med drugim predvideva tudi način upravljanja režima dopolnilne blagajne in postopek za sanacijo Tovarne velikih motorjev. Koliko bo zalegla včerajšnja protestna akcija, ostaja uganka, vendar je jasno, da bo le enoten nastop sindikatov in krajevnih upravnih in pohtičnih dejavnikov lahko učinkoval na zadržanje osrednjih ustanov, ki upravljajo javni proizvodni sektor v državi. V tej zvezi je tržaški župan Richetti konec preteklega tedna poslal telegrama predsednikoma 1RI Prodiju in Fincantieri Basilicu, o položaju v TVM pa je obvestil tudi vladnega podtajnika Amata, ki v i-menU predsednika vlade Craxija sledi razvoju pogajanj o rešitvi druž-b,eno-gospodarske problematike v Julijski krajini. Richetti je v svojih sporočilih posebej poudaril zaskrbljujoče dejstvo, da je razvoj položaja v TVM povsem v nasprotju z zagotovili predsednika IRI ob njegovem nedavnem obisku v Trstu. • Tržaški očinski svet se bo sestal drevi ob 18.30. Nadaljeval bo s proračunsko razpravo, vmes pa bo odobril še nekatere važne sklepe iz rednega upravljanja. Spel poseg vszhodnokraškega rajonskega stela Kdaj se bo občina lotila vprašanja načrtov PEEP? Vzhodnokraški rajonski svet je na svoji zadnji seji soglasno odobril resolucijo, ki spet poziva občinsko u-pravo naj čimprej revidira znane načrte za ljudske gradnje (PEEP) na Opčinah. Resolucija, ki jo je predložila komunistična svetovalska skupina, zahteva naj uprava vsaj ohrani tista zemljišča med Proseško ulico in med Ul. Biancospino, ki so še primerna za kmetijstvo in naj obenem v dogovoru z rajonskim svetom poišče rešitev za izvajanje načrtov PEEP, ki ne smejo prizadeti interesov domačega prebivalstva. Vzhodnokraški izvoljeni organ je mnenja, da se problem PEEP vleče že preveč časa in da b,i bilo zato najboljše, da bi uprava s tem v zvezi izdelala posebno varianto regulacijskega načrta. Svet je tudi pooblastil podpredsednika Foschinija, ki je vodil sejo namesto obolelega predsednika Sosiča, naj čimprej stopi v stik z odbornikom za urbanistiko Pacorjem, da mu razloži stališča rajonskega sveta o tem perečem vprašanju. Rajonski svet je nato ob vzdržanju svetovalcev LpT in socialista Turrita spet zavrnil prošnjo nekega tržaškega športnega kluba, ki si že nekaj let (zaman) prizadeva za ureditev steze za moto kros pri Trebčah. ' nadaljevanju seje pa se je poziti^ no izrekel o novem planu KPP-AC' za mestno avtobusno omrežje ih sp® vzel v pretres predlog za uvedb1 avtobusne proge, ki bi povezoval3 Kras z bolnišnico na Katinari. R3" ionski svet bo tudi predlagal vodstv3 KPP-ACT naj poskrbi za avtobus^" povezavo med Opčinami in bolnišo1' co na Trstoniku. Vzhodnokraški sveto" vaici so tudi izrekli solidarnost F«1! lugovcem, ki se borijo proti ilegali postavitvi televizijske antene. Jutri v Borštu sestanek o prevozih V srenjski hiši v Borštu bo jutri 20.30 javni sestanek medkrajevni*1 avtobusnih povezavah, ki ga prif6*11 dolinska občinska uprava. Jutrišnje^ sestanka, na katerega so vabljeni v* vaščani, se bodo poleg občinskih upraj viteljiev udeležili tudi predstavnic* Konzorcialnega podjetja za- prev«26 ACT. V četrtek v Gregorčičevi dvorani Mladi in raba slovenščine V četrtek ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu okrogla miza o rabi slovenščine med višješolsko mladino, ki jo organizira Odbor za uveljavljanje slovenskega jezika pri SKGZ. Ker bodo prav nekateri profesorji tisti, ki bodo okroglo mizo vodili, oziroma tudi uvedli diskusijo v to, zelo perečo in pomembno tematiko, smo se včeraj dopoldne zglasili na Znanstvenem liceju »France Prešeren« in se na kratko pogovorili o tej zadevi s prof. Nado Pertot, ki bo okroglo mizo vodila ter z Marto Ivašič in Fèdera Ferluga, ki bosta, skupno s profesorji Emidijem Susičem, Josipom Tavčarjem in Milico Kravos sodelovali pri okrogli mizi. Predvsem bo ta okrogla miza, so nam vse tri povedale, začetek razmišljanja o problemu, ki ga vsi občutimo in s katerim se ne srečujejo le v šoli. To bo priložnost, da si med seboj izmenjamo svoja spoznanja in ideje, kako bi lahko, s skupnimi močmi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva in koristna za vse: za šole, pa tudi za gospodarstvenike, predstavnike. naših ustanov in organizacij, kulturnike, novinarje itd. Dijaki, so med drugim poudarile, imajo povsod po svetu tudi svojo govorico. In to ni končno nič slabega. Slabo je, če se med seboj stalno pogovarjajo v drugem jeziku, še slabše, če v tem jeziku govorijo tudi s svojimi domačimi, šola pač nudi znanje slovenščine, kolikor je to v njeni moči in marljiv študent se jo lahko tudi nauči. Ne bi želele, so še dejale, postavljati šole, ali dijakov na zatožno klop, kot tudi ne bi želele, da bi se okrogle mize udeležili samo dijaki in profesorji, temveč bi morali biti na njej soudeleženi starši, pa tudi predstavniki vseh ostalih komponent našega življenja. Če postavljamo s to okroglo mizo v ospredje šolo in njene naloge pri učenju slovenščine, so nam dejale, potem bi se morali tudi drugi, ki delajo v drugačnem okolju prav tako vprašati, kako je pri njih z vprašanjem uporabe slovenščine. Pogrešamo, so nam med ostalim povedale, tudi časopisov iz matične domovine, ki bi morali priti tudi na vsako našo šolo, -pogrešamo stike s šolami in dijaki iz Slovenije, ker bi ti stiki pomenili pretakanje izkušenj in tudi to je jezik. Na vsak način gre torej, kot je iz vsega kar smo le bežno napisali, razvidno, da gre za prvi korak pri razmišljanju, kakšne posledice ima lahko proces odtujevanja mladih, pa tudi ostalih, od slovenščine tudi pri razvoju naše nacionalne identitete, kakšne postajajo pri vsem tem naloge šole, šolnikov in dijakov in kakšne nas vseh Slovencev. »Prosečani in Kontovelci bi morali pokazati večje zanimanje za kulturo^ Na Proseku in Kontovelu so se v soboto zvečer z recitacijami in pesmimi poklonih pesniku Francetu Presen nu in počastih dan slovenske kulture. Prešernova proslava je bila letos zaradi nerazpoložljivosti kontovelske dvorane in zaradi neuporabnosti dvorane domačega kulturnega doma, ki še vedno čaka na odprtje, v prostorih nižje srednje šole Fran Levstik. V uvodnem nagovoru se je podpredsednica domačega kulturnega društva Zvonka Rupel zahvalila ravnatelju nižje srednje šole, ki je omogočil, da se je proslava redno odvijala, poudarila pa je, da kulturno delovanje na Proseku in na Kontovelu ne sme zamreti zaradi prostorske stiske in pomanjkanja primernih prostorov za kulturno udejstvovanje. »Današnja proslava naj bo predvsem priložnost za razmislek o tem perečem vprašanju in obenem vabilo za večjo kulturno angažiranost vaščanov,« je sklenila svoj uvodni govor Zvonka Rupel. Kulturni program je slonel predvsem* na nastopu osnovnošolskih in nižje srednješolskih otrok in ženskega pevskega zbora Prosek - Kontovel. Po orisu pomena Prešernove poezije se je učenec 4. razreda Erik Košuta predstavil s »Soldaško«, petošolci pa s »Povodnim možem«. Dijaki 2. B razreda šole Levstik so ob glasbeni spremljavi zapeli »Od železne ceste«. Sledil je prizorček dijakov 1. A razreda o Prešernu, njihovi vrstniki iz B razreda pa so recitirali pesmi o cicibanu. Dijaki 3. A razreda so razpleli pogovor o kulturnem prazniku. Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel se je predstavil izključno s skladbami slovenskih tržaških skladateljev Ubalda Vrabca, Brede Ščekove, Ignacija Ote, Aleksandra Vodopivca in Pavleta Merkuja. Skladbe in skladate- lje je predstavil pevovodja Janko Ba1*' ki je tako orisal pomen in vlogo sto" venskih skladateljev v Trstu od za^ ka stoletja do današnjih dni. Pevs»1 zbor je dobro izpeljal zahteven Pr^ gram, tako da so bili aplavzi občinstv3 ob koncu vsake pesmi nadvse zasl1* ženi. Na sliki: s proslave na proseč' šoli. Tečaj za pomožno učno osebje Minister za šolstvo Franca Fal-cucci je odgovorila na vprašanje, ki so ga v zvezi z natečajem za pomožno učiteljsko osebje, ki so ga zastavili poslanci KPI Grbčeva, Battello in Nespolijeva. V vprašanju je bilo rečeno, da bi bilo primerno ustanoviti tečaje za slovensko in italijansko pomožno učiteljsko osebje, ki ga potrebujejo šole na Goriškem in Tržaškem. Poseben tečaj naj bi bil namenjen slovenskim učiteljem, Minister Franca Falcucci je odgovorila, da se lahko vprašanje reši, saj je ministrstvo sprejelo zahtevo šolskega skrbništva, da se izpelje dvoletni natečaj, ki je namenjen slovenskemu in italijanskemu učnemu osebju. Diploma bo veljala za učitelje bodisi na slovenskih kot ita-hjanskih šolah. Ministrstvo je tudi sprejelo predlog, da se v tekočem letu poleg že predvidenih odpre na slovenskih šolah še eno mesto pomožnega učitelja. Naj zapišemo, da je speciahzacij-ski tečaj namenjen tistim učiteljem, ki se bodo ukvarjali s handikapira-nimi učenci. • Zahodnokraški rajonski svet se bo sestal v sredo, 6. marca, ob 18.30 na Proseku. Ocenil bo občinski proračun za tekoče leto in triletni razvojni načrt. • V torek, 12. marca, bo v Miljah ljudski referendum o namestitvi termocentrale na premog. Referendum prireja tamkajšnja občinska uprava. pisma uredništvu Občina in menza ACEGA Odgovor odborniku SSk Alešu Lokarju na opravičilo v Primorskem dnevniku 23. 2.1985 o vprašanju »Občina in menza ACEGA». Zdi se mi, da je tako opravičilo nezadostno. Odbornik bi moral biti namreč seznanjen s tem, kar glasuje v odboru in občinskem svetu. Je mogoče gospod Lokar, odbornik SSk v tržaški občini, že pozabil, da je skupno s KD, LpT, PLI, PRI in PSDI glasoval 15. 2. 1985, po dvakrat odloženem občinskem svetu, za prekinitev službe menze podjetja ACEGA in za direktno odpustitev ti uslužbencev podjetja D1SPRAL? Tu di na občinskem svetu 22. februarja je večina na lastno pest prikrojila dnevni red in tako onemogočila razpravo o vprašanju menze ACEGA. Temu je pripomogel še MSI. To kaže, da se SSk raje druži z desničarji kot 'z demokratično sindikalno reprezentanco, ki je zaprosila za razpravo načelnike skupin dne 21. februarja. SSk in KD pa nista hoteli poslušati sindikalne delegacije, raje sta se skrili. Delegacijo so sprejeli le opozicija: KPI in MT in osebno odbornik LpT Aprigliano. Nič n\ bilo storjenega tudi 22. februarja v občinskem svetu, kjer so bili množično prisotni delavci podjetja ACEGA. Nekateri so uspeli priti v dvorano občinskega sveta, drugi pa so čakali na Trgu Unità. Mesta so bila namreč omejena zaradi varnosti. Na žalost so bile zaman večkratne prošnje svetovalcev KPI, PSI in MT, da bi premostili trmo župana Richettija in občinskega odbora o sklepu, ki zadeva menzo ACEGA. Zaradi tega so iz protesta svetovalci omenjenih skupin zapustili dvorano. V soboto, 23. februarja, so se se stali sindinkati zveze CGIL - CISL -UlL z upravitelji ACEGA. Nato so bili skupno poklicani na sodišče, ker je podjetje prijavilo delavce sodišču. Celonočna razprava se je zaključila ob 5.30 v nedeljo. Sklep sodnika je še enkrat dokazal, da je ukrep o ukinitvi menze, ki sta ga določili uprava ACEGA in občinska večina s podporo misovcev, nezakonit. Po vseh teh dokazih pa direktor podjetja Romano in nekateri odborniki večine še nadalje nočejo odpreti- menze. Zato se stavka nadaljuje do petka. Taki ukrepi proti delavskemu razredu, ki si je težko pridobil pravice, so nesprejemljivi. Če bodo te politične sile še tako naprej ravnale, se lahko vprašam, kam bo vsa zadeva privedla. V tem vidimo tudi kakšna je odgovornost upraviteljev, ki so na oblasti (v tem primeru govorimo o pravi oblasti) pri opravljanju svoje naloge kot upravitelji javnih institucij. Kakšna je ta občinska uprava, ki se v besedah predstavlja kot zelo demokratična, dejansko pa ima zelo avtoriteten in šovinističen način pri upravljanju? Uslužbenec ACEGA Boris Kocijančič Župnijski svet iz Trebe obžaluje nekatere dogodke Prejeli smo naslednje odprto pismo: Žalostna je ugotovitev, da v Trebčah, ki so po veliki manifestaciji ob postavljanju dvojezičnih napisov postale eden izmed simbolov enotnosti med Slovenci v Italiji in skupnega prizadevanja za lepšo prihodnost v zamejstvu, v sami vaški skupnosti ne vlada strpnost in ni pri vseh volje za medsebojno razumevanje. Te vrstice pišemo ne iz kake užaljenosti ali polemičnosti, pač pa iz obžalovanja nad nekaterimi dogodki, ki zadevajo župnijsko skupnost, da bi se v prihodnje ne ponovili. Če naj opustimo nekaj dejstev iz zadnjih časov (dvakrat razbit zvonec na župnišču, pokvarjena ura na zvoniku, razbitje razpela na vaškem pilu, žaljivi in sramotilni napisi v bližini župnišča, požig pošte na vhodnih vratih) in nestrpno hujskanje in ustrahovanje, ki si ga nekateri privoščijo na račun mladih, ki zahajajo v cerkev, bi morala priti zadeva v javnost ob predavanju, ki ga je priredil župnijski pastoralni svet 28. februarja t.l. Medse smo pmiabili prof. Matjaža Puca iz Ljubljane, da bi predaval o tem, ali je še aktualno danes go variti o veri. Ker smo enakopravna vaška komponenta in ker smo mnenja, da lahko predavanje znanega publicista iz matične domovine zanima tudi širšo javnost, smo 10. fe- bruarja naslovili na odbor kultu^j ga društva prošnjo, da bi smeli x.m predavanje v Ljudskem domu. 23. februarja smo dobili usten odS vor, da je na naprošeni dan in *|m dvorana zasedena zaradi gostova^ Slovenskega stalnega gledališča. ^ dvema Pirandellovima enodel kama. _ ^ Tako se je zgodilo, da je predhodnemu obvestilu prišlo v 11 .. do dveh istočasnih pobud iz k«-renčnih razlogov. Vemo namreč, ^ je bilo gostovanje določeno, Pot ;o ko je župnijski svet najavil sV :e prireditev. Slovensko gledališče ‘ bilo tako celo izkoriščeno za hr smiselno nagajanje v vaški skuP*’ sti. Žal nam je za to, saj je bil : ko marsikdo prikrajšan za ta aU ^ kulturni dogodek; nerazumevanje :e nestrpnost pa sta pri nas in drM „ že marsikoga dovedla do tega, -e, je sploh umaknil v zasebno življe11^ da ostane v miru in mu nihče nodb* ne očita. Zadeva pa je imela še nespo den epilog. Ko se je predavanje .u čelo, se je župnišču približalo ka ^ petnajst mladih domačinov, ki s° j. parkiranih avtomobilih skušali Z "JL tjem in namigovanjem motiti re potek predavanja. Taki dogodki globoko ranijo v vsakega, ki mu je do sožitja 271 A zumevanja med nami. Da ne bo prišlo do takih nevšečnosti, ^ mo ubrati pot medsebojnega spos vanja , Župnijski svet iz Tre**' KZ K ukazala popis vseh tamkajšnjih anten NOVA POMEMBNA ZMAGA PREBIVALCEV FERLUGOV Okrogla miza v okviru razstave Nauticamp Za skupen turistični nastop sever no jadranskih marin Protest Ferlugovcev, ki so se o-djočno uprli postavitvi nove televi-*>jske antene na področju, Id ga je “žaška občina namenila javnim ko-'isUm, je včeraj obrodil nove sado-ye- Na izrecno zahtevo prebivalstva to odgovomnega za javno higieno pri ''ZE dr. Boteghellija je namreč vče-!Xi posebna tehnična komisija tržaške občine popisala vse radijske in te-tovizijske antene pri Ferlugih in bo Sedaj na podlagi tega popisa sestavi-a Poročilo za pretorja Morwaya, ki Jtodi preiskavo o antenah. Kot znano, rerlngovci niso načelno proti namestitvi televizijskih anten na tistem Področju, že dalj časa pa se borijo, Jto bi pristojna telesa dokončno ure-to‘0 to problematiko, zlasti pa, da P' vse te antene »preselili« proti se-Veru, proti »Banovskemu vrhu«, na Področje, ki mu domačini pravijo »na Sradu« in ki se nahaja izven vasi. V Jtogulacijskem načrtu tržaške obči-®e Piše, da je to področje namenje-P° »tehnološkim napravam« in je za-adi tega (tudi formalno) posebno Prhnemo za namestitev anten. Na gradbišču, ki ga je Richetti dal ‘apreti, je bilo včeraj mirno. Dela baje dokočno ustavljena, čeprav A še povsem jasno, kako namerava r*aška občinska uprava postopati za spoštovanje regulacijskega načrta, ki, kot znano, namenja tisto zemljišče športu in rekreaciji. V zvezi z afero radijskih in televizijskih anten pri Ferlugih je v nedeljo popoldne slovenska zasebna postaja Radio Opčine iz solidarnosti s Ferlugovci odstranila svoj oddajnik in je bila spričo tega primorana začasno prekiniti oddaje na frekvenci 90,6 (mesto in Slovensko Primorje). V pričakovanju dokončne ureditve tega vprašanja je Radio Opčine sinoči priredil posebno okroglo mizo, pri kateri so sodelovali tudi člani ferlu-govskega koordinacijskega odbora. Včeraj je bila v okviru 9. sejma Nauticamp na tržaškem sejmišču o-krogla miza o razmerah in razvojnih perspektivah navtičnega turizma na Severnem Jadranu. Udeležili so se je predstavniki jugoslovanskih in ita-lijanskih marin, avstrijske Zvezne trgovinske zbornice in Yacht Ciuha ter Avtomobilskega kluba Zvezne republike Nemčije, vodil pa jo je predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tbmbesi. Zelo zanimivo je bilo poročilo, ki so ga pripravili predstavniki UCEMA (Vsedržavna zveza ladjedelnic in navtične industrije) in iz katerega so izšli podatki o tem, da se Italija približuje cilju, po katerem bo na vsakih deset prebivalcev prišlo eno-plovilo. V tem oziru sodi v sam vrh po številu bark in privezov prav Furlanija - Julijska krajina, za katero p» je značilna prevelika gneča v pristanih in njihova neenakomerna prostorska porazdelitev. Pripombe porabnikov pristaniških storitev so prišle do nemških in avstrijskih predstavnikov, ki so1 posebej opozorili na konkurenco pri storitvah in cenah med jugoslovanskimi in italijanskimi pristanišči, na preskromno informativno dejavnost in na vse preveč zamudne birokratske in administrativne postopke. Udeleženci okrogle mize so nato poslušali pregledno informacijo o vseh navtičnih strukturah v Istri, Dalmaciji in Furlaniji - Julijski krajini, miljski župan Bordon in devinski župan Fonda pa sta opozorila na vlogo, ki jo bo Trst lahko v prihodnosti razvil na področju turističnega gospodarstva tudi spričo dejstva, da je bila ta možnost že Vnesena v posamezne urbanistične načrte. Poslanec Tombesi se je v zaključku zavzel za večje usklajevanje pobud posameznih navtičnih pristanišč — še zlasti kar zadeva skupen reklamni nastop v tujini — in za njihovo vse večje usmerjanje v homogeno specializirano ponudbo, ki naj bi od Pulja do Lignana sklenila samostojen navtični sistem Severnega Jadrana. Nadaljuje se stavka delavcev ACEGA Nadaljuje se stavka uslužbencev ACEGA, ki protestirajo na samo proti ukinitvi menze, a tudi zaradi številnih nerešenih problemov v odnosih med delavci ter med ravnateljstvom in upravnim svetom podjetja. V središču sindikalnega boja delavcev ACEGA ni torej samo vprašanje menze, ki so si jo delavci priborili že leta 1944 (to je samo vrh ledene gore, pravijo sindikati), ampak predvsem velika zaprtost vodstva podjetja, ki se po mnenju zveze CGIL - CISL - UIL poslužuje avtoritarnih in nedemokratičnih metod. »Dobro vemo, da bomo z našo protestno akcijo prizadeli tudi koristnike naših uslug,« pravijo stavkajoči delavci, ki se bodo danes zjutraj zbrali na skupščini, »naš boj pa ni samo usmerjen za uveljavitev boljših pogojev dela znotraj podjetja, ampak ima tudi za cilj kvalitetnejšo prisotnost ACEGA na vseh področjih, kj spadajo v njegovo kompetenco«. Kulturno društvo V. Vodnik iz Doline 2 dobro voljo in pogumom v prihodnost . Pred kratkim je bil v Dolini, v Juštvenih prostorih redni občni zbor .0 Valentin Vodnik. Predsednik dru-Vojteh Lavriha je v svojem po-orisal plodno delovanje dru-to* v teh dveh letih in naštel naj-aznejše dogodke v tem obdobju: važ-°st Junijskih večerov, ki naj bi še ,noprej boljšali in dvigali kakovost ^-turnega dela, plošča MPZ V. Vod-nastop lutkovne skupine na re-l^hškem srččanju lutkarjev v Can-jy.t'jevem domu v Ljubljani, stalni s«fct sj -. s skupinami in društvi v Jugo-'hdji in ne nazadnje še plodno so-tovanje z obema dolinskima šolama, ■ ednjo in osnovno. Svoje poročilo v zdključil z željo, da bi bilo delanje v prihodnje čimbolj pestro, da se res reševali problemi našega pAa’ da bi dobra volja in pogum, za n.°Qramsko in dolgoročno napredova-v® v kulturnem delu nikoli ne zmanj-T Tako upanja polno željo pa v Sj °čeni meri kvari pomanjkanje pro-še največkrat pa žal pre-kyno 2an*manje vaščanov za dru- ;: F 'i Jv h /Mk ÌZ' '|r>p*H:l?;f:HS O «f s' W ~ / ^ . N - ^ : . -V ; * ....... . ; ’ o zt-rais* • rr-bc sc^t r^.-indanskr t»', dc. vbrjm-nosU !!!! ?? it Jf! . . ■. » /'j -€• Pozdrav ! ZliLniit • , Ij ,ll o < it| i' ni /iio-milo iiiun» z-lai /a jMiZ'ir.ivi- si''in‘. Ii it re. tja v domaći, tihi kraj. Kaki. i- puj. mia la de v •>, da • a na • kr--^, klic ni \ .•m iz kraja Vse \ as Idii^oslm i> Roj;: 1....1 lahkih jitićk hitreio. Iiol j kot naf;li LrZ" a. n , i I to \ a-i Ve - H ! d' • ' ta i>urem moj | ‘iz Pesem v čast sv. Socerbu je le ena izmed toliko razglednic z notnim ZaPisom. Razglednica ni bogve kako bogato izdelana, vendar ya zanimiva Z(rradi citer. Škoda, da so druga glasbila nadomestila citre v lestvici priljubljenosti riznih instrumentov; sicer pa, kdo ve, morda bodo doživele revajval, če bo kdo med tistimi, ki nam krojijo okus, zavohal, da se iz tega lahko na redi biznis. Kaže, da so citre, kot toliko drugih glasbil, prišle k nam iz Azije. Seveda se je tale instrument skozi stoletja izpopolnjeval do današnje oblice, ki jo vidimo na razglednici. Citre sestavljata po ena igralna in spremljevalna skupina_ strun, ki sta napeti na nizki resonančni omarici. Omarica le izbočena na strani spremljevalnih strun, pod temi pa je okrogla ali oval-na glasnica. Ob notranjem robu je nad resonančnim dnom napetih pet strun, B°d njimi pa je nameščenih 19 prijemov. Spremljevalnih strun je od 24 do ft. Citrar natakne na palec desne roke naprstnik z majhnim jeklenim kazalcem:' z'njim trza igralne strune. S prsti leve roke pa pritiska igralne drune ob prijeme, medtem ko štiri prste desne roke rabi citrar za trzanje spremljevalnih strun. (Razglednica iz zbirke Luciana Prezzija) ostani IjttM mat! ' :: T ' ' v - , 'ajdi»», kutfMo ' "À- v 5*?’ S< mm fenke- '• t - 1 -t ' *l\\i >t-i \LK\i'* ------i...---------------------------------------------------------------------^ ; .......- ----------------------- .......-y»*,- — .' • • y** ■ '"»• ^ v. • y _ ^ — CU-^u-i .o - -ti »kj |e - «o - Avl Naprej! Simona in Davorina Jenka. . . , Starejša razglednica (Allegro con fuoco) je iz leta 1902 in je potovala Trsta v Gorico. Zanimivo je tudi sporočilo: Sem prijela tvoje pismo, 'ala za vse. Oče je rekel da daj popravit čevlje da ti bode poslal krajnje. Sprejmi srčen pozdrav in en poljub od Tvoje sestre Jehsave. Skoda, 1 td naš dnevnik tudi v barvah, ker je notni zapis v pravokotniku prav-■Prav trobojnica. Druga razglednica je potovala iz Chicaga konec le a 14. sporočilo na hrbtni strani pa je nadvse zgovorno: To kartico ti posi-iln v spomin smrti nepozabnega nam sina majke SLAVE, Davorina Jen-umrl pred kratkem v Ljubljani. Zaeno ti voščim zdravo, zadovoljno srečno Novo leto 1915. Dal Bog, da bi bilo zmagonosno in srečno tudi 1 Slovenstvo! (Razglednici iz zbirke Filipa Fischerja) Tehnika izdajanja takih razglednic je bila stia prepr s ' J. -si Po potrebi menjal sliko in poceni ustregel velikemu povpraševanju °venskih razglednicah. (Iz zbirke F. F.) radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo - Poskusni program 11.55 Vremenke razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Ponto... Raffaella? Opoldanski program z R. Carrà 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? Zadnji poziv 14.05 Quark - znanstvena oddaja 15.00 Italijanske kronike 15.30 Šolska vzgoja 10.00 II grande teatro del West TV film 16.25 II giovane dottor Kildare TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Topo Gigio in druge risanke 17.50 Clap Clap - glasbena oddaja 18.20 Program! pristopanja 18.40 Risanka 18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti Vodita Piero Badaloni in Enrica Bonaccorti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 23.00 Dnevnik 1 20.30 Trideset let naše zgodovine: 1960 22.15 Dnevnik 1 22.25 Mednarodno letališče - TV film 23.45 Neposredni prenos - trideset minut kronike - vodi Enzo Biagi 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.55 Šolska vzgoja Drugi kanal 10.00 Televideo - Poskusni program 11.55 Che fai, mangi? Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 8.55 TV v šoli 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 16.15 Šolska TV 17.35 Poročila 17.40 MPZ Zagorje 84 - 7. oddaja 18.10 Miti in legende: Zgodbe o mezopotamskih bogovih - 2. del 18.25 Obalno-kraški obzornik 18.40 Periskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Saša Vuga: Rajni takrat TV drama 21.05 Omizje 23.05 Poročila Zagreb 16.40 TV v šoli 17.30 Poročila 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.15 življenje knjige 18.45 Želel; ste poglejte 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali - Notranjepolitična odd. 20.55 Festove premiere: Predvčerajšnjim - madžarski film 22.35 TV dnevnik CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria TV film 9.30 Crociera di lusso - film 11.30 Tuttinfamiglia Nagradno tekmovanje 12.10 Bis - Nagradno tekmovanje 12.45 11 pranzo è servito Nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV nadalj. 16.30 La fuga di Logan - TV film 17.30 Truck Driver - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.30 Dallas - TV film 21.30 Spaghetti House - film 23.30 II filo dei rasoio - film RETEQUATTRO 8.30 Papà, caro papà - TV film 8.50 Brillante - novela 9.40 Flamingo Road - TV film, 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - novela 12.00 Febbre d’amore - TV nadalj. 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 Tre cuori in affitto - TV film 15.15 Brinante - novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorellino risanka 15.30 Tarzan - risanka 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV nadalj. 18.50 Samba d’amore - novela 19.25 Ecco noi per esempio... - film 22.50 Quincy - TV film 23.50 Destinazione Mongolia - film ITALIA 1 8.30 La donna bionica - TV film 9.30 Lotta per la vita - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 13.30 Capito! - TV nadaljevanka 13.40 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - Glasba, aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.10 Yakari - risanka 16.25 Šolska Vzgoja 16.55 Nadaljevanka dneva: I promessi sposi - 3. del 17.40 Vediamoci sul due vodi Rita Dalla Chiesa 18.30 Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 športne vesti 20.30 Gente comune - film Nastopajo: Donald Sutherland, Mary Tyler. Moore... Režija: R. Redford 22.30 Dnevnik 2 - Nocoj 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.45 Dnevnik 2 - Dosje 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo - Poskusni program 15.55 Šport 16.25 Šolska vzgoja 16.55 Šolska vzgoja 17.15 Galleria di Dadaumpa TV variete 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Aktualnosti, politika, kronika, kultura... 21.30 Simfonični koncert 22.55 Dnevnik 3 23.30 Rudnik - TV nadaljevanka Koper 14.15 TV novice 14.20 Za uho in oko - Glasbena odd. 15.00 Mačka - TV nadaljevanka 17.35 Modrost telesa - dokumentarec 17.55 TV novice 18.00 Danes odbojka - rubrika 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Intervju s predsednikom SKGZ Borisom Racetom o pripravah na zakonsko zaščito Slovencev v Ita- Hji _ TRŽIČ — Protest delavcev v dopolnilni blagajni VIDEM — Predlogi KPI za dokončno obnovo potresnega področja PORDENONE — Prvo srečanje med sindikati in novo upravo Zanussija TRST — Razstava Riko Debenjak v TK Galeriji 19.30 TV D - Stičišče 20.25 Življenje na zemlji - dok. 21.30 Stoje ali sede - rubrika 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Marchandova linija - TV film 23.10 Zdravnik in pacient POSTAJE 14.30-La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.45 La donna bionica - TV film 18.45 Charlie’s Angels - TV film 19.50 L’incantevole Creamy - risanka 20.30 Supersanremo ’85 .22.50 Šport 00.15 Storia di Leroy - film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Lacrime di gioia 15.30 Ultralion - TV film 16.00 Risanke 19.20 Illusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.30 Diego al cento per cento TV film 21.15 Speed Interceptors III - film 23.20 Catch - šport 00.15 Star Trek - TV film 1.30 Autopsia - film TRIVENETA 10.00 Filmski program 10.15 Film 12.00 TV film 12115 Star Trek - risanka 13.05 Garrison’s commando - TV film 14.00 The Cat - TV film 14.30 Le spie - TV film 15.30 Squadra speciale anticrimine TV film 16.00 Filmski program 16.30 Star Trek - risanka 17.30 Get Smart - TV film 17.30 Dražba 20.00 Filmski program 20.30 Tu lo condanneresti? - film TELEFRIUL! 14.30 Veronica, il volto dell’amore 15.20 The Love Tapes - film 18.30 Divji svet živali - dokumentarec 19.00 TV novice 19.30 Veronica, il volto dell’amore 20.30 Lorenzaccio - film 22.20 Nogomet: Triestina - Genoa RADIO RADIO IRSI A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodno zabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah; Med Brdi in Jadranom; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega re, pertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Veter raznaša besede; 16.30 Postni govor; 16.45 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: Zagrebški solisti in trobentač Stanko Arnold v Kulturnem domu v Trstu; 13.00 Izvirna radijska igra: »S poti«. Po istoimenskem romanu Izidorja Cankarja napisala Marko Slodnjak in Aleksander Zorn. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dob(ro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; Objave -EP; 13.40 Iz jugoslovanske zakladni- Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nano» 88,6 MHz. ce narodne glasbe; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Croatia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Monika Skalar; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober-dan; 7.50 Glasba; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Glasbe-no-govorni program; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Italijansko gledališče; 18.45 Glasba; 20.60 Zaključdk programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-govomi program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Glasbena zgodba; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o ekonomiji in delu; 16.00 Popoldanski spored; 17.30 Jazz glasba; 18.10 Programi pristopanja; 18.30 Astrologija in glasba; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Angloameriško gledališče med dvema stoletjima: 1850-1915; 20.40 Radijska priredba; 21.03 Poeti pred mikrofonom; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 5.10 Kmetijski nasvet; 5.30 Prva jutranja kronika -. Obvestila, promet; 6.45 Prometna informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol, Glasbena šola Moste - Polje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo Izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl: OPZ OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka, MMZ gimnazije Celje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Nedeljko Fabrio; Mojster; Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Včeraj po skupščini v ladjedelnici Delavci so ponovno zasedli železniško postajo v Tržiču Tretjič v razdobju približno enega leta so delavci tržiške ladjedelnice iz protesta zasedli tržiško železniško postajo. Zgodilo se je včeraj sredi dopoldneva, po običajni ponedeljkovi skupščini delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Po skupščini je bila napovedana običajna protestna manifestacija po tržiških ulicah; nekaj sto udeležencev pa se je nepričakovano odločilo za drugačen, bolj učinkovit način protesta. Namesto postanka na Trgu Republike so se usmerili proti železniški postaji ter jo simbolično zasedli za približno pol ure. Ni bilo takih ali drugačnih incidentov in delavci so se disciplinirano vrnili do vhoda v ladjedelnico in se potem razšli. Zaradi protesta kovinarjev so nekateri potniški in tovorni vlaki imeli nokaj zamude; tako tudi brzovlat Trst - Lecce. Kje so razlogi za zaostritev sindi kalnega boja in protesta delavcev, petem ko smo v zadnjih tednih beležili vesti o pozitivni razrešitvi krize v ladjedelnici? Gradnja velike ploščadi Micoperi po informacijah, ki so jih te dni zbrali člani tovarniškega sveta, ne bo bistveno pripomogla k premostitvi sedanjih težav, tako da bi se lahko vrnili na delo vsi uslužbenci, ki so v dopolnilni blagajni. Za gradnjo omenjenega plovnega objekta bodo predvidoma porabili okrog 3 milijone delovnih ur, zgradili pa naj bi ga v rekordnem času 10 mesecev. V tem času pa b,i v ladjedelnici, ob 3000 zaposlenih lahko opravili skoraj 5 milijonov delovnih ur. Ker bodo nekatera dela morali nujno dati v zakup zunanjim sodelavcem ni težko oceniti, navajajo člani tovarniškega sveta, da bo dopolnilna blagajna potrebna še tudi v prihodnjih mesecih. Premostitveno naročilo torej ni tako obsežno, kakor je bilo sprva slišati, saj ne bo omogočilo niti reden povratek na delo vseh tistih, ki so danes v dopolnilni blagajni. Prav zato, so poudarili na včerajšnji skupščini, je treba nadaljevati s sindikalnim bojem, skupaj s pristaniščni-ki in drugimi operaterji iz področja pomorskega gospodarstva, da se vendar začnejo uresničevati načrti o drugačni usmeritvi v ladjedelništvu in pomorskih dejavnostih nasploh. O tem so razpravljali na včerajšnji skupščini v tovarniški menzi, Id so se je u-deležili tudi člani deželnega vodstva sindikatov Padova za CGIL, Trebbi za UIL in Bravo za CISL. Trenutni položaj v podjetju je prikazal član tovarniškega sveta Danilo Peric. Na zborovanju so razpravljali tudi o nekaterih perečih vprašanjih, zlasti pa o vladnem ukrepu o odtegljajih za socialno skrbstvo na prejemkih iz sklada dopolnilne blagajne. Taki odločitvi nasprotujejo predvsem delavci, ki so v tem položaju in ki že prejemajo iz solidarnostnega sklada za okrog 20 odstotkov nižje prejemke, kakor če bi bili redno zaposleni. Povsem naravno je, da so na to vprašanje še posebno občutljivi prav v naši pokrajini, kjer dopolnilna blagajna ne predstavlja izredni, občasni poseg, ampak je pravzaprav ko-stanta v tukajšnjem gospodarstvu v zadnjih letih. Na včerajšnji skupščini so glede tega vprašanja osvojili predlog, da bo sredi meseca v Tržiču skupščina vseh delavcev v dopolnilni blagajni iz naše dežele. Ob tej priložnosti se bodo dogovorih o primernih ukrepih, da se krivična uredba odpravi. Skoraj istočasno s protestom tržiških delavcev, pa jo bila včeraj dopoldne v Trstu tudi manifestacija tamkajšnjih kovinarjev/ o čemer poročamo na drugem mestu. V petek v Kulturnem domu Večer pantomime z Andresom Valdesom Kulturni dom v Gorici bo v petek zvečer ob 20.30 gostil svetovno znanega mojstra pantomime Andresa Valdesa, sicer že poznanega goriške-mu občinstvu, saj je bil pred nekaj leti že med nami. Tokrat pa bo Valdes predstavil svoj nov program, s katerim je žel veliko odobravanja v Jugoslaviji in po svetu. Večer sta pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev in goriški Mladinski krožek. Andres Valdes, profesor na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio in televizijo, se je rodil v Havani na Kubi. Prvič je nastopil pred številnimi gledalci kot 4-letni deček v cirkusu. Po končani igralski akademiji se je preselil v Mehiko, kjer se je začel ukvarjati s pantomimo. Po dveh letih se je odločil, da odpotuje v Evropo. V Parizu se je 5 let šolal pri največjemu umetniku pantomime Etiennu Decrouxu. Od leta 1964 pa živi v Ljubljani, kjer si je z nastopi v gledališču, na televiziji in v filmu utrl pot med najširšo plast občinstva. Kaj pa je pravzaprav pantomi ma? Valdes pravi, da današnja sodobna pantomima predstavlja nekakšno usklajeno popolnost, katera zajema vse stopnje in oblike razvoja, od najbolj enostavnih in preprostih občutij in dogodkov ter vse do poglobljenih telesno duševnih občutkov in študij. Vse to pa daje igralcu pantomimiku možnost, da s čistimi in sugestivnimi kretnjami, z mimiko pričara gledalcu nenavaden svet, poln poezije, groze ali pa začudenja... Goriškemu občinstvu sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Mladinski krožek pripravila zanimiv večer, kateremu se izplača prisostvovati-Razlogov za zabavo in razmišljanja bo Andres Valdes prav gotovo znal pričarati. Lauda in Prost sta v Gorici žela navdušenje mnogih častilcev Do 31. marca rok za nekatere prijave IVA V prejšnjih letih je 5. marca zapadel rok za predstavitev prijave IVA za promet ustvarjen v prejšnjem letu. Letos so, zaradi šele pred kratkim odobrenega zakona Visentini, ki je vzbudil toliko polemik, rok za prijavo IVA podaljšali do konca meseca, t.j. do 31. marca. Pisarna Slovenskega deželne^ ga gospodarskega združenja v Gorici, Ul. Morelli, obvešča vse zainteresirane trgovce in obrtnike, da imajo možnost predložiti prijavo do 3L marca vsi tisti poslovni ljudje, ki so v letu 1984 imeli manj kot 780.000.000 lir prometa in ki po zakonu Visentini lahko izbirajo med pavšalnim sistemom in dvostavnim knjigovodstvom. V teku današnjega jutra, 5. marca, pa morajo prijave predložiti vsi ostali: to je družbe ka-pitalov, kmetje in vsi tisti poslovni ljudje, ki so lani imeli več kot 780.000.000 lir prometa. Pisarna SDGZ je na razpolago vsem, ki žele podrobnejša pojasnila. Dva svetovna avtomobilska asa v malem mestu kakršno je Gorica sta avtomatično velik dogodek, ki privlači radovednost, zanimanje in navdušenje tisočev ljudi. Če sta to Nicki Lauda in Alain Prost, potem postane to navdušenje seveda še večje. Zaradi tega je bilo v nedeljo že veliko pred napovedano uro prihoda dveh asov v naše mesto veliko ljudi na ulicah po katerih je bilo napovedano, da se bosta vozila v starem fordu last zbiralca starih vozil Grattona. Pa se je tudi tokrat, kot na marsikateri avtomobilski tekmi zataknilo. Medtem ko je Lauda točno po predvidenem času priletel z osebnim letalom iz Balearskih o-tokov kjer biva v času med eno in drugo tekmo (v rodni avstrijski de želi je premraz in tudi davki so tam precej visoki, je povedal ob gori škem obisku), je Prost z drugim letalom vzletel iz Ženeve šele takrat ko bi bil moral že biti v Gorici. Zaradi tega se je vsa goriška parada dveh asov zavlekla za dobro uro in pol. Marsikdo je odšel domov na kosilo, največ ljudi pa je vztrajalo. Tako na Espomegu, kjer so bili razstavljeni stari avtomobili skupno z enim najsodobnejših formule ena angleške znamke Mac La-ren, kot pred spominskim parkom, kjer sta Lauda in Prost vstopila v stari, sedemdeset let stari ford, s katerim jih je Gratton popeljal na grad. Na tiskovni konferenci so Nicki Lauda, Alain Prost, R. Dennis (odgovoren ekipe Mac Laren na svetovnem avtomobilskem prvenstvu), Massimo Zanetti (letošnji sponsor te avtomobilske tekmovalne ekipe in se veda dveh dirkačev), potem velikemu številu novinarjev, ki so za to priliko prihiteli v Gorico iz vse Ita lije, povedali kako si zamišljajo letošnje tekmovanje. Zakaj je bila izbrana Gorica za tako predstavitev? Massimo Zanetti, lastnik pražame kave Segafredo iz Bologne, je namreč napovedal, da bosta Lauda in Prost na letošnjih tekmovanjih imela tako na rokavih tekmovalne obleke kot na čeladi značko kave Segafredo. To je za sponzorja velik finančni izdatek, ki Pa se bo brez dvoma obilno poplačal. V Gorici pa je bila ta predstavitev zato ker ima isto sponso- rizacijo kave Segafredo tudi tukaj šnja košarkarska ekipa lige A 2. AvtomobOska asa ter odgovorni avtomobilske družbe so napovedali novo vozilo za letošnja tekmovanja. Vozilo Mac Laren je bilo namreč lani zelo uspešno, marsikdo skuša pobrati nekaj iz aerodinamične oblike tega vozila. Lauda je izrazil željo, da bi prišla v letošnji koledar sve lovnega prvenstva tudi tekmovalna proga v Montecarlu. Lauda je seveda izrazil željo, da bi še enkrat, četrtič, osvojO svetovno prvenstvo. Prost pa je s svoje strani dejal, da si vendarle želi doseči tovariša ter druge tekmovalce in enkrat zmagati. Na kosilu, ki je bilo v znani goriški restavraciji, so Laudi in Prostu zastopniki nekaterih tukajšnjih ustanov dali nekaj spominski diplom in priznanj. Med drugimi so to opra vili goriški podžupan Del Ben, de želni odbornik Brancati in pokrajin skr odbornik Špacapan. Prisotna jt bila tudi lanska Miss Italia, Tržačanka Susanna Huckstep. Popoldne sta Lauda in Prost prisostvovala košarkarski tekmi Segafredo - Master Valentino. (mw) Že deseto prijateljsko srečanje bivših borcev in aktivistov Nezgodna kronika Z avtom podrl pešca Nalet v industrijski coni Okrog dvesto ljudi, bivših bor cev ter aktivistov in njihovih svojcev iz vseh krajev Goriške se je v soboto zvečer zbralo v Park hotelu na prijateljskem in družabnem srečanju, ki so ga priredile slovenske sekcije VZPI - AMPI iz go-riške pokrajine ter Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega boja na Goriškem. Vzdušje je bilo seveda prijetno, za veselo vzdušje so skrbeli Beneški fantje Antona Bdrtiča. To je bilo že deseto srečanje bivših borcev in aktivistov, zaradi tega je imelo še poseben pomen. Priložnostni govor je imela Erika Paulinova. Poudarila je da so taka srečanja še posebej važna za vse zamejske aktiviste in borce. Še posebej važno je letošnje, deseto zaporedno srečanje, ki je bilo v letu v katerem praznujemo 40-letnico osvoboditve. Ker je bilo srečanje tik pred 8. marcem so vsaki udeleženki podarili rdeč nageljček. V svojem govoru se je Pavlinova zahvalila matični domovini za zdrav^ stveno in drugo pomoč, ki jo nudi bivšim borcem. Dejala je tudi, da si Slovenci v tem letu vendarle želimo sprejetje zaščitnega zakona. Govorila sta še Silvino Poletto v imenu pokrajinskega odbora VZPI -ANPI in Franc Vidic v imenu borcev Nove Gorice. C Društvo za zaščito živali obvešča, da imajo v varstvu tri pse, ki bi jih radi oddali ljubiteljem živali: lovskega psa, starega približno dve leti, seterja in nemškega ovčarja. TEŽAVE V KZE Zahtevajo sestanek z upravnim odborom Uslužbenci goriške Krajevne zdravstvene enote, ki delajo v oddelku za psihiatrijo, so oklicali stavkovno gibanje ter zahtevajo sestanek z u-pravnim odborom Krajevne zdravstvene enote, v četrtek, 7. t.m. Na včerajšnji skupščini so spet razpravljali o težavah, ki so pravzaprav prisotne že vrsto let, v pristojnih organih pa ni prave volje po njihovem reševanju. V primeru, da četrtkov sestanek ne bo uspešen, uslužbenci napovedujejo zaostritev sindikalnega boja. V Verdiju drevi Il Campiello V Verdijevem gledališču v Gorici bo drevi ob 20.30 predstava Goldonijeve komedije II Campiello v priredbi skupine Veneto Teatro, v režiji Sandra Sequija. V glavni vlogi nastopa znana italijanska igralka Ave Ninchi. To je predzadnja abonmajska predstava italijanske gledališke sezone. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. Težke telesne poškodbe je zadobil v prometni nesreči (pripetila se je v nedeljo popoldne pri Lečniku) 23 letni Giorgio Curri iz Trsta, Stradel-la Zindis 17. Z avtom ga je zbil 62-letni Francesco Crachi iz Gorice, Ul. Nuova 28. Potek nesreče še ni povsem raziskan, zdi se pa, da ji je botrovala tudi precejšnja mera neprevidnosti. Po ugotovitvah orožnikov, ki so napravili zapisnik, naj bi se Curri pogovarjal s prijateljem, ob ustavljenem fiatu 500. Curri naj bi stal naslonjen na levi strani vozila, pri tem pa naj bi ga zadel Crachi, ki je z opel ascono privozil iz Ločnika, namenjen proti Gorici. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini doma za ostarele v Lečniku. Currija so v goriški bolnišnici zaradi zloma noge in drugih poškodb sprejeli s prognozo ozdravitve v petdesetih dneh. V prometni nesreči (zgodila se je včeraj zjutraj na križišču ulice Fermi in odseka državne ceste štev. 55, v industrijski coni), sta bila ranjena 23-letni Giovanni Cej iz Gorice, Ul. Cappella 12, ter 30-letni šofer tovornjaka Luciano Panfili iz Saci-leja. Prvi se bo zdravil trideset dni, drugi pa deset dni. Po ugotovitvah obhodnice prometne policije, sta tovornjak in fiat ritmo peljala v isti smeri, na križišču pa naj bi prišlo do naleta. Kulturni praznik v četrtek v v Standrežu V Standrežu bodo priredili v če trtek, 7. marca, praznik slovenska kulture. Prireditelj je domače kul turno društvo Oton Župančič. Praz nik bo, z začetkom ob 20. uri, v Domu Andreja Budala! Najprej bodo odprli razstavo del domačih fotoamaterjev. Tudi s tem hočejo dati.. poudarka kulturnemu delovanju svojih članov. Sledil bo priložnostni govor, ki ga bo imel novinar Marko Waltritsch. Nastopila bosta moški zbor društva Skala iz Gabrij ter mešani zbor društva O-ton Župančič iz Štandreža. razna obvestila Ravnateljstvo pokrajinskega muzeja obvešča, da bo danes, v torek, 5. t.m., voden ogled razstave o futurizmu v naši deželi. Ogled je namenjen predvsem učiteljem in profesorjem, ki nameravajo zatem pripeljati na razstavo dijake. S podobnimi pobudami bodo nadaljevali tudi v prihodnjih tednih. . Film »Metropolis« drevi v Verdiju Spomladanska filmska dejavnost Kinoateljeja je stekla. Prejšnji teden so v Kulturnem domu predstavili premiero slovenskega filma »Ljubezen«, v nedeljo pa predvajali prve filmske stvaritve. Danes bo na vrsti v kinodvorani Verdi eden najznamenitejših filmov režiserja Fitza Langa »Metropolis«. Predstave bodo ob 18., 20. in 22 uri. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada UMRLI SO: 71-letni upokojenec O-scar Cristofoli, 68-letni upokojenec Giovanni Spangher, 73-letni upokojenec Luigi Zian, 81-letna upokojenka Bianca Bevilacqua vd. Patuna, 64' letni upokojenec Novellino Cantarut, 75-leitni upokojenec Germanico Miam 88-letna Malka Furlan vdova Mikluš, 80-letna upokojenka Avguština Bizjak, 53-letni uradnik Giovanni Marcozzi, 84-letna Francesca Stia vd. Solo, 75-letni upokojenec Giusto Ceschia, .79-letni upokojenec Luigi Ciuffarin, 79-letna upokojenka Teresa Lukan vd-Kacin, 82-letna upokojenka Desde-mona Lodovichi, 85-letna upokojenka Marija Lenardon Zotti, 88-letna upokojenka Regina Vidoz, 70-letna upu* kojenka Šekli Armanda Simčič, 83-letni Tomaso Hlode, 67-letna upokojenka Ines Justulin Toffoletti, 86-letna upokojenka Corinna Cozzi, I®' letni upokojenec Jožef Ferfoglia, Izletna upokojenka Paolina Battisti Ru' RODILI SO SE: Aurelia Mari, Angelo Di Giovanni, Laura Toros, Beatrice Perzan, Valentina Masotto, Da' niele De Vittor, Elisa Piagno. OKLICI: gradbeni tehnik Mauro Mariani in uradnica Bianca Rossi, delavec Angelo Russo, in delavka Rn-sa luliano, avtoličar Renato Golen3 in baristka Patrizia Di Biagio, stre2' nik Claudio Buttignaschi in bolničarka Loredana De Paio. kino Gorica VERDI 18.0(1-22.00 »Metropolis«. Lang’ VITTORIA 17.30-22.00 »Calde, belle’ sexy, scatenate«. Prepovedan mia31' ni pod 18. letom. ,. CORSO 18.00—22.00 »Lui è peggio član ljubljanskega Roga in član Jugoslovanske reprezentance. Adriina dirka je bila letos še posebej privlačna, ne le samo zaradi kakovostne udeležbe tradicionalno {Nočnih italijanskih klubov in več elanov jugoslovanske reprezentance, temveč prav zaradi njenega poteka samega, že od vsega začetka je bila Namreč nadvse razgibana. Takoj po startu je vodstvo prevzel član kranjske Save Marko Cuderman, ki je Ravnini takoj diktiral dokaj oster tempo. Dohiteli so ga šele po 45 ki-ornetrih pri Gabrijah na Goriškem, nakar se je iz glavnine odcepila skupina 13 kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši. Po vzponu pri Mav-hinjah si je nabrala lepo prednost, medtem ko se je začela serija odstopov. Iz skupinice ubeglih sta na vzponu med Ključem in Bazovico zbežala Čerin in član društva Mai-netti iz Vicenze Favaretto. Ob začetku krožnegča dela proge med Padričami in Bani (kolesarji so ta del prevozili dvakrat) sta že imela 50” prednosti, ki sta jo nato na Tr-bižki, cesti proti Opčinam povečala do 1’40”. Kazalo je že, da bosta tudi sama prispela na dl j, vendar sta oba kolesarja začela taktizirati in njuna prednost je začela kmalu kopneti, še zlasti, ko sta se podala od Obeliska navzdol. Čerin je vedel, da v sprintu ne more sam ugnati Italijana, zato je menda počakal pomoč številnih tovarišev, ki so bili v skupini boljših, pri tem pa si je zapravil zmago. Tristo metrov pred ciljem, ko se je začela poslednja vzpetina na Ba- zoviški cesti, sta namreč njega in Favaretta dohitela še Čerinova so-trudnika Fondriest in Ghiotto, prav slednji pa je bil v. višinskem šprintu hitrejši in je z dvignjenima rokama slavil prestižno zmago. < O dirki sami lahko rečemo, da je bila zelo privlačna in kvalitetna, še zlasti če pomislimo, da smo šele na začetku kolesarske sezone, ko prave forme seveda še ni. Od tod tudi številni odstopi. Kljub temu pa so vsi najboljši prispeli na cilj. Levji delež je imel klub For Glen Glas iz Ca-stelfranca, ki je med prvo četverico uvrstil kar tri svoje tekmovalce. Šlo je za pravi triumf italijanskih društev. Od članov jugoslovanskih klubov je bil najboljši Rajko čubrič iz Valjeva, ki se je uvrstil na 9. mesto. Na cilj med prvo trideseterico je prispel tudi Adriin član Aleksander Čok. Primož Čerin je že tretjič vpisal svoje ime v zlato knjigo trofeje ZS ŠDI, tudi v prejšnjih dveh izvedbah (lani in predlanskem) se je uvrstil na drugo mesto. Letos se mu je ponovila približno enaka usoda kot lani, ko je bil prav tako skoraj do ci- lja v vodstvu. Kljub temu da mu tudi letos ni uspelo zmagati, na cilju ni bil prav nič razočaran. Poleg kolesarjev so se v nedeljo nedvomno izkazali tudi člani lonjer-ske Adrie z direktorjem dirke Radi-vojem Pečarjem na čelu. Organizacija je bila brezhibna in lahko rečemo, da za Adrio to že ni več nobena novost. ‘Lonjercem so pomagali tudi člani .tržaških društev Cottur in Capponi ter videmskega Varia-nese. Po dirki je bilo bogato nagrajevanje. Trofejo ZSŠDI je društvu Glen glas izročil predsednik Združenja Odo Kalan, prisotne pa je pozdravil še predsednik kolesarske pokrajinske zveze Cottur, kratko in laskavo oceno o dirki pa je podal zvezni kapetan državne amaterske reprezentance Gregori. Naj omenimo še, da so člani Adrie posebno priznanje namenili tudi motociklistom novoustanovljenega Primotor kluba, ki so se kot spremljevalci dirke resnično izkazali. (A. Koren) VRSTNI RED 9. KOLESARSKE TROFEJE ZSŠDI 1. Chiotto (Fior Glen Glas), ki je 127 km dolgo progo prevozil v 3.04’45” s povprečno hitrostjo 40,76 km na uro; 2. Čerin (Fior Glen Glas); 3. Favaretto (Mainetti Vicenza); 4. Fondriest (Fior Glen Glas); 5. DalTArmelline (Fraccaro) po 5”; 6. Parise (Mainetti); 7. Gardin (Mainetti); 8. Godio (Autotrasporti Collazzuolo); 9. čubrič (Metalac); 10. Pavlovič (OBK Beograd); 11. Pavlič (Zagreb); 12. Ropret (Sava Kranj); 13, Dal Molin (Mottense Friul); 14. Lunghi (Bonluhe Gulf); 15. Botteon (Autotrasporti Collazzuolo) vsi po 1 minuti. Startalo je 92 od 101 prijavljenih kolesarjev, uvrstilo pa se jih je 52. Talijanska nogometna a liga Nerona Po nerodnem porazu v Padovi v italijanski košarkarski C-l ligi Neustavljiva Verona s sigurnimi koraki napredu |e Proti naslovu državnega prvaka in Udi Roma je morala v nedeljo prizna-* Premoč Farme in tovarišev. Ker je Pier le remiziral v Comu, je Vero-3 svojo prednost povečala na dve toč-V1- ki ju bo Inter težko nadoknadil, clo f30 Verona igrala tako gotovo kot ..Zanimiv boj se obeta na začelju, JNr naj bi Udinese in Ascoli odločila n tem, kdo bo poleg Lazia in Cremone-eJ3 v naslednji sezoni igral v B ligi. , Prvoligaši bodo v nedeljo počivali, ,ter bo italijanska reprezentanca igra-a 13. marca z Grčijo v Atenah. IZIDI 21. KOLA Atalanta - Ascali 0:0; Avellino - Fio-NPtina 0:0; Como - Inter 0:0; Juven-Us - Cremonese 5:1; Lazio - Torino J") Milan - Napoli 2:1; Sampdoria -Udinese 1:0; Verona - Roma 1:0. „ LESTVICA Verona 31; Inter 29; Torino, Sampdo-J3, Milan 27; Juventus 25; Roma 23; trentina 21; Napoli, Atalanta 20; 'bellino 19; Como 18; Udinese IG; A-'c°li 14; Lazio 11; Cremonese 8. Jadran zaostal za vodilnimi TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI IZIDI 22. KOLA Jadranovci so v Padovi doživeli neroden poraz in tako zgubili stik z. vodilnimi tremi ekipami, ki so bile v tem kolu vse uspešne. Jadran je sicer zadržal četrto mesto na lestvici in njegov nastop v play offu prvenstva verjetno ni vprašljiv, vendar se vedno bolj oddaljuje možnost, da bi pred tem osvojil eno od prvih dveh mest, ki bi mu v play offu zagotavljalo morebitno tretjo odločilno tekmo za napredovanje na domačem igrišču. Do konca je sicer še osem kol in glavna Jadranova konkurenta za prva mesta prihajata v Trst, tako da se zaostanek z zmagami na domačem igrišču lahko nadoknadi ob predpostavki, da bodo jadranovci uspešni tudi v gosteh, medtem ko bi morale vodilne ekipe spodrsniti še kje drugje. Prva priložnost se »plavim« ponuja že v soboto, ko prihaja v Trst tretjeuvrščeni Stefanel, ki ima le dve točki naskoka pred našimi fanti. Zmaga je nujna, če hočejo' jadra- novci še upati na kaj več, čeprav v naslednjem kolu še ne moremo pri čakovati spodrsljajev vodilne dvojice Vicenza - Udine Nord, ki se bosta pomerila z ekipo Tre Stelle v Modelli (Vicenza) in Ceamom v Vidmu. V nadaljevanju prvenstva se obeta kljub vsemu še izredno zanimiv boj za vrh lestvice, kjer bo odločala vsaka tekma o tem, katera od ekip si bo priborila najbolj ugoden položaj za play off. Trenutno stanje sicer favorizira vodilno dvojico, toda v. nadaljevanju ju čaka še nekaj dokaj zahtevnih gostovanj in tudi srečanj z neposrednimi konkurenti za vrh, kar bi lahko ob ugodnem razpletu prineslo kaj dobrega tudi našim košarkarjem. Jadranovce torej v soboto čaka težko srečanje s Stefanelom in takoj nato v naslednjem kolu še z Udine Nord tudi doma. Morebitni zmagi bi verjetno vlili našim fantom novega zagona, ki je nujno potreben za uspešen zaključek prvenstva. Castelfranco - Čajeva FO 87:93 Ceam BO - Basket Ravenna 74:71 Italmonfalcone - Stefanel TV 75:97 Vicenza - Basket Oderzo 93:87 Virtus Padova - JADRAN 92:87 Servolana - San Dona 97:77 Fulgor Forlì - Tre Stelle 80:70 Fidenza - Udine Nord 95:97 PRIHODNJE KOLO (9. 3.) JADRAN - Stefanel (9.3., oh 21. uti); Udine Nord - Ceam BO; B. Ravenna - Virtus Padova; Caveja Forlì -Servolana Leasest; Fidenza - Castelfranco; Oderzo - Fulgor Forlì; San Dona - Italmonfalcone; Tre Stelle -Modena - Vicenza. LESTVICA 1. Vicenza 22 17 5 1765:1637 34 2. Udine Nord 22 17 5 1876:7790 34 3. Stefanel TV 22 16 6 2023:1774 32 4. JADRAN 22 15 7 1983:1852 30 5. Fidenza 22 12 10 1779:1612 24 6. Virtus PD 22 12 10 1831:1827 24 7. Oderzo 22 11 11 1896:1883 22 8. Tre Stelle 22 10 12 1837:1834 20 9. San Dona 22 10 12 1867:1882 20 10. Fulgor FO 22 10 12 1809:1843 20 11. Castel.co 22 10 12 1672:1733 20 12. Caveja 22 8 14 1850:1937 16 13. B. Ravenna 22 8 14 1670:1783 16 14. Ceam BO 22 8 14 1718:1855 16 15. Italmonfal. 22 7 15 1776:1849 14 16. Servolana 22 5 17 1799:1954 10 JADRANOVI STRELCI: Ban 579 (140:167); Čuk 334 (24:53); Rauber 301 (48:75); K. Starc 206 (38:65); I. Starc 175 (27:60); Daneu. 145 (35:56); Gulič 100 (29:58); Žerjal 96 (29:34); Vremec 24 (7:8); Sosič 23 (7:10). 1. jugoslovanska nogometna liga Na lestvici brez sprememb Posebej za Primorski dnevnik ^____FRANCI BOŽIČ i pdeset golov, sedem izključitev, Niš? tis°č Qledalcev, dve veliki sod-ki »režiji«, drugi poraz vodilnega ■Rujeva, to so značilnosti 20. kola °0slovanškega nogometnega vrven- V^ zmago, medtem ko je prvi vìq c moštva in lige Zlatko Vujo-2e2apraw7 še nekaj priložnosti, h [?■ ■ aòinkovito pa je spet zaigra-vra< l^ka, nekdanji reprezentančni kinkr ^arič iz Veleža je moral kar G n Tat Pobrati žogo iz mreže. Strel-Pe9ic 80 bili Malbaša 2, Gračan in bliže beograjski Partizan je bil ie tzrn«9i v Novem Sadu, kjer se PteSe ^ končala brez golov. Edino 9ostehecenie ie pripravil Osijek v Ioni g željezničarju, ki je z go-Pranj, azdareviča vodil, nato pa za-cel niz priložnosti. V čudnih vzdušjih pa sta potekali tekmi v Tuzli in Nikšiču. Na tekmi Sloboda - Radnički je odločala zelo sporna enajstmetrovka, to je vznemirilo duhove, tako da so bili kar štirje izključeni, med njimi je bil za čuda tudi navadno uglajeni ireiier gostov Nenković. V Nikšiču je bilo prav tako »vroče«, čeprav sla morala z igrišča le dva igralca. Hudo kri je povzročil sodnik Glavina, ki je za domače dosodil kar dve enajstmetrovki. V obeh primerih pa je bil pristranski. Domače moštvo je izkoristilo le eno in z bele točke je žoga končala v mreži tri minute pred koncem. IZIDI 20. KOLA Vojvodina - Partizan 0:0; Hajduk -Budućnost 2:0 (0:0).; Dinamo (Z) -Priština 4:1 (0:1); Željezničar - Osijek 1:1 (0:0); Sloboda - Radnički 1:0 (0:0); Dinamo (V) - Sarajevo 3:0 (1:0), Rijeka - Velež 4:1 (3:1); Sutjeska - Iskra 2:1 (0:0); Crvena zvezda -Vardar 7:2 (4:1). LESTVICA Sarajevo 27; Hajduk 26; Željezničar in Partizan 23; Dinamo (Z) 22; Vardar in Rijeka 21; Crvena zvezda, Osijek in Sloboda 20; Sutjeska, Velež in Budućnost 18; Vojvodina, Iskra in Radnički 17; Priština in Dinamo (V) 16. totocalcio Atalanta - Ascoli Avellino - Fiorentina Como - Inter Juventus - Cremonese Lazio - Torino Milan - Napoli Sampdoria - Udinese Verona - Roma Ilari - Bologna Cesena - Lecce Triestina - Genoa Campania - Catanzaro Savona - Derthona X X X 1 X 1 1 1 1 X 1 1 X KVOTE: 13 (14.376 dobitnikov) 620.000 lir 12 (287.919 dobitnikov) 30.500 lir V italijanskem drugoligaškem nogometnem prvenstvu Triestina vedno bliže vrhu Triestina - Genoa 1:0 (0:0) STRELEC: v 73. min. Cerone. TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Cerone, Dal Prà (v 37’ Chiarenza), Biagini, Braghin, De Falco, Rraglia, Romano, Moro, De Giorgia (v 72’ D'Ottavio). GENOA: Cervone, Testoni, Polica no, Mileti, Onofri, Faccenda, Rotella (v 72’ Mauti), Peters, Simonetta, Picasso (v 77’ Bosetti), Bonetti. SODNIK: Tu veri iz Cagliari ja. V boju proti neposrednemu tekmecu za napredovanje je Triestina o-svojila zlata vredni točki, saj je s tem verjetno izločila Genoo iz boja za napredovanje. Tržačani so torej dosegli cilj, ki so si ga pred tekmo zastavili. Zmago pa je Triestina dosegla le z vebko muko in s kančkom sreče, saj so gostje nevarno ogrožali Bistazzonijeva vrata vse do kon- ca in je bila zmaga domačih v dvomu do končnega sodnikovega žvižga. Tekma ni bila lepa, saj sta obe ekipi občutili pomembnost srečanja in zaigrali precej živčno. Igra je v glavnem potekala na sredini igrišča in je bila polna napak ter sta imela zato vratarja bolj malo dela. Posebno je pri tem razočarala Triestina, ki je igrala pod svojimi sposobnostmi. Genoa pa se je predstavila v precej okrnjeni postavi in je imela za cilj le delitev točk. Pri tem je verjetno napravila usodno napako, da ni izkoristila svoje terenske premoči v začetku obeh polčasov, ko bi verjetno z odločnejšo igro dosegla ugodnejši izid. Tako je Triestini, če- ’ prav nekobko nezasluženo, uspelo preiti v vodstvo v končnici tekme in zmago obdržati do konca. (I. Pavletič) IZIDI 23. KOLA: Bari - Bologna 4:0; Cesena - Lecce 0:0; Empoli --Pescara 0:0; Padova - Arezzo 2:0; Perugia - Campobasso 2:1; Pisa -Parma 1:1; Sambenedettese - Monza 1:0; Taranto - Cagliari 1:0; Triestina - Genoa 1:0; Varese - Catania 4:1. LESTVICA: Pisa 34, Bari 31, Perugia, Lecce 29, Triestina 28, Genoa, Catania 25, Bologna 23, Monza, A-rezzo 22, Cesena, Padova, Pescara, Empoli 21, Varese 20, Campobasso, Sambenedettese 19, Cagliari 18, Taranto 17, Parma 15. PRIHODNJE KOLO (10.3.):. Arezzo - Varese; Bologna - Empoli; Cagliari - Sambenedettese; Campobasso - Pisa; Catania - Padova; Genoa - Perugia; Lecce - Taranto; Monza - Bari; Parma - Triestina; Pescara - Cesena. V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige Segafredo v boju za napredovanje Segafredo - Master V. 67:66 (31:35) SEGAFREDO: King 16, Bon 2, Ardessi 8, Mayfield 23, Buhara 2, Sfi-ligoi. Biaggi 12. IZIDI 26. KOLA: Benetton - Sil-verstone 84:78; Spondilatte - Mister Day 79:74; Giorno - Succhi G. 105:103; Latini - Viola 70:73; American Eaglc -Fermi 104:105; OTC Livorno - Popper 98:75; Landsystem - Cida 88:87; Segafredo - Master V. 67:66. LESTVICA: Viola 36, Benetton 34, Segafredo, OTC Livorno, Sii versione 32, Giorno 30, Latini 28, Fermi 26, American Eagle, Cida, Pepper, Mister Day 24, Landsystem 22, Spondilatte 18, Master Valentino 16, Succhi G. 14. PRIHODNJE KOLO (10.3.): Pepper - Latini: Master Valentino - OTC Livorno; Segafredo - Giorno; Silverstone - Landsystem; Viola - Fermi; Mister Day - Benetton; Cida - American Eagle; Succhi G. -Spondilatte. totip 1. — 1. Passionnant 1 2. Darioz X 2. — 1. Blu Blu 2 2. Balmon X 3. — 1. Carbaide Ci 1 2. Edward 2 4. — 1. Baiser d’iris 1 2. Cadidamon X 5. — 1. Fourier 2 2. Vivaldi X 6. — 1. Flying Rose 2 2. Priman 2 KVOTE: 12 (118 dobitnikov) 4.076.000 lir 11 (1944 dobitnikov) 240.000 lir 10 (15249 dobitnikov) 30.000 lir A-1 LIGA IZIDI 28. KOLA: Riunite - Grana-rolo 71:80; Simac - Berloni 102:92; Bancoroma - Peroni 86:9S; Indesit -Ciaocrem 101:81; Austraban - Mu Lat 87:82; Jollycolombani - Honky 115:81; Yoga - Marr 72:81; Scavolini - Stefanel 110:85. LESTVICA: Simac 40, Bancoroma 38, Berloni 36, Ciaocrem 32, Jolly-colombani, Mu Lat, Granarolo 28, Indesit. Riunite, Stefanel 26, Scavolini, Marr, Peroni 24, Yoga 14, Au-stralian 12, Honky 10. PRIHODNJE KOLO (10.3.): Indesit - Simac; Peroni - Jollycolomba-ni; Granarolo - Mu Lat (9. 3. po RAI 1 ob 18.40); Berloni - Riunite; Marr - Austraban; Stefanel - Yoga; Ciaocrem - Bancoroma; Honky -Scavolini. V' V soboto na Trbižu v organizaciji SD Mladina in SK Devin Pokal bratstva treh dežel: pravi smučarski praznik Smučarski klub Snežnik je letošnji zmagovalec pokala bratstva treh dežel, ki ga športno društvo Mladina in smučarski klub Devin uspešno prirejata že četrto leto. Pravzaprav je to praznik slovenskega društvenega tekmovalnega in tudi rekreativnega smučanja znotraj in izven meja matične domovine. Srečanje vseh Slovencev, ki jim je smučanje pri srcu, ne glede na stvarnost v kateri živijo. Priložnost medsebojnega stika in sporazumevanja. Prav zaradi tega je bil odziv na tovrstno prireditev vedno množičen. Tako se je tudi letos zbralo na It-bižu 303 tekmovalcev, predstavnikov devetih društev iz Slovenije, Italije in Koroške, ki so se kljub slabemu vremenu odzvali povabilu. In prav slabe vremenske razmere so precej nagajale udeležencem. Po tekmi so se vsi zbrali v Domu Mangart za nagrajevanje in seveda za primerno okrepčilo. Ob bur- nem ploskanju in splošnem navdušenju so predstavniki Devina in Mladine podelili najboljšim trem iz vsake kategorije kolajne in plakete, društvom pa pokale. Tako se je SK Snežnik zagotovil v trajno last pokal bratstva, saj ' že trikrat osvojil prvo mesto, " ko čaka sedaj zmagovalca naslednjega leta nov prehodni pokal. Priznanja so letos prvič podelili tudi najboljšemu absolutnemu času tako v moški kot v ženski kategoriji, ki sta ga dosegla Joži Parti (Šent Janž) s časom 37”44 in Bojana Dornik (Partizan - Vič) s časom 4I”85. Na splošno pa rezultati kažejo, da so se zmogljivosti zamejskih tekmovalcev znatno povečale in se je razlika med našimi smučarji in ostalimi nekoliko zmanjšala. To je verjetno sad sodelovanja med našimi društvi na Tržaškem. Vsekakor je bila udeležba naših tekmovalcev še vedno preskromna. To sta potrdila tudi tajnik Devina Lucijan Sosič in predsednik Mladine Endo Bogateč. Dejala sta, da gre to pripisati v večji meri šolskim obveznostim, ki jih otroci imajo pri nas ob sobotah. Zato bi lahso pričakovali od naših šol večje zanimanje In občutljivost do podobnih srečanj, ki jih smatrata za izredno pomembne. Na ta način bi bil prispevek zamejskega smučanja na tem srečanju še večji. Rezultati tekmovanja so sledeči: BABY SPRINT: (Ž) - 1. D. Jamnik (ŠJ) 54”28; 2. N. Trebeč (SN) r00”73; 3. P. Čeligoj (SN) 1’24”37. BABY SPRINT (M) — 1. D. Užnik (ŠJ) 49”03; 2. M. Princ (SN) 53”64; 3. R. Samokec (SN) 54”33. MIŠKE — 1. R. Jureš (P) 58”05; 2. M. Černe (P) 58”84. DAME — 1. I. Mikuletič (SN) 50”67; 2. A. Šircelj (SN) 54'’01; 3. D. Poročnik (SN) 54”76. MIŠKI — 1. T. Parti (ŠJ) 43”96; 2. P. Moschiz (ŠJ) 47”53; 3. M. Mugo-ša (SE) 52’'23. MEDVEDKE — 1. M. Tavčar (M) 44”48; 2. J. Černe (SE) 49”26; 3. M. 'Rozman (SN) 50”35. MEDVEDKI — 1. A. Bevčič (SN) 44”67; 2. D. Tavčar (M) 45”60; 3. P. Mikuletič (SN) 46”32. CICIBANKE - 1. K. Lavsegr (ŠJ) 44”86; 2. M. Božič (SN) 49”34; 3. A. Somelbaver (P) 51”12. CICIBANI — 1. M. Moschiz (ŠJ) 42”60; 2. R. Paulina (D) 42”91; 3. M. Zadnik (SN) 43”90. AMATERJI — 1. S. Škabar (D) 59”24; 2. M. Volčič (P) 1’01”33; 3. M. Zadel (SN) 1’02”59. AMATERJI — 1. E. Užnik (ŠJ) 41”41; 2. Z. Vozlič (P) 42”42; 3, V. Čus (SE) 45”00. VETERANI — 1. D. Prosen (SN) 44”23; 2. J. Božič (SN) 45”16; 3. D. Bensi (D) 47”99. MLADINKE — 1. D. Užnik (ŠJ) 42”58; 2. V. Purič (D) 45”84; 3. V. Pangos (M) 47”58. ČLANICE — 1. B. Dornik (PV) 41”85; 2. P. Andrejčič (PV) 47”76; 3. M-Užnik (ŠJ) 47”80. MLADINCI — 1. T. Moschiz (ŠJ) 41”17; 2. R. Mešnik (ŠJ) 41”22; 3. M. Kunčič (ŠJ) 41”66. ČLANI — 1. J. Parti (ŠJ) 37”44; 2-M. Mušič (PV) 38”38; 3. M. Ocvh* (PV) 38”65,- DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Snežnik 1588; 2. Šent Janž 837; 3. SK Sežana 829 ; 4. SK Devin 632: 5-SK Portorož 599; 6. SK Partizan Vic 470; 7. ŠD Mladina 265; 8: SPDT 88; 9. Breg 87. KRATICE: Snežnik (SN), šent JaM (ŠJ), Sežana (SE), Devin (D), Portorož (P), Partizan Vič (PV), Mladin11 (M), Slovensko planinsko društvo T)‘s‘ (SPDT), Breg (B). ROBERT DEVETAK Po nepričakovanem spodrsljaju Torrefrance v Padovi V moški odbojkarski C-2 ligi Meblo spet v boju za vrh TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI Bolj kot pričakovana zmaga Mebla proti skromnemu Putinatiju iz Ferrare je v ospredju četrtega kola žanskega odbojkarskega drugoliga-škega prvenstva povsem nenadejan poraz Torrefrance v Padovi, na igrišču, kjer je Meblo že slavil zmago v prvem kolu drugega dela. Še enkrat je prišlo do izraza, da je B liga zahtevna, da praktično skoraj ni lahkih tekem, tako kot že lani, pa je tudi letos pričakovati marsikatero presenečenje. Po tem kolu zelo pridobiva na pomenu tudi Meblova zmaga v Padovi, saj kaže, da je lahko prav Tregarofani (ki v boju za vrh menda nima možnosti) razsodnik letošnjega prvenstva. Padovska ekipa je torej Meblu spet odprla pot proti vrhu lestvice, zlasti proti drugemu mestu, ki omogoča nastop v »play-offu« za A-2 ligo. Naloga naših i-gralk je, da z zmago v Nervosi te priložnosti ne zamudijo. Skupina za napredovanje IZIDI 4. KOLA Tregarofani - Torrefranca 3:1 (15:6, 8:15; 15:8, 15:12); Pordenone - Nerve-sa 3:1 (15:7, 13:15; 15:9, 15:9); MEBLO - Putinati 3:0 (15:8, 15:13, 15:5). LESTVICA Pali. Pordenone 4 4 0 12-.2 8 Torrefranca Trento 4 3 1 10:4 6 MEBLO 4 2 2 7:7 4 Pallavolo Nervesa 4 2 2 7:7 4 Tregarofani PD 4 1 3 6:10 2 Putinati Ferrara 4 0 4 0:12 0 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Trento - Pordenone; Putinati - Tregarofani; Nervesa - MEBLO. Skupina za obstanek IZIDI 4. KOLA Albatros - Volpe Fiesso 1:3; Moglia-no - AUSA Pav 3:1; OMA Linea Voglie - Fratte 3:1. LESTVICA Volpe Fiesso 4 4 0 12:3 8 Mogliano Veneto 4 3 1 11:6 6 OMA Linea Vogue 4 2 2 7:8 4 Fratte 4 1 3 7:11 2 AUSA Pav Červin. 4 1 3 6:10 2 Albatros Treviso 4 1 3 6:11 2 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Fiesso - Magliano; Fratte - Albatros; AUSA Pav - OMA Linea Vogue. V promocijskem košarkarskem prvenstvu na Tržaškem Kontovelci nadaljujejo z zmagami TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU IZIDI 17. KOLA Kontovel Electronic Shop - CUS 88:71 Ferroviario - Barcolana 56:51 Santos - Fruttetna prek. Libertas - Polet 81:66 Bor Radenska - Alabarda 97:104 Scoglietto - Intermuggia 72:57 ZAOSTALA TEKMA Kontovel Electronic Shop - Polet 78:55 PRIHODNJE KOLO Kontovel El. Shop - Ferroviario; Barcolana - Libertas; Intermuggia -Bor Radenska; Fruttetna - Scoglietto; Alabarda - Santos; Polet - CUS. Kontovel Electronic Shop — CUS 88:71 (39:32) KONTOVEL E. S.: Ban 8 (0:1), Emili 4 (2:4), Ušaj 10 (8:10), Lisjak 9 (3:5), Štoka 6 (0:2), čuk 19 (3:7), Devetak 9 (3:4), Starc 23 (11:15), Sedmak, Gruden. Kontovelci so slavili že tretjo zaporedno zmago in upamo, da so tako izšli iz dolge krize. Tekma s CUS je bila sicer zelo izenačena, le na koncu je »plavim« uspelo streti odpor priletnih in nešportnih igralcev CUS. Srečanje je bilo zelo napeto, predvsem zaradi osebnih napak nasprotnikov, ki so bile večkrat tudi zelo grobe. Zmedena sodnika pa sta kljub nekaterim napakam dobro sodila. V naših vrstah je tokrat dobro zaigral čuk. D. S. Bor Radenska — Alabarda 97:104 (50:40) BOR RADENSKA: Sosič 14, Volk 16, Furlan, Pregare 21 (3:4), Čok 12 (2:3), Kneipp 13 (3:4), Piščanc 4, Peretti 13 (1:3), Smotlak 2, Canciani 2 (0:2). SODNIKA: Bertocchi in Valle. PM: 9:16. PON: Peretti (39). 3 TOČKE: Sosič (2). »Stara navada«, da si zaradi slabe igre v drugem delu tekme zapra- LESTVICA Barcolana 17 15 2 1254:1138 30 Alabarda 16 13 3 1445:1273 26 Scoglietto 16 12 4 1350:1218 24 Libertas 17 12 5 1382:1262 24 Bor Radenska 17 11 6 1465:1382 22 Ferroviario 17 10 7 1400:1301 20 Fruttetna 16 8 8 1332:1238 16 Santos 16 6 10 1248:1347 12 Kontovel E. S. 17 6 11 1377:1422 12 Intermuggia 17 3 14 1154:1366 6 CUS Trst 17 2 15 1243:1408 4 Polet 17 2 15 1023:1483 4 vijo vse, kar so dobrega storili v prvem polčasu, je bila tudi tokrat usodna košarkarjem Bora Radenske, ki so na podoben način že izgubili srečanji z Barcolano in Libdrtasom. Borovci so v nedeljo začeli res zelo dobro in so si že v sredini prvega polčasa z odločno in hitro igro priigrali 10 točk prednosti, ki so jih obdržali do odmora. V tem delu igre sta igrala zelo dobro Pregare in Volk, ki je natančno zadeval. V drugem polčasu so borovci slabo igrali že od samega začetka, tako da je njihova prednost v celoti splahnela. Kontovel Electronic Shop — Polet 78:55 (44:32) KONTOVEL E. S.: Ban 7, Emili 6, Ušaj 12, Lisjak 6, Štoka 16, Čuk 6, Devetak 13, Starc 10, Sedmak 2, Gruden. POLET: F. Taučer 2, Gregori 8, Krpan 3, R. Taučer 6, Malalan 4, Sancin 20, Ferluga 7, Fabi, S. Semen 4, A. Semen 1. V zaostalem srečanju je Kontovel premagal Polet, ki je tako skoraj gotovo obsojen na izpad. Tekma je bik izenačena le do 5. minute, oo tem pa sp si domači z delnim izi dom 13:4 pridobili prednost, ki so jo obdržali do konca prvega polča- sa. V drugem polčasu je »plavim« uspelo prednost še povečati. Izid pa ne kaže realne slike tekme. Poletovci si namreč niso zaslužili tako visokega poraza, saj so se včasih tudi enakovredno kosali z domačini. Ob koncu naj omenimo dobro igro Sancina v vrstah Poleta, medtem ko pri Kontovelu ni nobeden izstopal. D. S. Ardita — Dom 71:67 (39:36) DOM: Kristjančič 23, M. Domik 7, Cej 2, U. Dornik 3, Golob 21, Semolič 4, Podberšič 2, Nanut, Uršič 5. PON: M. Dornik (39) in Merca-dante (40). ON: Ardita 16, Dom 19. 3 TOČKE: Uršič, Domik, Munich, Mascellari 1. Domovci so v 7. kolu povratnega dela promocijskega prvenstva nerodno izgubili v gosteh proti močni ekipi Ardite. V prvem srečanju so tudi slavili igralci Ardite, zato so se »belordeči« hoteli v soboto oddolžiti nasprotniku. To pa jim je le delno uspelo, saj jim je zmaga ušla iz rok prav v poslednji minuti. V prvem polčasu so domačini začeli s polno paro, vodili so že z desetimi točkami prednosti. V nadaljevanju pa so Gojkovi-čevi varovanci le igrali nekoliko bolje, začeli so zmanjševati zaostanek, v tretji minuti drugega polčasa pa so prvič povedli (46:42). Moštvi sta se nato stalno izmenjavali v vodstvu vse do zadnje minute srečanja, ko so domačini dosegli koš, ki bi ga morala sodnika razveljaviti. IZIDI 7. POVRATNEGA KOLA: Sa pa - Polisontina 78:81; Grado - Isonti-na 87:73; Ardita - Dom 71:67; Corri-doni - Edera 76:64; Itala - Pom 73:66. ZAOSTALO SREČANJE: Corridoni -Rala 90:73. LESTVICA: Rala, Pom 26; Grado 24; Polisontina, Corridoni 18; Ardita 16; Dom 14; Edera, Sapa 6; Isontina 4 (Ardita, Polisontina imata srečanje manj). PRIHODNJE KOLO: Edera Sapa; Isontina - Pom; Corridoni - Ardita; Dom - Grado (9.3. v Gorici, ob 19. uri); Polisontina - Rala. DOMOVI STRELCI: Kristjančič 203; Golob 170; Cej 152; M. Dornik 134; Uršič 126; Semolič 108; Terčič 77; U. Dornik 46; Podberšič 44; Orzan, Prinčič in Čubej 6; Nanut in Romano 2. (M. čubej) NAJBOLJŠI STRELCI: Peretti (Bor R.) 330; Kneipp (Bor R.) 317; Pregare (Bor R.) 238; Starc (Kontovel El. Shop) 236; Štoka (Kontovel El. Shop) 222; Ban in Čuk (Kontovel El. Shop) 205; Sancin (Polet) 195; L. Emili (Kontovel El. Shop) 169; Grgič (Polet) 163. Val sam na prvem mestu Z zmago proti Friuliju iz Povolet-ta je štandreški Val dokončno potrdil, da se lahko poteguje za napredovanje v odbojkarsko C-l ligo, kar bi bilo za našo moško odbojko res lep uspeh, saj že nekaj let nimamo svojega predstavnika v državnih ligah. Tretji derbi med borovci in O-lympio se je prvič letos končal z zmago Tržačanov in očitno je, da je goriška šesterka v tem drugem delu povsem popustila. ŽENSKA C-1 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 4. KOLA Calderara Ceam - Mizar Boschi Bologna 3:1, Volley Conegliano - Vir-tus Taglio di Po 3:1, Kennedy Videm - Rinascita Bagnacavallo 3:2. LESTVICA Conegliano 8, Mizar Boschi in Calderara 6, Bagnacavallo in Kennedy 2, Virtus 0. PRIHODNJE KOLO (9.3.) Vigonovo - Tržič, Friidexport Ceramiche D’Arte, Pav Ideal M0-de - Martignacco. Skupina za obstanek IZIDI 3. KOLA Pastificio Crisci - Lloyd Fontana-freda 3:1, Kontovel Electronic Shop ' Val Resia 3:1, Pallavolo Sangiorgin3 - Pieris 3:1. LESTVICA Sangiorgina 3 3 0 9:2 ” Kontovel El. Shop 3 2 1 6:4 I Pastificio Crisci GO 3 2 1 6:5 4 Pieris 3 1 2 5:6 2 Lloyd Fontanafredda 3 1 2 5:7 2 Val Resia 3 0 3 2:9 2 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Fontanafredda - Kontovel ElectrO' nic Shop, Pieris - Crisci, Val Resia-Sangiorgina. MOŠKA D LIGA PRIHODNJE KOLO (9.3.) Mizar Boschi - Conegliano, Bagnacavallo - Calderara, Taglio di Po -Kennedy. Skupina za obstanek IZIDI 4. KOLA Breg - Tomana Gradišče 3:2 (15:8, 5:15, 9:15, 15:11, 15:8), Celinia Ma-niago - Libertas Krmin 3:1 (15:8, 13:15, 15:2, 15:9), Benassi Cento -Sloga 3:0 (15:6, 15:7, 15:9). LESTVICA Torriana Gradišče Breg Celinia Maniago Libertas Krmin Benassi Cento Sloga 4 3 1 11:6 .6 1 10:7 6 2 9:7 4 2 9:8 4 2 7:7 4 4 1:12 0 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Torriana - Celinia, Sloga - Breg, Krmin - Cento. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 3. KOLA Bor JIK banka - Olympia Terpin Gorica 3:0, CUS Trst - ASFJR Čedad 1:3, Val Šandrež - Friuli Povoletto 3:2. LESTVICA Val Štandrež 3 3 0 9:3 6 Friuli Povoletto 3 2 1 8:3 4 ASFJR Čedad 3 2 1 6:4 4 Bor JIK banka 3 1 2 5:6 2 CUS Trst 3 1 2 5:8 2 Olympia Terpin 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Olympia Terpin - CUS Trst, Povoletto - Bor JIK banka, ASFJR Čedad - . Val. Skupina za obstanek IZIDA 3. KOLA Rozzol Trst - Fincantieri Tržič 3:0, Pordenon - Volley Bali Videm 0:3. LESTVICA NPT Miramare 4, Volley Bali, Rozzol, Pordenon in Fincantieri 2. PRIHODNJE KOLO (9.3.) Volley Bali Videm - Nuova Pallavolo Miramare, Fincantieri Tržič -Gasilci Pordenon. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 3. KOLA Ceramiche D’Arte - Virtus Vigonovo 0:3, Gorian Tržič - Pav Ideal Mode 0:3, Libertas Martignacco -Friulexport 3:2. LESTVICA Pav Ideal Mode 3 3 0 9:2 6 Libertas Martignacco 3 3 0 9:3 6 Friulexport 3 1 2 6:6 2 Virtus Vigonovo 3 1 2 3:6 2 Gorian Tržič 3 1 2 4:8 2 Ceramiche D’Arte 3 0 3 3:9 0 Skupina za napredovanje IZIDI 3. KOLA Naš prapor - PastRicio Crisci L2' Fincantieri Tržič - Volley Duke 20 1:3, Torriana - Inter 1904 Trst 1:3- LESTVICA Inter 1904 Trst 3 3 Torriana Gradišče 3 2 Pastificio Crisci GO 3 1 Naš prapor 3 1 Volley Duke 80 3 1 Fincantieri Tržič 3 1 0 9:3 1 7:5 2 6:7 2 5:7 2 5:7 2 4:7 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Pastificio Crisci - Fincantieri Tržjc’ Inter 1904 - Naš prapor, Volley D>^e 80 - Torriana Gradišče. Skupina za obstanek IZIDI 3. KOLA Intrepida Mariano - Gretta Trst 3:1’ Jami je SOBEMA - Sloga 3:0, Liberta3 Turjak - S. Sergio 3:1. LESTVICA 1 7:3 S. Sergio Jami je SOBEMA Libertas Turjak Gretta Intrepida Mariano Sloga PRIHODNJE KOLO (9. in 10.3.) Gretta - Jamlje SOBEMA, S. Se1, gio - Intrepida Mariano, Sloga - ^ bertas Turjak. 6:3 7:4 4:7 4:7 3:7 ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 3. kola en. Killjoy Trst - Canon Tržič 2:3, S vodnje Cdntralsped - CUS Trst 3: • Bor - Corridoni 2:3. LESTVICA Sovodnje Centralsped 3 3 0 9'2 Corridoni 3 3 0 9:5 Canon Tržič 3 2 1 8:6 Killjoy Trst 3 1 2 7:7 Bor Trst 3 0 3 3:9 CUS Trst 3 0 3 2:9 PRIHODNJE KOLO (9.3.) , Canon Tržič - Sovodnje Centralspa3, Corridoni - Killjoy, CUS Trst - V° Skupina za obstanek IZIDI 3. KOLA Sloga - Cortina Sport 3:2, Voli®)' Club Trst - S. Sergio 3:1, Inter 19°4 ' Blitz Vivai Busà 3:2. LESTVICA „ 8:3 3 7:4 4 5:8' I 3:8 2 Sloga 3 3 0 Cortina Sport Trst 3 2 1 Volley Club Trst 3 2 1 Blitz Vivai Busà 3 12 Inter 1904 Trst 3 12 S. Sergio 3 0 3 5:9 u PRIHODNJE KOLO (9. in 10.3J Cortina Sport - Volley Club 'r Blitz Vivai Busà - Sloga, S. Sergi» Inter 1904. Končano dvoransko atletsko EP Italiji dve zlati kolajni V nedeljo v drugi nogometni amaterski ligi Bazoviški Zarji zlata vredni točki ATENE — V nedeljo se je v Ate-končalo dvodnevno evropsko a-Uetsko dvoransko prvenstvo, ki je Wlo dokaj uspešno, bodisi zaradi izjemnega zanimanja gledalcev, ki so Jjapolnili dvorano, kot tudi zaradi aohrih tehničnih dosežkov. Lahko re-eerno, da je bilo dvoransko EP uspeš-nejše od svetovnega, ki je bilo pred Mesecem dni v Parizu. Z obračunom so dokaj zadovoljni ‘udi Italijani, ki so osvojili dve zlati ^elajni s Tillijem na 200 m in s Pos-?amaijevo na 3000 m. Razočaral pa Je skakalec v daljino Evangelisti, dugoslovani so se borih po svojih ajočth. Ostali so brez kolajn, v fi-nale pa sta se uvrstila Živko (sedmi na 3000 m) in čolovičeva (5. na 800 a1)- Najboljši tehnični rezultat sta Paleg sobotnega skoka Šveda Sjb-pfga dosegla Britanec Bennett (sver tovni rekord indoor na 400 m) in Sovjet Bubka, ki je s palico preskočil 5A0 m. Dosežki drugega dne so na-%inji: Moški 200 m: 1. Tilli (It.) 20”77; 400 m: j, Bennot (VB) 45”56; 800 m: 1. tjarrison (VB) 1’49”09; 1500 m: 1. Gonzales (Šp.) 3’39”26; 3000 m: Ver- beeck (Bel.) 8’10”84; 60 m ovire: 1. Bakos (Madž.) 7”60; daljina: 1. Pa-loczi (Madž.) 8,15 m; palica: 1. Bubka (SZ) 5,70 m; krogla: 1. Macura (ČSSR) 21’74 m. Ženske 60 m: 1. Cooman (Niz.) 7”10; 200 m: 1. Kock (NDR) 22”88; 400: 1. Busch (NDR) 51”35; 800 m: 1. Kovacs (Rom.) 2’00”51; 1500 m: 1. Mehn-te (Rom.) 4’02”54; 3000 m: 1. Pos-samai (It.) 8’55”25; višina: 1. Ko-standinova (Bol.) 197 cm. Zarja — Radio Sound 3:2 (2:1) STRELCI: v 20., 43. in v 71. min. Piscanc, v 34. min. Lebbani, v 74. min. Tosetto (iz 11-metrovke). ZARJA; Puzzer, Grgič, Tognetti, Gotti, Gabrielh, Damjan Fonda (v 70. min. Bencich), Piscanc (v 87. min. Udovicich), Bon, Egon Fonda, Sulčič, Sossi. Po nezasluženem porazu v zaostah tekmi je Zarja v težkem srečanju proti eldpi Radio Sound končno zmagala in si priborila zlata vredni točki. Tako kot v sredo so Bazovci dobro in s hitro igro občasno nadigrah renomirane goste. Zarjani so tekmo pričeli izredno pazljivo in s hitrimi protinapadi večkrat spravili v škripce tržaško obrambo. Gol je padel v 19. min. po zaslugi Piscanca, ki je z močnim strelom presenetil Paroyela. Toda takoj po golu se je ponovila sta-.ra napaka Zarje, saj so se Bazovci zaprli v obrambo, gostje pa so v 34. min. izenačih z Lebanijem. Malo pred koncem polčasa pa je Piscanc izrabil napako obrambe in povedel. V drugem polčasu je Zarja že od vsega začetka začela napadati in si ustvarila vrsto priložnosti, toda do tretjega gola je bilo treba čakati do 71. min., ko je Egon Fonda lepo podal do Piscanca, ki je z lahkoto potisnil žogo v vrata. Gostje pa so le nekaj minut nato zmanjšali razhko s Toset-tom, ki je izkoristil podarjeno 11-metrovko. (Big) Vesna — Begliano 1:1 (1:1) STRELCA: v 31. min. Clementin, v 44. miri. Fabio Candotti iz enajstmetrovke. VESNA: Savarin, Pipan, Pisani, Verbič, Penco, F. Candotti, Di Ben-detto (od 85. min. Pertan), Potasso, Roberto Candotti (od 86. min. Basia-co), Jerman, Bruno. Kriška Vesna si je nepričakovano zapravila ves izkupiček v nedeljski tekmi z Beghanom. Zelo čudno namreč je, da kriško enajsterico spravljajo v težave prav najšibkejše ekipe, proti močnim enajstericam pa se Vesna vedno dobro izkaže. Toi se je pripetilo tudi v nedeljo, ko so bih Križani na svojem igrišču nesporni favoriti, med tekmo pa se je izkazalo, da so imeh velike težave. Po tekmi nam je Vesnin trener Esposito dejal, da se najtežji del prvenstva komaj začenja, pa čeprav so Križani odigrali doslej skoraj vse »najtežje« tekme z najmočnejšimi ekipami tega prvenstva. To se je zgodilo tudi v nedeljo, tako da so v vodstvo prvi prešli prav gostje in to po zaslugi spretnega Clementina, ki je lepo preigral svojega »varuha« in naposled ukanil še vratarja Savarina z močnim strelom. Križani so po zadetku odločno spremenih pristop do igre. Pričakovani zadetek pa so Križani dosegli le iz enajstmetrovke, ki jo je svoji ekipi prislužil napadalec Bruno. Najstrožjo kazen je kot običajni uspešno izvedel Fabio Candotti. (A. Kostnapfel) Smučanje: presenečenja na tekmah za SP FURANO — Japonska moška turneja »belega cirkusa« v Furanu se je končala z vehkim presenečenjem. Z enakim časom sta namreč v superveleslalomu zmagala Avstralec Steven Lee in Švicar Daniel Mahrer. Odhčno sta se odrezala italijanska predstavnika Marzola s četrtim in Mair s petim mestom. Edini jugoslovanski smučar na tej tekmi Jure Franko pa je s 35. mestom razočaral. VRSTNI RED: 1. Lee (Avstral.) in Mahrer (švi.) 1'31”36; 3. Stemmle (Kan.) 1’31”64; 4. Marzola (It.) 1’31”80; 5. Mair (It.) 1’31”85. LESTVICA ZA SP: 1. Girardehi (Luks.) 240 ; 2. Zurbriggen (švi.) 207; 3. Wenzel (Liechtenstein) 172. VAIL — V ženskem slalomu za SP je presenetljivo zmagala Španka Blanca Femandez Ochoa pred Švicarkama Walhserjevo in Schneiderjevo. Odlična sedma pa je bila mlada Jugoslovanka Mateja Svet. 3. AMATERSKA LIGA: Primorec ugnal vodilno Mladost SKUPINA L Timorec — Mladost 4:2 (1:1) ..STRELCI: v 13. min. K. Ferfo-Aa’ v 15. min. M. Kralj, v 56. min. hdè, v 58. min. Milkovič (avtogol), G. min Sullini, v 83. min. Ritossa. ..PRIMOREC: Leone, Milkovič, Mu-Modesti, M. Kralj, Mauro Kralj ij 71. min. D Kralj), E. Kralj, bacchia, P. Kralj, Ritossa, Sullini. , MLADOST: Zenier, Lakovič, Pa-r,01"- Frandolič, Marica, Uljan, K. ■.^ffolja (od 77 min Delutti), Lav-re?čič, G. Ferfolja, Kobal, Šuligoj. Slovenski derbi v Trebčah med pr-°uyrščeno Mladostjo in Primorcem ,6 Je končal z zanesljivo zmago Tre-eticev. Srečanje je povsem zadovo-jT0 gledalce, le sodnik ni bil na Arili te tekme. S svojim sojenjem namreč povsem nepotrebno vnesel ^igralce živčnost. f0^Vi so povedli Doberdobci s Fer-ki je uspešno izkoristil prosti z r®'. Trebenc; pa so takoj izenačili Maurom Kraljem. Gostje so skozi s Prvi polčas napadali, Primorče-obramba pa je bila vselej na ; ' s*-u. Trebenci so zaustavili hitrejše doli esno kolje pripravljene Dober-Le Ce’. s tem da so pred vratarjem 2id°nejC'm postavih pravi »obrambni j> ki ga ni bilo mogoče premagati, ize ^detku Muleja so Doberdobci tifili le s pomočjo nesrečnega av-MIh Milkoviča. Ko so nogometaši ndosti verjetno že pomislih na zma-p ’ saj so se poletavo vrgli v na-2Ho S0 jth domačini dvakrat »ka-beffVa . s protinapadoma. Zaradi sla-p®a sojenja so medtem nogometašem hun RR živci in prav v zadnji mi-in j^sta bila tudi izključena Šuligoj Rrimorec je osvojil nedeljski derbi dobre taktike: z močnejšim ^adi nasprotnikom se ni hotel enakovredno boriti, temveč je čakal na njegove morebitne napake. Mladost pa je v tem srečanju ubrala napačno taktiko («morala bi spraviti Trebence iz njihovega kazenskega prostora) in tako tudi izgubila. (Kralj) Kras — S. Nazario 2:2 (0:0) STRELCA ZA KRAS: v 57. min. Vidah, v 77. min. Padovan. KRAS: Benvenuti, Šuc, Gnezda, Purič, Petelin, Peter Terčon, Mario Terčon, Miloš Milič, Blažina, Vidali, Padovan. Krasovi nogometaši so v nedeljo v Repnu izbojevah dragoceno točko in tako obranih nepremagljivost v povratnem delu prvenstva. Nasproti jim je stala solidna ekipa San Nazario, ki igra v zadnjih nastopih vse bolj zanesljivo, tako da predstavlja točka za Bandinijeve varovance že lep uspeh. Vse se je odločilo v drugem polčasu, potem ko so imeli domačini v prvem več od igre, saj so sprožili nekaj nevarnih strelov na nasprotnikova vrata, ki pa jih je vratar z lahkoto prestregel. V 12. min. d.p. se je Vidah dobro boril za žogo pred nasprotnikovimi vrati in z efektnim zadetkom povedel Kras v vodstvo. Za domačine pa je bilo usodnih naslednjih pet minut, ko so gostje najprej izenačili iz enajstmetrovke, dve minuti kasneje pa je San Nazario povedel po napaki obrambe Krasa. Odtlej je postalo ozračje na igrišču zelo vroče, tako da je sodnik zaradi medsebojnega obračunavanja predčasno poslal v slečilnico branilca San Nazaria in povsem nedolžnega Bla-žino, ki sploh ni bil vpleten. Nato pa zaradi nešportnega izbruha še Krasovega trenerja in maserja. K sreči, da je uspelo Krasu izenačiti s Padovanom, ki je z glavo poslal v mrežo žogo, ki se je po strelu Petra Terčona odbila od vratnice. (Z. Skupek) Primorje - Italcantieri 2:1 (2:1) STRELCA ZA PRIMORJE: v 8. min. Kozlovič, v 38. min. Castriotta. PRIMORJE: Colautti, Štoka, Livan, Rojac, Bezin, V. Husu, Castriotta, Olivo (65. min. S. Husu), A. Husu, Bortolotti, Kozlovič. Proseško Primorje je končno osvojilo svojo tretjo zmago v letošnjem prvenstvu, tokrat proti sicer skromni ekipi Italcantieri. »Rdeče-rumeni« so v tem srečanju pokazali ponovno vse svoje pomanjkljivosti, saj so s prikazano igro povsem razočarali. Gostje bi si nedvomno zaslužili tudi remi, saj so bih v predvsem v drugem polčasu boljši od Prosečanov, v prvem delu igre pa enakovredni. Primorje je tokrat izkoristilo dve izredni priložnosti v prvem polčasu in si tako praktično zagotovilo zmago. Čeprav so gostje zmanjšali izid iz 11-metrovke, v drugem polčasu jim ni uspelo izenačiti. (W. H.) Skupina M Breg — San Vito 1:2 (1:1) STRELEC ZA BREG: v 29. min. Mondo. BREG: Paniconi, Albertini, Igor Tul (od 46. min. Peroša), Buffa, Šavron, Pavletič, Miloš Tul, Mondo, Jež, Lovriha, Zonta (od 85. min. Paoh). Tekma se je odlično začela za Brežane, saj so v prvih dvajsetih minutah s silovitimi napadi povsem onesposobili na lestvici visokouvrščene goste. Breg bi lahko prvi povedel, če ne bi Miloš Tul nerodno zastre"-Ijal ugodne priložnosti. Kmalu zatem pa so povedli gostje, predvsem po zaslugi nesporazuma med domačimi branilci. Brežani so nedvomno drago plačah, da so izenačih, vsekakor jim je uspelo obdržati visok ritem skozi vso tekmo. Zaradi zelo blatnega igrišča nismo videh zelo dopadljivega nogometa. Prisostvovali smo precej izenačeni in borbeni tekmi. V drugem polčasu so Brežani zapravili še eno zelo ugodno priložnost. Kmalu zatem je Bregova obramba nekoliko popustila. V zadnjih minutah so Tržačani dosegh gol iz prostega strela in povsem nezasluženo zmagah. (Miloš Tul) Gaja — Union 1:0 (0:0) STRELEC: Pečar. GAJA: Kante, Grgič, Kalc, Temè Stranjščak, B. Rismonđo, B. Grgič, Vrše, Lenarduzzi, Pečar, Milkovič. Gaja je imela v nedeljo z Unionom polne roke dela, kot je bilo tudi pričakovati, saj so gajavci imeh seštete nogometaše (manjkalo je kar šest standardnih igralcev). Že v prvi minuti bi lahko Gaja povedla. Ko je Lenarduzzi streljal v vrata, se je žoga odbila od prečke. Tudi Union je imel nekaj zrelih priložnosti za gol. V 30. min. je sam Vrše podal žogo Lenarduzziju, ki je streljal v vrata, ampak je vratar gostov lepo ubranil. V drugem polčasu so bih gajevci bolje razpoloženi, saj so požrtvovalno in borbeno igrah. Ustvarih so si veliko priložnosti za gol, a najprej prečka, nato drog sta preprečila gol. Nekaj minut pred koncem pa je Pečar po lepi akciji Kalca dosegel zmagoviti zadetek. Naj omenimo, da sta se med »zeleno - rumenimi« dobro izkazala v o-brambi Boris Rismondo, na sredini igrišča pa Pečar. (Kalc) ^a*iesljiva zmaga Krasovih rokometašev 'Qs — CUS 31:24 (17:11) : Darjo Milič, Gladina, Aleks 8 iC’ Bogdan Budin 2, Ladi Budin 6, Sanna 8, Raseni 2, Ma- Ij^sovi rokometaši so se v nede-se pomerili z ekipo Cus in halj olilU za poraz, ki so ga utr-krat v Prvem delu prvenstva. To-boi^.80 krasovej zopet igrali v naj-$laj! 1 Postavi. Tekma se je začela fw , za domačine in CUS je takoj bejk1.6} ? 4:1. Kras je nato kmalu cn in tudi krepko povedel. Pr- vi polčas se je končal pri vodstvu Krasa s 17:11. V drugem polčasu so naši v glavnem obdržali prednost, ki so si jo priborih v prvem delu igre, predvsem s pametno igro v napadu in tako tudi zmagali. Za dobro igro gre tokrat pohvaliti vso Krasovo e-kipo. V prihodnjem kolu bo Kras počival nato pa ga čaka še zadnja domača tekma, v kateri se bo pomeril z moštvom S. Donà. V Kraso-vem taboru so optimistično razpoloženi in upajo na nov prvenstveni par točk. (Budin) obvestila TPK SIRENA IN JK ĆUPA organizirata izpopolnjevalni tečaj jadranja z upravljanjem kajutnih jadrnic do 3 milj od obale. Tečaj, ki se bo začel 11. t. m., predvideva 8 predavanj in praktične vaje na kajutni jadrnici. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, tel. na št. 767-304. ŠD MLADINA SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 10. t. m., izlet z vlakom na Koblo z odhodom iz Sežane ob priliki meddruštvenega tekmovanja v veleslalomu ŠK Sežana. Interesenti se lahko vpišejo do srede, 6. t. m., za izlet pa do petka, 8. t. m., v Domu A. Sirk v Križu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tedenska križarjenja ob dalmatinski obali. Križarjenja so namenjena posameznikom ali skupinam mladih nad 16. letom starosti. Izletnikom se nudi tudi priložnost, da se naučijo osnovnih tehnik jadranja. Prijave sprejema do 30. marca Peter, tel. 040/211-465, od 8.30 do 12.00. 0l*ičani zopet Jeznih rok Grm’0 — Trento 1:2 (1:2) Sottil ^ Attruia, Grazzolo (Tas-’ t>a Dall, Galvani, Grillo, Ber lOlm,. " j-'an, galvani, VTi iuu. I K l linj) ''■/ Muiesam, Modonutti (Dreo-Gori aruni’ Zamparutti, Ciani, blijg ^la' Po neuspehu s Trentom, se Poda tU<^ matematični gotovosti iz- 28- ^TVlCA: Ospitaletto 30; Novara 25: plrescit in Mantova 26; Trento ì'ann,f1rgocrema in Pro Vercelli 24; 22; p- . 23; Mestre in Pordenone 9ezia 1,20’ Montebelluna 19; Omegna BRmA?56 15 : Mira 14; Gorizia 12. °5NJE K°LO (10. 3.); Vi-Gorizia. • nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani Kras le korak »Za nas pomeni velik uspeh že dejstvo, da smo se uvrstih v finale. U-pali smo sicer, da bi lahko v tem srečanju presenetih nasprotnice. Tekma pa je pokazala drugače. Od naših je le Rosanna Maurieho igrala, kot zna. Flavia Strino je bila neko-stantna v igri, medtem ko je Luisa Caranante v tem srečanju razočarala. Pri Krasu pa so vse igralke odlično opravile svojo nalogo. Cergolova je v odhčni formi, Miličeva je igrala borbena in zagrizeno, Sedmakova pa me je ugodno presenetila,« je izjavil tre- ner domačega moštva Giancarlo Rizza. Štetan — Kras 2:5 Strino - Milič 0:2 (22:24, 9:21); Car ranante - Cergol 0:2 (15:21, 7:21); Mauriello - Sedmak 2:0 (21:16, 21:15); Strino - Cergol 0:2 (14:21, 13:21); Mauriello - Milič 2:1 (21:16, 17:21, 2111); Caranante - Sedmak 0:2 (18:21, 14:21); Mauriello - Cergol 0:2 (15:21, 12:21). Povratno srečanje bo v soboto, 9. 3. v Repnu s pričetkom ob 17. uri. V primeru ponovne zmage bi krasovke že v soboto osvojile državni naslov, ko pa bi v Repnu slavile Neapeljčan- ke, bi bil izid 1:1 in za državni naslov bi bilo tako potrebno tretje in odločilno srečanje na nevtralnem igrišču. (B. Lakovič) Armen Katchikian moral odstopiti ANCHORAGE (Aljaska) — 28-letni Goričan Armen Katchikian je moral po samih dveh dneh odstopiti od tekmovanja s sanmi, ki jih vlečejo psi. Na ledeni progi se je Goričan s sanmi prevrnil, izpahnil ramo in tako je bilo njegovega tekmovanja kaj kmalu konec. rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 19. KOLA Opicina - Fortitudo 2:2 Isonzo - C.E. Prisco 3:0 CGS - Aurisina 3:2 Vesna - Begliano 1:1 Giarizzole - Libertas 0:1 Zarja - Radio Sound 3:2 Domio - S. Sergio 1:0 Zaule - Stock 1:1 LESTVICA Vesna 19 9 8 2 20 12 26 Libertas 18 8 7 3 22 18 23 Stock 19 7 9 3 26 19 23 Zaule 19 7 9 3 17 11 23 Fortitudo 18 7 8 3 18 12 22 S. Sergio 19 8 5 6 26 16 21 Opicina 19 5 11 3 24 17 21 Isonzo 18 8 4 6 20 20 20 Radio Sound 19 8 5 7 22 17 20 Giarizzole 18 4 10 4 14 13 18 Domio 18 4 9 5 14 14 17 Begliano 19 2 11 6 14 20 15 Zarja 19 3 8 8 18 30 14 C.E. Prisco 18 1 11 6 10 19 13 CGS 19 3 7 9 20 30 13 Aurisina 19 2 5 12 17 33 9 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 16. KOLA Jalmicco - San Lorenzo 0:2 Medea - Audax 0:2 Mariano - Azzurra 5:4 Piedimonte - Visco 2:0 Sovodnje - Brazzanese 0:1 Manzano - Juventina 1:1 LESTVICA Mariano 28, San Lorenzo 25; Audax 24; Medea 18; Manzano 17; Brazza-nese 16; Jalmicco 13; Sovodnje 12; Azzurra 10; Juventina 8; Visco 4. PRIHODNJE KOLO (10. 3.) San Lorenzo - Sovodnje; Audax -Jalmicco; Azzurra - Medea; Mariano - Piedimonte; Brazzanese - Juventina; Visco - Manzano. Skupina L IZIDI 18. KOLA Romana - Barbarians 1:0 Kras - San Nazario 2:2 Primorec - Mladost 4:2 Fossalon - San Marco 3:2 Staranzano - Sagrado 2:2 Primorje - Italcantieri 2:1 LESTVICA Mladost 26, Fogliano 23, Fossalon 22, Staranzano 19, San Nazario 19, San Marco 18, Primorec 17, Kras 13, Primorje 13, Italcantieri 12, Romana 9, Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (10. 3.) Sagrado - Primorec; Barbarians -Staranzano; Fogliano - Kras, Italcantieri - Fossalon; San Marco - Romana; San Nazario - Primorje. Skupina M IZIDI 18. KOLA Sant’Andrea - Chiarbola 1:1 San Luigi - Supercaffè 0:1 Rabuiese - GMT 0:4 Olimpia - Sant’Anna 1:1 Breg - San Vito 1:2 Gaja - Union 1:0 Campanelle - Roianese prek. LESTVICA Olimpia 27; San Luigi 25; San Vito 24; Supercaffè 22; Rabuiese 20; Gaja 20; GMT 18; Breg 17; Campanelle 16; Chiarbola 11; Sant’Anna 9; Sant’Andrea 7; Roianese 6; Union 6. PRIHODNJE KALO (10. 3.) Campanelle - Gaja; Union - Breg; San Vito - Olimpia; Sant’Anna -Rabuiese; GMT - Sàn Luigi; Super-caffè - Sant’Andrea; Roianese -Chiarbola. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120000 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.. lir; prednaročnma do 28. 2. 85 80 000 lir. V SFRJ - viš. 23 mm) .43 Q00 lir. Finančni in legalni oglasi TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 številka 25 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi # "H # Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 250 00. letno 2.500.00 din, za organizacije in po 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA GORICA Drevored 24 maggio 1 djetja mesečno 300.00, letno 3.000.00. letno nedelj- 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Tel. (0481)83382 - 85723 ski 800.00 din. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro- ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Poštni tekoči račun za Italijo čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. mm li H 11 UP im IML il Tel. (0432) 731190 Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270" EST 1. iz Odgovorni urednik Bogumil Samta Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. M dnevnik Izdaja L ^ ZTT fòrfll *■*«»** m tiska Trst f || JJJ zv«* i i 54JV ukižniu7vF,E<3 5. marca 1985 Pakt o vzajemni obrambi med ZDA Avstralijo in N. Zelandijo v šahu SYDNEY — Ko sta včeraj dopoldne ameriška tor' pedna rušilca »USS John Young« in »US5 Buchanan« zaplula v Sydnejski zaliv, da se zasidrata v bližnjem vojaškem pristanu Garden Island, ju je obkolilo kakšnih petnajst čolnov in jadrnic, na katerih je bilo sto pacifistov. Šlo je za nov protest proti navzočnosti ameriških vojnih ladij, ki sicer nista na jedrski pogon, sta pa opremljeni za prenos protipodmomiških in drugih izstrelkov z eno ali več jedrskimi konicami. Avstralska policija je aretirala tri demonstrante. To je le še nov dokaz, da so paktu o vzajemni obrambi ANZUS, ki so ga leta 1951 podpisale Združene države Amerike, Avstralija in Nova Zelandija, meseci, če že ne dnevi, šteti. Vzajemnostni sporazum je zašel v krizo, kakor znano, prvenstveno zaradi novozelandske vlade, ki je že prejšnji mesec opozorila ZDA, da ne bo v bodoče več dovoljevala pristanka v lastnih lukah ameriškim vojnim ladjam, ki lahko imajo jedrsko opremo. Američane je to kajpak spravilo ob živce, še bolj pa jih jezi, da so z Novo Zelandijo potegnili tudi nekateri avstralski politični krogi, četudi oprezno. Avstralska vlada se je postavila na stališče, da se ne bo vmešala v spor med Novozelandci in ZDA, Washington pa od nje zahteva, da se odpove »nevtralnosti« in »prepusti Novo Zelandijo njeni usodi«. To z drugimi besedami pomeni, da pakt ANZUS pojde po vodi in da bi ZDA in Avstralija morali skleniti podoben dvostranski sporazum. Nastale razmere so tako narekovale zaenkratno kompromisno rešitev, da se namreč letošnji redni posvet med članicami podpisnicami pakla ANZUS, ki bi moral biti julija, odgodi za nedo'očen čas.' To je pravzaprav predsednik avstralske vlade Hawke že naipovedal. Z druge strani je opozicija v avstralski zvezni vladi prek ministra McPheeja zahtevala nujnostni sestanek med predstavniki vseh držav, ki so zainteresirane za varnost na Tihem oceanu. Enajst oseb izgubilo življenje pod snežnim plazom pri Zermattu ZERMATT — Snežni plaz, ki se je v soboto zjutraj usul na cesto med Zer-mattom in krajem Taesch, je pokopal pod sabo enajst oseb. Osem trupel so reševalci našli že v soboto, v nedeljo pa so nadaljnje iskanje morali prekiniti zaradi velike nevarnosti novih plazov. Preostala trupla so odkrili včeraj zjutraj, vendar jih niso še identificirali. Plaz se je usul na cesto prav v trenutku, ko sta vozila mimo osebni avtomobil in manjši avtobus, ki je povezoval Zermatt s Taeschom. Kaže, da sla bila v avtu le moški in njegov sin, med potniki kombija pa dva vzhodnonemška turista ter drugi turisi! iz ZRN. Nesreča pri Zeimattu je za Švico nojvečja v zadnjih petnajstih letih. Leta 1970 je namreč izgubile življenje v snegu 30 vojakov. Plaz jih je zasul na cesti pri Reckingenu, v kantoni Valais. Letošnja zima je vsekakor bi' la za Švico tragična, saj je zaradi snega izgubilo življenje skupno 29 oseb: 17 v kantonu Valais, 8 v Graubiindnu» dve v bernskem in dve v kontonu Claris. Izredno obilne snežne padavin® iz prejšnjih dni so napovedovale nevarnost snežnih plazov, tudi odgovorni organi so opozarjali prebivalce in turiste, kaže pa, da je plaz pri Zef' mattu bil kljub vsemu tako nenadejan, da je presenetil celo domačine. V zadnjih 40 letih je v Švici sneg povzročil okrog 26 mrtvih na leto. P® statistkah jih je največ bilo v zimi 1950-51, ko je bilo 98 žrtev. Izstopa pa tudi zima 1983-84, ko so plazovi zasuli 41 oseb. Prvi kvestor - ženska RIM — Od včeraj ima italijanske policija svojega prvega kvestorja ženskega spola. To je 50-letna vdova Annamaria Miglio, ki je po rodu iz Apidije, že od mladih nog pa živi v Rimu. V policiji je začela delati pred 24 leti, od katerih je 20 preživela v vrstah ženske policije. Ko je parlament odobril leta 1981 reformo policije, je tudi na tem področju zavel svež veter in žensko osebje je bilo pa-rificirano z moškim. Annamaria je prepričana, da se ženska e-mancipacija uresničuje le s svojim izvajanjem. Njeno novo službeno mesto bo verjetno na kvesturi v Terhiju. Po raziskavi vsedržavne komisije za uresničevanje enakosti med spoloma, Tehnologija kvarno vpliva na žensko zaposlenost MILAN — V Italiji je 32 odstotkov žensk zaposlenih. V primerjavi z drugimi državami je ta številka zelo skromna, kajti v ZDA je zaposlenih 54 odst. vseh žensk, na Kitajskem 47, v ZRN 38, na Švedskem pa kar 80. V ZDA predvidevajo, da bo leta 1990 večina zaposlenih prav v ženskih vrstah, saj jih je že danes za 45 odst. Za žensko delo je vsekakor značilno, da je najbolj koncentrirano med najmanj kvalificiranimi dejavnostmi. To je nekaj osnovnih podatkov iz raziskave o novi tehnologiji in zaposlitvi italijanskih žensk, ki jo je pripravila skupina za nove tehnologije v okviru vsedržavne komisije za uresničevanje enakosti med spoloma, ki jo je ustanovil predsednik vlade, načeluje pa ji senatorka Elena Mari- nucci. Izsledke raziskave so predstavile te dni v Milanu Marisa Bellisario (pooblaščena upraviteljica študijskega centra Italtel), Alida Castelli (odgovorna za žensko zaposlovanje pri državnem vodstvu KPI), Livia Pomodoro (namestnica državnega tožilca pri milanskem sodišču) in Patrizia Toda (odgovorna za načrtovanje pri lombardijski deželni upravi). Raziskovalci (Nando Dalla Chiesa, Paola Manacorda in Renata Livraghi) so med preiskavo preučili ogromno tujega gradiva, predvsem iz Velike Britanije, skandinavskih držav in ZDA ter akte devetih mednarodnih posvetov. Kateri pa je bil njen cilj? Kot je poudarila Marisa Bellisario, ima razvoj novih tehnologij lahko zelo negativen vpliv na zaposlitveno raven žensk, prav zato pa je ob podrobnejšem poznavanju sedanjega položaja mogoče tako načrtovanj6’ ki bi omenjene posledice omililo. V Italiji je' bilo leta 1983 23 odst. žensk (od skupnih 32) zaposlenih v industriji, 35 v kmetijstvu in 37 v terciarnem sektorju. Kar je zaskrbljujoče, je dejstvo, da je vedno več žensk brezposelnih. V zadnjih 10 letih se je namreč ženska brezposelnost dvignila za pet točk, medtem ko se je za moške le za dve. Vzrok za to diskriminacij0 je po zaključkih študije treba iskati prav v značilnostih žeuskega dela, ki je omejeno predvsem na delovna mesta, kjer je dejavnost repetitivna in nekvalificirana in je torej lahko zamenjati človeka z avtomatskim strojem. M. Muster: v CIKAGO Kje je kriminal najbolj razpasen MILAN — Po podatkih raziskave, opravljene v 22 državah, je najbolj razširjeno kaznivo dejanje tatvina, za njo pa so vlomi in nasilje nad osebo. V Evropi je kriminalnost najbolj razširjena v Franciji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Švici in na Švedskem. Med »najmirnejše« države gre prišteti Belgijo, Grčijo in ZRN. Italija sodi med države z visoko razvitim kriminalom, vseeno pa je še daleč od zaskrbljujočih trendov v severno-ev-ropskih državah. Še najhuje je v Braziliji in Kolumbiji, kjer je več'kot ena petina prebivalcev že doživela vlom, ena tretjina je bila okradena, 10 odst. pa je doživelo nasilno delanje. Kje je najvarneje živeti, se bo gotovo naš bralec vprašal. Če govorimo o Evropi, potem mu svetujemo, da se preseli v Belgijo ali Grčijo. Če pa ima izvenevropske težnje, naj pomisli na Japonsko in na Korejo. Oropali britanske letoviščarje PALERMO — Tolpa štirih do šestih zlikovcev je predsinočnjim oropal® trideset britanskih upokojencev, ki so na letovanju v tem mestu. Enega s° tudi laže ranili v roko s strelom iz pištole. Gre Za 72-letnega Fredericba Brovvna iz Halifaxa, ki so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč, nato pa ga odslovili s prognozo okrevanja v 15 dneh. Napadalci so izginili, policija pa j1® seveda vneto išče. Priletne letoviščarje so roparji napadli, ko so se z avtobusom vračali 'r holel. Nesrečnikom so pobrali denarnice, ure in zlatnino. Predsednik deželne uprave Nicolosi je ženskam v letoviščarski skupini poslal cvetje s pril0' ženim oprostilnim pismom, vodji skupine pa izročil 10 milijonov lir kot 01 ^ valno odškodnino. Letoviščarska ustanova je oropanim darovala zabojčke buteljkami tipičneg*a sicilskega vina. Muzej Guggenheim bodo razširili NEW YORK — Znameniti newyorški muzej likovne umetnosti Guggenhei^ ki je zaslovel ne le po svojih eksponatih, temveč tudi zaradi spiralne struK ture, ki si jo je zamislil arh. Wright, bodo v kratkem razširili. Vodst'™ manhattanskega muzeja je na mestno občinsko upravo že naslovilo zadev0 prošnjo. Novo ll-nadstropno stavbo bodo predvidoma zgradili ob muzeju, njej pa bodo poleg likovnih galerij uredili tudi knjižnico, urade in restavr® cijo. Pomožni muzej, v katerem bodo razstavljene slike končno laže zadihal: se bo imenoval po Justinu Thannhauserju, likovnem umetniku, ki je P1"60 17 leti muzejskemu vodstvu podaril vrsto pomembnih likovnih del. Na policah vsakovrstno berivo, na mizicah pa tortne rezine V pariških knjigarnah je kot v čajarnah PARIZ — Pariške knjigarne, templji književne kulture, se v mondeni prestolnici svetovne mode prilagajajo današnjim okusom. Knjigarnarjem, ki se tudi tu otepajo z neugodno konjunkturo in s pešanjem zanimanja bralcev za nove knjige, se je posvetilo: v prostorih, kjer so nekoč kraljevale le kopice neprodanih knjig, so pričeli urejati čajarne, prave pravcate javne lokale, kjer si obiskovalci med enim požirkom in drugim lahko ogledujejo razstavljene knjige ali pa prisluhnejo priložnostnemu kulturnemu sporedu oz. predstavitvi nove knjige. Med prvimi knjigarnami, ki so s to pobudo opozo rile nase, je »Čajka«, v Rue de L’Eperon, drobec ruskega sveta v francoskem velemestu, kjer na policah ždi dvesto let ruske književnosti, zbrane v 25.000 knjigah, ki segajo pod strop. Tu je moč kupiti sovjetske neoporečniške in oporečniške časopise oz. revije, vljudnost in prijaznost pa tu ne domujeta. Prodajalci in stranke so redkih besedi in kupčije se sklepajo okrog vročega samovara. Kljub tej navidezni hladnosti pa velja Čajka za eno najbolj uglednih knjigarn. Semkaj zahajajo znane osebnosti pariškega javnega življenja, med njimi filmske igralke in celo sam francoski minister za kulturo Jack Lang. Podobno knjigarno sta v Rue de Varenne odprla tudi dva bivša študenta političnih ved in ji dala ime »Un moment en plus«. Njune stranke so predvsem dentje in poleg gospodarsko - političnih razprav so na voljo tudi porcije sveže solate in tortne rezine, h . zu cerkve »Notre ~ dame« stoji knjigarna »La four!' j affilče«, kjer se gnete obiskovalcev. Tu je naproč pretežno ženska literatura, saj jo vodi bivša profes?^ rica, zagrizena feministka. Knjigarna »Les milles /e20 les« po je namenjena le duhovno poglobljenim osebo111. Tu ni slikanic in drugega lahkotnega branja: v ^ benih oknih ležijo dela Gombrowicza in Becketta, knjigarno pa zahaja izobražena elita. Povsem drugačno pot je ubrala knjigarna voice bookslore - cafe«. Vodi jo neka Američanka, je sklenila pomesti s pretirano resnobnostjo in zagleCt nostjo vase francoskih knjigarnarjev. To je pravo Pj? krito sprehajališče, kjer je moč knjižni nakup tudi P . memo zaliti. Na izbiro so seveda le knjige anglosask piscev, v prvem nadstropju pa vabi likovna galerll. Zvečer se tu zbirajo ljubitelji razprav, javnega brani in filmskih predstav. Pariz pa je še posebej ponosen na svojo dos^°. britansko knjigarno družbe »Smith and Son«, Li J pred kratkim praznovala 80. obletnico ustanovitve, oboki Rue de Rivoli so predlanskim prodali pol v“La jona knjig v vrednosti 640 milijonov lir, kar posW° U to knjigarno na prvo mesto med vsemi anglešk1 knjigarnami na evropski celini.